GLAS Leto XLVD - št. 103 - CENA 95 SIT Kranj, petek, 30. decembra 1994 Vsem naročnikom, Bratcem, -poslovnim prijateCjem in vsem, £i ste nam pisati Srečno '95 Kam greš, Slovenija Vprašanje je samo navidezno retorično, v resnici pa ima globoko vsebino. Sedaj, ko je konec četrtega leta samostojnosti, če Vzamemo za izhodišče plebiscit, in vstopajo v peto leto, imamo veliko razlogov za samospraševanje, kje sploh smo. Ali res Ifbdimo v nekem praznem prostoru, v orezvetrju, čakajoč, ali nas bodo sapice pognale naprej, proti Evropi seveda, ali pa morda nazaj v stagnacijo, v razmere, za katere smo mislili, da so te resnična preteklost. Zadnje dneve sem nekje prebral ugotovitev, da smo driava, ki jo po Evropi obravnavajo referenti, če pa te naš predstavnik pride do tamkajšnjih predsednikov in ministrov, pa nas le ti spet pošljejo nazai k referentom. Nekajkrat se je te zgodilo, da je bila Slovenija sicer na dnevnem redu evropskih predsedniških in Ministrskih srečanj, vendar je bilo o nas izgovorjenih le nekaj besed med zajtrki in kosili. Če smo bili ob osamosvajanju dokaj prodorni in zanimanja vredni ter za večino Želeni sogovorniki, nam sedaj ta rating upada Z.akaj? Ali morda zaradi razmer doma, med nami samimi, ali morda zato, ker se V zunanji politiki in v predstavljanju svetu obnašamo otročje, neusklajeno, sa-Mozaverovano, zaletavo, preveč pod vpli-v<>m domačih strankarskih prepirov. Zadnje lekcije, ki smo jih dobili v Evrops-*' uniji, bi nas morale izučiti in ne bi se Miru xmelo na primer dogajati, da zunanu Minister nam zelo naklonjene drlave Avstrije stopi v bran Italije in njenih stalite, da pač še ni čas za začetek l'"K<>vorov o našem pridrutevanju Evropski uniji, Spomenka Hribar, prvoborka slovenske t&nostojnosti, je nedavno ugotovila: Enotnost p<> plebiscitu je kmalu pošla. Ko smo Prišli na čistino, ko srno bdi deletni Mednarodnega priznanja, sta se med nami začela razdeljevanje in sovraštvo. Politika in politiki kar naenkrat vidijo med Slovenci, ki smo se 90-odstotno odločili za samostojnost, dobre in slabe Slovence, resnične demokrate in zagovornike starega režima, ki smo ga na plebiscitu mnotično obsodili, udbomafijce in člane neke organizacije, ki skupaj delujejo zoper slovensko pravičnost in jih je zato treba, če te ne pokončati, pa vsaj spraviti na stranski tir. Kar nočemo pa videti, da so slovenski problemi in razhajanja tudi pri stvareh sedanjosti, pri 120.000 nezaposlenih, pri slabi skrbi za druiino, pri negotovih prihodnosti mladih, pri nesposobnosti države in politike, da bi humano in dostojanstveno, v slogu modernega časa, popravila krivice, ki so bile storjene v preteklosti. Slovenci smo s svojo državo majhni. Zaradi tega nam ni potreben manjvrednostni kompleks. Smo pa zaradi majhnosti bolj obsojeni in vezani na politiko. Veliko več Slovencev je politično angažiranih, saj se s tem sproščajo sile naroda, kot pa recimo državljanov neke druge, večje države. Vendar moramo ob tem zahtevati, da so naša politika in ljudje v njej, ki so bili izvoljeni ali kako drugače izbrani, delajo tako, da bo politični sistem pregleden in zelo jasna ter preverljiva javna pooblastila. Tudi meja, kaj je samo politična odgovornost in kaj kazenska, mora biti jasna, saj politični Unč ni nadomestek za pravosodje kot tretjo suvereno vejo oblasti. Sicer pa je od politike pričakovano, da presodi, zakaj ji slovenski volivec vedno manj zaupa. Ali se umika zato, ker je nemočen in je že vnaprej obsojen na poraz. V preteklosti nam je bila usoda naklonjena. Da nam bo tudi v prihodnje, je pa veliko odvisno od nas in leta, ki prihaja • J. Košnje k Najboljši športniki Gorenjske Sreda, 4. januar ob 19. uri v gledališču Tone čufar na Jesenicah Gorenjska^ Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom Držami tOZllci prisegli - V četrtek so slovesno prisegli državni tožilci, imenovani na osnovi novega zakona o tožilstvu. Z Gorenjskega so tako državni okrožni tožilci postali Andrej PolaL Marjana Armič - Korošec, Andreja Šarabon in Janez Palovšnik. • J. K., slika G. Sinik Škojja Loka - Fotografska Zveza Slovenije je z nagrado Janeza Puharja na svoji skupščini v sredo zvečer v galeriji Loškega gradu nagradila vrsto najbolj znanih slovenskih fotografov: Janeza Čopa, znanega po svojih petih fotografskih monografijah, Janeza Marenčiča za njegov dolgoletni in izjemni fotografski opus, v katerem posebej izstopajo fotografije pokrajine, Vlastjo Simončiča, ustvarjalnega fotografa in fotografskega mentorja, ki je s svojo metodo fotografiranja brez fotografskega aparata bolj znan v tujini kot doma, ter Milenka Pegana pa njegov izjemen štiridesetletni umetniški opus. Na sliki: nagrajenca Jaka Čop in Janez Marenčič. • L.M., foto: Janez Pelko COHTILNA DISKONT PIVOVARNA MarinšeK Tel.: 064/48 -220 Fax:47-115 Vat vabi vsak dan, razen ob sredah, od 9. do 24. ur* na domač« tvorio pivo, nodoljtka kotila, na bogat Izbor pripravljenih j •al In {odi po naročilu. VSAK PETEK IN SOBOTO KI VA GLASBA! Do 5. januarja. Hitro je treba skočiti v Savo 0 U 0X0 486/40 že od 125,753,00 SIT ali 7,294,00 SIT mesečno ! tT.I./F«xi »«4/ 12 lt 4« ta Praznične želje Ne podirajmo hiše Objavljamo odlomke iz prazničnih razmišljanj vodje oddelka za manjšinsko šolstvo na Koroškem Franca Wiegeleja, ki odhaja z novim letom v pokoj, profesorja na slovenski gimnaziji v Celovcu Jožeta VVakouniga in predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Marjana Sturma. Franc VVIEGELE: "Največjo možnost za preživetje Slovencev na Koroškem vidim v dvojezični šoli in izobrazbi. To sta glavna temelja, na katerih mora narodna skupnost graditi svoj obstoj. Sem optimističen, ker smo na pravi poti. Zato sem tudi prepričan v renesanso slovenskega jezika. Predvsem me veseli naraščanje prijav k dvojezičnemu pouku in ustanovitev Dvojezične trgovske akademije. Prav tako me veseli, da je iz gospodinjske šole v Št. Petru nastala Višja šola za gospodarske poklice, ki jo lahko učenci po petih letih zaključijo z maturo." Jože VVAKOUMG: "Medsebojne slovenske zdrahe na Koroškem so že čudne. Bajta se nam podira in gori, mi pa se zaletavamo vanjo z vsemi rušilnimi pripravami in še na vseh koncih m krajih netimo nove ognje. Strpnost in spoštovanje ne trpita laži. Le resnica pomaga do strpnosti in spoštovanja med ljudmi. Če hočemo, in upam, da hočemo vsi, ki tako govorimo in pišemo, če torej nočemo vse najboljše za svojo slovensko srenjo na Koroškem pa še drugod, bomo morah to dokazati z dejanji. Če nam to ni uspelo leta 1994, naredim i tako, da nam bo morda uspelo v letu 1995, v letu strpnosti." Dr. Marjan STURM: "Dokler ne bomo sprejeli in tudi priznali vse različnosti med nami, bo vedno v ospredju boj med ideološko osnovanimi koncepti. To je osnovni problem in temelj konfliktov med Zvezo slovenskih organizacij in Narod-nim svetom koroških Slovencev. Kar nas povezuje, je skrb za ohranitev slovenskega jezika in kulture ter za konstruktivno sožitje v deželi. To je lahko skupno vsem. V političnih in ideoloških pogledih pa si nismo skupni. Tildi to je treba sprejeti. Iz tega sledi, da bi morali postaviti v ospredje vprašanje ohranitve slovenskega jezika in kulture, manj pa strankarsko obarvano politiko. Ali drugače povedano: koroški Slovenci ne moremo biti politično enoten kolektiv. Nekdaj je bilo to mogoče, danes pa to ne gre več." • J. K. Slovenija je razdeljena na upravne enote Vršilci dolžnosti so imenovani Zakon o upravi določa, da bodo upravne enote kot izpostave državne uprave delovale v vseh starih občinah. Slovenija je razdeljena na 58 upravnih enot. Ljubljana, 30. decembra - Sredi decembra je začela veljati odredba vlade o teritorialnem obsegu upravnih enot v Republiki Sloveniji. Odredba je izvedbeni akt zakona o upravi, ki je določil, da nove občine ne bodo opravljale več nalog iz pristojnosti državne uprave (država in občina se lahko o morebitnih storitvah občine kot lokalne skupnosti za državo posebej sporazumeta), ampak bodo tipično državne naloge opravljale upravne enote. Ker je ideja o oblikovanju upravnih okrajev propadla, je državni zbor določil, da bodo upravne enote v vseh starih občinah, teh upravnih enot pa je 58. Na Gorenjskem bodo upravne enote na Jesenicah, v Kranju, v Radovljici, v Škofji Loki in v Tržiču, v soseščini pa v Ljubljani, v Domžalah in v Kamniku. Vlada je na predlog ministrstva za notranje zadeve imenovala vršilce dolžnosti načelnikov upravnih enot. TI so postali Metod Ferbar v Kranju, Vitomir Pretnar na Jesenicah. Alenka Maršič - Bedina v Tržiču, Vincencij Demšar v Skorji Loki in Irena Jan v Radovljici. Kamniškega načelnika še niso imenovali, v Domžalah pa je načelnik Branko lloeferle. * J. Košnjek Kakšni smo Slovenci Šport in zgodovina dvigujeta samozavest Sicer pa Slovenci bore malo zaupamo politiki, politikom in strankam, največ pa sebi in svojim najbližnjim, le dobrih 15 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da jim zaslužek zadostuje za preživljanje. Kranj, 30. decembra - Prav zanimivo nasprotje. V najrazličnejših anketah se na vrh lestvic najpriljubljenejših Slovencev ponavadi uvrščajo politiki. Le redko se mednje vmeša kakšen nepolitik, največkrat športnik, sicer pa se |^ politiki običajno smehljajo s prvih mest. Letošnja raziskava slovenskega javnega mnenja, ki je že vrsto let najbolj avtentičen in tudi mednarodno uveljavljen pokazatelj razpoloženja Slovencev, pa pove, da so politiki, politika, stranke, vlada ^parlament, sindikati in celo Cerkev na dnu lestvice institucij, ki jim Slovenci najbolj zaupajo, na vrhu pa so družina, banke, podjetja in slovenski tolar. Družino je postavilo na prvo mesto kar 86 odstotkov vprašanih, slovenski tolar nekaj nad 60 odstotkov, vladi pa v celoti ali delno zaupa le dobrih 13 odstotkov vprašanih, cerkvi in duhovnikom dobrih 19 odstotkov vprašanih, političnim strankam pa manj kot 5 odstotkov ljudi. Slovenci svojim politikom ne zaupamo prav preveč. G. Šmik Slika presenetljivo, znanstveni in tehnološki dosežki ter umetnost in kultura. Tem sledi slovenska vojska. Na dnu Smo torej med tistimi narodi, ki zagovarjajo socialdemokratski model ureditve države, to je, da mora biti država sežki in socialna varnost. Visoka cena znanosti, tehno- Volitve in vojna na Balkanu Kateri domači in tuji dogodki so se Slovencem najbolj vtisnili v spomin? Omenjenih je bilo kar veliko dogodkov, vendar so med domačini na prvem mestu lokalne volitve, med tujimi pa vojna v Bosni in Hercegovini. Med domačini dogodki slediji lokalnim volitvam zapleti in neuspešna pogajanja z Italijo, zamenjava ministra Janše, referendum o lokalni samoupravi, lastninjenje in zbiranje certifikatov, orolarska afera, zakon o obrambi, olimpijske kolajne za Slovenijo, afere, gradnja cest, gospodarstvo, zamenjava ministrov, izbor lepotice, inflacija, približevanje Evropski uniji in pokojnine. Med tujimi dogodki pa so bili razen vojne na Balkanu v ospredju pozornosti sporazum med Izraelom in Palestinci, napad Rusije na Čečenijo, Olimpijske igre, podelitev Nobelovih nagrad, obisk Carterja v Sarajevu, odnosi med Slovenijo in Italija itd. lestvice odgovorov pa so gospodarsko uspešna, prav delovanje demokracije, polo- tako pa tudi socialno pravič-žaj v svetu, gospodarski do- na in da mora s svojimi posegi preprečevati velike socialne razlike. Tudi stopnja kritičnosti Slovencev naj bi se letos zmanjšala. V vseh letih po osamosvojitvi je bila najvišja leta 1993. Delež tistih, ki menijo, da danes živijo boljše kot pred petimi leti se povečuje, sicer počasi, vendar je to dobro za splošne razmere v državi in družbi. Vedno več ljudi ocenjuje, da so možnosti za šolanje boljše, prav tako pa tudi zdravstveno varstvo. Kar precej Slovencev izjavlja, da je srečnih, skrbi pa jih nespoštovanje zakonitosti ter predvsem izredno težka ali nemogoča pot do stanovanja. Vprašani Slovenci so odgovarjali tudi na vprašanje, na kaj so najbolj ponosni oziroma kaj najbolj dviguje njihovo zavest in samozavest. Na prvo mesto so bili največkrat postaveljni uspehi slovenskih športnikov, na drugo mesto slovenska zgodovina, na tretje in četrto mesto pa. logije, umetnosti in kulture pove, da Slovenci končno le dajemo več pozornosti kakovosti življenja in opredelitvam modernega časa. Veliko nam pomeni delo. Javnom-nenjska raziskava je tudi pokazala, da Slovenci nismo navdušeni nad velikimi socialnimi razlikami. Te bolijo. Zanimive odgovore je dalo vprašanje, ali s svojim delom zaslužite dovolj za preživljanje. 15,2 odstotka vprašanih je odgovorilo, da zaslužek v celoti zadostuje. 28,2 odstotka je menilo, da deloma, 25,9 odstotka vprašanih pa je odgovorilo, da zaslužek od dela zadostuje le v majhni meri. 13,2 odstotka je odgovorilo, da s svojim delom ne zasluži dovolj za preživljanje, kar 16,1 odstotka vprašanih pa ne prejema rednih dohodkov. Kako je z Evropo? Raziskava javnega mnenja je pokazala, da smo na splošno zelo radi Evropejci, in da smo za približevanje evropskim institucijam. Negativno pa ocenjujemo posledice približevanja ali vključevanja v integracije, predvsem pa nas skrbi morebitna uvedba možnosti, da bi bili tujci lahko pri nas lastniki nepremičnin. Vprašani v raziskavi slovenskega javnega mnenja so se glede tega vprašanja razdelili takole: 61,7 odstotka jih je proti temu, da bi tujci lahko pri nas kupovali nepremičnine in bi temu primerno spremenili ustavo. 22,6 odstotka jih soglaša pogojno, 4,2 odstotka vprašanih pa v tem ne vidi problema. 11,5 odstotka pa na to vprašanje nima odgovora. Glede osamosvojitve Slovenije pa se razmišljanje Slovencev ni bistveno spremenilo. Leta 1991 jih je bilo nad neodvisnostjo Slovenije 8,2 odstotka zelo navdušenih, 24,4 odstotka navdušenih, 47,3 odstotka ne navdušenih in ne razočaranih, 11,7 odstotka razočaranih in 2,3 odstotka zelo razočaranih. 6,2 odstotka jih je bilo brez odgovora. Lani jih je bilo 11 odstotkov zelo navdušenih, 25,7 odstotka navdušenih, 40,4 odstotka ne navdušenih in ne razočaranih, 13,5 odstotka razočaranih, 3,4 odstotka razočaranih, 5,9 odstotka pa jih je bilo brez odgovora. Letos pa jih je bilo nad osamosvojitvijo 12,7 zelo navdušenih, 31.8 odstotka navdušenih, 35.9 odstotka ne navdušenih in ne razočaranih, 11,5 odstotka razočaranih in 3 odstotke zelo razočaranih-Dobrih 5 odstotkov jih je bilo brez odgovora. • Košnjek « "----• t995 SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Umrl škof dr. Janez Jenko Rojak z Jame Kranj, 30. decembra - V sredo, 28. decembra, so v koprski stolnici pokopali upokojenega koprskega škofa dr. Janeza Jenka, našega rojaka, saj se je rodil leta 1910 na Jami v župniji Mavčiče, svoje otroštvo in šolska leta pa je preživljal pri stneu duhovniku na Bledu. Dr. Janez Jenko je začel duhovniško pot kot kaplan v Kostanjevici na Krki, potem je bil dolgo v Beogradu, leta 1964 pa je bil imenovan za apostolskega administratorja slovenskega dela goriške nadškofije. Istega leta je postal škof in upravitelj slovenskega dela tržaško-koprske škofije in slovenskega dela reške nadškofije. Dr. Janez Jenko je postal prvi škof, leta 1987 pa jc bil upokojen, nasledil pa ga je sedanji škof Metod Pirih. • J. K. Novoletno srečanje državnozborskih poslancev - Kranj*** poslanska ni mm murna lance tujske po j udeležil tudi kranjski župan Sinik i je povabila na novoletno srečanje g°r' Udeležba je bila polovična. Srečama se je niski župan inž. Vitomir Gros. - Slika «• Urednilka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bi/jak / lNrektor In glavni urrdnik: M.i,k'' Valjavec / Odgovorna urednica: L^opoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, JoJ!e Kosnjek, Lca Mencinger. Stojan Saje. Darinka Scdci, Vilma Stanovnik Marija Volčjak (velo /«pl<,,nl Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar.jftefenZargt / Lektoriranje: Marjeta Vc>zliC / Fotografija^>ora/d Sinik / Priprava ra tisk: Mcdia Ari, Kranj / Tisk: Podjetje DELO TCK, Tisk časopisov m revij, I.jubl)»n* icmamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem o.l/ivniku, uradne Istotkov popust« /a tujino letna naroćmna 140 DIM Oglasne storil*« I* GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: TlindtMro, naročnine, oglasno Irieaje: Zoisova 1, Kranj, telefon: '223-111, lelefas: Z223l7 / Mali oglasi: telefon: 223-444 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno M avtoi^aaTmod^^ktt; uri* A,„.n|tnn noiiietic GORLNJSKI GLAS vsak dan od 7 do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun individualni naročniki imajo 20 od v asopisnu puujiij Pfomelni davek ^ ItopmJ 5 0^,0,1^ v ceni Časopisa (mnenje RMI 23/27 92). CENA IZVODA 95,00 SIT KRANJ _ Jože Resman odhaja v gospodarstvo Nove občine bodo dobile dobro popotnico Približno 70 odstotkov obveznosti iz programa občinskih obveznic je poravnanih. Radovljica - "Prepričan sem,da bodo nove občine dobile kar dobro dediščino. Veliko nalog je opravljenih, precej je že začetih. Skrbeli smo, da se je občina enakomerno razvijala in da zdaj nobena nova občina ne bo začela iz nižje osnove kot druga," pravi Jože Resman, še par dni predsednik radovljiškega izvršnega sveta, po novem letu pa že gospodarstvenik. * Kaj kot predsednik izvršnega sveta štejete za največji občinski uspeh? "Najopaznejši uspehi so naložbe, predvsem v zdravstvo, Šolstvo in komunalno infrastrukturo. Posodobili smo zdravstveni dom v Bohinjski Bistrici, poskrbeli za vzdrževanje osnovnošolskih stavb, še zlasti za obnovo in zamenjavo dotrajanih streh, obnovili del Linhartovega trga v Radovljici, sodelovali pri obnovi nekaterih kulturnih spomenikov in cerkva, obnovili mostove na Bledu in v Bohinju, zakrpali večino lokalnih in nekategoriziranih cest, sanirali usade v Peračici, uredili pločnik ob radovljiški cestni vpadnici (asfaltirali naj bi jo spomladi), v križišču pri Črpalki postavili (že deset let načrtovani) semafor - in še bi lahko našteval. Izvršni svet se je še posebej prizadeval za vlaganja v demografsko ogrožena naselja." * V občini je bilo v času vašega mandata narejenih ali vsaj začetih več republiških naložb. Ima za to zasluge tudi občina? "Vsekakor. Obnova stare stavbe srednje ekonomske Šole v Radovljici in izgradnja Prizidka bo predvidoma končana februarja prihodnje leto, za izgradnjo nove gostinsko turistične šole v Radovljici so že pridobljena zemljišča, h koncu pa gre tudi natečaj za izbiro idejnega projekta. Pričanje leto bi že lahko začeli z gradnjo. Kar zadeva ceste, je republika posodobila križišče v Podvinu in pri Valantu v Lescah (tam dela še niso povsem končana), obnovila odsek ceste med Bohinjsko Belo in Bohinjsko Bistrico ter del ceste v Lipniški dolini in začela posodabljati cestno povezavo med Nemškim Rovtom in Soriško planino ter med Bledom in Bohinjsko Belo." * Kdaj je pričakovati izgradnjo radovljiškega odseka avtomobilske ceste in blejskih cestnih obvoznic? "Kot predsednik izvršnega sveta in tudi kot državni svetnik sem se zelo prizadeval, da bi radovljiški odsek avtomobilske ceste ostal v nacionalnem programu "slovenskega cestnega križa". To nam je s pomočjo ostalih tudi uspelo. Cesta je v nacionalnem programu na prvem mestu v skupini cest, ki naj bi jih predvidoma začeli graditi po letu 2.002. Državni zbor je osnutek programa že sprejel, o predlogu pa naj bi odločal v začetku prihodnjega leta. Kar zadeva blejsko obvoznico, je Občina Radovljica sprejela vse potrebne odločitve. Pristojne službe že pripravljajo lokacijsko dokumentacijo, z gradnjo pa naj bi predvidoma začeli v prihodnjem letu." * Preidimo od obvoznic k občinskim obveznicam. Kakšna bo popotnica novim občinam? "Program smo vsebinsko končali. Tri podjetja, v katera smo vložili sredstva od prodanih obveznic, uspešno poslujejo, Sukno je še vedno v republiškem skladu za razvoj. Približno 70 odstotkov vrednosti obveznic je bilo že izplačanih, medtem ko si bodo preostanek obveznosti medsebojno razdelile nove občine, ki si bodo hkrati razdelile tudi občinske deleže in terjatve v podjetjih, kamor je občina posredno vložila kupnino od prodanih obveznic. Od politike novih občin bo odvisno, ali bodo te deleže prodale ali jih bodo zadržale." * Zdi se, da je bilo v času vašega mandata največ težav pri prostorskem urejanju, in da je bilo na tem področju tudi najmanj narejenega. Še strinjate s takšno oceno? "Da smo se pri prostorskem urejanju vsa štiri leta in pol ubadali s precejšnjimi problemi, dovolj pove že to, da je bilo na tem področju tudi največ kadrovskih sprememb. V prostoru so se križali različni, tudi nasprotujoči si interesi, možnosti za prostorsko poseganje pa so bile bolj majhne, ker je območje občine tako ali drugače zaščiteno z različnimi zakoni in predpisi. Ker država Še vedno ni sprejela zakona o prostorskem načrtovanju, so marsikateri postopki, ki smo jih vodili na občinski ravni, zašli v slepo ulico. V takšnih razmerah smo spodbujali obnovo obstoječih stanovanjskih in poslovnih stavb, izrabo neizkoriščenih ali opuščenih proizvodnih prostorov, nadaljnje urejanje obrtnih con..." * Mandat se vam končuje: kje bo vaše novo delovno mesto? "Odhajam v gospodarstvom; kam konkretno, pa naj za zdaj še ostane skrivnost." C. Zaplotnik Vsem občanom nove občine 3\ed želim v svojem imenu in v imenu občinskega sveta srečno in uspešno leto 1995. v Se posebej se zahvaljujem vsem, ki ste me s svojim glasom podprli na volitvah. Hvala tudi za čestitke ob izvolitvi! VINKO GOLC župan občine Bled Peter Orehar, zadnji predsednik zadnje kranjske vlade Skozi Kranj grem lahko z dvignjeno glavo V minulih letih je Kranj svoj položaj v primerjavi z drugimi mesti, tudi prestolnico, bistveno izboljšal, s statusom mestne občine se bo okrepil tudi kot središče Gorenjske Kranj, 30. decembra - Peter Orehar je po Mohoričevi smrti maja 1992 prevzel krmilo kranjske vlade, ki z novim letom prepušča delo novemu županu in občinskemu svetu nove mestne občine Kranj. Lahko na kratko ocenite svoje delo oziroma delo vlade v minulih letih? "Najtežje je ocenjevati lastno delo. Bolj pomembno je, kaj vidijo Kranjčani, da se je v tem obdobju v Kranju naredilo. Sam štejem za bistveno, da smo v novem političnem pluralizmu, po osamosvojitvi Slo-venije in v procesu spreminjanja družbene lastnine uspeli zagotoviti normalno delovanje občine in vseh njenih dejavnosti. Kasnejši razpad Demosa na državni ravni je imel posledice tudi v kranjski občini. Sklenjen je bil nov dogovor, še pred tem je LDS odšla iz sodelovanja v skupščini občine in izvršnem svetu, po tem je skupščina začela delovati kot trije zbori, vodenje zborov so namesto predsednika skupščine, ki je bil moteč, prevzeli predsedniki. Tedaj je tudi izvršni svet lahko začel normalno delati. Med najpomembnejše razvojne uspehe občine štejem zlasti umestitev Kranja kot tretjega visoko- šolskega središča v državi, kar se je začelo z gradnjo študentskega doma in se nadaljevalo z gradnjo fakultete za organizacijske vede. Uspešni smo bili tudi na področju cestnega gospodarstva, saj smo po predhodni ureditvi čirškega klanca vendarle začeli graditi vpadnico, ki je del notranjega prometnega obroča in pomeni začetek urejanja prometa v Kranju." V občinski vladi ste delali dobra štiri leta, ste se česa naučili? "Veliko sem se naučil. Spoznal sem Kranj, kaj se v njem dogaja, vidiš šele s tega mesta. Moja izkušnja v odnosih z ljudmi pa ni vedno pozitivna, čeprav verjamem v ljudi. Večina gre neopazno skozi življenje, spoznal sem veliko ljudi, ki niso tipični predstavniki Kranjčanov." S predsednikom občinske skupščine niste dobro sodelovali. Zakaj? "Sodelovanje z Grosom je bilo praktično nemogoče. Če bi bil konstruktiven, če bi se z njim dalo pogovarjati, če bi v Ljubljani skupaj nastopali, potem bi Kranj zanesljivo v tem obdobju iz države Še več potegnil- S tem nikakor ne mislim, da je premalo. Kranj je svoj položaj v primerjavi z drugimi mesti, tudi prestolnico, bistveno izboljšal. Kranju se je namreč vedno oporekal status regijskega središča. S pridobitvijo statusa mestne občine se njegov položaj na Gorenjskem krepi, še bolj pa s postavljanjem novih dejavnosti na področju Šolstva, kulture in športa. V minulih štirih letih smo naredili več kot sem pričakoval, da se bo dalo. Ko sem šel "na občino", sem rekel, da po končanem mandatu želim s pokončno glavo skozi Kranj. To lahko storim." "Odhajam v Ljubljano, v družbo za državne ceste. To je inženiring organizacija, samostojna firma, ki jo je ustanovila vlada. Seveda pa ostajam Kranjčan." Kje boste silvestrovali? "Doma. Odkar sva z ženo poročena, praznujeva skupaj z otroki." • H. Jelovčan Zadnje srečanje škofjeloškega izvršnega sveta Pištole za slovo Predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Vincencij Demšar pravi, da jih med vojno za Slovenijo ni nihče spraševal, kako je z orožjem in znanjem vojaških veščin, župan Igor Draksler pa bo povedal svoje, ko se "dim razkadi". Kranj, 30. decembra - je, da bo Čas povedal svoje, in Torkova novica dneva je prišla iz Škofje Loke. Predsednik tamkajšnjega izvršnega sveta, ki se je zbral na poslovilni seji, Vincencij Demšar, je Članom izvršnega sveta podaril 13 pištol, ki so bile na občini kot dediščina bivšega sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, skupaj z dovoljenjem za posest, informacija je bila v nekaterih medijih nepopolna oziroma napačna, sai se je govorilo, da je pištole podarjal bivši škofjeloški župan. Kateri: ali predzadnji inž. Havvlina, ali zadnji in tudi .novi Igor Draksler. Predsednika sedaj že bivšega izvršnega sveta Vincencij a Demšarja smo v sredo prosili za izjavo. Dejal nam da naj vsak prevzame odgovornost za svoja dejanja, tudi novinarji, ki z obešanjem tega dogodka na veliki zvon nikomur niso naredili posebne usluge. Članom izvršnega sveta so bile pištole, izdelane v Crveni zastavi v Kragujevcu, poklonjene v dar, je povedal Vincencij Demšar, m poudaril, da jih nihče ni kupoval. "Ko sem prišel leta 1990 na občino, so mi povedali, da mi pripada pištola. Zdelo se mi je neverjetno, zato sem dejal, da je ne rabim in ie tudi nisem imel. škofjeloški izvršni svet je temperamentno deloval med vojno leta 1991, organiziral transport municije in bil zraven pri napadu na kasarno. Takrat nas ni nihče vprašal, kako je z orožjem, in kako je z našimi vojaškimi veščinami," pravi predsednik izvršnega sveta. V enem od poročil je bil omenjen tudi bivši predsednik škofjeloške občinske skupščine. To bi bil lahko Igor Draksler, stari in novi škofjeloški župan. Povedal nam je, da s to zadevo nima nič, ker pa mnogo ljudi ne ve, kdo je bil zadnji župan, ie lahko pomislil tudi na Drak-slerjevega predhodnika Haw-lino. "Nekaj stvari vem, čeprav nisem orožar," nam je povedal v sredo škofjeloški župan Igor Draksler. "Tudi teh pristojnosti nimam. S svojim mnenjem bom počakal, da se bo dim dvignil, in da bodo stvafi okrog tega dogodka jasne in ocenjene. Ce je bila stvar izpeljana po zakonu, potem ni greh. Marsikdo ima namreč doma kakšno staro puško na steni. Pištole so se spolitizirale in dvignile medijski prah, ker drugih dogodkov ponavadi pred novim letom zmanjka. Ponovno pa poudarjam, da vpletanje županov v to ni ugodno, pa naj gre za gospoda Havvhno ah zame." J. Kosnjek Marija Pogačnik iz Preddvora MM Za praznike ostala brez vode I Preddvor, 28. decembra - 84-letna Marija Pogačnik sama živi v majhni hiši sredi Preddvora, sosedje ji ne dovolijo, da bi si čez eno od parcel napeljala vodo, čeprav so ji pri Stanovanjski zadrugi v Kranju, ki je lastnik zemljišča, to menda uradno že dovolili. Tako je ravno za praznike ostala brez vode in si jo mora od dobrohotnejših sosedov voziti s samokolnico. "Vodo sem imela prej napeljano z druge strani, od mežnarijc, vendar je pritekala z majhnim pritiskom, tako da je ni bilo dovolj," je pojasnila Marija. "Vodo bi morala napeljati v hišo z druge strani, vendar me sosedje pri tem ovirajo, čeprav imam dovoljenje s stanovanjske zadruge. Čez leto vode niti ne pogrešam tako hudo, ker si ne kuham sama. Odkar sem namreč januarja letos prišla iz bolnišnice in nisem več mogla skrbeti zase, sem se v preddvorskem vrtcu zmenila, da si hodim tja iskat kosila. Marija kljub visoki starosti sama skrbi zase in za svoje živali. Na videz je še kar pri močeh, vendar pa se ji zdi krivično, da ne more tako kot drugi dobivati vode v hišo, temveč jo mora hoditi iskat 200 metrov daleč s samokolnico. V svoji starosti bi si zaslužila nekaj več udobja. D.Ž., foto: L. Jeras PO GORENJSKEM Petek, 30. decembra 1994 Krajevna skupnost Trstenik Poskrbeli so za ceste V ponedeljek so slovesno odprli poldrug kilometer ceste od Trstenika proti Bašlju. Trstenik, 28. decembra - V krajevni skupnosti Trstenik, kjer je v naseljih Trstenik, Povije, Čadovlje, Žablje, Babni Vrt in Pangerščica več kot 500 prebivalcev, so v minulem mandatnem obdobju s predsednikom KS Jožetom Lomarjem veliko naredili predvsem na cestah. Na praznik dneva samostojnosti v ponedeljek pa so dobili še poldrug kilometer dolg urejen in asfaltiran odsek ceste, katere ureditev sta financirala občina iz proračuna in Sklad stavbnih zemljišč. Cesto, pri kateri so sodelovali z delom tudi krajani, je odprl pre- Ostal pa nam je tudi okrog 300 metrov dolg odsek v novo naselje na Trsteniku. Sicer pa se iztekajo tudi dela na obnovitvi vodovoda, uredili smo letos prostore KS in si prizadevali z delom in denarjem, da smo dobili vrtec. Zdaj bomo poskrbeli še za igrišča, obljubljeno pa imamo tudi ponovno "oživitev" štiriletne šole na Trsteniku," je v torek po ponedeljkovi proslavitvi poudaril predsednik KS Jože Lombar. Sicer pa so v KS delali tudi na javni razsvetljavi, urejanju kanalizacije, doma, pokopališča in na drugih Oživljena navada na Štefanovo na Gorenjskem Žegnanja za zdravje konj in živine V ponedeljek so sv. Štefana s slovesnimi mašami, darovanji prvemu m učencu in blagoslovitvami konj, katerih zavetnik je (in tudi drugih živali) po ljudskem izročilu, proslavili s prireditvami v različnih krajih na Gorenjskem. Križ, Smlednik, Sora, Šenčur... (in še kje na Gorenjskem), 28. decembra - Jutro na Štefanovo je bilo v ponedeljek podobno tistim pred desetletji, ko so tam, kjer imajo v cerkvi sv. Štefana - ki ga cerkev pozna kot prvega mučenca - farnega ali podružničnega zavetnika, ljudje najprej šli s kipci konj in živine okrog oltarja in darovali za zdravje živine. Temu pa je običajno sledila potem po maši blagoslovitev živih konj pred cerkvijo. Tako je bilo tokrat na Krizu, v Smledniku, v Sori, v Srednji vasi oziroma Šenčurju in še kje na Gorenjskem. majhno glinasto majoliko s podkvijo Križa, ki jih je izdelal po naročilu prireditelja (cerkve in KS) Franc Kremžar z Gmajnice za spo- Kot še nikdar do zdaj Križ - Sprevod z blizu 40 konj je letos že tretjič na Križu krenil proti cerkvi izpred Lovskega hrama. Lastniki so vijo je v marsičem, predvsem po številnih obiskovalcih iz raznih krajev, spominjalo na praznično in že kar turistično prireditev. Udeležence je pozdravil predsednik KS in klju- Odsek od Trstenika proti Bašlju, na katerem ie dela izvajalo Cestno podjetje Kranj, je v ponedeljek odprl predsednik IS Kranj Peter Orehar. dsednik IS Kranj Peter Orehar. Dosedanji predsednik in novi župan Vitomir Gros pa je napovedal, da se bo povezal s preddvorskim županom, da se ta cesta dokončno uredi. "Uredili smo v tem mandatu blizu 4 kilometre cest, zdaj pa si želimo, da bi dobili urejeno povezavo še od Ča-dovelj do Spodnje Bele. področjih. Zasluga za številna opravljena dela velja krajanom in sevedas podpori občine ter Sklada stavbnih zemljišč. "Veliko ap nam je pomagal z nasveti in posredovanjem Janez Gra-dišar, za kar se mu v imenu KS še posebej zahvaljujem," je zadovoljen ocenil delo v tem mandatu predsednik Jože Lombar. A. Žalar, foto: J. Kuhar Sprevod s konji je od Lovskega hrama do cerkve vodil Ivan Kosec s Križa. izkazala Zofija Grmšek iz mežnarije na Križu. Vsi konjeniki pa so dobili za spomin Na Križu je bilo letos kot še nikdar do zdaj. bili iz različnih krajev (tudi iz Tuhinja in s Cerkljanskega), največ pa jih je bilo iz sosednjega Konjeniškega kluba Komenda, katerega član in domačin s Križa Ivan Kosec je bil tudi na čelu sprevoda. Osrednje dogajanje pred cerk- čar Ivan Hlade, zapeli so Pevci, komendski dekan Niko avlič pa je opravil blagoslo-vitveni obred konj v sprevodu. Gospodinje s Križa so tudi tokrat napekle dobrote in vsem 'postregle s toplo pijačo ter šilcem. Pri tem se je zares Vsak, ki je sodeloval v sprevodu, je dobil majhno majoliko s podkvijo - spomin na Štefanovo na Križu. min na letošnje tretje žeg-nanje konj na Križu. Bilo je slovesno in praznično kot še nikdar do zdaj. A. Žalar Sedemsto let Sore Sora pri Medvodah - še posebej slovesno pa je bilo na Štefanovo zjutraj v Sori pri Medvodah, kjer je slovesno mašo vodil škof Gospodinje postrežbo. so poskrbele za MW11U 1995 d.o.o. Računovodske in knjigovodske storitve Davčno svetovanje Srednja vas 108, Šenčur Tel.: 064/41-240, fax:41-360 ■ r • • pvi • • i v prignal tudi 5 Konii, oslički m narodne nose m^« Gant.r, predsednik • ' TD Smlednik je po pnredit- Smlednik - Za blagoslovitev konj so se letos na Štefanovo prvič odločili tudi v Turističnem društvu Smlednik. Pravzaprav sta celotno prireditev, ki se je začela pri Urhu, po blagoslo vitvi pred cerkvijo pa potem sklenila v Gostilni Zorman v Valburgi, imela na skrbi predsednik Konjeniškega društva Smlednik Avgust Zaje in Jože Janhar iz Hraš, kjer so si udeleženci sprevo da potem ogledali tudi hlev. Blagoslovitveni obred je opravil smledniški župnik Rafko Kralj, pred tem pa so v soboto v gostišču v Smled niku odprli tudi razstavo avtorja Andreja Militarova s slikami iz živalskega sveta. Takrat je v programu nasto pil tudi lovski pevski zbor. Ponedeljkov konjski sprevod V Smledniku so letos prvič imeli blagoslovitev konj. z narodnimi nošami in za-pravljivčki pa je bil paša za oči tudi za poznavalce konj. Priušli so u. različnih krajev, bilo pa jih je okrog 25. Tone Govekar iz Hraš pa je vi napovedal, da bodo ta običaj poslej vključili med redne prireditve, ki jih ima društvo zdaj že kar precej med letom na programu. A. Žalar Alojzij Uran, domači župnik Lojze Zuplotnik in župan Medvod Stanislav Žagar pa sta na ta način razglasila tudi praznovanje jubilejnega leta ob 700-letnict župnije Sora. Za začetek celoletnega proslavljanja z različnimi p«r" editvami, osrednja pa bo predstavitev Finžgarjevega dela Pod svobodnim soncem na prostem, pa so tudi v Sori pripravili blagoslovitev konj z darovanji zavetniku sv. Štefanu. • A. Ž. Vsem zvestim kupcem, članom Kluba Kokra, poslovnim sodelavcem ter vsem občanom ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1995 46ubu*s Kranj Cenjene kupce obveščamo, da bo Veleblagovnica GLOBUS 46oklMX/ ^MERKUR V TOREK, 3.1.1995, zaradi inventure ZAPRTA. Restavracija in samopostrežna trgovina pa bosta v torek,] JJ7T995, ODPRTI. Spomin na Štefanovo je še živ Srednja vas pri Šenčurju, 26. decembra • Zadnjo blagoslovitev konj na Šteta novo so sicer opravili v Srednji vasi že pred drugo svetovno vojno, a je prva tovrstni prireditev po nno gih letih spet privabila k cerkvi Sv. Štefana mnoge domačine in okolišane. Po dopoldanski maši je namreč prijah al i/ Šenčurja v Srednjo vas sprevod 45 konj in ene vprege, ki ga je vodil Janez Pipan, po domače Mihcev iz Luž. I/ njihovega hleva je prišlo kar deset konj, ostale pa so privedli vse od Crne in Vrhpoljl pri Kamniku do okolice Cerkelj in Šenčurja ter Brda pri Kranju Vodja konjenikov je bil presenečen nad tolikšno udeležbo živali, za katere je bilo ceh) premalo pnMtora za obred blagoslo nošah izstopala 5 letna Nika vitve pred cerkvijo. Cc je bil iz Srednje \,im ki ji DO "st'11 posebnost med konji mali dogodek - tako kot mnogim poni v vpregi, pa je med drugim v lepem spominu ■prtnljevalkani v narodnih UtmMo i., slika: s. S* Družina Frlec z Godešiča Imeli bomo toliko, kolikor bomo sami ustvarili Družina Frlec z Godešiča, Matevž in Mojca s sinovoma Simonom in Matejem, je ena od mnogih, ki ta čas mirno in zadovoljno pričakuje novo leto. Godešič, 26. decembra - Matevž, strojni tehnik v škofjeloškem LI II, ta teden uživa zaslužen prednovoletni dopust, 19-letni Simon je za nekaj dni "izpregel" na strojni fakulteti, 13-letni osnovnošolec Matej počitnikuje, le mami Mojci, zobni asistentki v zdravstvenem domu v Šiški, se letošnji deiovnik še ni iztekel. Zadnje dni leta bodo vendarle skupaj, tudi novoletna jelka je ze okrašena in obiskovalci smo deležni dobrot praznične peke. Kako živi družina Frlec? Matevž: "Kot strojni tehnik v podjetju LTH nimam niti Povprečja slovenske plače. Po 21 letih službe zaslužim nekaj več kot 50 tisoč tolarjev. V vhodni kontroli, kjer delam, smo z zaslužki kar zaostali za drugimi in zlepa ne pridemo kam naprej. Po drugi strani pa smo priča taki kadrovski Politiki, ko ljudje napredujejo brez izobrazbe in po zvezah. Te stvari me motijo, sicer se glede plače ne pritožujem. Tudi to je spodbudno, da se Podjetje vendarle vzpenja, da vse več izvozi in ima neko Prihodnost. V LTH sem od začetka, tam sem se izučil za strugarja in potem ob delu naredil srednjo šolo." Mojca: "S plačami tudi v zdravstvu ni dosti drugače. Ta mesec sem prvič zaslužila nekaj č?z 50 tisoč, prej pa nikoli nisem dosegla te številke. Saj ne pričakujem ne vem kako visoke plače, vendar se mi zdi pošteno, da ljudje podobnih izobrazbenih profilov v različnih dejavnostih dobimo približno enako plačo." Živite le od svojega dela ali vam morda kaj pomaga tudi država? Matevž: "Letos se je prvič 'v.MUo, da smo prišli v poštev fa otroške doklade, prej ni-ko1' Pri štipendiji pa bi starejši sin kmalu izpadel, vendar so mu naposled priznali vsaj minimalni znesek štiri tisoč tolarjev, ki mu gre za prevoz v Ljubljano. Na pomoč države se kaj dosti ne zanašamo, zavedamo se, da bomo imeli toliko, kolikor bomo sami naredili." Pred novoletnimi prazniki v nekaterih podjetjih dobijo trinajste place ali vsaj novoletni dodatek. Je bilo tudi pri vajinih delodajalcih tako? Matevž: "Kolikor vem, trinajste plače v LTH nismo nikoli delili. Vsake toliko časa nam dodelijo bone in tako smo jih za pet tisoč tolarjev dobili tudi pred novim letom. Regres smo letos dobili, čeprav v štirih delih, lani pa sem za 20 let dela dobil tudi jubilejno nagrado." Mojca: "Ne, v zdravstvu pa trinajste plače ni. Celo več, kolegica mi ravno sporoča, da nam pred koncem leta ne bodo izplačali niti povračila za prehrano in stroške prevoza, kar sicer dobimo ob vsakem koncu meseca." Poleg službe in družinskih obveznosti najbrž v življenju počnete se kaj drugega? Matevž: "Doma sem z velike kmetije v Gostečah in sem vajen delati. Pri ženini teti, ki ima manjšo kmetijo, je dela vse leto dovolj. Zimske mesece pa si krajšam z vžiganjem raznih motivov v les. Prav zdaj imam v delu leseno stensko uro z motivom vaške cerkve. Ta konjiček me sprosti, tisto, kar naredim po naročilu, pa mi Čeprav imajo različen delovni ritem, so Frlečevi velikokrat skupaj za mizo. prinese tudi nekaj tolarjev, da imam za bencin." Mojca: "Ob službi v dveh turnusih, gospodinjskem delu in skrbi za družino mi ne ostane dosti časa za druge stvari. Le branju se ne odre-čem. Z vso družino pa gremo radi v hribe. Sinova, zlasti starejši, gresta tudi že po svojih poten, vendar gremo še vedno radi kam skupaj. Proste poletne dneve si razdelimo na dopust ob morju, še raje pa gremo v Bohinj, od koder Eotem odhajamo na izlete v ribe. Fanta pa imata svoje konjičke. Starejši Simon si išče družbe med vrstniki na vasi (letos je opravil tudi šoferski izpit), mlajši Matej pa se ubada z živalicami (ribicami, skakači, belimi miškami, tudi belouško je že imel), namiznim tenisom, nogometom, gasilci, pri orkestru Bisernice pa igra tudi na tamburico. " Matevž: "Sinova sta kar pridna in vredna zaupanja. Marši doraščajočih otrok smo sicer mnogokrat v skrbeh, da otrok ne bi zvabila slaba družba. Pri starejšem je to obdobje že mimo, nad mlajšim bo treba še nekaj let skrbneje bedeti. Sicer pa smo običajna družina, kjer se člani dobro razumemo med seboj in si pomagamo, kar velja tudi za širšo družino. Sam izhajam iz družine s šestimi otroki." kakšne želje in načrte imate za leto, ki prihaja? Matevž: "V hiši ženinih staršev smo si uredili stanovanje, ki nam počasi postaja pretesno. Sinova imata še vedno skupno sobo. Že dolgo si želimo, da bi šli na svoje,, da bi si postavili hišo. Upamo, da bomo lahko te načrte začeli uresničevati v letu 1995. " Mojca: "Radi bi imeli lastno hišo, vendar se nam nikamor ne mudi, tudi s starši živimo v prijetnem sožitju. Ob gradnji se ne bi radi odrekli majhnim življenjskim radostim, denimo vsakoletnemu dopustu v Savudriii ali v Bohinju." • D. Z. Zlebir, foto: L. Jeras Družina Kardaševič iz Mošenj Od obljub se ne da živeti Leto 1994 je bilo za mlado družino Kardaševič iz Mošenj slabo, da ^abše skoraj ni moglo biti. Zato ni čudno, da so njihove novoletne zelje skromne: stalno delo, redna plača in zdravje... košnje, 27. decembra - Niko in Marija Kardaševič sta namreč delavca tovarne Sukno v Zapužah. Zaslužek je slab (Marijin *adnji je znašal 18, Nikov 27 tisočakov, z odtegljaji za posojila Pj> sta skupaj prejela manj kot 20 tisoč), pa se za tisto malo P'aee so se morali delavci v Suknu vse leto kregati. Trikrat so t"! s,av^ali. Oktobra je Marija ostala doma na čakanju in že Ujubl^ dohodki so se bolj splahneli. Da bi bila mera polna, Je Niko ravno na Miklavževo dobil odločbo, da je eden od *totih trajno presežnih delavcev... "Dobili smo ponudbo za izplačilo regresa, vendar v blagu za zimske plašče," pravi Niko. "Kaj bom z blagom, raje bi bone za hrano. Tako smo s sodelavci odklonili tudi čokolade, s katerimi so nas pred časom hoteli odpraviti namesto denarja." "Kadrovnica me je poklicala v P'farno in mi rekla, da se bova "»»rala z ICno zmenili, kdo od naju naj bo presežek in kdo '»stane v tovarni ," z grenkobo "lza udarce iztekajočega se leta NijtO, "Še nekaj primerov je v ^"knu podobnih, kot sva midva, '»kon nas ščiti le toliko, da *>konca oba hkrati ne moreta jfclati brez dela. Kar pomniva, je JJj v Suknu vedno slabo: veliko F*'* in ni/ka plača, zadnje leto ,e manj kot zajamčena. Letos y"" 'aradi zamude pri izplačilih »r trikrat stavkali, enkrat smo protestirat ludi pred radovi-J^ko občino. Iakoj potem smo 'dno dobili nekaj denarja in H'lcj |q n)|m 0t)|jubili, da 0 »olje, ko se Sukno spel J*!>N'«>i ni noj;«-. I oda nič bolje j.' »d obljub pa ne moremo I Vt''i- 10. decembra so nam 'P'-čali tele oktobrsko plačo." l. . 11 pi s tem še ni konec 'juh sramotno nt/kima plača-"la Ma oba dobila odločbi za pačilo dohodnine ki skupaj 'nc* Okoli 20 tisočakov Kje vzameta, da bosta nasitila še Pjtjt države, jima ni jasno j petletno hčer Špelo q,»biv„„, ,|oUlM|t. fcaf je vsg pomoč države. Skupaj s socialno pomočjo so ti prejemki znašali kakih sedem tisočakov. Ma srečo Špelo varuje mama, tako da nimamo stroškov še z vrtcem. Že prihodnje leto pa gre v malo šolo in vse kaže, da jo bo treba voziti v Radovljico, saj v vasi najbrž ne bo male šole," dodaja Marija Kralj Kardaševič "Ko sem otroške doklade dobivala še v tovarni, so mi jih z boni za prevoz in hrano vred šteli v dohodnino. Namesto gotovine za povračilo prevoza na delo so nam dodeljevali kar Murkine živilske bone. Seveda jih nismo mogli porabiti za prevoz, kvečjemu za nakup nujnih živil. Redkokdaj smo našli koga, ki jih je hotel odkupiti. Kako tudi, saj je Murka dražja od denimo Spe-cerije. Ko sem pred desetimi leti začela delati v Suknu, smo imeli 1»-tne ><>/nc karte, zdaj pa moramo tako rekoč na svoje stroške hoditi na delo, dokler nam ne povrnejo z boni." V Suknu ob novem letu seveda ni bilo trinajste plače (saj še enajste in dvanajste ni bilo) lliti novoletnega pribor I t Marija in Niko Kardaševič. Male Špele nismo uspeli pripraviti K fotografiranju. Da gre K.ird.tšcvičcvim resnično za nohte, smo videli tudi na Nikovcm zadnjem izplačilnem listu Od 27 tisočakov neto zaslužka so mu jih 20 odtegnili, ker je vzel posojilo. Posojilo za ozimnico in večjo količino piš-čančjega mesa. kajti edinole na ta način si lahko privoščijo vcčie nakupe Resda so Kardašcvičcvi le trije, toda kako živijo? "V stanovanju živimo skupaj z ženinimi starši, še dobro, da je tako, saj nama veliko pomagata že s tem, ko plačujeta položnice za mesečne stroške. Sicer pa vsi skupaj životarimo, saj imata tudi starša nizki pokojnini," pravi Niko. V mansardnem stanovanju, ki meri kakih 60 kvadratnih metrov, je pet ljudi precej utesnjenih, vendar Marijin oče Stanko pravi, da so tega od nekdaj vajeni. "Ko so bili naši štirje otroci še majhni, smo živeli v enako velikem stanovanju, z nami pa je živela tudi mama. Skromnosti je zlasti naša generacija vajena. Hudo mi {e za mlade, ki se brez svoje Lrivde tako težko prebijajo!" Niko, ki je po šestih letih v Suknu (prej je kot skladiščni delavec delal v hotelu na Bledu) izgubil službo, še ni prav prišel k sebi, da bi razmišljal, kaj potem. Prosil je za službo v kranjski Savi in zdaj čaka na odgovor Medtem pa čaka na borno nadomestilo in se znajde, kakor ve in zna. da bi se družina preživela. Tudi v sindikatu (Neodvisnost) v tovarni je že prosil za pomoč, da je lažje povezal mesec z mesecem. Delati mu ni težko, ko bi se le kje blizu našlo kako delo. Tudi do stare stoenke je prišel tako, da jo je odslužil / delom. "Če bi tovarno kdo kupil in z njo zagospodari!, kot je treba, bi bilo tudi za nas, delavce, neko upanje," meni Marija, ki OfUjfl v tovarni. "Saj ni težko delati, če le dobiš redno plačo in če je ta kolikor toliko primerna. Tako pa v Suknu ni še nihče videl 30 tisočakov, pa so nekateri delavci v tovarni zaposleni že leta in leta. V novem lelu si zato želim, da bi normalno delali in dobivali redno plačo... In socda, da bi bili zdravi." • D. Z. Žlebir, foto: L Jeras Območni svobodni sindikat Gorenjske o svojem delu Kolektivne pogodbe, lastninjenje, stavke... Škofja Loka, 28. decembra - V pripravah na drugi kongres svobodnih sindikatov se je svet območne organizacije svobodnih sindikatov za Gorenjsko sestal v tovarni Veriga v Lescah. S težavami v tem kolektivu se je zadnje leto veliko ukvarjal, saj se je proizvodnja v podjetju v zadnjih letih razpolovila, prav tako število zaposlenih, preostali pa prejemajo precej nizke plače. S podobnimi težavami kot v Verigi se je vodstvo območnih svobodnih sindikatov v minulem letu ubadalo v vsaj še 20 podjetjih, v štirih je organiziralo tudi stavke. Naloge sindikata tudi po kongresu ostajajo enake, zlasti skrb za uveljavljanje kolektivnih pogodb ter pravne in socialne varnosti delavcev. Kjer težave delavcev niso tako izrazite, se je sindikat ukvarjal zlasti z uvajanjem kolektivnih pogodb, lastninjenjem in sveti delavcev, ko je zaživel v pogajalski vlogi. Kjer pa se delavcem težje godi, je nastopil z vsemi sredstvi sindikalnega boja, štirikrat tudi s stavkami. Zraven je bil v jeseniškem zasebnem podjetju Intex, kjer so delavke zaradi izkoriščevalskega ravnanja lastnika celo gladovno stavkale. Večkrat so letos stavkali tudi v Suknu Zapuže, kjer so delavci zahtevali poleg plač tudi zagotovilo o prihodnosti podjetja. Tretja stavka je bila v Kmetijski zadrugi v Srednji vasi v Bohinju, neprestano pa so s stavko grozili tudi v kranjskem Ikosu. Gorenjski svobodni sindikati ugotavljajo, da je aprila letos sprejeti dogovor o politiki plač v gospodarstvu nesmiseln in je povzročil veliko škode delavcem v gorenjskih podjetjih. Dogovor namreč ne upošteva povečane produktivnosti dela in je torej nestimulativen. Pač pa v skupno izplačano maso plač šteje tudi plače poslovodnih ljudi in zaposlenih z individualnimi pogodbami. Zvezi svobodnih sindikatov in Ekonomsko socialnemu svetu zatorej predlagajo, naj dogovora ne podlajša v leto 1995. Letos so bili na Gorenjskem oklicani tudi trije stečajj in ena prisilna poravnava, in sicer v OPT Tržič, Poliksu Žiri, Gidorju v Gorenji vasi in v družbi Vatrostalna Jesenice, kjer povsod sindikat zastopa delavce v njihovih terjatvah. Med dejavnostmi, ki si jih štejejo v uspeh, pa omenjajo zlasti podpis prve pogodbe s Skladom za razvoj, s katero so delavci Vezenin postali delni lastniki (15,3-odstotni) na osnovi listin za premalo izplačane plače. • D.Z.Žlebir Dedek Mraz za begunske otroke Kranj, 30. decembra - Društvo Mostovi iz Kranja je že pred božičem priredilo praznično srečanje za begunske otroke, ki daleč od doma preživljajo že svoje tretje novo leto. Povabilo jih je v Prešernovo gledališče v Kranju, kjer so jim brezplačno odigrali predstavo "Špeckahla na kahli", za nadaljnji dve uri pa odstopili tudi dvorano za obdaritev. 250 begunskih otrok, ki prebivajo v kranjski in tržiški občini, se je udeležilo prazničnega dogodka. Skupaj z odraslimi so do zadnjega kotička napolnili gledališko dvorano. Pevski zbor osnovnošolskih otrok pod vodstvom Samira Kahrimana je po predstavi zapel nekaj pesmi, potem pa je otroke obiskal in obdaril dedek Mraz. Otroci, od najmlajših pa do najstnikov, ki končujejo osemletko, so hvaležno sprejeli pozornost, ki so jim jo naklonili gostitelji. Taki in podobni dogodki, ki dokazujejo, da ljudem ni vseeno za begunce, slednjim lajšajo njihovo dolgotrajno izgnanstvo. • D. Ž. Sneženi mož z metlo - prizor, ki ga zadnjih nekaj zim nismo bili vajeni. Foto: Janez Pelko 1ND0V, d.d. MALOPRODAJNA TRGOVINA Ljubljana, Poljanska 95 i n d o v Nič ni boljšega od domače hrane, sploh, če gre za klobase, salame, krvavice in druge podolgovate dobrote, če ste sam svoj mojster ali imate za soseda mesarja, s pripravo mesnih dobrot res ne bo težav. Kljub temu pa brez pravih izvrstnih ČREV, začimb in mesarskega pribora le ne bo šlo. In če k temu dodamo še naše stoletne izkušnje, bo nakup v naši trgovini na Poljanski 95 v Ljubljani več kot užitek. INDOV Ljubljana za pravi okua domačih kolin KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je še do konca tega leta odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem. V mali renesančni dvorani je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V galeriji Prešernove hiše razstavlja akad. slikarka Nataša Pičman. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava slik akad. slikarja Bonija Ceha. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. V kavarni Rekar razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta novoletna prodajna razstava. V bistroju Želva razstavlja akrile France Berce. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov društva Relik-Dadas Trbovlje. BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled Gasparijeve razglednice iz zbirke Marjana Marinška. KROPA - V Kovaškem muzeju razstavlja slike, reliefe in plastike Eva Gašperšič. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava ilustracij akad. slikarke Marije Lucije Stupice. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled pregledna fotografska razstava Fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled slovenska razstava fotografij Kranj 1994. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Irena Romih. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa po dogovoru z upravo muzeja. V okroglem stolpu je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem, v galeriji ZKO-Knjižnica je na ogled razstava ilustracij svetopisemskih prilik akad. slikarke Maje Šubic FOTORAZSTAVA KRANJ 1994 Škofja Loka - V galeriji Loškega gradu so v sredo zvečer odprli 32. slovensko razstavo fotografij Kranj 94, ki sta jo pripravila Fotografska zveza Slovenije in Fotoklub Janez Puhar Kranj. Za razstavo je 155 avtorjev iz slovenskih klubov poslalo 814 fotografij, od teh so jih okoli sto uvrstili na razstavo. Žirija v sestavi Oskar Dolenc, Dušan Mikša in Vlastja Simončič je za najboljše izbrala avtorje: 1. nagrado za barvno fotografijo je dobil Gregor Radonjič (FK Maribor), 2. nagrado Igor Kovše, 3. nagrado pa Rafael Podobnik (FKK Nova Gorica), za kolekcijo za Andrej Marušič (FKK Nova Gorica). Pri črnobelih fotografijah so bili nagrajeni: 1. nagrado je prejel Janez Krmelj (FK Tržič), 2. nagrado Jakob GnilŠek (FD Radovljica) in 3. nagrado Goran Blagajac (FK Mariborl nagrado za kolekcijo pa Franc Fcrjan (FD Radovljica). Diplome pa so prejeli: Marjan Bažato, Mirko Bijuklič, Bruno Bizjak, Marjan Humar in Matej Rupel (vsi za barvne fotografije), Jakob Gnilšek, Janez Pelko, Vinko Skale, Peter Uhan in Antonio Živkovič (za črnobele fotografije). Pred odprtjem razstave je bila še skupščina Fotografske zveze Slovenije, na kateri so podelili tudi nagrade Fotografske zveze Slovenije, ki se imenujejo po Janezu Puharju. Za življcnsko delo na fotografskem področju so jih prejeli: Jaka Čop, J anez Marenčič, Milenko Pegan in Vlastja Simončič. Za organizacijsko področje na fotografskem področju pa Adi Fink, Andrej Malenšek, Marko Mladovan in Štefka Močnik. • Lea Mencinger, foto: Janez Pelko RETROSPEKTIVA SEDEJEVEGA IN KRAŠEVČEVEGA DELA Ljubljana, 27. decembra - Moderna galerija v Ljubljani poleg svoje stalne zbirke od danes nudi na ogled vse tja do konca januarja kar dve retrospektivni razstavi: razstavo slikarja Maksima Sedeja in retrospektivo fotografij Frana Kraševca. Sedanja razstava del Maksima Sedeja je po tridesetih letih prvi večji retrospektivni prikaz tega umetnika. Postavitev zaobsega 200 Sedcjevih del različnih tehnik, ki tvorijo pregled celotnega umetnikovega opusa. Za v Zagrebu šolanega Sedeja je skozi vse njegovo ustvarjanje značilna motivika, ki je prej slovensko slikarslvo ni poznalo. Tako se skozi njegova dela prepleta motivika družine in njenih vsakdanjih opravil, idihka pastoralnih scen ter številne variante kopalk in sprehajalcev, vseskozi pa ostaja zvest slogovnemu izhodišču barvnega realizma. V razstavi je posebej poudarjeno njegovo delo na področju grafike in ilustratorskega dela, ob tej priložnosti pa je poleg obširnega kataloga izšla tudi grafična mapa s ponatisi barvnih lesorezov v založbi Moderne galerije in Mcdnarod nega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. Podobno nam razstava fotografij Frana Kra švca skuša osvežiti spomin na tega mojstra fotografije iz časa med obema vojnama. Krašcvcu, ki se je iz samouka razvil v izvrstnega fotografa, se pravzaprav nikoli ni zanikalo njegovih kvalitet, temveč se je nanj preprosto pozabilo. Precej je k temu pripomogel avtor sam, ki po letu 1930 svojih fotografij razen tistih objavljenih v časopisju, ni več predstavljal javnosti. Retrospektivni pregled danes sestavlja izbor stopetdesetih fotografij, ki omogoča vpogled v bogat, kvaliteten in vsestransko pomemben Kraševčev opus. • Uro* Spchar Nataša Herlec, dve desetletji z lutkami CISTO RESNA LUTKOVNA IGRARIJA Kranj - Kaj delajo lutkarji? Razveseljujejo otroke in včasih kaj resnega v šali ali pa tudi ne sporočijo odraslim. Bilo bi preenostavno reči, da so lutkarji ljudje, ki tako kot Pika Nogavička niso hoteli odrasti. So odrasli, le da so znali ohraniti še košček otroškega sveta v sebi - sicer ne bi znali do zadnjega kotička napolniti dvoranic, otrokom podariti košček čarobnosti, ki pomaga odraščati in živeti v odraslem svetu. Nekaj takega počenja Nataša Herlec, ki je v začetku tega meseca dobila priznanje, Prešernovo plaketo občine Kranj za ustvarjanje na lutkovnem področju. Čeprav je diplomirala iz pedagogike in etnologije, pa pravzaprav v tem poklicu nikoli ni delala. Že zgodaj se je namreč začela ukvarjati z lutkami in svetom lutk, kjer je vse mogoče, kjer se da pripovedovati čudovite stvari, da otrokom v temi dvorane žarijo oči, da vzklikajo in je predstava tako na odru kot v dvorani. V ta svet je Nataša Herlec zašla že prej dvajsetimi leti, ko je v Prešernovem gledališču Še Saša Kump zbiral okoli sebe mlade, ki so radi delali z lutkami. Kar nekaj iz njegove skupine se je takrat tako navezalo na lutkovno gledališče, da brez njega enostavno ne gre več. Potem se je z lutkami ukvarjala tudi v skupini Lutke čez cesto. Za Natašo Herlec je to postal celo poklic. Odločila se pred petimi leti in zdaj dela kot samostojna kulturna delavka. Pa ji ni žal. Toliko časa, namreč pet let, obstaja tudi Lutkovna skupina Tri, v kateri sta poleg nje še Vaška Tiobec in Ksenija Ponikvar. Vsako leto nastane vsaj ena lutkovna predstava. Zadnja so bili Pas-tirci. Pri tej predstavi so si "sposodile" dramskega igralca Milana Štefeta, ki se je imenitno znašel v zanj povsem novi vlogi lutkovnega animatorja ob lutkah, ki jih je izdelal najbolj iskani izdelovalec pri nas kipar Ivica Bilek. Kako nastane lutkovna predstava? "Najprej je zamisel, okvirna postavitev, nato se začno natančnejši dogovori o predstavi, šele nato se začnejo delati lutke. In nato ure in ure, dneve in dneve vaj z lutkami -kot za vsako gledališko predstavo. Za zadnjo predstavo se je bilo treba kar truditi, dva meseca sva s kolegico trdo delali ob Bileku. Včasih pa lutkarji sami naredimo lutko v celoti, sami naredimo scenske elemente, skratka noben del, ki sestavlja predstavo, nam ni neznan, včasih je treba poiskati še kakšnega strokovnega sodelavca, enostavno sam ne moreš prav vse narediti res najbolje. No, lutke bova s kolegico seveda še izdelovali tudi sami, tudi iz preprostega razloga, ker je to sijajno početi. Zato tudi narediva lutke za kakšno drugo skupino in podobno." Pod nekaj predstav se je Nataša Herlec podpisala kot režiserka, vendar pa sama f>ravi, da je vsaka predstava utkovne skupine Tri skupinsko delo. Zamisel, ki jo sicer pripravi na začetku, se ji ne zdi PRESVETA NOC Tržič - Cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik iz Tržiča je s slavnostnim koncertom v tržiški župni cerkvi proslavil 15-letnico svojega delovanja. Na njem je številnim poslušalcem predstavil devetnajst adventnih in božičnih pesmi, vsebino svoje prve kompaktne plošče in kasete pod naslovom Presveta noč. Poleg zbora, ki ga od ustanovitve vodi Vito Primožič, je nastopil še komorni orkester; solista sta bila Irena Dolžan in Tomaž Koder, organist pa Gregor \'oje. Celoten koncert pa je kot gost vodil Maksimiljan Fegus iz Maribora. Ob precejšnji poplavi božičnih koncertov in izdaj na nosilcih zvoka ima tržiški projekt kakovost, ki jo je treba posebej podčrtati. Za ploščo in koncert niso programirali predvsem uspešnic, nasprotno: v zavest skušajo priklicati vrsto manj znanih slovenskih božičnic, ki se bržkone zaradi slabše dostopnosti (mislim, da so večinoma šele zdaj prvič tiskane) niso mogle ustrezno uveljaviti. To so izbrane skladbe M. Tomca, L. Mava, A. Jobsta, F. Gerbiča, F. Ačka in J. Trošta. Oblikovno se sicer v glavnem ne oddaljujejo od značilne forme, vendar pa po inventivnih solističnih uvodih, iztehtanih zborovskih odstavkih in domiselni bogati spremljavi nedvomno sodijo med tehtnejša dela te zvrsti. Ob njih je še Šopek zelo raznovrstnih tujih skladb -avtorskih skladb in priredb - predvsem starejših avtorjev (M. Flecha, H. Darke, J. Goss, J. Rutter, M. Praetorius, C. Saint-Saens, A. Klobučar), praviloma s slovenskim prevodom besedila, ter štiri priredbe adventnih ljudskih napevov, ki jih je v zborovsko skoraj preobložen stavek zložil M. Feguš. Program torej zasluži vso in nedcljeno pohvalo, kar pa žal ne more veljati za spored. Pesmi skladateljev raznorodnih kompo/i cijskih tehnik in različnih slogovnih tokov si na koncertu niso sledile po kaki razvidni logiki, temveč pomešano, kot na promenadnem koncertu. Še posebej moti, da ni bila upoštevana vsaj logika razvijanja glasbenega izrazja, kar je za zborovske koncerte, ki ponavadi vsebujejo precejšnje Število različnih skladb, skoraj neizogibno pravilo. Preskoki v času in stilu so delovali grobo in nasilno, težavi so delali tudi mladim izvajalcem..- Poudariti pa je potrebno, da je bil mladi /bor, ki se bo sčasoma še bolje izšolal in zvokovno ubral, zgledno pripravljen, da izkazuje zavidanja vredno disciplino in sproščenost, tako da gostujoči dirigent pri vodenju ni imel težav pri uveljavljanju svojih intcrpretacijskih zamisli. Odmevno sta nastopila oba solista, učinkovito se je odrezal ad hoc komorni orkester, tudi organist je dobro spremljal zbor in soliste, čeravno je bilo pri tem (zaradi postavitve) nekaj usklajcvalnih te/av. -Odmevna in kakovostna proslavitev l.vletnice je nedvomno obetaven mejnik za nadaljnji razvoj tržiške glasbene kulture, na kar opozarja tudi podeljena Kurnikova nagrada. • Marko Studen dovolj, da bi se lahko tako podpisala. Predstava namreč nastaja kot zamisel še dveh članic skupine. Dneve in dneve premlevajo, kako bi najbolje uresničile zamisel in najbolje bi bilo, če bi se kot režiserke podpisale vse tri. In potem se začno potovanja od šole do šole, od vrtca do vrtca, pa lutkovni festivali, kot je poletni v Mariboru, lutkovni abonmaji kot so na primer na Ptuju. Sploh se zdi, da je lutkovna razgledanost v vzhodnem delu Slovenije na zavidljivi ravni, o tem pričajo že festivali in abonmaji v tamkajšnjih gledališčih Dosti slabše pa se ji zdi, da je na Gorenjskem, kjer je sicer lutkovnih skupinic vsak dan več, vendar pa je njihovo znanje dokaj skromno. Za predstavo, dobro predstavo sploh, pa je to premalo. In navsezadnje za otroke ne bi smel veljati tisti rek, da je zanje vse dobro. Pa ni. No, kranjski lutkarji, iz tega povprečja že od nekdaj izstopajo. Pa Čeprav delajo v nemogočih pogojih. Lutke čez cesto na primer, njihove tri skupine se zbirajo kar v dnevni sobi Vladimirja Roossa. In kaj Natašo Herlec vsa ta desetletja drži pri lutkah? Svet lutkarstva je svet, v katerem si lahko pravila krojiš po svoje, razsipaš z dobro voljo, skopariš s slabo, skratka umerjen je podobi, kot si jo zamišljajo tisti, ki še znajo govoriti o idealnem. To je svet, kamor je iz vsakdana mogoče pobegniti za nekaj potrebnih ur, pa je že vse lažje in lepše. Prav to pa občutijo tudi vsi, ki si pridejo ta svet v lutkovnem gledališču ogledat, pa čeprav le za kakšno urico. Poleg tega, da skupaj s kolegicama v lutkovni skupini Tri ustvarja lutkovne predstave, pa se že vrsto let ukvarja z lutkovno vzgojo najmlajših po vrtcih, v šolah, taborih, kolonijah, tudi v Pionirskem domu v Ljubljani. Zdaj že tretje leto vodi dve lutkovni delavnici v okviru Centra za estetsko dejavnost pri ZKO Kranj - za predšolske in drugo za šolske otroke. Z mnogo improvizacije, z veliko risanja, igranja s predmeti in z drugimi načini in prijetnimi zvijačami, ki lahko sproste otroško domišljijo. Včasih -tako kot lani - nastane celo lutkovna predstava, ni pa seveda to obvezen zaključek: važneje je pač to, da otroci zaslutijo, kakšne neskončne možnosti ustvarjanja so v koščku papirja, tkanine, v gibu in podobno. "Odrasli kar težko sledimo otrokom, njihova domišljija je fantastična. Ni jim do tega, da bi dinozaver iz kartona ostal cel, pač pa pustijo oba dela narazen in iz tega, ko zadnji del išče in lovi prvega, nastane zgodbica. Pravi biserčki se utrinjajo pri takšnem delu. Mislim, da so odrasli, ki ne slišijo in ne vidijo tega, v marsičem prikrajšani." Starši, ki vodijo svoje otroke v ti dve lutkovni delavnici, najbrž vsaj slutijo, kako imenitno se otroci igrajo, saj skoraj vedno pridejo ponje že nekaj debelih minut pred zaključkom ure, da pogledajo izdelke, se pogovorijo in zatrdijo, da se naslednjič spet oglase, njihovi otroci, seveda. • Lea Mencinger, foto: I M. Premiera otroške predstave na Loškem odru MAVRIČNA RIBICA Za praznične dni je gledališče Loški oder v Škofji loki pripravilo otroško predstavo Mavrična ribica avtorja Marcusa Pfistra. Pravljično besedilo Je priredila ter režirala Branka Štrekelj, v predstavi pa je uspešno nastopilo sedem škofjeloških najstniških igralcev. Nenavadnost zgodbice o Mavrični ribici je v tem, da se v celoti dogaja v podvodnem svetu. Njeni junaki so podvodne živali, ki pa se obnašajo podobno kot otroci - se igrajo in pojejo, si nagajajo in se veselijo. Kadar jih kdo užali in prizadene, postanejo jezni in zamerljivi, če pa srečajo prave prijatelje, znajo biti prisrčni in gostoljubni. Zgodba poudarja pomen prijateljstva, nesebičnosti in požrtvovalnosti. Mavrična ribica jc srečna šele tedaj, ko je svojo lepoto (svoje bleščeče se luske) pripravljena deliti z drugimi, manj lepimi morskimi živalmi Dokler pa se obnaša prevzetno in samoljubno, jc okolica ne sprejme. V zgodbi je prav na tem mestu dobro pnka/an konflikt, ki nastaja v drugih podvodnih bitjih: Mavrično ribico občudujejo, Vtetkozi jih privlači njena lepota, hkrati pa jih odbija njeno obnašanje - jezijo se nanjo, ker se ob njej počutijo manjvredne in zapostavljene. In šele tedaj, ko ribica svojo lepo zunanji uskladi z notranjo dobioto m lepoto, so konfliktne situacije premagane - /daj se vsi nastopajoči sproščeno in olajšano posvetijo igri in resničnemu prijateljstvu Domiselnost scen. ki jo je izdelala Jasna Vastl, jc v tem, da s stropa visijo makete morskih živali in tako ustvarjajo vtis gosto naseljenega podvodnega sveta. Vtis podvodne globine in temačnosti je za dogaianje /godbe bistvenega pomena m bi bil lahko ojačan še z nekaterimi svetlobnimi ali zvočnimi učinki. Barvite, skoraj praznične kostume je i/brala Irena Pajkič, /a lep govor nastopajočih ie poskrbel Ludvik Kaluža, njihov gib pa jc oblikovala Alenka llain Mavrična ribica jc predstava, ob kateri se bodo gorenjski otroci marsičesa naučili, pa tudi, če njenega sporočila ne bodo v celoti razumeli, bodo lahko uživali v družbi prijetnih podvodnih bitij • Mirjam Novak GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK V Iskri Emeco končali lastninjenje Umirjeni toni glede spora o blagovni znamki Iskra V Iskri Emeco upravo sestavljata generalni in delavski direktor, slednji seveda nima pooblastil za poslovne odločitve Kranj, 28. decembra - V kranjski Iskri Števci so zaključili lastninjenje in že poslujejo kot zasebna delniška družba z novim imenom Iskra Emeco v 60-odstotni lasti sedanjih in bivših zaposlenih. Poslovno leto uspešno zaključujejo, v prihodnjem letu načrtujejo 10-odstotno rast. Direktor NIKO BEVK pa glede spora o blagovni znamki Iskra pravi, da je v Nemčiji zelo stvarna izvensodna poravnava, na kranjskem sodišču narok pričakujejo spomladi, kjer verjetno bodo predložili tudi zanje dokaj ugodno stališče Urada za industrijsko lastnino. "Letošnje poslovno leto boste nedvomno uspešno zaključili?" "Poslovni rezultati so ugodni, zastavljene cilje smo dosegli, nekatere celo presegli. Prodali smo za 132 milijonov mark, od tega za 113 milijonov mark na zahtevne tuje trge, realne poslovne prihodke smo v primerjavi z lanskim letom povečali za 30 odstotkov. Družba ima zdaj 1.875 zaposlenih, letos smo redno zaposlili več kot 500 ljudi, zlasti mladih. Plače so nad slovenskim povprečjem, kolektivno pogodbo v celoti izpolnjujejo, tudi presegamo." "Načrt za prihodnje leto?" "Načrtujemo približno 10-odstotno rast, povečati moramo tudi produktivnost, ponov-no bomo preverili vse tehnično tehnološke in poslovne procese." ^ "Z lastninjenjem ste konča- "Veseli smo, da nam je projekt tako uspel, na skupščini pred dvema letoma smo sklenili, naj zaposleni postavio vsaj 51-odstotni lastnik ovarne, zdaj smo 60-odstotni ,astnik. Kot večinski lastnik smo tako ostali gospodarji in ^mi odločamo o svoji usodi. Kot zasebna delniška družba smo se registrirali 15. septembra, prva skupščina delničarjev se je sestala 14. decembra, *P je bil potrjen nadzorni svet, *i ga vodi dr. Jože Mencinger. Nadzorni svet me je 21. decembra imenoval ga generalnega direktorja, Petra Zupana pa za delavskega direktorja, upravo torej sestavljata dva člana." "Ponekod se bojijo delavskih direktorjev?" "Ne vem, zakaj bi se jih bali, saj delavski direktor ni izvršni in torej nima pooblastil za poslovne odločitve. Dogovorili smo se za opis njegovega dela in tako je koordinator na področju stanovanjskih in socialnih vprašanj, varstva pri pri delu, delovnih pogojev, hkrati pa je zadolžen za varstvo pri delu, zato ima kar dosti dela." "Sklad za razvoj je prvi paket vaših delnic ze prodal, zanimivo je, da so jih kupili Mariborčani?" "Prvi paket z 10 odstotki delnic je kupil KBM Infond s skladom Stolp, prihodnji teden imamo pogovore z njimi, morda bomo nato več vedeli o tem, zakaj so kupili naše delnice. Odškodninski in po-kojniski sklad pa imata v nadzornem svetu že skupnega predstavnika, z njimi smo interese že uskladili in vsaj kratkoročno delnic ne nameravajo prodati." "So povedali, kakšno dividendo pričakujejo?" "Zaenkrat je zanje bolj pomemben kapitalski donos, seveda pa je vsak vesel tudi dividende. Če hočemo, da ljudje delnic ne bodo prodajali, bo dividenda vsekakor motiv, saj se bo tako okrepil občutek, da so nekaj vredne, da so res vrednostni papir." "Bo naprodaj samo še en paket delnic?" "Na skladovi februarski dražbi bo naprodaj še drugi paket 10-tih odstotkov delnic, mislim, da ga bodo z lahkoto prodali." "Morda bodo tega Gorenjci?" "Nam bi bilo ljubše." "Kako se odvira spor z Iskra Holdingom glede blagovne znamke?" "Glede spora na nemškem sodišču se zdaj intenzivno pogovarjamo o izvensodni poravnavi, verjetnost, da do dogovora pride, je zelo velika. S tem bi bil problem našega izvoza v Nemčijo rešen, tam bi števce še naprej prodajali pod blagovno znamko Iskra. Mislim, da je možna izvensodna poravnava tudi v Kranju, vendar o tem konkretnih do- govorov še ni, narok pa na kranjskem sodišču pričakujemo spomladi." "V čem je torej bistvo kompromisa?" "Nas vsekakor zadovoljuje, da blagovno znamko Iskra uporabljamo za naše registrirano področje poslovanja, kaj drugega tudi nismo hoteli, potrebujemo solastništvo." "Za vas je dokaj ugodno stališče Urada za industrijsko lastnino?" "Njegova razlaga gre v smeri solastništva, tudi sporno pogodbo razumejo v tem smislu, da so ustanoviteljice dale holdingu pravico do uporabe blagovne znamke in ne obratno, kar je z vidika industrijske lastnine tudi logično, zaradi nepreciznega pravnega jezika pa so najbož možne tudi drugačne pravne interpretacije. To mnenje bomo najbrž predložili kranjskemu sodišču." "Na nedavni tiskovni konferenci Iskre Holdinga izrečena napoved, da boste s prihodnjim februarjem prenehali uporabljati blagovno znamko Iskra, potemtakem ni točna?" "Ne moremo je razumeti drugače kot zlonamerno, saj nam povzroča gospodarsko škodo. Zaradi politike sedanjega vodstva holdinga glede blagovne znamke je že več Iskrinih podjetij spremenilo ime in sicer Rotomatika, Do-mel, Fotona, ki zaposlujejo približno 3 tisoč delavcev s 300 milijoni mark prometa ter več manjših. S to politiko pa se ne strinja tudi Združenje za sonosilstvo blagovne znamke, v njem je 14 podjetij s približno 6 tisoč zaposlenih in s 500 milijoni mark prometa." • M. Volčjak Tehtnica Železniki novembra dobila mednarodno nagrado Za Tehtnico pomembna nagrada Ljubljana, 26. decembra - Tehtnica Železniki ie v Parizu je novembra v Parizu prejela mednarodno nagrado, ki jo Trade leaders club podeljuje podjetjem za kakovost. Dobijo jo podjetja, ki so po mnenju komisije kluba s svojo pojavnostjo na evropskem trgu dokazala, da so njihovi izdelki ali storitve dosegli ali celo presegli evropsko raven kakovosti. Nagrada je bila podeljena *udi na principu pojavljanja Podjetja v medijih v tujini, sP'oh pa celostne podobe na Mednarodnem tržišču. Pomembno vlogo so igrale tudi gospodarske zbornice. Poleg tehtnice je nagrado prejelo Je nekaj več kot sto podjetij, °d slovenskih še dva (med SUni tudi Dem iz Križ pri Tržiču). Nagrada je bila podeljena v obliki zlatega kipca, med kandidati za nagrado pa s° bila podjetja iz 40 držav. Nagrada po dveh letih nastopanja na tujih trgih Trade lcadcrs club je mednarodna neprofitna organizama, ki združuje 80 tisoč Podjetij z vsega sveta, njen 8'avni namen pa pa je navezo-vanjc poslovnih stikov ter Pospeševanje trgovinske men Jave med podjetji članicami. , Nagrada olajšuje navezavo konkretnih poslovnih stikov •ehtnice s tujimi partnerji, povečuje zaupanje p.ntncrjcv v njene izdelke Izbol|šuje ne Si»mo ugled Tehtnice kot samostojnega podjetja, temveč 'udi kot slovenskega podjetja Slovenija pa s tem pridobiva na ugledu in ga utrjuje. Poudariti je treba, da je Tehtnica nagrado prejela že po dveh letih nastopanja na tujih trgih. Tehtnica ima 35-letno tradicijo na področju izdelovanja tehtnic in laboratorijske opreme, ustanovljena jc bila leta 1959. Njihove tehtnice so bile najprej enostavne dvos-kodelične, nato so začeli z analitskimi tehtnicami, nadal jevali pa z modernimi elek tronskimi večnamenskimi. Izdelovati so začeli tudi labor atorijske mešalec, stresalnike, centrifuge, uteži. Za popolnej šo ponudbo so za slovensko tržišče dopolnili svoj prodajni program še s trgovskimi tehtnicami japonskega podjetja Teraoka Šeiko, tehtnice za splošno uporabo avstrijskega podjetja Schrenk, naslednje leto pa nameravajo vključiti še kakovostne industrijske tehtnice. Sodelovanje z Domelom Vodilni v Tehtnici se zavedajo, da brez medsebojnih povezav in sodelovanja z drugimi podjetji ne gre. Eno Aleš Kušter (levo), vodja marketinga v Tehtnici in direktor Rudi Panjtar (desno) menita, da se jim je usmeritev v kakovost in zaupanje v lastno znanje zelo obrestovala. Foto: M. G. izmed njih so našli kar v svoji neposredni bližini - podjetje Domel je posta) njihov glavni dobavitelj motorjev. V dveh letih so postavili distribucijsko mrežo v ZDA, Nizozemski, Madžarski, Nemčiji, Avstriji, Angliji, Belgiji, Italiji, Portugalski in HrvaŠki. Prek nje so letos izvozili dobrih 30 odstotkov skupne proizvodnje. Delež izvoza laboratorijskega programa je dotegel celo 80 odstotkov proizvodnje, od tega je 60 odstotkov izvoza pod lastno blagovno znamko. Izdelki Tehtnice se pojavljajo v spe- cializiranih katalogih največjih prodajalcev laboratorijske opreme. Pri tem naj dodamo, da izvoz leta 1992 ni predstavljal niti enega odstotka. Računajo, da bo letošnji skupni promet podjetja znašal 3,5 milijona nemških mark, rezultat bo pozitiven, vendar dobička ne bo. Omeniti je potrebno sodelovanje z Ministrstvom za znanost in tehnologijo, ki jim je sofinanciralo dva projekta. Menijo tudi, da bodo v dveh letih pridobili certifikat kakovosti SI9001. • Š.Vidic Novosti pri lastninjenju Kranj, 29. decembra - Vlada je za pospešitev in olajšanje lastninjenja sprejela dva zakona in dva podzakonska akta. Poleg zakona o kupnini, ki je že v parlamentu, je vlada sprejela še spremembo zakona o obračunavanju in plačevanju določenih prispevkov in davkov v postopkih lastninskega preoblikovanja. S tem naj bi uredili uporabo tako imenovanih zadolžnic za neizplačane plače, kar je sicer urejal že prejšnji zakon, ki je predvideval tudi izvensodno poravnavo, zdaj pa naj bi to reševali z zadolžnicami. Nanaša se seveda na podjetja, kjer so kolektivne pogodbe omogočale 80-odstotne plače. Celoten obračun vseh zadolžnic bo potekal prek miniserstva za ekonomske odnose in razvoj, kjer bodo izračune za nazaj, pregledali in izdali posebna potrdila. V podjetjih, kjer že imajo prvo soglasje agencije za privatizacijo, bodo lahko uporabili te zadolžnice. Drugi del zakona pa predvideva oprostitev plačila davka na tisti del dobiček, ki bo namesto plač uporabljen za notranji odkup. Druga zakonska sprememba, ki ga je sprejela vlada, morda že prihodnji mesec pa naj bi jo po besedah državnega sekretarja za privatizacijo Tone Ropa obravnaval parlament, naj bi spodbudil podjetja, da bodo v prihodnjih letih notranji odkup izpeljali s pomočjo dobička in ne z zviševanjem plač. Podjetja, ki bodo delnice vplačevala iz dobička, bodo v tem delu oproščena plačila davka na dobiček, pod pogojem, da se bodo držala sklepov vlade o višini in dinamiki plač v podjetjih. To se nanaša tako na tisti del dobička, ki pripada vsem upravičencem iz notranjega odkupa in interne razdelitve kot tudi del nad dvema odstotkoma, ki pripada skladu za razvoj. Podjetja pa bodo kupnino lahko obdržala tako, da bodo dobila posojilo sklada za razvoj, pod pogoji, ki jih bo določila vlada. Zakon naj bi torej spodbudil lastninjenje pred dobička, kupnina pa bi (za dobo petih let) ostala v podjetju, namenjena razvoju. Vlada je sprejela tudi navodilo o dokumentaciji, ki jo mora lastninsko preoblikovano podjetje pred vpisom v sodni register priložiti zahtevi za pridobitev drugega soglasja agencije. Sprejela je tudi merila za odobritev prodaje dlenic ali sredstev podjetja tujemu kupcu. V pripravi pa je tudi zakon o prevzemu podjetij, ki naj bi to uredil po zahodnih zgledih. UGODIVA POSOJILA ZA P0DJETJA-UV0Z1KE V SKB banki vam nudimo ugodna posojila z dobo vračanja do treh let za plačilo uvoza preko banke: • za repromaterial in surovine • opremo • dele opreme Obrestna mera posojila se določi na podlagi izhodiščne obrestne mere, ki znaša 9,75 %, bonitete posojilojemalca in dolžine vračanja posojila. Podrobnejše informacije vam bomo z veseljem posredovali v Sektorju kreditov (tel. 171-51-00) in na sedežih poslovnih enot SKB banke v Celju, Kamniku, Kočevju, Kopru, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in Škofji Loki. Lahko pa pokličete tudi Zeleni telefon 080 15 15. SKB BANKA D,9, POSLI IN FINANCE GORENJSKI GLAS • 8. STRAN UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek» decembra 1994 4^ NA ŠTIRIH KOLESIH Gorenjski presežek v menjavi s tujino Na cesti: AUDI A4 Ingolstadtski Audi nadaljuje s prenovo svojih modelov. Po aluminijastem prvencu A8 in A6 kot nadomestilu za serijo 100, je prišel na vrsto (za zdaj) najmanjši hišni model 80. Slednjega so prekrstili v A4, avtomobil pa je kljub povsem novi obliki ohranil predhodnikove karoserijske mere in vsaj na sprednjem delu tudi hišne oblikovne značilnosti, medtem ko so precej spremenili zadek, na katerem so nove tudi luči. Slabe štiri metre in pol dolgo limuzino s štirimi vrati bo poganjalo šest različnih motorjev. Na dnu ponudbe je znani 1.6-litrski štirivaljnik z močjo 74 KW/100 KM, nato sledita dva 1.8- litrska agregata, ki imata ob enaki prostornini različno moč, šibkejši 92 KVV7125 KM, močnejši pa s pomočjo turbinskega polnilnika 110 KVV/150 KM. Oba motorja imata petventilsko kar motorju zagotavlja boljši izkoristek, manjšo porabo goriva in čistejši izpuh. Od bencinskih motorjev sta na voljo še 2,6- in 2,8- litrska šestvaljnika (110 KVV/150 KM in 128 KVV/174 KM) od dizelskih pa 1.9- litrski s turbinskim polnilnikom in močjo 66 KW/90 KM. Novi audi A4 bo imel bogato serijsko opremo, v katero bodo vključeni tudi ABS, varnostni vreči za voznika in sovoznika, osrednja ključavnica, po višini in globini nastavljiv servo volan, elektrificirani zunanji ogledali ter elektronsko blokado zoper tatove. Slovenski Audijev zastopnik Porsche Inter Auto iz Ljubljane je vplačila za A4 začel sprejemati prav v teh dneh. Najcenejši bo model z 1,6-litrskim motorjem, za katerega bo potrebno odšteti maloprodajnih 39.680 mark, najdražji pa 1.8 quattro za 55.737 mark. • M. G. Slovenski avtomobilski trg Letos precej slabša prodaja Na slovenskem avtomobilskem trgu je bilo letos po napovedih in pričakovanjih prodanih precej manj avtomobilov kot lani. številke sicer še niso povsem dokončne, toda kot kaže bo letos prodanih nekaj več kot 50.000 avtomobilov (lani več kot 60.000), kar je seveda bistveno manj. V tržnih deležih so predvsem nazadovah japonski avtomobili, medtem ko so nekatere evropske znamke (VVV, Seat, Opel...) doživele precejšen razmah, to pa velja tudi za domači Revoz. Še bolj zanimiva so ugibanja za prihodnje leto, vendar večina zastopnikov že pričakuje, da bo prodaja podobna letošnji. • M.G. [Želimo vam SREČNO NOVO LETOI GflNTflR 64202 NAKLO, Bratov Praprot Telefon/fax: 064/47-035 IZPUŠNI SISTEMI e Izdelujemo, montiramo in popravimo izpušne sisteme za vsa osebna vozila • NERJAVEČA ALU PLOČEVINA PfflFffl •ŠPORTNI IZPUŠNI SISTEMI iMULjU • IZPUŠNI SISTEMI TUDI ZA VETERANE •KONKURENČNE CENE •MOŽNOST PLAČILA NA 2 ALI 3 ČEKE HONDA ANTENSKE NAPRAVE LUKEŽ f/ /#|/cnX Podaja • servis • montaia • svetovanje ^LX||\L«L\gLAVNI TRG 22. KRANJ, TEL.:064/224 500 TV sprejemniki: ELEKTRONIKA PHILIPS IMOKLA GoldStar SAT SISTEMI: PEACE, NOKIA, LA SAT, ELEKTRONIKA PRV1Ć V SLOVENIJI ZAKONITO VEC PROGRAMSKI PAKET KODIRANIH PROGRAMOV Hl Ml I 11 H III I I IitnMii PODNAPISI V SLOVENSKEM JEZIKU DELOVNI ČAS OD 8. D012. IN OD 18. URE, SOBOTA OD 8. D012. URE Kranj, 28. decembra - Gorenjsko gospodarstvo je v prvih devetih mesecih letošnjega leta v blagovni menjavi s tujino ustvarilo za 168 milijonov dolarjev presežka, slovensko gospodarstvo pa za 250 milijonov dolarjev primanjkljaja. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je gorenjsko gospodarstvo izvozilo za 653 milijonov dolarjev blaga, kar je bilo za 15,1 odstotek več kot lani v tem času, uvoz pa je znašal 485 milijonov dolarjev in bil za 21,3 odstotka večji. Približno polovico gorenjskega izvoza ustvarijo kranjska podjetja, ki so v prvih devetih mesecih letošnjega leta izvozili za 320 milijonov dolarjev, večji kot lani v tem času pa je bil za 11,8 odstotka. Po obsegu izvoza sledi dosedanja škofjeloška občina s 155 milijoni dolarji, večji pa je bil za 17,9 odstotka. Največji porast izvoza so zabeležili na Jesenicah, kjer je znašal 64 milijonov dolarjev, večji pa je bil za 36,1 odstotka. V dosedanji radovljiški občini je znašal 76 milijonov dolarjev in porasel za 13,8 odstotka, v tržiški pa je znašal 37 milijonov dolarjev in porasel za 5,9 odstotka. Uvoz gorenjskega gospodarstva je v letošnjih prvih devetih mesecih znašal 485 milijonov dolarjev in bil za 21,3 odstotka večji kot v tem času. Povečali so ga v vseh dosedanjih gorenjskih občinah: na Jesenicah za 2,8 odstotka, v Škofji Loki za 24 odstotkov, v Radovljici za 23,4 odstotka, v Kranju za 18,7 odstotka in v Tržiču za 10,8 odstotka. Slovenski izvoz je v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašal 4.875 milijonov dolarjev in bil za 8,1 odstotka večji kot lani v tem času, uvoz pa je znašal 5.126 milijonov dolarjev in bil večji prav tako za 8,1 odstotka. Dve namesto enega poštnega podjetja Kranj, 28. decembra - S 1. januarjem prihodnjega leta bo dosedanje PIT podjetje Slovenije razdeljeno na dve samostojni enoti, podobno bo na dva dela razdeljena tudi poslovna enota v Kranju. Razdelitev PTT Slovenije so načrtovali že dalj časa, s prihodnjim letom bo dosedanja FIT Slovenije razdeljena na dve samostojni podjetji: Telekom Slovenije, p.o., in Pošta Slovenije, d.o.o. Tako pošta kot telekomunikacije bosta samostojno lažje kos izzivom časa, podobna delitev se je v razvitih evropskih državah že obnesla. Obe novi podjetji bosta na začetku organizirani tako kot dosedanje skupno podjetje, kar pomeni, da bodo za pošto in telekomunikacije po posameznih slovenskih regijah skrbele poslovne enote. Novi podjetji sta na območju dosedanje poslovne enote PTT Kranj ustanovili dve poslovni enoti in sicer: Telekom, p.o., PE Kranj in Pošta Slovenije, d.o.o., PE Kranj. Obe poslovni enoti imata sedeže v Kranju. Poslovni almanah Kranj, 28. decembra - Gospodarski vestnik je te dni izdal Poslovni almanah za leto 1995, knjižico so kot darilo poslali bralcem Gospodarskega vestnika in letos prvič tudi bralcem Financ. kam se lahko obrnete na pomembne poslovne informacije v posamezni državi itd. MEŠETAR Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč V jeseniški občini je za kvadratni meter gozdnega zemljišča prvega bonitetnega razreda treba odšteti 101 tolar, za zemljišče drugega razreda 85 tolarjev in za zemljišče tretjega razreda 69 tolarjev. Gozdno zemljišče Četrtega razreda je po 47 tolarjev za kvadratni meter, petega razreda po 38 tolarjev, šestega po 25 in sedmega po 13 tolarjev. Poglejmo še cene za njivo oz. za intenzivni sadovnjak! Prvi razred - 315 tolarjev, drugi - 283,50 tolarja, tretji - 252, četrti - 220,50, peti -189, šesti - 157,50, sedmi - 126 in osmi razred - 94 tolarjev. In koliko je v kranjski občini treba odšteti za pašnik? Pašnik prvega bonitetnega razreda stane 109 tolarjev, pašnik drugega razreda 94 tolarjev in pašnik tretjega razreda 78 tolarjev. Četrti razred je po 62 tolarjev, peti po 47, šesti po 31 in sedmi po 16 tolarjev za kvadratni meter. Cene, ki jih navajamo, so okvirne ali izhodiščne, sicer pa vedno obveljajo tiste, ob katerih si kupec in prodajalec sežeta v roke. K ceni gozdnega zemljišča je treba prišteti še vrednost lesne zaloge. Kmetijski pridelki na tržnici Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 40 tolarjev za kilogram, jabolka po 80 tolarjev in jajca po 15 tolarjev. Solata stane 200 tolarjev, prav toliko tudi cvetača. zelje je po 100 tolarjev, orehova jedrca po 800, fižol po 300 in korenje po 160 tolarjev. Za kilogram čebule je treba odšteti 150 tolarjev, za kilogram česna pa 250 tolarjev. Cene sadja in vrtnin Na avtomatskem telefonskem odzivniku 98-23 se poleg kmetijskih nasvetov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem zavodu Ljubljana, neprekinjeno, podnevi in ponoči "vrtijo" tudi cene sadja in vrtnin, ki veljajo pri prodaji na debelo. Poglejmo, kakšne so bile cene 20. decembra! * jabolka * solata endivija 50 - 65 * krompir 30 100 * peteršilj * cvetača 200 * čebula 70 - 80 120 - 150 * zelje v glavah 40 - 50 * kislo zelje 80 * rdeča pesa 60 * koleraba 80 * špinača * hren 200 * česen 160 - 190 330 * kisla repa 100 Cene v zadružni trgovini Gozdarsko kmetijska zadruga Bohinjski Bistrici: * KAN, vreča 50 kg * oves, vreča 40 kg * koruza, vreča 50 kg * NSK, vreča 10 kg * pesni rezanci, 40 kg Srednja vas, trgovina v K - 18, vreča 50 kg ječmen, vreča 50 kg pšen. krm. moka, 40 kg pšenica, vreča 10 kg Poslovni almanah ponuja številne uporabne in aktualne gospodarske informacije o Sloveniji in svetu, najpomembnejše vodilo pri pripravi je bila koristnost informacij v uvodu piše Vesna Bertoncelj Popit, ki jc zbrala gradivo. V tej žepni knjigi boste našli kup podatkov, ki jih potrebujete pri odločanju, izvedeli boste, katera podjetja so bila lani najuspešnejša in največja pri nas, kdo so bili lani najuspešnejši slovenski direktorji, kakšno je bilo trgovanje s svetom, kakšna so bila pri nas gospodarska gibanja, kako so se gibale cene, kakšne so bile plače in kakšni tečaji najpomembnejših valut, 1.080 1.096 1.100 480 1.044 (Vse cene so brez prometnega davka.) bovisal, 5 kg 562 • kravamin 6. lkg kravamin 3, 1 kg 147 * vitaredin, 2 kg (Vse cene so s prometnim davkom.) 1.550 900 768 290 189 413/ Iščemo zastopnika na območju Gorenjske Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - trgovec ali komercialist - možnost skladiščenja - lasten prevoz - poznavanje tržišča Pismene prošnje pošljite najkasneje do 10. 1. 1995 na naslov: PLANA, d.o.o.. Podjetje za proizvodnjo in trgovi no, Počehova 27 a. 62000 Maribor. mobitel BEŽKOVA VILA aih. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ TEL 064/223-276, 211-225 LABORE RENAULT \1> popust na posamezne modele staro za novo ugodni krediti na 4 leta brez pologa testne vožnje novoletno darilo nuw< •.HM«« t Marija Lucija Stupica, ilustratorka Rafinirana likovna spremljava Prav gotovo niso samo oboki razstavnega prostora radovljiške Šivčeve hiše tako poudarili v decembru razstavljene ilustracije Marije Lucije Stupice, da so se obiskovalcem in poznavalcem njenega slikarstva zazdele drugačne. Že tako so njene ilustracije nekaj posebnega, pripovedujejo svojo samostojno likovno zgodbo, pa čeprav so v celoti ali pa največkrat zelo rahlo navezani na književni tekst. Nesporno prva dama slovenskega ilustratorstva je za radovljiško razstavo pripravila izbor iz svojih najuspelejših ilustracij, rahločutnih, največkrat v zamolklih barvah, spremljavalkpravljic in tudi otroških pesmi. Že od svoje prve in tudi nagrajene slikanice Kraljična na zrnu graha, pa vse do zadnjih, kot so Mahajana, Lenora, Srečni kraljevič in druge, ji uspeva ustvariti ob besedilu v knjigi tudi enakovredno ali še boljše likovno "besedilo", ki govori povsem samosvoje in samostojno. Menda ne razstavljate posebno radi, vendar pa bi v letu, ki mineva, vendarle jahko našteli kar pet vaših razstav, tri skupinske in dve samostojni. "Res ne razstavljam posebno rada. Udeležujem pa se mednarodnih razstav ilustracij, na primer razstave Podobe domišljije: ta potuje kar celo leto po evropskih centrih od Pariza do Benetk, in gre pravzaprav za eno in isto razstavo. Samostojnih razstav pa imam dejansko bolj malo, v primeri z drugimi slikarji res manj, toda v dveh desetletjih, kolikor ustvarjam, pa seznam razstav vendarle ni tako majhen." Se vam ne zdi, daje radovljiška galerija v Šivčevi hiši za vaše likovno ustvarjanje bpJLpomembna kot se zdi? "Mogoče res. Prva moja samostojna razstava ilustracij je bila leta 1977 prav v Radovljici v dvorani tamkajšnje radovljiške graščine. Takrat sem bila še začetnica, komaj leto prej sem diplomirala." Zdaj se ponovno predstavljate na samostojni razstavi ilustracij v Šivčevi hiši, vendar pa zdaj prav gotovo kot najboljša slovenska ilustratorka. "Posebej me veseli, da v Muzeju Radovljica nastaja tudi zbirka slovenskih ilustracij kot edina te vrste pri nas in k temu, kot se sliši, naj bi dodali še stalno slovensko razstavo Zrasli ste v slikarski družini: vaši starši} °£c_Gabrijel in mati Marlenka, sta med Hujznamenitejšimi imeni slovenskega sli-hgrstva oziroma ilustratorstva. Je bilo ob dejstvu, da ste rasli ob slikarskih barvah J£_čopičih, sploh kakšna možnost, da ne bjjudi vi izbrali tega poklica? "Slikarstvo mi res ni bilo tuje. Kot otrok sem celo mislila, moja mama še zdaj pripoveduje to anekdoto, da pač vse mame rišejo. Selc ko sem šla v šolo, se mi je razkrilo, da imajo tudi druge poklice. No, starši me niso posebej usmerjali v slikarstvo, tudi sama sem imela najrazličnejše predstave o tem, kaj bi hotela delati. Preden sem se vpisala na akademijo za likovno umetnost, sem z vinjetami in manjšimi ilustracijami sodelova-a v Cicibanu, Pionirju in mogoče še kje." Danes so ilustracije Marije Lucije Stupice polnokrvno slikarstvo prefinjene lepote, pogosto polno "romantične" tragike z nadihom transcendentnosti in ljubezni do filigransko izdelanega detajla. Nemalokrat nas umetnica preseneti s prikritim, ostrim, trpkim, rafiniranim humorjem, ki so ga polne predvsem ilustracije Andersenovih pravljic. Maruša Avguštin, spremna beseda v katalogu -koledarju k razstavi v Šivčevi hiši, december 1994 Toda iz tega bolj malo resnega likov-Hcgg ukvarjanja, ste kar nenadoma prišli doj>yoje prve slikanice... "Res jc bilo vse bolj igra. Med zimskimi Počitnicami, še zelo na začetku študija, sem hr;il.i Andersenove, med njimi Kraljično na 2rnu graha. Narisala sem nekaj risb, staršem s° bile všeč in tudi Kristini Brenkovi, takrat urednici pri Mladinski knjigi. Takoj je s''k.uiico uvrstila v knjižni program in tako ^ je začelo /.ires fttla je tako dobra, da ste zanjo še kot Študentka prejeli Levstikovo nagrado. Je kl[o to odločilno, da ste se povsem posvetili ilustracijam? "Nagrada je res spodbuda, jc priznanje, in zgovornost. Če primerjam svoje prve knjige s knjigami zadnjih desetih let, se je moj odnos do dela spremenil. Če sem je Kraljično na zrnu graha delala z obilo humorja, pa so kasnejše slike resnejše in zahtevnejše. Mislim, da je to predvsem povezano z mojim odnosom do sveta, ki z leti in izkušnjami postaja bolj občutljiv in drugačen. Zanimajo me teme, ki govorijo o stvareh, o katerih želim tudi sama govoriti v likovnem jeziku." Je to Andersen? Ilustrirali ste kar nekaj njegovih pravljic? "Imam srečo, da si delo lahko izbiram sama. Andersenove pravljice so me v nekem obdobju res zelo pritegovale: Leteči lonček, Pastirica in dimnikar, Mala morska deklica, Svinjski pastir. Če zadnje čase ni kakšne njegove pravljice na moji delovni mizi, še ne pomeni, da nimam več načrtov zanje, sploh ne, še mislim nanje." Skoraj največkrat - poleg pesmi za otroke - ilustrirate knjige pravljic Očitno vam pomenijo nekaj več. "Dobre pravljice so namenjene tako otrokom kot odraslim. Nekdaj so jih odrasli pripovedovali otrokom in tudi odraslim. Znana je simbolika, večkrat tudi krutost v pravljicah bratov Grimm. Prav tako so tudi Andersenove pravljice večplastne in otroci in odrasli jih lahko sprejemajo na različnih nivojih. Odvisno od zrelosti, izkušenj in znanja." Vaša ilustracija k pravljici pa je bolj razumljiva odraslim kot otrokom. "Ilustracijo ne razumem kot pedagoško, vzgojno spremljavo in ponazoritev teksta. Tekst uporabljam pri delu le kot libreto. Zame je ilustracija likovno delo, ki lahko živi samostojno kjerkoli in ne potrebuje nobene posebne razlage." Prav zato so tudi vaše samostojne razstave ilustracij lahko tako zanimive in sporočilne kot sicer vsaka druga slikarska razstava. V bistvu so slikarska razstava. "Res je, ilustracije v povezavi s knjigo vsekakor učinkujejo drugače, povsem na novo pa učinkujejo, kadar jih lahko gledamo kot samostojne likovne stvaritve, za marsikoga so presenečenje in spoznanje, kaj lahko ilustracija tudi je." Pri vašem delu barve, ki jih uporabljate, igrajo posebno vlogo. Pri tem več kot po svetlih, toplih barvah, posegate po temnih... "Z barvami lahko najučinkoviteje predstavim vzdušje. Ne maram rumenih, rdečih barv, zato tudi ne izbiram zgodb, ki bi jih morala predstaviti s takimi toplimi barvami; moje barve so modra, vijolična, siva, skratka hladne barve." Razen tega, da ste kot ilustratorka knjig za otroke izbrali ilustriranje, ki je "berljivo" tudi ali pa predvsem odraslim, so vaši izdelki nekaj posebnega tudi zaradi tehnike slikanja. "Slikam v kombinirani tehniki suhega pastela, gvaša in akvarela. Slike so zato posebej občutljive na dotik, zato je morda tudi to eden od vzrokov, da se težko odločim za razstavo svojih del. Težavno je že v tiskarni, saj slike ne prenesejo najmanjše kapljice vode in ne dotika. Katastrofa je takoj tu. Ne maram pa delati s sodobnimi sintetičnimi barvami. Ne, to ni zame." Seznam knjig, ki ste jih ilustrirali, je kar dolg, nekaj več kot trideset knjig za otroke obsega. Med pravljicami, ki ste jih ilustrirali, je veliko tudi otroške poezije, med njimi se največkrat poleg Svetlane Makarovič pojavlja Niko Grafenauer. "Duhovite zgodbe Svetlane Makarovič spadajo v moje zgodnje humorno obdobje, o katerem sva govorili na začetku. Grafenauer ima krasne pesmi za otroke. Tako sem iz zbirke Nebotičniki, sedite izbrala nekaj pesmi za slikanico Lokomotiva, lokomtiva. Cez nekaj let sem delala zgodbo o Majhnici in nato še nadaljevanje - Mahajano." Neznosni Fred je nežna slikanica o deklici, ki išče svojega izgubljenega medvedka. Slikanica je izšla prav pred kratkim, v začetku decembra. Se samo zdi, ali ste res izbirali za vas malo redkeje uporabljene toplejše tone? "Res je. Pri teh ilustracijah sem morda bolj kot kdaj prej mislila na svoje otroštvo. Tudi pohištvo, ki "nastopa" v ilustracijah, je moje pohištvo; pravzaprav je to zapuščina moje babice. To je del mojega otroštva, to babičino "alt deuteh" pohištvo toplih rjavih barv in stari predmeti." Rekli ste, da vam pravljice od nekdaj veliko pomenijo. Ste potem svoji hčerki brali pravljice, ali ste ji risali? "Brala, seveda, tako kot vsi drugi. No, tudi sem ji kaj malega narisala, na primer nočnega možička z zvezdami in luno, ki je ob njeni posteljici preganjal hude sanje. Sicer pa svoje risanje jemljem sila resno, ko rišem, rišem za delovno mizo. Vse drugo je bolj mimogrede. Kar nekaj ilustratorjev ve povedati, da zima ni najbolj ugoden čas za delo zaradi pomanjkanja dnevne svetlobe. Je tako tudi z vami? "Svetloba je pozimi res problem, toda v mojem ateljeju tudi poleti čez dan prižigam svetilko. Zimski čas pa imam sicer rada, ob začetku zime postanem dobre volje in naslednje mesece ogromno naslikam, medtem ko sem poleti dosti manj kreativna, je prevroče." Vedno je zanimiv pogled v umetnikovo delavnico. Kaj prav zdaj nastaja? "Nastajajo ilustracije za Hrestača avtorja E.T.A. Hoffmana. Obsežno delo, ki bo vsega skupaj nastajalo okoli tri leta, bo izšlo pri DZS najverjetneje konec prihodnjega leta." Koliko časa pa nastajajo ilustracije za določeno knjigo? Zelo različno. Buerger - Prešernovo Le-noro sem na primer delala kar poldrugo leto, tudi Andersenova Mala morska deklica je dolgo nastajala. V povprečju nastanejo ilustracije za knjigo v enem letu. Tudi moja tehnika je malo bolj zamudna kot druge. Pa še nekaj je. Zelo dolgo in zelo temeljito se pripravim, še preden sedem za delovno mizo. Dobesedno se moram preseliti v čas dogajanja. Pri Andersenovi Pastirici in dimnikarju sem na primer iskala po miinehenskih muzejih, ogledovala meisenski porcelan, iskala po knjigah in podobno. Tako se lotim vsake knjige. Na srečo ni treba vsakokrat potovati kam daleč, pri Neznosnem Fredu, ko sem uporabila babičino pohištvo, že ne. Za svoje ilustracije ste že nekajkrat tako doma kot v tujini dobili celo vrsto priznanj: nekajkrat Levstikovo, Kajuho-vo, lani Smrekarjevo, na svetovnem bienalu ilustracije leta 1985 tudi Zlato jabolko, pa nagrado Prešernovega sklada... Kar nekaj jih je, res. Toda najbolj sem bila vesela prve nagrade za slikanico Kraljična na zrnu graha. Pri dvaindvajsetih letih kaj takega res nekaj pomeni. GORENJSKI GLAS / stran 9130. decembra 1994 N E R V U Valjavčev Gregi po operaciji počasi okreva Prazniki, kronani z nepopisno srečo 6-letni Gregor Valjavec iz Les pri Tržiču je že naš stari znanec. Tik pred božičnimi prazniki sta se z mamico Majdo vrnila iz Londona, kjer so ga operirali na srčku. Lese, 28. decembra - Mnogi znanci in neznanci so mu ieleli uspešno operacijo in hitro ozdravljenje, mnogi pa so družini Valjavec tudi z denarnimi prispevki pomagali, preden je Gregi z mamico Majdo odpotoval na tuje. Stroške operacije in pot v London so Valjavčevim sicer pokrili pri zdravstveni zavarovalnici, toda ljudje iz Tržiča in širše Gorenjske so kljub temu solidarno prispevali družini s petimi otroki, kjer sta oba starša že tri leta brez zaposlitve. Pri Valjavčevih šele zdaj počasi prihajajo k sebi. To leto so v pričakovanju težke operacije za najmlajšega Gregorja neprestano živeli v negotovosti. Že aprila so kardiologi v Ljubljani napovedali, da bo potrebna operacija, in se kasneje odločili, da jo bodo opravili v Londonu. Gregi ima namreč od rojstva težave s srčkom in še čisto majhnega so prvič operirali. 4. decembra letos sta z mamico odpotovala v London, kjer so dečka v Harlev Street Clinic že čez šest dni operirali in mu namesto zožene žile med srcem in pljuči vstavili novo. Preden sta odpotovala, je bila mama v skrbeh, kako bo zmogla vse stroške, povezane s potovanjem na tuje. še preden je zdravstvena zavarovalnica Valjavčevim nakazala potreben denar, že so se odzvali številni bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Tržič, ki je za Gregca izpeljal dobrodelno zbiralno akcijo. "Na našem računu se je tedaj nabralo kakih dvesto tisočakov. Tega denarja se zaenkrat še nismo dotaknili, saj pričakujemo, da bomo iz Londona morda dobili še kak račun, ker so Gregiju pred operacijo srca opravili še operacijo zob," nam je pripovedovala mama Majda, ko smo Valjavčeve obiskali pred novim letom. "Zaradi nepredvidenega puljenja zob, ki so ga Gregiju opravili pod narkozo, bi se lahko najino bivanje na tujem zavleklo za tri tedne. Na srečo pa so se mu usta naglo celila in že po štirih dneh je bil lahko operiran na sičku. Ko sva v sobi čakala, da pridejo ponj in je na hodniku zaslišal voziček, s katerim so ga že prvikrat peljali v operacijsko dvorano, je hudo jokal. Operacija je trajala dolgih šest ur. Čeprav me je gospod Vili Savrič, Slovenec, ki v Londonu živi več desetletij, tisti čas vodil po mestu in mi razkazoval njegove posebnosti, nisem imela dosti od ogleda, saj sem bila z mislimi ves čas pri sinu. Neprestano sem gledala na uro in priganjala svojega spremljevalca, naj se že vrneva v bolnišnico. Ko sva se vrnila, operacija še ni bila končana, malo pred drugo uro pa je iz operacijske dvorane prišel dr. Stark ves nasmejan in mi v češčini (menda je po rodu Čeh) oznanil, da je operacija uspela. Gro zatem sem Gregija že lahko videla. Po nekaj dneh na intenzivni negi, ko me je še hudo skrbelo zanj, sva se preselila v skupno bolniško sobo, teden dni po operaciji pa v Slovenski dom, kjer so naju že ob prihodu v London prijazno sprejeli. Nepopisno srečna sem bila, da se je vse dobro izteklo. Počutila sem se tako, kot vsakokrat v porodnišnici, ko so mi povedali, da sem postala mamica." Valjavčevi so preprosti ljudje, ki nimajo veliko izkušenj s potovanji v veliki svet. Zato jih je skrbelo, kako se bo mama z Gregcem znašla v tuji deželi. Prek župnika v Bistrici so navezali stike s Slovenskim domom v Londonu, kjer službuje slovenski župnik Stanko Cikanek. Tam so Valjavčeva prijazno sprejeli, Gregca je obdaril tudi Miklavž, za spremstvo po Londonu pa se je prijazno ponudil Vili Savrič, ki ima že veliko izkušenj s slovenskimi otroki, ki so bili operirani na isti kliniki kot Gregi. Majda Valjavec s hvaležnostjo omenja še druge ljudi, ki so jima pomagali, da sta se znašla na letalu, na carini, v mestu, na potovanju v domovino, pa tudi nekatere v Londonu živeče Slovence, ki so ju obiskali v bolnišnici. Med njimi je bila tudi gospa Metka Kogoj, ki že 35 let živi v Londonu. Podobno kot mama v Londonu so za Gregca trepetali doma v Lešah. Oče Franc pravi, da so bile to menda najtežje ure v njegovem življenju. Doma je moral gospodariti na majhni kmetiji, gospodinjiti, skrbeti za preostale otroke in bolno mater, z enim ušesom pa je ves čas čakal na telefonski klic iz tujine. Valjavčevi so iskreno hvaležni vsem dobrotnikom, ki so jim ob Gregčevi bolezni materialno in tudi moralno pomagali. Med dobrotniki pa se je posebno dobro izkazal podjetnik Drago Lazar iz Kranja, ki je ponudil dva tisoč nemških mark za pot v London. Ta znesek je sicer plačala zdravstvena zavarovalnica, dobrotnik pa Je vseeno vztrajal, da družina sprejme ponujeni denar. Valjavčevim, ki so se morali zaradi svoje stiske doslej marsičemu odreči, bo nedvomno prišel prav. "Z ženo sva se vsak dan slišala. Preden se je vsa družina zvrstila pri telefonu, saj nas je hotel Gregi vse po vrsti slišati, je minilo debele pol ure. Računa za telefon sicer še ni bilo, vendar sem se že obrnil na PIT, če mi bodo priznali kako olajšavo. Večinoma smo namreč klicali od doma, saj se je ženi v Londonu s telefonsko kartico za 10 funtov kar prehitro obračal telefonski števec. Sredi decembra je šla v bolnišnico še mama. Potem je padel sneg in moral sem na pluženje. Še uro, preden sem šel pretekli četrtek iskat ženo in sina na letališče Brnik, sem po vasi plužil sneg." Gregi in mamica Majda sta zdaj srečno doma. Ta teden so obiskali tudi zdravnike v Ljubljani. Gregi bo moral še nekaj časa jemati zdravila, sicer pa so mu priporočili čimveč gibanja. Že pred operacijo je bil zelo živahen otrok, ki pri igri ni maral zaostajati za vrstniki. Vzdržljivost si je pridobil tudi na Dobrči, kjer Valjavčevi vsako leto pasejo živino. Tako si namreč pomagajo, odkar sta Franc in Majda brez službe. Oba sta ostala brez dela 1991. leta, Franc po propadu Gozdnega gospodarstva, Majda po stečaju BPT Zdaj se preživljajo z delom na kmetiji, za štiri otroke pa dobijo samo 24 tisočakov doklad. Z dobrodelno akcijo zbrani denar jim bo prav prišel, saj je s štirimi šoloobveznimi otroki veliko stroškov. Pri Valjavčevih je sicer pet otrok, le najstarejši 19-letni Tomaž je že pn kruhu. Za njim si sledijo 13-letni Franci, 12-letna Maja, 10-letna Marjetka in Gregi, ki bo spomladi napolnil sedem let in bo kmalu prvošolec v leski šoli. Odkar je bil najmlajši operiran in njegovemu zdravju dobro kaže, je družinsko vzdušje veliko bolj srečno in sproščeno. Ob našem obisku je družina posedla po kuhinji in otroci, ki hodijo tudi v glasbeno šolo, so na kitari in citre zaigrali nekaj božičnih pesmi. Gregi pa si zdaj, ko je skoraj zdrav, želi harmoniko. • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik GORENJSKI GLAS / stran 10 / 30. decembra 1994 v PROIZVODNO. TRGOVSKO, IN GOSTINSKO PODJETJE, ŠKOEJA LOKA po PODJETJE ZA TRGOVINO \IN POSREDNIŠTVO ŽABNICA D.O.O.y N O O E N I N E R V U Jože Kosnjek slike GORAZD SINIK Milan KUČAN, predsednik Republike Slovenije, odgovarja na vprašanja Gorenjskega glasa Moja moč je v javni in moralni besedi "K javnemu nastopanju, k javni presoji, me zavezujeta moralna stran in dejstvo, da sem bil izvoljen na neposrednih volitvah, kar se dostikrat zavestno spregleduje posebno pri tistih, ki se moje besede in presoje bojijo," pravi med drugim v prazničnem intervjuju predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Slovenska politika je leta 1994 preživljala številne pretrese, od odstopov ministrov do raznih afer. Večkrat ste bili omenjeni tudi vi, posebej po vašem novogoriškem nastopu in Smolnikarje vi aretaciji v Depali vasi. Govorili ste v drjavnem zboru in povedali svoje videnje slovenskih razmer. Ste lahko opravljali naloge, ki jih imate po ustavi kot predsednik republike? KUČAN: "Razmere so takšne, kakršne pač so. Je pa vprašanje, kako so nastale, ali stihijsko ali kot rezultat neke načrtne politike. Ob vprašanju, zakaj se dogajajo afere, je pomembno tudi, kakšni načini se uporabljajo pri razreševanju teh konfliktov. Demokracija pravzaprav ni v vsebini, ampak v metodah, ki se uporabljajo. Na to sem pravzaprav želel opozoriti v svojem nastopu pred državnim zborom, za katerega sem bil zaprošen, in da s svojim pogledom ocenim razmere na slovenskem političnem prizorišču. Moja glavna želja je bila opozoriti na potrebo doslednega spoštovanja načela ustavnosti in zakonitosti. Brez spoštovanja tega načela ne more biti demokracije, ampak se razrašča samovolja, še posebej, če se tega načela ne držijo državni organi. V tem okviru sem želel opozoriti na pogubnost sprejemanja načela, da so v politiki dovoljena vsa sredstva. Na to sem prvič opozoril januarja v Novi Gorici. Ta moja izjava je bila žal večkrat zlorabljena. Bilo je veliko manipulacij, čeprav obstoji tonski in magnetoskopski zapis Televizije Slovenije, ki pa ga ni celovito predvajala. S to manipulacijo se je meni oziroma mojemu protestu zoper prakso, po kateri so v politiki dovoljena vsa sredstva, pripisalo zavzemanje za takšno prakso in takšno ravnanje." Gre po vaše v tem primeru tudi za spor med vami in Janezom Janšo, ki je in še s prstom kale na vas kot sokrivca za njegovo aretacijo oziroma za proces zoper četverico in človeka, ki naj bi poosebljal stari sistem in s tem zaviral demokracijo? KUČAN: "Najprej bi rad rekel, da jaz poosebljam zgolj sebe in svoje politične koncepte. Kar zadeva spor z bivšim obrambnim ministrom, bi rad povedal, da nisem imel in nimam nobenega spora z njim. Njegove politične koncepcije so povsem drugačne od mojih, a so legitimne. Sem pa in bom opozarjal na nezakonito delovanje slehernega državnega funkcionarja in slehernega državnega organa, čeprav gre za ministrstvo ali ministra. Oba sta dolžna delovati na osnovi zakona in ustave v interesu vseh državljanov Slovenije. Nihče si ne more prilaščati državnega organa ali ga podrejati interesom stranke. V svojem nastopu v državnem zboru sem navedel nekaj mojih poprejšnjih opozoril vladi na primere nezakonitega postopanja državnih organov. Če bi bila opozorila upoštevana, morda ne bi prišlo do neprijetnih dogodkov in najbrž tudi ne do odstopov ministrov. Odstopi ministrov in njihove razrešitve so navsezadnje v demokraciji normalna, čeprav ne najbolj zaželena stvar. Pri nas so bolj nenormalne reakcije na razrešitve. Kar spomnite se demonstracij pred parlamentom, kot da je ministrstvo priposest-vovana pravica posameznika in njegovih somišljenikov, ne pa pristojnost in presoja predsednika vlade, ki pred parlamentom prevzema odgovornost, da bosta program in delo vlade zakonita in v interesu slovenske države in državljanov Slovenije. Glede procesa zoper četverico sem sam že dostikrat povedal, da sem zainteresiran, da se do konca raziščejo vse politično relevantne podrobnosti in okoliščine. Prepričan sem, da bo tej parlamentarni komisiji to uspelo, in da bo s tem končano neomejeno polje vselej novih manipulacij s tem procesom, ki kar naprej obremenjuje politično življenje in vanj vselej, ko je to komu potrebno za preusmeritev pozornosti, vnaša elemente procesa JBTZ." Zlomiti me hočejo moralno Kdaj se odločite za nastop v javnosti? Kje je tista meja, ko ocenite, da je potrebna vaša, predsednikova beseda? Glede tega sta v Sloveniji dva bloka: prvi meni, da bi morali molčati, drugi pa terja vaše pogostejše posredovanje. KUČAN: "Za javni nastop se odločam takrat, kadar presodim, da bi bilo treba o razmerah javno spregovoriti državljanom. K javnemu nastopanju, k javni presoji me zavezujeta moralna plat dejstva, da sem izvoljen na neposrednih volitvah in odgovornost volivcem. To dostikrat zavestno spregledujejo posebno tisti, ki se moje javne besede in presoje naših razmer bojijo. Bojijo vse kritične besede o svojem delu. Res je, da naša zavest o ustavni ureditvi in ustavni razporeditvi moči šele zori, in da se še ni prijela zavest, da je nosilec zakonodajne moči parlament, da je izvršna oblast vlada, in da predsedniku v tako postavljeni parlamentarni demokraciji pač ostaja nastopanje z močjo javne in moralne presoje. Prav zaradi tega ni naključje, da jc vsaj v mojem primeru konfrontacija s predsednikom države osredotočena na poskuse moralne diskvalifikacije, moje preteklosti, mojega nastopanja in javnega opredeljevanja. Tisti, ki to počno, dobro vedo, da, če bi s tem početjem uspeli, potem bi mi vzeli sleherni javni vpliv. S tega vidika se mi zdi naravnost smešno govorjenje o tem, da sem nosilec starih konceptov in ostanek starega režima. Nikoli nisem skrival tega, kar sem. Dve knjigi, ki sta izšli nedavno, sta s tega vidika zelo poučni. Promovirali sta zelo zanimivo politično metodo. Z govorjenjem o neki tajni, povsod pričujoči in vseobvladujoči Organizaciji, o tajnih službah, o tajinstvenem, podtalnem delovanju in velikih sredstvih, ki naj bi z njimi razpolagala, naj bi bilo vse razložljivo. Argumenti niso več potrebni. Kadar ti zmanjka argumentov in nimaš pozitivnih predlogov, kadar nimaš predloga, kako rešiti kak problem, kadar blatenje tistih, ki mislijo drugače, ne zadošča več, takrat je pač pri roki odgovor, da za vsem tem stoji Organizacija. Seveda je kriva tudi tvojih neuspehov. Tako funkcionira starodaven vzorec političnega delovanja. Ne daje pa odgovora, zakaj tisti, ki so sprejeli ta vzorec in kar naprej sprožajo vselej nove afere, niso zares zainteresirani, da bi prišle afere do političnega in pravnega sklepa. Vprašanje je tudi, zakaj se raziskovanje afer ne umesti v pravosodne organe, pred katerimi so v postopkih zagotovljene tudi procesne garancije in kjer preprosto velja domneva nedolžnosti, dokler se krivda ne dokaže. Obtoževanje se umešča v razne politične organe, ki so seveda legalni in legitimni, a se jim daje prednost pred pravosodjem, ki se mu na ta način jemlje prepotrebna avtoriteta. Ko se sodnikom in sodiščem vzame avtoriteta, potem ostane samo še samovolja in razsojanje s politično močjo. Težko je potem GORENJSKI GLAS / stran 12 / 30. decembra 1994 govoriti o vladavini prava in o pravni državi! Politično pa je najbolje, da se stvari vlečejo, da je tako obdolženec "večno" kriv in se njegova nedolžnost nikdar ne dokaže." Danes (torek, 20. decembra) je državni zbor sprejel zakon o obrambi. Za mnenje je državni zbor prosil tudi vas. Kakšen se vam zdi novi zakon? KUČAN: "Po prvem branju je državni zbor zahteval moje mnenje o zakonu, ki sem ga v predpisanem roku poslal, parlament pa, kolikor je meni poznano, o njem ni razpravljal, prav tako pa tudi ne odbor za obrambo. Zakonska ureditev je pomembna, tudi zato, ker je Slovenija vstopila v sporazum Partnerstvo za mir in želi prek njega v Nato in Zahodnoevropsko unijo. Tudi na tem občutljivem področju se torej želimo podvreči demokratičnim standardom, ki veljajo za razmerje med obrambnim kompleksom, vojsko in civilno družbo. Če je zakon tak, da je jasno, kdo ima nadzor nad vojsko, kdo vojski ukazuje in pod kakšnimi pogoji, kdo komu v vojski odgovarja in kakšno je razmerje vojske do parlamenta, vlade in obrambnega ministra, če so ta razmerja jasna, potem nista možni politizacija in političnost vojske, ki je ni mogoče uporabiti v neustavne in zlorabiti v politične namene. To je zapisano v mojem mnenju. Pri tem mnenju ostajam. Zakon pa je sprejet in je zavezujoč za vse." Oglej je poslabšal pogajalsko moč Letos ste bili zunanjepolitično zelo dejavni. Ste z iztržkom zadovoljni? Posebej pogosta so bila vaša srečanja S predsedniki srednjeevropskih držav. KUČAN: "Moja zunanjepolitična aktivnost je vezana na mnenje vlade in zunanjega ministrstva. Imam veliko odprtih povabil za srečanja s tujimi državniki. Za nekatere se mi zdi, da se neutemeljeno dolgo odlagajo, na primer obiski v Rusiji, na Poljskem ali v Turčiji. Tu je moja presoja o koristnosti in nujnosti teh obiskov pač bistveno drugačna od presoje zunanjega ministra. Tako pač stvari stojijo. Menim, da je moja zunanjepolitična aktivnost predvsem v funkciji odpiranja in uveljavljanja slovenskega gospodarstva, slovenske kulture, znanosti in drugih področij ustvarjalnosti naših ljudi, torej tudi v funkciji promocije Slovenije, in da služi uveljavljanju Slovenije v mednarodnem življenju. Če bi sam presojal mednarodni položaj Slovenije, bi opredelil predvsem tri točke, kamor jc treba usmeriti našo pozornost. Prva so naši odnosi s sosedi, druga razmerje Slovenije do evropskih integracij, evropske unije in evropskih varnostnih struktur, in tretja sodelovanje Slovenije v srednjeevropskem prostoru. Srednje Evrope ne zaokrožajo formalne meje štirih višegrajskih držav in Slovenije, ampak je to prostor, kamor sodijo tudi Avstrija in del Nemčije, del severne Italije, v prihodnosti pa tudi Hrvaška in mogoče še kakšna država ali njen del nekoliko bolj r»a vzhodu, kjer se prepoznava v določenih razmerah in v določenem času duhovna, kulturna n1 civilizacijska pripadnost k temu prostoru, v katerem so se rodile in utrdile mnoge vrednote-Na tem, sorazmerno majhnem prostoru Ž>vl veliko različnega, uveljavili se se toleranca, dialog, pravice do različnega, spoštovanje man; jšin. Tu so se rodili in živeli veliki duhovi evropske umetnosti, kulture, naravoslovja. Tod8 ta prostor je bil sposoben tudi destabilizirati Evropo prav zato, ker so se te vrednote kršile Zato so mi posebej dragocena letošnja srečanja s predsedniki srednjeevropskih držav. Dogovori'1 smo se za srečanje prihodnje leto v Budimpešti Ne gre za nikakršno alternativo, ali Srednja Evropa ali Evropa. Gre preprosto za veC samozavesti in vrednote, ki so tu doma, pa j'*1 lahko vsak od nas po svoje uveljavi v Evrops*1 uniji. O tem, koliko tega dati Evropi, ki išče, kot pravi Havel, svojo dušo, je bilo veliko govora »n mene je prijetno presenetilo prav dejstvo, da nj bilo razlik v mnenjih o mestu in prihodnost' Srednje Evrope v združeni Evropi." NOV O E N I N E R V U Jože Kosnjek Kaj pa odnosi z Italijo, Hrvaško? Konec leta so na nižji ravni, kot so bili v začetku. KUČAN: "Odnosi z Italijo in Hrvaško niso urejeni. Potrdila so se moja opozorila, da nas neurejeni odnosi s tema državama ne bodo postavili za želenega sogovornika z evropskimi integracijami. Držav, ki ne znajo urediti odnosov s sosedi, ni nihče vesel." Je bil Oglej napaka slovenske zunanje politike? Nas je morda tudi streznil, da moramo ravnati drugače? KUČAN: "Oglej je bila napaka in je poslabšal naše izhodiščne pozicije. V celoti delim mnenje, ki ga imata o tem vlada in premier dr. Drnovšek. Mogoče je krivda za prelaganje dodelitve mandata za pogajanja z Evropsko unijo tudi v tem, da Slovenija ni bila dovolj čvrsta na stališču, da so vprašanja, ki jih do Slovenije odpira Italija, že urejena z veljavnimi državnimi sporazumi. Vsak sporazum se lahko spremeni, vendar s sporazumom in ne z diktatom. Sploh pa ne s takim pogojevanjem, ki ogroža vitalni interes Slovenije za vključevanje v Evropsko unijo. Bilo bi potrebno veliko več časa in prostora za pogovor o razsežnostih posledic, ki jih lahko povzroči dejstvo, da se hoče sporazum med dvema državama, ki je dejansko urejal v enem delu Evrope konec druge svetovne vojne, spremeniti z diktatom ene strani. Glede tega nismo bili dovolj jasni. Problem vidim tudi v nekoordinirani in na neki način tudi v provincialni zunanji politiki. Upam, da bo zunanji minister, ki ga bo dobila Slovenija, dovolj kompetenten in neprovincialen človek. Človek, ki bo razumel, da se zunanja politika določa v parlamentu, da jo izpeljuje in uresničuje vlada, in da je zunanji minister predvsem izvajalec in predlagatelj zunanje politike, da je zanjo odgovoren vsem državljanom te države in ne zgolj (če je) svoji stranki, da je pri njenem uresničevanju vezan na skupno presojo in koordinacijo, ki mora potekati med organi, ki imajo vpliv ali pristojnosti pri zunanji politiki in predstavljanju države." Se sploh pripravljamo na Evropo Gospod predsednik, ali se Sloveniji nuidi v Evropsko unijo? KUČAN: "To je relativno vprašanje. Predvsem mislim, da se sedaj zaradi tega konflikta z Italijo, ki je v ospredju, spregleduje vprašanje, ali se Slovenija sploh usposablja in koliko jc že usposobljena za vstop v Evropsko unijo. Zagovarjam stališče, da je Slovenija pogoje za asociacijski sporazum izpolnila. To nam priznavajo vsi sogovorniki, vključno z Italijo. Gre pa za to, če je Slovenija glede pogojev za pridruženo članstvo v enakopravnem položaju z drugimi državami, ali pa se Sloveniji postavljajo dodatni, drugačni pogoji. Še naprej pa ostaja neodgo-vorjcni tudi vprašanje, ali se bo Slovenija zmogla ravnati po standardih, ki veljajo v Uniji. Zame je proces približevanja članstvu v uniji eden glavnih motivatorjev in simulatorjev notranjega razvoja. Ko bomo standarde življenja in dela, od gospodarskih do pravnih, tehnoloških in ekoloških itd. dosegli, bo vprašanje vključevanja samo še politično in o tem se bodo morali državljani Slovenije odločati na referendumu, na osnovi jasne ocene, kaj so prednosti in kaj morebiti slabosti. Za zdaj pa to Še zdaleč ni samo politično vprašanje, ampak tudi vprašanje naše realne sposobnosti. To je en vidik odgovora na vprašanje, ali se nam mudi ali ne. Drugi del odgovora pa je v dejstvu, da je Slovenija Že sedaj zelo močno vpeta v Unijo, saj je nanjo vezano 60 odstotkov izvoza, z vstopom Avstrije pa se bo ta odstotek dvignil nad 75 odstotkov. Nekateri i-kouomisti menijo, da smo že preveč vezani na trg BvTOptka Unije, zaradi negotove usode približevanja To jc stvar strokovne presoje. Če razmišljam samo na osnovi teh podatkov, potem dileme ali se nam mudi ali ne ni. Mi smo trge, ki smo jih zgubili, z velikimi napori nadomestili na osnovi koopet acijskega sporazuma z. Unijo na njenih trgih. Po moji sodbi gre sedaj za Vprašanje, kako preprečiti na* izgon iz Unije in utrditi formalnu in institucionalno po/icijo, ki nam jo daje asociacijski sporazum. Treba h<> imeli zelo natančno strategijo usklajevanja Mik podfOfljj našega življenja, tudi zakonodaje, do naslednjega koraka, članstva v l Iniji. Tu )<■ tudi jedro nekaterih vprašanj, ki jih sedaj urejujejo i Italijo." Slovenija zasluži papežev obisk Ko je bil papež na Hrvaškem, je bilo veliko vprašanj, zakaj ga ni bilo k nam kljub vabilom, ki so jih razen vas izrekli premier dr. Drnovšek, bivši zunanji minister Lojze Peterle in slovenska škofovska konferenca? Bo leta 1996 končno sveti oče v Sloveniji? KUČAN: "Papež je bil letos na Balkanu v izrazito mirovni misiji. Želel je obiskati Sarajevo, Beograd in Zagreb, vendar je zaradi razmer, kakršne so nastale in zaradi varnostnih vidikov obiskal samo Zagreb. Sam sem odločitev papeža, da gre na pot v tako negotovih razmerah, sprejel z velikim spoštovanjem. Da je šlo za mirovno misijo, so pojasnjevali tako slovenski škofje kot KUČAN: "Delitve niso kaj neobičajnega. Vprašanje pa je, na čem so te delitve. Če so na vprašanjih, kako urediti življenje sedanjih rodov Slovencev na pogledih, projektih, programih, ki zadevajo našo prihodnost, so povsem normalne in produktivne in pomagajo izluščiti tisto, kar je za vsako državo, posebej v prelomnih obdobjih, nacionalni interes, mimo katerega tudi strankarska politika ne sme in ne more, če je država zaradi državljanov in jim morajo tudi stranke služiti. Naš problem so delitve na preteklosti in poevezane s preteklostjo. Seveda vem, da ni mogoče kar tako odrezati preteklosti. Odgovarjam z znano kitajsko modrostjo: da so semena preteklosti vsi cvetovi sedanjosti. Na semena preteklosti mi nismo mogli vplivati, lahko pa vplivamo na cvetove, ki sedaj cvetijo in iz katerih bodo nastala nova semena cvetov, ki bodo cveteli v prihodnosti. Pred kratkim sem imel govor na beograjski nadškof dr. Perko. Da pa delu slovenskih politikov ustreza manipulacija s tem obiskom, je seveda razumljivo in tako bo tudi v prihodnje. Uradno vabilo, tudi pismeno, so njegovi svetosti poslali slovenski škofje. Ker pa je papež tudi poglavar vatikanske države, sem pismeno vabilo pred nekaj tedni poslal tudi sam. To je samo potrditev poprejšnjih ustnih, a tudi formalnih povabil. Moje trdno prepričanje je, da so si slovenski katoličani in verniki zaslužili, da vidijo najvišjega cerkvenega poglavarja v Sloveniji. To si zasluži tudi država Slovenija, ki je potovala uspešno skozi velike preizkušnje in jo je Vatikan kot prvi, v nasprotju s siceršnjo prakso, priznal. Naša država zasluži ta obisk in neposredne stike s Človekom tako visokega vpliva in moralnega prestiža, kot ga ima papež. Mogoče bo v pripravah tega obiska lažje urejati razmerje med rimskokatoliško cerkvijo in državo, ki po mojem prepričanju brez pravih razlogov ponekod nekako ne prestopi koraka od razpravljanja do praktičnim dejanjem. Moja srečanja in pogovori s papežem so me prepričala, da gre za Človeka z izjemno dobrim poznavanjem razmer v svetu, za Človeka z izjemno visokimi moralnimi vrednotami. Občudujem njegovo zagretost za mir. Timesova izbira papeža za najuglednejšega in najpopularnejšega zemljana jc povsem na mestu I udi sam bi dal glas zanj, če bi bil vprašan. V tem človeku je tudi zelo veliko človečnosti in pripravljenosti razumeti sočloveka z veliko razumevanja in strpnosti. Želim, da bi do papeževega obiska leta 1996 res prišlo prišlo in da bo Slovenija med tistimi državami, ki so imele časi gostiti tega izjemnega človeka. " Zgodovina naj bo opomin Slovenci naj bi biti razdvojeni, skregani. Nekateri pravijo, da tudi zato, ker se krade družbena lastnina, ker nismo popravili zgodovinskih krivic, ker se nismo spravili, ker ne vračamo tistega, kar je vzela povojna oblast. Se bomo sploh zmogli kdaj otresti teh bremen in zaživeti kot narod, ki je poravnal dolgove preteklosti in zre predvsem v prihodnost. proslavi 70 - letnice Univerze v Ljubljani in ko sem ga pisal, sem prebral izjavo nekega univerzitetnega človeka, da sprava med Slovenci ni mogoča. Vprašal sem se, ali človek, ki to govori, ve, kaj je alternativa. In če je za to pripravljen nositi odgovornost. Če sprava ni mogoča, potem je mogoče kaj drugega, najmanj nadaljevanje konfliktov, zaradi katerih smo v zgodovini že plačali visoko ceno. Žal takšno stališče ni osamljeno. Ne mislim, da je spravo mogoče narediti s potegom črte čez tisto, kar je bilo. Spravo razumem predvsem kot strpnost in kot dopustitev pravice, da ima glede naše preteklosti lahko vsak svojo resnico. To pomeni, da smo pripravljeni in zreli vzeti svojo zgodovino kot opomin, da se ne bo ponavljala v sedanjosti in prihodnosti. So pa tudi drugi problemi, ki skrbijo Slovence. To so predvsem bojazen pred izgubo dela, bojazen, da otroci in mladi ne bodo mogli v šole, na univerze, s čimer si pripirajo vrata k profesionalni in socialni promociji, negotovost mladih, ali je smiselno ustanavljati družine glede na to, da so stanovanja težko dostopna in pogoji za vzgojo in nego otrok skromni. Pojavlja se negotovost upokojencev ob stalnem govorjenju o spremembah usklajevanja pokojnin, o privilegijih, ki pa utihne, ko se pojavi avtoritativen in kompetenten odgovor. Čez čas pa se obnovi. Skrbijo bližina vojne, neurejeni odnosi s sosedi. Vse to je opozorilo politiki, ki ni izpolnila obljube o mirnem, varnem in prijaznem življenju ljudi v tej državi. Tudi slaba udeležba na lokalnih volitvah marsikaj pove. Razumljive so trditve strank o zmagi na teh volitvah, vendar se nad 40 odstotkov državljanov ni odzvalo na volitve. To je lahko tudi protest zoper strankok-racijo, nad čemer bi se morala zamisliti vsa strankarska vodstva. Verjetno pa gre tudi za protest ljudi zoper praktično izpeljavo prvega koraka reforme lokalne samouprave in njenega približevanja evropskim slandardom, ki je marsikje obšel voljo ljudi, Čeprav so bili o tem povprašani." So bile lokalne volitve zasuk na desno? Bodi izidi vplivali na razmerja v državnem zboru in v vladi? Se lahko GORENJSKI GLAS / stran 13 / 30. decembra 1994 sesuje velika koalicija, ki ste jo tudi vi zagovarjali? KUČAN: "Izidi lokalnih volitev so dokaj zgovorni. Z nekoliko rezerve bi uporabil termine levo, desna, sredina. Tipična je manj kot 60-odstotna udeležba na volitvah. Tu je redna 20-odstotna srednjeevropska rezervira-nost do volitev, ostaja pa še vedno vprašanje drugih dvajsetih odstotkov. Čigava rezerva so ti glasovi, bodo pokazale državnozborske volitve. Stranke se delajo, kot da teh glasov ne vidijo, jaz pa mislim, da jih. Glede velike koalicije je moje prepričanje enako. V tem prehodnem obdobju, ko še ni dokončno utirjena pot Slovenije v prihodnost, je nujno, da odgovornost za to pot skupaj prevzamejo najvplivnejše silnice sloven-sekega naroda. Parlamentarne volitve leta 1992 so pokazale, da so to Liberalna demokracija Slovenije, Slovenski krščanski demokrati in Združena lista socialnih demokratov. Dokler taka koalicija lahko daje rezultate, me ocene o nenaravnosti in zmotnosti, ne motijo. Vsaka koalicija je navsezadnje normalna, dokler je znotraj nje interes in odgovornost za tisto, kar se dogaja. Ko pa tega interesa ni, je naravno, da razpade in se iščejo nova politična zavezništva. To je del parlamentarne demokracije." v Žrtve so vredne spomina Prihodnje leto bomo praznovali 50. obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom ter osvoboditve. Vi ste človek, ki trdite, da je bil slovenski narodnoosvobodilni boj osvobodilen in protifašističen, in da imamo Slovenci zato mesto v protifašistični koaliciji in sodobni Evropi, kije nastala na temeljih tega boja. V Sloveniji marsikdo vidi v NOB samo revolucijo in državljansko vojno. Bomo sploh zmogli dostojno proslaviti ta jubilej? KUČAN: "Trdno sem prepričan, da bo moral biti ta petdesetletni jubilej prihodnje leto predvsem obeležitev konca druge svetovne vojne in konca spopadov s to največjo zmoto v zgodovini človeštva, spomin na vojne, ki je zelo močno vplivala na prihodnost človeštva. Obeležitev ni triumfalizem, kvečjemu zmagoslavje nad tragiko človeške nespametnosti. Obletnica bo obeležitev dejstva, da sta bili premagani fašistična in nacistična ideologiji, ki sta popolnoma razvrednotili človekovo dostojanstvo in kršili človekove pravice. Ne dvomim, da bomo v tej presoji Slovenci zdaj, po 50 letih, enotni. Jubilej je tudi opozorilo, do kam lahko pripeljejo velike, mesijanske in odrešujoče ideologije, ko se spremenijo v materialno silo. Na Slovenskem je imel ta spopad posebno tragične razsežnosti in je usodno vplival na naše življenje. Pa vendar ta priložnost ne bo toliko namenjena nam samim oziroma temu, kako smo Slovenci takrat presojali razmere doma, v Jugoslaviji in Evropi, in zakaj se je na osnovi teh presojanj takrat večina Slovencev odločila za upor, en del pa za umik v netvegano čakanje ali celo za kolaboracijo. Vsaka odločitev je imela svoje posledice. Danes je treba razmisliti predvsem o tem, kako si zagotoviti življenje kot nacionalna skupnost, ki s svojo slovenskostjo determionira to državo kot slovensko državo, v kateri ne bo več prostora za netoleranco, za nespoštovanje človekovega dostojanstva in človekovih pravic, ki bo zgrajena na vladavini prava, na polnem spoštovanju zakonov in ustave, ki bo socialna država, z državljani prijazna in zavezana k prijateljstvu in mirnemu življenju. Da lahko danes večina Evropejcev tako razmišlja o svoji državi, če odmislimo tragedijo na Balkanu, je predvsem zasluga tistih sil, ki so zmagale nad fašizmom in nacizmom. Tu ne more biti nobenega spora. Mislim, da pa bi bilo prav, če bi se prihodnje leto s pieteto in dolžnim spoštovanjem spomnili vseh žrtev Slovencev, ki so v tako veliki kataklizmu zgubili življenje, bodisi v spopadih na domačih tleh ali po svetu, kamor jih je razmetala neprijazna zgodovina. Tudi če so se ti v velikem apokaliptičnem spopadu v drugi svetovni vojni odločali drugače, kot je presodila zgodovina, je bila to človeška žrtev, ki je prizadejala naš narod in ie vredna spoštovanja in dostojnega spomina. Ce bi s tem uspeli, bi bilo zelo ohrabrujoče in zavezujoče za našo prihodnost." Česa bi bili v letu 1995 najbolj veseli? KUČAN: "Moja želja je morebiti skromna, morebiti ludi ne. Želel bi predvsem strpnosti, razumevanja, medsebojnega spoštovanja in prijateljstva med nami." Gospod predsednik, hvala za pogovor. R E O R Darinka Sedej Silvestrovanje na Gorenjskem Poljub z graščakom in šampanjec za zajtrk Malo smofirbec pognali na pašo in pogledali, kakšna bo novoletna noč na Gorenjskem: na Blejskem gradu bo med gosti graščak s svojo rodbino, v vili Bled je najdražji apartma 350 nemških mark, v Kranjski Gori imajo lososa in kaviar za 800 tolarjev, v Bohinju se bodo poljubljali na prostem, v igralnici je vstopnina 100 tisoč lir. Vse zasedeno? Ne obupajte: v resnici je povsod še kakšen kotiček, le vztrajni bodite in veliko v žepu s seboj prinesite! Na Gorenjskem bo na Silvestrovo v vseh turističnih središčih - Bled, Bohinj, Kranjska Gora - bučno, veselo, saj so vsi trije kraji že kar nekaj časa od božiča do prvega dne mladega leta razprodani. No - skoraj razprodani, kajti povsod bi se ob vztrajnem iskanju in povpraševanju na vse konce in kraje še dala najti kakšna silvestrska večerjica ali kakšna skromna posteljica. Saj se lahko kakšna zakonca, ki sta rezervirala, pred Silvestrom sporečeta in skujata. Če na vsak način torej želite nazdraviti novemu letu v teh središčih, poskusite! Zanesljivo je še kje kakšen topel kotiček ob kakšni kmečki peči kakšnega zasebnega gostišča ali samo za silvestrski večer odprte bližnje planinske koče, kjer bo ob domači klobasi in zelju ter potici morda prav tako, če ne še bolj prijetno kot v hotelih in najbolj elitnih apartmajih. Povprašali smo, kako za silvestrovo kaže v Bohinju, na Bledu in v Kranjski Gori ter gorenjskih središčih: kaj pripravljajo, po čem bo silvestrska večerja in prenočišče za tistih nekaj jutranjih uric spanja in kakšno bo nasploh vzdušje na zadnjega leta dan? Domala vsi, z nekaj častnimi izjemami, so nam posredovali cene v nemških markah, čeprav smo z njimi govorili slovensko - kot da tolarjev sploh ni, in kot da so marke nekaj popolnoma samoumevnega. Slovensko govoreči interesent naj jih pa kar sam preračuna v tolarsko protivrednost! Zato prosimo za blagohotno razumevanje, kajti zapisali bomo tako, kot so nam povedali. Za mizo z graščakom Turistično društvo Bled pravi, da je vse zasedeno - a sem in tja se še kaj dobi. Povprečne cene silvestrovanja v hotelih so okoli 90 nemških mark, odvisno od kategorije in obložene mize. Spet bo v Festivalni dvorani na Bledu 1. januarja ob 18. uri gala operni koncert, vstopnice po 60 nemških mark pa se dobijo pri Albatrosu. Turistično društvo bo dopoldne 31. decembra pripravilo obhod dedka Mraza po hotelih, spremljala ga bo gorjanska godba na pihala. V hotelih bo plesna glasba, odprti pa bodo tudi vsi manjši lokalčki in gostišča. V hotelu Lovec pravijo, da imajo zasedeno, po ceni 7.200 tolarjev, gostje bodo poslušali živo glasbo, večerjo pa začeli z dobrodošlico hiše, domačim žganjem in nadaljevali s pršutom, srninim hrbtom, omakami, zelenjavo. Na mizi jih bo čakalo tudi priložnostno darilo. Na blejskem gradu bo prvič silvestrovanje in je še nekaj prostih stolov po ceni 10.900 tolarjev. Veliko? Niti ne, če pomislimo na to, da bo večerjo pripravil znani kuhar Jure Kapelar, ki se po mnenju najemnikov Blejskega gradu uvršča ob bok blejskemu kuharju Lenčku, in če bodo na gradu med gosti sedeli graščak in njegova druščina. Ne tazaresni graščak, da ne bo pomote, in da ne bi kdo hudobno pomislil na najemnika, ampak bo tam desetčlanska gledališka skupina v grajskih oblačilih sedela pri eni izmed miz. Tako, da gostje tudi po polnoči ne bodo pozabili, kje da v resnici so: v pravem pravcatem gradu s skupino gledališčnikov v pravi grajski opravi. Domiselno, ni kaj! In če mislite, da je v novo leto kar lepo zajadrati z graščakom pred očmi, morate za rezervacijo na Blejskem gradu klicati pristojne v sosednji grad: grad Grimšče. V Grand hotelu Podvin bo silvestrovanje v grill restavraciji s slavnostno večerjo. Gostje bodo izbirali med petimi menuji. pet vrst predjedi, pet vrst glavnih jedi in tako dalje, v jutranjih urah pa sledijo tri vrste enolončnic. Cene, odvisno od tega, če se bodo gostje odločili tudi za nočitev, se gibljejo od 90 do 140 nemških mark v tolarski protivrednosti. Na Blejski otok so najemniki gostišča na otoku organizirali prevoze za tiste, ki bodo plačali 80 nemških mark, in ki so prepričani, da bo silvestrovanje na Blejskem otoku nekaj romantičnega in edinstvenega. Gostitelji so jim pripravili zanimiv program, z igrami, da jim ne bo dolgčas, s srečelovom. Vila Bled: 350 nemških mark Bi šli za spremembo letos radi po silvestrski poljub v blejski Grand hotel Toplice? Prepozno! Vse zasedeno, če želite jutranji pogled na jezero, če ste zadovoljni tudi z depandanso, pa lahko kar pridete. Stalo vas bo 150 nemških mark, za večerjo bodo gosja jetra, domača goveja juha, morska pašteta, zelenja va, blejski labod, siri in vse vrste druge krasne tople in hladne jestvine. Muzika bo v živo, ambient pa je tako ali tako vedno prekrasen in eliten. V njem bodo letos nazdravili novemu letu predvsem tuji gostje, Angleži in Nemci. Tudi za še bolj imenitno in proslavljeno vilo Bled ste rahlo prepozni. Tam stane ta zadeva 190 nemških mark, imajo pa prostora za 60 do 65 premožnih silvestrovalcev, ki ne prihajajo le s tujega, ampak jih je letos polovica domačih, predvsem s štajerskega konca, Maribora in Celja ter okolice. Zakaj pietez no iz teh slovenskih dežel? Morajo biti Štajerci že bogati in denarja jim ni žal, bi rekli. Najcenejše dvoposteljno spanje v vili Bled stane 154 nemških mark, najbolje p.i sc imajo tisti, ki vzamejo komforten kvartir istotam, v vili Bled za 350 nemških mark! Pa taki gostje, ki jim je mala malica odšteti 350 mark, ne pridejo le za en dan, ostanejo kakšne tri do pet dni, malo okoli po Bledu in okolici hodijo in so srečni. V vili Bled bi prodali še več takih apartmajčkov po laki ceni, čc bi jih lc imeli. Silvestrska večerja bo krasna, kot jc tam vedno večerja krasna, saj se nad postrežbo in ponudbo še nihče nikoli ni pritožil. Sc sprašujete, ali kdaj v tako elito, na Silvestra, recimo, pride kdo v vilo v kavbojkah? Pride, a redko! Nenapisano pravilo je večerna obleka in če kdo pride šlampasto ali športno oblečen, ga osebje vile Bled ne vrže ven in tudi postrani ga ne gleda. Postrani ga gledajo samo gostje - včasih tako hudobno, da kar sam od sebe uide. Poljubljanje na prostem Bohinj bo romantika v neokrnjeni zasneženi naravi. Tam ti zjutraj gorski zrak razčisti zakajena pljuča pa tak mir je, da bi ga rezal. Na silvestrovo ga sicer ne bo kaj prida, se pa lahko oddaljiš od migotajočih lučk in podaš na samotne zasnežene bohinjske potke, da si oddahne! In di glava počije.. Tradicionalno so polni vikendi, v Turističnem društvu Bohinj pravijo, da se vendarle splača poklical kamorkoli tudi zadnji lup, iaj sc je kakšen silvestrovalec morda skujal in odpovedal in jc povsod zatorej lahko šc kakšen topel silvestrski kotiček na voljo. V hotelih in pri zasebnikih jc večerja okoli 90 do 120 nemških mark, v restavracijah od 70 do 90 nemških mark, žičnice na Voglu in na Kobli se veselo vrtijo. Te dni so se odrezale Žičnice Vogel in v Bohinjski Bistrici prvič pripravile veselo GORENJSKI GLAS / stran 14 / 30. decembra 1994 razpoloženje pred kulturnim domom. Vsak dan od 28. do 31. decembra se pred kulturnim domom v Bohinjski Bistrici pleše in vriska. Od 16. ure do dveh ponoči so nastopi folklornih in drugih skupin, tam so stojnice in je vse to nekaj novega in poživljajočega, kot bo poživitev silvestrovanje na prostem v Bohinjski Bistrici. Res bo v Bohinju veselo, tudi če bo snežilo ali - upajmo da ne -deževalo. Losos in kaviar za 800 tolarjev Silvester je v Kranjski Gori že nekaj časa razprodan, a je tako kot povsod drugod: če boste vztrajni in se malo stisnili za mizo in v postelji, se bo tudi za vas in zadnji dan kaj našlo. Saj bodo v Turističnem društvu prijazno potelefonirali naokrog in vam preskrbeli kakšno večerjo ali posteljo. Štiriposteljni apartma je od 95 do 105 nemških mark, če boste pa pri zasebniku želeli šc zajtrk, vam ga bo postregel za šest dodatnih mark in prav toliko boste plačali za domačo žival, kužka ali mucka, ki ga boste pripeljali s sabo na silvestrovanje. Hoteli zaračunajo Silvester od 55 do 100 mark, kar so hvaležno sprejeli predvsem Italijani in Nemci, saj je to zanje poceni, še posebej, ker bo hrane in pijače v izobilju. Silvestrovanja na prostem Kranjska Gora nima, 30. decembra bo vožnja z baklami in otvoritev zimske sezone, 31. decembra in 1. januarja pa evropski pokal v vožnji s pasjimi vpregami iz Fužin v Rateče. Snega je za zdaj še dovolj, žičnice se vrtijo s polno paro po vsej Zgornjesavski dolini. Kompas hotel ponuja v hali hladen bife sladic in sirov za 2.500 tolarjev, silvestrski penzion je 100 nemških mark. Presenečenje: sedem nadstropij visoka torta! Večinoma bodo tuji gostje. Gostišče Jasna bo odprto neprekinjeno noč in dan. Vse po naročilu! Tam se lahko rezervira ali pa tudi ne, vstopnine ni. V Jasni bo na novega leta dan za 800 tolarjev moč dobiti zajtrk z lososom, kaviarjem in šampanjcem. HitOVa igralnica v Kranjski Gori, kjer je 95 odstotkov Avstrijcev in Italijanov, ima že od 26. decembra in bo imela tja do 7. januarja poseben program s plesalkami v prireditveni dvorani. Drugače je vstopnina 15 tisoč lir, te dni pa je 100 tisoč lir in v to jc vključena pijača in jedača in gala program. Vstop jc omejen. Prav na Silvestra v bližnjo restavracijo Rclax ne boste mogli vstopiti, kajti tam bodo samo povabljeni gostje Kateri? Hja, to pa ve samo direktor, direktorja pa trenutno ni. Kakšnih velikih ognjemetov ne bo nikjer, lc enega pripravlja podjetni in vedno bolj priljubljeni mladi gostinec v bistroj u Krma v Mojstrani, kjer bo svoje sovašČanc opolnoči presenetil z mini ognjemetom, ko bo spustil v zrak 64 raket. Poceni v planinah V Škofji Loki, v hotelu Transturist, sprejemajo rezervacije za silvestrovanje, ki stane 6.9(K) tolarjev s svečano večerjo ob prijetni glasbi, zasedena bodo tudi gostišča in lokali Cena: okoli 100 nemških mark za večer. Non -stop bo za praznike odprto tudi Trgovsko i" gostinsko podjetje v Podljubelju v Tržiču. Skratka: povsod bodo gorele svece na pogrnjeni mizi: tudi v planinskih domovih, kjer bodo stroški pomembno nižji kot v dolini. V Krjavčevi koči na Vršiču bo dva dO tri dni 80 ljudi, ki so pia\očasno rc/.crviiali ifl bodo n tridnevni penzion i domačo hrano plačali 12.900 tolarjev. ločno opolnoči pa pričakujejo tako kot vedno kakšne naključne obiskovalce, ki bodo |>rišli nazdravit iz doline. Pa saj končno niti ni važno, kje si, ko odbije polnoč I )obro je le, če je na mizi kaj dobrega, za mizo pa prijetna družba. In ne sekirajte se. če se silvestrska noč ponesreči: nič pomembnega ne zamudiš, če zadnjo noč tudi prespiš VREME Za rlanes nam vremenoslovci napovedujejo postopno poslabšanje vremena in raka naj bi bilo v sabora in nedeljo vreme oblarno, predvsem v nedeljo pa naj bi hidi snežilo. Ohladilo se bo. LUNINE SPREMEMBE Ker je v nedeljo zadnji krajec nastopil ob 20.06, bo po Herschlovem vremenskem ključu dež in sneg ob jugu ali zahodniku. IVO UMEK -SILVESTRSKI ŠOK Božične praznike smo preživeli, čakajo nas še novoletni, ki pa so za glavobole bolj nevarni. Le pazite, kaj boste delali na novega leta dan, saj velja: Kar delaš prvi dan, boš delal celo leto. V naši silvestrski, zadnji oddaji na zadnji dan tega leta, bom gostila direktorja Založbe kaset in plošč RTV Slovenija in klaviaturista že legendarne skupine ŠOK - Iva Umeka. - Ivo Umek, se spomniš Silvestra z ansamblom Šok, ki je bil zato najbolj - šokanten? - Dobro se spomnim. Bilo je drugo leto našega igranja na Bledu, v hotelu Toplice. Za našimi hrbti je iznenada pritekel s stropa slap vode, mi smo se znašli in začeli igrati pesmico Singing in teh rain (Prepevam v dežju). Ljudje so bili navdušeni, poželi smo krasen aplavz, saj so mislili, da je vse skupaj del shovva. V resnici pa se je v slaščicami hotela, ki je nad dvorano, v kateri smo igrali, zamašila odvodna cev in voda je prodrla skozi strop. Dragi prijatelji oddaje Glasba je življenje, želim vam čim lepše praznovanje, predvsem pa veliko sreče, zdravja in glasbe v novem letu. Če bo šlo vse posreči, se bomo spet celo prihodnje leto družili in glasbeno spoznavali znane Slovence v oddaji Glasba H Življenje. Srečno! IN SE NAGRADNO VPRAŠANJE ST. 00: = SKODA MOJ NAJ GLASBENIK, SKUPINA,......V LETU 1994 JE: NAGRADE: 1. BON v vrednosti 2.000 SIT, 2. BON v vrednosti 1.500 SIT, 3. BON v vrednosti 1.000 SIT -žrebamo med vsemi kupončki - ČAV! Če se vam, ženskam, za Silvestrovo nikakor ne ljubi ali vam ne znese, da bi .lli norel v najbližjo vam gostilno ali hotel, bi bilo zelo dobro, da doma prakticirate kakšno staro slovensko šego ali navado. Medtem ko bodo razne novodobne gospe in gospice kazale najnovejše toalete v kakšnih nobel restavracijah, s svojimi čez noč spočetimi podjetniškimi sopro- grizljale rakce in kaviar in se Za kakšnih zapravljenih tisoč mark na noč Zle visoko družbo, se vi doma tolalite i tem, da ni vse zlato, kar se sveti In da bi marsikatera gospua, ki bo silvestrovala v salonarjih iz Tari za, dala kaj veš koliko tisoč mark, da hi bila lahko v prijaznem drutinskem krogu z malo manj napihnjeno ooga tim, a veliko bolj ljubečim molem. Tistim, ki jim je pa razkazovanje in šopirjenje všeč, pa tako ali tako ni pomoči. In če se vam bo TV program spri malo zagravžal, če bodo vaši otročki menjali IV kanale kot za stavo, ne obupajte! Nakuhali in napekli ste jim polno mizo Kartico podarim dobim ste kupih, loto tudi, zakaj ne bi malo tudi vedeževali? Neum nosi'.' Kakor za koga! Moški vas bodo tnalo gledali po strani m se potuhnjeno norčevali, čisto nedovzeten pa ne bo nihče Saj vsakega dedca malo tudi stisne, če mu črna mačka pred a\tomobdom preleti cesto m čittO naskrivaj trikrat pljune čez hrbet Ali se vsa/ dela, da je pljunil In tu je torej nekaj preizkušenih receptov, ki resda sedajo v čisto drugačne socialne raz mere, vrednote in pofmos nn/a. odveč pa niso nikoli, če ne bodo učinkovali, nič ne de: kuj vse se obljublja na zadnji dan v letu, pa je takoj prvi dan novega leta vse po starem: eden se na Silvestrovo naje, da komaj diha, ker naj bi 1. januarja začel s shujševalno kuro; drugega obdajajo oblaki cigaretnega dima, ker bo 1. januarja zagvišno nehal kaditi; tretji poleiava kot klada in drobiža in ga vsake toliko časa premetavajte sem in tja. To baje prinaša blagostanje. če bi se rade omoiile ali dobro omoiile svojo hčer s kakšnim dobro stoječim frajer-jem v dobro podjetniško družino, ki je zgled in dika našega drobnega gospodarstva, okoli enajste zvečer poskusite nekajkrat s klici: "Pfu, koc, letos?" Včasih so tako dekleta Tema tedna Pfu, pfu - koc koc Nekaj starih vraž in receptov za starega leta dan. Sicer pa voščimo skupaj s koledniki: "Friški in zdravi bodite, vino pijte, ne vodo, zelje jejte, ne meso..." premišljuje, kako bol januar ja začel | sistematičnim vsakdanjim tekom' Nič od tega! 1. januarja bodo vsi tako lačni in tako zmalram m tako željni i i^arete, da se bodo vse zaobljube m vse slave premaknile na naslednji Silvester. Pa poskusimo' Da bi si zagotovili malo več kot /e plača tam okoli zajamče ne^a osebnega dohodka ali slovenske povprečne pokoj rune, pojdite na Silvestrovo na vrt in tresite sadno drev/e. še bolje pa je, da v žep daste tukaj k svinjaku hodile in prašičke tako spraševale; če pa nimate prašičkov, improvizirane kar v kuhin/i, nad kakšno svinjsko pe< etiko, recimo škoditi ne more ta pfu, pfu, koc, koc. lahki) pa staromodno preko rame mečete čevelj v vrata m če bo konica čevlja gledala v \rata, je O.K., če pa ne, pa to I ra'o kar pozabite O smrti ravno ne bi - ampak če bosie na starega leta večer videli svojo senco brez glave, pojdite takoj k zdravniku, kajti vaša smrt je blizu In nikar, za vse na svetu, na Silvestrovo ne obešajte perila po radiatorjih in ne lolcite s kladivom in ne žagajte drv in v nobenem primeru ne spustite kakšnega joka. Naj bo še tako slab TV program, potrpite in se na Silvestrovo nikakor ne jezite! To prinaša hudo nesrečo, če kdo joka - zato se naši televizije! nad silvestrskim programom, ki nam ga sproducirajo, tudi nič ne sekirajo! Ker vedo, da vi veste, da boste umrli, če boste znoreli ob njihovih zanič predstavah! Včasih so kmetje drug drugemu kradli seno, ker so verjeli, da bo živina lepo rejena, če bo v zadnji noči jedla Čimveč različnih vrst sena. Te vraže vam pa modernizirati in na današnji čas adaptirati nočem: kaj bi vi danes ukradli revežu sosedu/ Nič, ker je krasti grdo in nasploh se je pri nas ta navada tako razpasla, da je joj. Vse te afere, v katerih se pojavljajo naši politični in funkcionurski in drugi akterji so nam postale že nekaj vsakdanjega in neinteresantnega. Kakšnega takega tipa, ki je demokracijo povohal samo po goljufivi in kradljivi plati, bi bilo dobro kdaj intervjujati tudi takole: kaj vi, gospod, sploh delale, kadar ne kradete? Proti čarovnicam se boste pa ubranili, če boste živini postregli l soljo Če imne nimate, je dobra tudi hišna živalca: hrček, mucek, kužek, kanarček Na vsak način jih posilite s ščepcem soli. Su er pa: ob novem letu vam skupaj s s lepežkarji želim: "Friški bodite, zdravi bod ite, vino pijte, ne vodo, zelje jejte, ne meso..." • D. Scdcj LESTVICA DISCOTEKE GAULOISSES BLONDES, RADIA KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA ODDAJO PRIPRAVLJA IN VODI NATAŠA BEŠTER sreda. 4. januarja 1995, ob 17. uri na frekvenci 97,3 - RADIA KRANJ Dragi prijatelji naših sredinih glasbenih oddaj! V sredo, 4. januarja, bomo nadaljevali z našo lestvico, ki jo boste oblikovali tudi vi, bralci GORENJSKEGA GLASA. Za vse vas bomo tudi v novem letu pripravljali lepe nagrade. Še naprej vas bomo razveseljevali z vrednostnimi boni, vas vabili v gorenjske pizzerije, Jeans club PETRIČ iz Kranja bo poskrbel, da bodo naši nagrajenci oblečeni v kavbojke BLUE MOON, glavni sponzor naših glasbenih oddaj vsako drugo sredo ob 17. uri na RADIU KRANJ pa bo DISCOTEKA GAULOISSES BLONDES iz Kranja. V naših oddajah vas bomo sproti obveščali, kaj se bo dogajalo v diseoteki GAULOISSES BLONDES, katere goste bo imela diseoteka, na sploh pa vam obljubljamo zanimiva presenečenja. Zato - bodite z nami na frekvenci 97,3 vsi, ki imate radi glasbo in radi zahajate v DISCOTEKO GAULOISSES BLONDES. DOMAČA LESTVICA: 1. Chateau - Mlinar na Muri 2. Čuki - Vsepovsod ljubezen 3. Jan Plestenjak - Tvoj smeh 4. Spin - Kjerkoli si 5. Adi Smolar - Spomin na maj TUJA LESTVICA: 1. Bon Yovi - Alvvavs 2. Tom Jones - If I onlv knevv 3. VVhigfield - Saturdav night 4. Luther Vandross & Mariach Carev - Endless love 5. M. People - One night in heaven KUPON GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: Kupone pošljite na RADIO KRANJ, Slovenski I JkfSi-aCT I trg 1, 64000 KRANJ (na dopisnicah) |ZwS%L4 Pohitite s kupončki, nagrade čakajo! [Božično - novoletna ponudba ^jS^laset ra*«i zvrst, $0fc" Španske kitare ADMIRA »%<)e Svnthesizerji CASIO, KAWAI Koledarji POP skupin za leto 1995! Posterji in zastave Majice in puloverji z motivi POP skupin muslč shop - trgovski center nad KR0W Mestni trg 32. Skofja Loka, tel.: 623-37 9 int.28 TUPI DEDEK MfUZ KUPUJE PRI NAS! Metli pomožna zdravilna sredstva ortopedski pripomočki nogavice proti krčnim žilam program inkontinence Trgovina z zdravili in j sanitetnim materialom d.o.o. Kidričeva 47a. 64000 Kranj, tel./fax: 064/21 87 87 NUDIMO VAM: MERILCE KRVNEGA TLAKA od 9.300 SIT do 17.500 SIT Merilniki imajo ATEST in so umerjeni! KADI ZA MASAŽO NOG n velika 10.900 SIT mala 14.900 SIT • suha in vodna masaža • zračna z mehurčki • vodo ohranja toplo Električni In ročni masa/nI aparati grelni aparati, infrardeče luči Želimo vam veOMARANČ! ANTON AŠKERC 28 57" PRIPADNIK SASOV PIVSKI VZKLIK 33 LEVI PR DONAVI NA MAOŽ MARJAN STARE SANI IIT NI M Al ERI Al MESTO V S IIALI.il RAVEN TOVARNA V MARNU AU 24 OSEBNI /AIMEK l/llOlK. m ..'i mi k RDEČI KRIŽ AM PIS BRUNO IHAN GRŠKI OTOK 16 AVT. OZN. KRANJA BODICA 8 JUŽNO AFRIŠKA REPUBLIKA PISNIK SL SKLAD UR06 VARNOSTNI SVET NOVINARK/ LONGVKA STROJ 21 12 MARJAN ILEŠIČ JADRANSKI OTOK IT PESNIK PIETRO 35 SESTAVIL I KALAN 1 11 JA 31 112 3J 3 4 5 13 14 15 23 24~~ 25 33 34 35 Škofja loku TVS 1 7.55 Zajček Dolgouhec - Veliki •ov, ameriški risani film ?-30 Skrivnosti vasi Vila U, španska nadaljevanka »•55 My fair ladv, ameriški musi- cal 12.35 P. I. Čajkovski: Klavirski koncert v B-molu, švicarska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Pika in koala, avstralski film 14.15 Kekčeve ukane, slovenski film 15.30 Umetniški večer - vrhunci Montparnassa: Dvajseta leta -strast do življenja, francoska dokumentarna nadaljevanka 16.25 Gospod Bean silvestruje 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček: Deska 17.25 Hroščosned: Dr. Hrošč in 9- Sned, ameriška nanizanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19-13 Risanka 19.30 TV dnevnik «0.05 Middlemarch, angleška Nadaljevanka 20.55 Slovenija v letu 1994 22.00 TV dnevnik 22.20 Sova: Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 22.50 Kdo odloča, angleška nadaljevanka TVS 2 10.05 Novoletni koncert, posnetek iz Portoroža, ponovitev 11.05 [Variete z Alenko, ponovitev 12.35 Zvezdniki v cirkuški areni 14.05 Nedeljskih 60, ponovitev 15.05 Stoletje olimpiade: Prihodnost 16.00 Poglej me!, ponovitev 16.45 Sova, ponovitev 18.45 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 19.15 Sed-^a steza 20.05 Lojtrca domačih K posnetek 21.25 Živeti in ^reti na Porterhousu, angleš-*a nadaljevanka 22.15 Studio V*» ■*».<«> Evropska noč jazza: iz Maastnchta HTV 1 1rwL orocila 800 DoDro Jutro 22! Por°čila 10.05 Zimski i ki program 10.05 Tom in (JJJTJV kot otroka 11.35 Narnijske la°nike, nanizanka 12.00 1'oroči-ka S» Emparatriz, nadaljevanji 50 Otok. zakladov 15.00 ti(W n'ža- ameriška humorista nanizanka 15.30 šolski y.°9ram 16.30 Poročila 16.40 kaT0 se ° Hrvaški 17.40 Hrvaš-^ danes 18.00 Kolo sreče 18.35 5Jnta Barbara 19.30 Dnevnik n "15 Vukovar se vrača domov, '^aijevanka 21.15 Svet in svet 'etu 94 22.05 Lepa naša 22.40 p"*a na sliko 23.20 Portret 0.05 ločila 0.10 Sanje brez meja HTV 2 J*\°0 TV koledar 18.10 F ponovitev nadaljevanke 55 Hal Roach predstavlja, ^!r,.ška AD. nanizanka 19.15 ?lsanka 19.30 TV dnevnik 20^10 JP0rt v letu v letu 94 21.55 ajs|l ^4 LJUDSTVO V GANI SESTAVIL F KALAN 1 1 21 IZ 22 23 24 5T"3r 33 +34 36 14 15 "125- 16 26 36 17 2T 57 18 28 129 38 19 20 10 30 /OLTAN MALEC ETBIN KRISIAN KRPAR KRAJ PRi LJUBLJ NEKD RIMSKA PROVINCA POP01NA MAl HA UROKI i," Ml H: PTIC VELIKAN 13 38 VESLAČ NA NEKD GALEJAH PRITOK RUDOLF JEZERA V AFRIKI SOONI ZBOR JIDILNI LIST ,c u Ano B0QN.!A VRHNJICA SLUZNiCA MK) MtSIC V B(X IVIJI DOMAČA ZlVAL Al H '/ RODU PSOV OPERNI SPEV II NOG *;vv 30 Ml-' 'v ŠPANIJI VUl KAN NA HAVAJIH MAUNA 21 25 LETALSKI SAlIO POKR V GRČIJI Car NICK vANt RN OŠTiR GORSKI REŠEV 23 LIDIJA K0DRIĆ ZADNJICA 71 ŽARKO TPŠAR RE&Kfl KUMURK.A 37 (5 12 MAHI l F Ni/! k ZFNSKl GLAS T0LKAĆ. BAT R O R Cveto Zaplotnik Veliko Gorenjcev bo novoletne praznike preživelo na smučiščih (ali vsaj v njihovi bližini) Najcenejši sneg dela "mati Narava" "Ta sneg je kot moka: bolj ga teptaš, manj ga je" so se ob letošnjem prvem snegu jezili žičničarji, ki pa so kljub temu kar dobro pripravili smučišča. Gorenjci radi občudujejo smučarske junake belih poljan, radi sežejo v žep, ko gre Za smučarski Podarim-aobim (ali pa zgubim), še raje si nataknejo na noge "dilce" in se odpravijo v celeč bližnjega brega ali na eno od urejenih smučišč. Recimo, na Koblo, kjer smo se v sredo med potepanjem po Bohinju za kratek čas ustavili tudi mi! Prijazni žičničarji so nam povedali, da so se zelo razveselili prvega snega v novi zimi (le kako se ga ne bi, ko so že tako siti zelenih zim), in da so že prejšnji petek pognali sedežnice in vlečnice. Ker jim narava še vedno ni natrosila dovolj snega, so ga v dneh, ko so bile temperarute dovolj nizke, s pomočjo topov "delali" tudi sami. Lahko bi ga bili naredili še več, če bi jim smučarji dopustili, da bi z zasnežcvanjem nadaljevali tudi med obratovalnim časom °z. po deveti uri dopoldne. Ja, bilo je nekaj PHtožb, pa so odnehali! V srede, ko smo se mudili na smučišču, so bile temperature že Previsoke za umetno zasneževanje, pa tudi ylažnost zraka menda ni bila najboljša. Snežni top ni stroj, ki ob pritisku na gumb že meče iz sebe sneg. Za umetno Zasneževanje morajo biti izpolnjeni številni Pogoji," so nas podučili žičničarji. Na Kobli so prvi pogoj izpolnili sami! V zadnjih letih s° smučišče opremili z vodovodnimi in elcktričnimi priključki in nabavili štirinajst Parkirišče so že splužili Ko so v smučarskem centru K obla hoteli po končanem sneženju splužiti naJeto parkirišče na Ravnah, nasproti gostišča Janez, jim ga lastnik zemljišča °Z. njegov zastopnik ni dovolil splužiti. žičničarji so bili nad tem presenečeni, še zlasti zato, ker so z lastnikom zemljišča Podpisali najemno pogodbo in ker so ^u sproti plačevali odškodnino (za 420 kvadratnih metrov nekaj več kot 30 tisoč tolarjev). Pogodba velja deset let 'n se avtomatično podaljša še za enako °bdobje, če nobena stran najmanj pol kta pred koncem 10-le t nega obdobja ne odpove najemnega razmerja. Ko je letos spomladi poteklo prvo desetletno obdobje, odpovedi ni bilo, zato je bila veljavnost pogodbe podaljšana še za deset let oz. do leta 2.004. Lastnik Zemljišča ima očitno drugačne načrte: parkirišče, ki je uradno travnik, bi rad uredil tako, kot določajo predpisi, in Začel pobirati parkirnino, ki jo je lani pobiral smučarski center (po 100 tolarjev). Ker so v sredo parkirišče vendarle splužili, je bilo mogoče sklepati, da sta se smučarski center in lastnik zemljišča sporazumela. V Planumu, ki upravlja s smučiščem, so to potrdili in povedali, da Je lastnik dovolil splužiti parkirišče ob Pogoju, da mu uredijo spremembo n"membnosti travnika. Zapletlo se je tudi z drugim parkiriščem, tik ob smučišču Ravne, za katerega pa je Ustnik smučarskemu centru pravočasno dal odpoved Tudi v tem primeru so se vsaj začasno sporazumeli, in sicer tako, da bodo poskušali za lastnika odkupiti Manjši objekt, ki je sicer v lasti Slovenijaturista. jeznih topov, ki so ob ugodnih vpremens-S Okoliščinah dobra konkurenca materi aravi Konkurenca gor ali dol, a najcenejši CR "dela" narava, ugotavljajo na Kobli' V sredo jc po Kobli vijugalo okoli tisoč S^čarjev, med katerimi jc bilo tudi precej r**dŽarov, Italijanov, Nemcev in Hrvatov 'podnjem delu je bila steptana snežna P*ja debela 20 centimetrov, v zgornjem P»U šc- enkrat toliko. Vse žičničarske Jprave so obratovale, mirovala je le Uznica Kobla V Ra/log jc \ leni, da je Beli vlak iz Ljubljane Slovenske železnice so tudi med letošnjimi božično-novoletnimi počitnicami uvedle "beli vlak", ki vozi smučarje iz Ljubljane v Bohinjsko Bistrico, skoraj do prvih žičnic smučarskega središča ''Kobla, enako pa bo tudi v času zimskih počitnic, od 27. februarja do 3. marca. Vlak odpelje iz Ljubljane ob 6.58 in se vrača ob 16. uri. Vsi potniki imajo na belem vlaku 40-odstotni popust, mladi do 26 let ter upokojenci nad 60 let pa 50-odstotnega. Smučarji, ki se z belim vlakom vsak dan vozijo domov, lahko smučarsko opremo shranijo na železniški postaji v Bohinjski Bistrici. se odločili za Koblo, šli pa bomo tudi na Vogel, ki nam sicer zelo ugaja. Jaz ne smučam, moji trije (mož in hčerkici) pa . pravijo, da je zelo v redu, in da so^žičničarji kar dobro uredili smučišče. V nedeljo smo smučali v Gačah na Dolenjskem, kjer imajo več snega, a je bilo slabše urejeno," je povedala Vesna in poudarila, da je smučanje za štiričlansko družino kar precejšen izdatek. "Midva pa imava vse zastonj," sta se nedaleč proč hvalila osnovnošolca Igor Žerdin iz Splita in Uroš Kralj iz Bohinjske Bistrice. In Ie zakaj ne bi imela?! Sanke sta sama vlekla na hrib, si med potjo "nabrala" precej sape in se potlej veselo spuščala po bregu. Uf, to je drvelo! "To še ni nič!" sta nas prepričevala fantiča in nam zaupala, da se včasih z žičnico zapeljeta prav do vrha in se potlej spustita navzdol. pap""-^| 1 - ' ' 4$ ' veter s tega dela smučišča odpihal precej snega. Dnevna smučarska karta za odrasle sicer stane 2.000 tolarjev, vendar jih po tej ceni (podobno kot na drugih smučiščih) prodajo bolj malo, saj imajo upokojenci (ženske nad 55 let in moški nad 60 let) ter dijaki in študentje 20-odstotni popust, popust pa jc tudi na nekatere izkaznice (Nedeljski dnevnik, Smučarska zveza Slovenija...). Iz Ljubljane v Bohinj ni ravno blizu, a se jc Vesna Žagar skupaj z možem in hčerkicama odločila za smučarijo prav na Kobli. Le zakaj? "Dve družini iz Ljubljane preživljamo v Bohinju prednovoletni dopust. Vsak dan hodimo smučat. Danes smo Veter spihal sneg z robov In kakšne so bile v sredo razmere na nekaterih ostalih gorenjskih smučiščih? *Na Voglu jc gondola normalno vozila, obratovale so vlečnici Storeč in Brunarica ter sedežnici Orlove glave in Zadnji Vogel, medtem ko vlečnici Konta in Kratki plaz nista, ker je veter s tega dela smučišča odnesel precej snega. Na preostalem smučišču je bilo 20 do 30 centimetrov snega, iz smučišča je ponekod pokukal že kakšen kamen. Od četrtka dalje, ko so pognali žičnice, je bilo na smučiščo od 500 do 800 smučarjev na dan. Prevladovali so predvsem hotelski gostje. Na Voglu se bojijo, da morebitno deževje ne bi pokvarilo Cene smučarskih kart Poglejmo, koliko je na gorenjskih smučiščih treba odšteti za dnevno, popoldansko oz. dopoldansko smučarsko karto. V oklepaju so cene za otroke. smučišče Kobla Cerkno Kranjska gora Krvavec Pokljuka Soriška planina Stari vrh Stiaža Bled Vogel Zelenica Zatrnik dnevna 2.000 (1.500) 2.000 (1.400) 2.500 (1.800) 2.500 (1.500) 900 (700) 1.500 (1.000) 1.800 (1.300) 1.200 (1.000) 2.500 (1 700) 1.800 (1.000) dopoldanska 1.300 (950) 1.600 (1.100) 1.500 (1.100) 1.800 (1.200) (700) 1.100 (700) 1.400 (1.000) 700 popoldanska 1.300 (950) 1.600 (1.100) 1.800 (1.200) 1.800 (1.200) (500) 1.100 (700) 1.400 (1.000) 700 1.700 (1 250) 1.200 (800) 1.200 (800) (cen Šc niso oblikovali, bodo pa nekoliko višje kot na Straži) Na nekaterih smučulčih imajo posebne cene kart za ienske nad 55 let in za moške nad 60 let ter za druiinc, dijake in študente Žičničarji poudarjajo, da zelo malo dnevnih kart zaradi številnih popustov in Ugodnosti, ki jih prinašajo ra: lične izkaznice, prodajo po polni ceni. smuke; predvsem pa si želijo novega snega. * Na Krvavcu snežne razmere niso idealne, vendar pa je smučanje možno. Ker je zapadel suh sneg, ga je predvsem z robov precej odnesel veter, precej težav pa je bilo tudi pri teptanju. Od petka, ko so zavrteli žičnice, pa do srede se je na smučišču zvrstilo okoli pet tisoč smučarjev, od tega jih je bilo tri tisoč v ponedeljek, na Štefanovo. V sredo je bila steptana snežna odeja debela trideset centimetrov. Obratovale so vse vlečnice in sedežnice, ki povezujejo gostinske lokale, ne pa tudi naprave na Zvohu in na vrhu Krvavca, odkoder je veter odpihal preveč snega, da bi bilo možno urediti smučišče. Cesta do spodnje postaje žičnice je urejena, prav tako tudi parkirišče. Smučarska proga s Krvavca do spodnje postaje je uradno zaprta. Nočna smuka na Bledu * Na Straži (na Bledu) so sedežnico in vlečnico zavrteli prejšnji petek. Ker jim narava tako kot ostalim žičničarjem ni "natresla" dovolj snega, so si na kritičnih mestih pomagali (in si še pomagajo) z umetnim zasneževanjem. Z obiskom so za začetek kar zadovoljni, saj je v prvih dneh smučalo od 200 do 300 smučarjev na dan. Posebnost je večerna smuka (od petih do osmih zvečer), ki stane 900 tolarjev. * Na Zatrniku se sedežnice in vlečnice niso zavrtele takrat, kot na diugih gorenjskih smučiščih. Prvi žičničarski napravi (vlečnici Plana ena in Plana dve) bodo namreč predvidoma pognali šele jutri, v soboto. Razlog je v tem, da je lastnik žičnic in objektov postala občina, ki jih je šele pred kratkim oddala v najem Smučarskemu klubu Bled (pogodba še vedno ni podpisana). Klubu pomagajo pri urejanju smučišča in zagonu žičnic delavci blejskega podjetja Turizem in rekreacija, ki je prej upravljalo s smučiščem. Začetek smuke na Zelenici V soboto se je po precej obilnih snežnih padavinah na Zelenici začela nova smučarska sezona. Na smučišču, kjer je do 60 cm snega, vozita obe sedežnici ter vlečnici Ciciban in Plana. Po besedah vodje Poslovne enote Kompas Ljubelj Franca Nemca pričakujejo na Zelenici več smučarjev v naslednjih dneh, smučišče pa bo popolnoma zaživelo šele, ko bo možna smuka tudi na Plazu in Trianglu. Smučišče letos ostaja pri istih Žičničnih kapacitetah, pred sezono pa so posodobili pogonski sistem sedežnice. Na smučišču se smučarji lahko okrepčajo v planinskem domu na Zelenici, ob smučarskih konicah pa bo odprto tudi zavetišče na Vrtači. U. Špehar ORF.INJSkl GLAS / stran 27 / 30. decembra 1994 Na Soriško planino po asfaltu * Na Starem vrhu jc bilo v sredo do pol metra snega. Smuka je bila ugodna, cesta do parkirišča dobro prevozna. Sedežnico in štiri vlečnico so zavrteli v soboto, najboljši obisk je bil v ponedeljek (900 smučarjev), sicer pa je vsak dan od 300 do 400 smučarjev. * Na Soriški planini se vrtita le vlečnici Lajnar in Slatnik, medtem ko ena naprava ne obratuje, ker jc veter spihal preveč snega. Steptana snežna odeja je debela največ 60 centimetrov, dostop do smučišča je urejen z bohinjske in selške smeri. Na Soriško planino bo letošnjo zimo lažje priti, saj so Še pred prvim letošnjim snegom asfaltirali zadnji makadamski odsek ceste Alenka Dovžan, alpska smučarka iz Mojstrane v v Jure Košir, alpski smučar iz Mojstrane GLASBA MI JE DALA NOVIH MOČI MOJ CAS BO SELE PRIŠEL Za Jureta Koširja radi pravimo in zapišemo, da ni le izvrsten športnik, pač pa tudi mladenič, na katerega smo zaradi njegovega širokega duha in uglajenega nastopanja, ponosni vsi Slovenci in seveda še posebno Gorenjci. Jure je na svoj smučarski talent opozoril že z osvojitvijo naslova svetovnega mladinskega prvaka v superveleslalomu leta 1991, nato pa so se dobri rezultati začeli vrstiti in v prejšnji zimi dosegli vrhunec v slalomskih nastopih, ko je prvič zmagal na tekmi svetovnega pokala v slalomu v Madonni di Campiglio in nato osvojil še bronasto olimpijsko medaljo v Lillehammerju. Jure Košir je pred dnevi dobil priznanje kot najboljši športnik Slovenije, že drugič zapovrstjo pa je po izboru gorenjskih športnih novinarjev postal tudi "Najboljši gorenjski športnik". Smučarji ste v Sloveniji zelo cenjeni in popularni. Katere športe in športnike pa občuduješ ti? "Najbolj občudujem tiste, ki nastopajo v vzdržljivostnih športih. To pa zato, ker v svojem procesu treninga najbolj "trpim" ravno v tem... .če je treba naprimer veliko teči. Seveda pa občudujem tudi mnoge druge, vsak šport je po svoje zelo lep. Edinstven je naprimer Aljaž Pegan, ki ga je prav užitek gledati. Tudi vedno, ko gledam veslače, jim hočem kar nekako pomagati, ker vem, da jim je kdaj zelo težko vzdržati tempo v čolnu. Mislim pa, da je pomembno, da vsak da od sebe to, kar največ zmore." Ti je popularnost tudi kdaj odveč, saj si povsod v središču pozornosti novinarjev? V začetku zime si celo dejal, da ne maraš več sodelovati s Slovenskimi novicami. "Vselej sem pripravljen dati izjave in intervjuje novinarjem, pri Slovenkih novicah pa so bili do mene nekorektni. Sicer pa mi je sodelovanje z novinarji včasih celo zelo všeč, saj je to nekakšna kreativna dejavnost. Vsak intervju je po svoje zanimiv.... še posebej, če so zanimiva vprašanja. Zavedam se, da je to del športa in na novinarje nisem prav nič jezen. Kakšnih posebnih problemov nimam niti z oboževalci in oboževalkami. Dobim sicer precej pošte, vendar mi pri tem pomaga mama. Vsakemu pošljem smučarsko fotografijo s podpisom. Bolj pa me moti na tekmovanjih, če je kdo zelo "korajžen" in včasih moti tik pred startom. Vendar se to dogaja le v tujini, pri nas ne." Navadno sprašujemo dekleta, ali na dolgih potovanjih kaj pogrešajo dom. Kaj pa ti? "Če naprimer gledam Američane, ki novembra pridejo v Evropo, gredo domov štiri dni za božič in nato pridejo nazaj še za dva meseca, si kar ne morem predstavljati, kako bi sam to zdržal. Doma je pač veliko ljudi, ki mi veliko pomenijo, in če me ni dlje časa, priznam, da jih zelo pogrešam." Izdaja CD plošče, nastopi na glasbenem odru, so bili zate nekaj novega. So ti vzeli kaj moči za treninge? "Ravno obratno. To mi je dalo moči. Rešilo me je smučarskega cirkusa, ki sem ga bil po olimpiadi, po sezoni, že kar zasičen. Ta dva meseca, ki smo ga porabili ob plošči sta bila zame enkart-na. Počutil sem se prima in nikoli mi ne bo žal, da sem se lotil tega. Glasba je moje veselje, ljubezen in to počnem zelo spontano. Če bom imel še čas in idejo, bo morda nastala Se kakšna ploSča, drugače pač ne." Kakšne so tvoje največje novoletne ielje? "Najbolj si želim, da bi lahko nemoteno tekmoval, da ne bi imel težav z zdravjem in poškodbami. Sicer pa mi je bilo iztekajoče se leto 1994 kar všeč in bi imel rad podobno leto, kot je bilo to." • V. Stanovnik Komaj osemnajstletna smučarka Alenka Dovžan je v lanski sezoni znova dokazala, da Slovenci smo smučarski narod, in da nam se tudi v prihodnje ni bati, da to ne bi ostali. "Vražja Gorenjka" je vso sezono krojila smučarski vrh v superveleslalomu in se v Cortini povzpela na zmagovalno stopničko. Prav tako pa je posegala po točkah v ostalih disciplinah. Njena vsestranskost in odločnost sta bili poplačam s prvo slovensko zimsko olimpijsko kolajno, ki jo je v kombinaciji osvojila v Lillehamerju. Alenka Dovžan je v začetku tedna dobila priznanje kot tretja najboljša slovenska športnica letošnjega leta za atletinjo Britto Bilac in kolegico v smučarski reprezentanci Katjo Koren, gorenjski športni novinarji pa smo jo izbrali za "Gorenjsko športnico leta 1994". Te dni se po vsem svetu, pa tudi pri nas pripravljajo izbori najboljših športnikov. Koga pa ti najbolj občuduješ? "Mislim, da med našimi športniki najbolj cenim pa tudi občudujem Aljaža Pega-na. Morda zato, ker sem tudi sama trenirala gimnastiko in vem, koliko težavnega dela je potrebnega za uspeh. Po drugi strani pa je res, da je za ves vrhunski šport potrebno veliko treninga in odpovedovanja, zato je treba znati ceniti prav vsakogar." Ti je kdaj, ko gledaš mojstre v gimnastki, ial da se nisi odločila vztrajati tudi sama? "To niti ne, saj sama nisem bila preveč talentirana za ta šport. Bila sem premalo "mehka", gibčna, saj za gimnastiko pa moraš" to imeti prirojeno. Izredno dobro pa sem imela odskočnost, bila sem dobra v teku in bolj so mi ustrezali bolj "moški" športi. Gimnastika pa jc bila zame malo preveč elegantna." Smučanje je v Sloveniji in na Gorenjskem tudi bolj popularno kot ostali športi, čemur dokaz so tudi različni izbori najboljših, ko navadno prevladujete smučarji. Kaj praviš na to? "Res je, da nekateri očitu-joče pravijo, da se smuČarija "sili naprej", vendar pa je hkrati tudi res, da so v smučariji v Sloveniji že nekaj časa največji uspehi. Športi pa so pač tudi, tako pri nas kot v tujini, različno cenjeni in smuČarija se že zelo približuje tenisu, ki je nekakšen "kraljevski" šport. Nekateri ostali športi pa težje prodrejo, težje sc uveljavijo. čeprav je za uspehe prav tako potrebno veliko napora." S pomanjkanjem denarja za posamezne športne, prt' dvsem za tiste, ki se šele uveljavljajo pa se srečuje tudi smuČarija? "Res je, da je zlasti pri začetkih športne poti pri nas v smučariji ogromno breme na starših. Ker v Sloveniji ni več reprezentanc v mlajših kategorijah, si zelo malo mladih lahko "privošči" ta šport. Potem ko se uveljaviš že gre, toda vedo manj jih je, ki bodo lahko tako dolgo vztrajali". Si v novem letu teliš kaj posebnega ali pa so ielje vezane le na smučarijo? "Vedno, kot tudi v novem letu, je moj glavni cilj napredovanje v dobrem, na vseh področjih. Rada pa bi seveda napredovala tudi v smučariji- kjer ne gledam predvsem rezultatov, saj bo moj čas šele prišel. Dosedanji rezultati so zame pač le spodbuda, največje uspehe pa pričakujem šele čez nekaj let, ko bom tudi sama sebe kot športnico poznala tako dobro, da bom lahko delala večje načrte." • V. Stan«*' nik, sliki: L. Jeras Padalci Alpskega letalskega centra Lesce Bled Hokejisti Acroniksa Jesenic SKORAJ SEST TISOČ IGER S TEZO NAJBOUSI, KO JE NAJPOMEMBNEJE Kar dve drugi mesti na absolutnem in vojaškem svetovnem prvenstvu v padalstvu, ter zmage na praktično vseh večjih letošnjih tekmovanjih v Evropi, so tudi v letu 1994 dokazali, da so padalci ALC Lesce Bled, ki v celoti tudi tvorijo reprezentanco Slovenije, velemojstri tega zahtevnega športa. Kljub številčno sorazmerno zelo skromni "bazi", saj v tem pogledu Slovenija v svetu, ko je tudi ta šport postal kar precej popularen in množičen, resnično ne pomeni ničesar, pa so uspeli s strokovnim delom in marljivim treningom ponesti ime naše države tudi v kraje, kjer komaj vedo, kje leži Evropa. Padalska sekcija Alpskega le- sekcije. Člani ekipe Irena Avbelj jimi dosežki: 1. mestom na svetovna prvakinja 93 iz Fla- evropskem prvenstvu v para ski talskega centra Lesce Bled ie imela v letu, ki se izteka 56 članov, od katerih jih je imelo veljavno dovoljenje za skoke s padalom 43. Kljub tako skromnemu številu pa se je v tej sekciji oblikovala pod vodstvom trenerja Draga Bunciča tekmovalna ekipa, ki je v letošnjem letu opravila veliko večino od skup no 5843 padalskih skokov, ki so ostali zapisani v dokumentaciji chauva in 94 iz Perga, Roman Pogača r - svetovni prvak 91 iz VVengna in 93 iz Kavscrija, Bogdan Jug ■ svetovni prvak 86 iz Ankare, Branko Mirt - svetovni prvak 90 iz Lesc, Matjaž Prista-vec - svetovni prvak 93 iz Fla-chauva, ter Dušan Intihar, Senad Saklič in Roman Kanin, so v letu 1994 svojo bogato zbirko medalj in pokalov Se obogatili z nasledn- v Khpizterriju v Avstriji v januarju, 1. mestom moških v skokih na cilj na tekmovanju v Pibersteinu v Avstriji v maju, 2. mestom na 22. svetovnem prvenstvu v Chengduju na Kitajskem v maju in juniju, 2. mestom na 24 svetovnem vojaškem prvenstvu CISM v Pergu v Avstriji v juliju, ter zmagami na večjih mednarodnih tekmovanjih, kot so bili Blejski pokal v avgustu v Lescah, Adriatik pokal prav tako avgusta v Portorožu, Alpe - adria cup v Velkermarktu v Avstriji ter 2. mestom na CISM regional v Proslejovu na Češkem. Kakšno mojstrstvo so uspeli doseči, naj bolje povedo podatki 0 tem, da so Intihar, Pogačar, Jug, Saklič in Mirt na Kitajskem med 32 ekipami v osmih serijah s skupno 40 skoki cilj zgrešili skupno le za 6 centimetrov, na vojaškem svetovnem prvenstvu, kjer pa jc sodelovalo 29 ekip pa v desetih serijah s skupno 50 skoki 12 centimetrov. Vsekakor jim moramo, našim gorenjskim junakom višav, 7«< vse doseženo čestitati m zaželeli tudi v prihodnjem letu, da bi jih pisane kupole padal varno in dooor vodile na cilj. • S. Žargi } Jeseniški hokejisti so v zadnji sezoni tretjič zapovrstjo osvojili naslov slovenskih hokejskih prvakov. So edina gorenjska ekipa v kolektivnih športih, ki je v letošnjem letu v najvišji državni ligi osvojila prvo mesto. Tako tudi ni čudno, da so gorenjski športiU novinarji stoodstoten delež glasov za najboljše športne kolektive namenili "zelezarjeni" iz Podmežakle. Letos so naslov najboljše gorenjske ekipe (tako kot slovensko zvezdico) osvojili že tretjič zapovrstjo. Skupno pa imajo Jeseničani že 24 naslovov državnih prvakov, kar jih tudi sicer uvršča med najuspešnejše slovenske športne kolektive. jeni in nismo v formi, toda če pešti so Acroniksi ugnali pr* je treba vselej stisnemo /obe." vse nasprotnike: danske & romunske prvake ter domaČ "Ko je najpomembneje, ko gre za odločilne tekme, takrat nas nihče ne more zaustaviti. Zmagujeta gorenjska trma in srce," radi pravijo jeseniški hokejisti, ki so v minuli hokejski sezoni že tretjič zapovrstjo osvojili slovensko hokejsko zvedico: "Saj so krize, ko nekako ne moremo igrati, kot bi radi, ko nas pestijo poškodbe, ko srno utru- Jeseniški hokejisti pa se ne ponašajo le z vrsto naslovov državnih prvakov in z prav vsemi slovenskimi hgokejskimi zvedicami, v zadnjem letu so uspešno zastopali barve Slovenije in svojega kluba tudi v tujini. Najpomembnejše tekmovanje jc bil nastop v Lvropskcm pokalu dižavnih prvakov. Na četrfinalnem turnirju v Budim- ekipo Fercncvaroša iz BudijJ?' pešte in osvojili prvo mesto * . je bil izreden uspeh, saj so 'M ■ Scd začetkom turnirja favoflv anci in domači madžarsj1 prvaki, Jeseničani pa 10 *J enkrat doka/ali, da lu(il Evropi nekaj pomenijo. N polhnalnem turnirju, ki je b» kristienstadu na Švedskem *~ Jeseničani doživeli dva P°fit.0 in v boju za tretje rtie$* ptemagali Poljake, s čimer * sc uvrstili med štirinajst r>'l boljših hokejskih ekip v EvrCjJ kar dosedaj ni uspelo šc nob'^ slovenski ekipi. » Slabše, kol so pričakovali uspešnem Startu, so se ob k«1^ uvrstili v novoustanovljen'^ pokalu šestih narodov. S čcL tim mestom mi za las L polfinale, vendai pa / naslOP' zlasti picd domačim občin* vom, niso razočarali. jj Zvesti navijači pa so ,u. eden od "elanov" jrsi.-niSkes hokeja, ki si jc leto« r, n,lVlj| sponzorjem. Oniksom tU make spremenil ime - Acf niks. Kol upajo in načrtujej0'^ na poti do nove zvezdice * M.i........k UREJA; Vilmi Stanovnik Sestri Kejžar sta odpotovali na tekmi svetovnega pokala v plavanju v Hong Kong ALENKA JE OSVOJILA SRCA GORENJSKIH DIREKTORJEV Predsednik Kluba gorenjskih direktorjev Emil Milan Pintar je z radovljiško plavalno rekorderko podpisal pogodbo o štipendiranju za naslednje leto - Vsem gorenjskim plavalcem je najlepše novoletno darilo odprtje kranjskega olimpijskega bazena Bled, 29. decembra - V hotelu Park na Bledu, po katerem Pintar. radovljiški plavalni klub nosi tudi del imena, in kjer se navadno Seveda Alenki še vedno zbirajo sedanji in bodoči šampioni ob posebnih priložnostih pomaga tudi Borut Petrič v (ter seveda na treningih), je bilo minuli torek spet slovesno. V imenu Aqua, d.o.o. , Plavalni času, ko je športnikom vse teže dobiti pomoč za treninge in klub Radovljica Park hoteli tekmovanja, je mladi radovljiški rekorderki Alenki Kejžar Bled pa je uspel pridobiti tudi ponudil roko še Klub gorenjskih direktorjev Dvor. vrsto pokroviteljev, ki radovl- jiškim plavalcem in plavalkam pomagajo, da se lahko udeležujejo tekem svetovnega pokala in drugih nastopov. "Trenutno je v vseh naših selekcijah 130 plavalcev in plavalk, najbolj pa nas je razveselilo, da lahko začenjamo s treningi v novem olimpijskem bazenu v Kranju, kar pomeni rešitev obilice dosedanjih problemov. Še vedno se borimo^da bi dobili v upravljane letno kopališče v Radovljici, vendar pa se ne moremo sporazumeti s krajevno skupnostjo. Pripravili smo program za rešitev objekta, za boljše gospodarjenje z njim, saj se zavedamo da brez dobrega upravljalca rešitve za bazen ni," je povedal predsednik Izvršnega odbora kluba Jože Rebec. Predstavniki najstarejšega radovljiškega športnega kolektiva pa so tudi poudarili, da so izredno zadovoljni s sodelovanjem staršev v klubu, pa tudi z delom trenerjev in dejtsvom, da so zaradi razprtij v kranjskem Triglavu jeseni dobili nove člane kluba, us- KeSnc Kranjčane, na čelu z larkom Milenkovičem. Plavalci in trenerji pa so seveda najbolj veseli nove pridobitve, bazena, v katerem najboljši dvakrat dnevno trenirajo že deset dni. "Ker decembra še ni bil odprt kranjski bazen, smo bili primorani del priprav na začetek svetovnega in evropskih pokalov opraviti v Bratislavi, kjer pa so se naši plavalci izkazali tudi z dobrimi rezultati. Žal si je Alenka v pripravljalnem obdobju poškodovala gleženj, vendar pa je z opornico vseeno trenirala. Dobre rezultate sta dosegala tudi Nataša Kejžar in Marko Mile-nkovič, žal pa za Milenkovičev nastop na tekmi svetovnega pokala v Hong Kongu nismo uspeli zbrati dovolj denarja, ker sc jc klubu priključil šele jeseni. Vendar pa tudi njega čakajo evropski pokali in nastop na dveh tekmah svetovnega pokala, vsi naši trije najboljši plaval- "Alenka je osvojila srca gorenjskih direktorjev in tako ?mo se po pomoči tenisačici Barbari Mulej v prvem letu in šahistu Primožu Šolnu v drugem letu (oba sta kasneje dobila svoje sponzorje) odločili, da s štipendijo pomagamo še Alenki Kejžar. Vemo, da država športnikom reže skromnejše kose pogače kot za marsikaj drugega, zato so vedno bolj odvisni od gospodarstva in lastne iznajdljivosti. Odločili smo se, da bo Alenkina štipendija enoletna, lahko pa jo bomo kasneje tudi podaljšali," je v imenu Kluba gorenjskih direktorjev Dvor na priložnostni slovesnosti dejal Emil Milan Novoletne želje najboljših radovljiških plavalcev Nataša Kejžar. "V novem letu si ielim vse najboljše na vseh področjih, tako v plavanju kot drugje. Predvsem pa si telim, da uspešno naredim maturo na kranjski gimnaziji. Sedaj v Hong Kongu pričakujem moje osebne rekorde v vseh disciplinah, najbolje pa mi gre na 200 metrov prsno. Konkurence ne poznam dobro, vendar upam, da se bom lahko uvrstila v finale in bom dobila točke. " Marko Milcnkovič: "Moram reči, da se v novem klubu tukaj v Radovljici počutim bolje kot pri Triglavu. S trenerjem Sandijem Savnikom bolj sodelujeva, skupina na treningih je manjša. Z novim bazenom so pogoji treninga še boljši in upam, da bom maja odplaval normo za nastop na evropskem članskem prvenstvu. Tudi moje novoletne ielje so vezane na uspehe v plavanju, telim pa si tudi, da bi bil Zdrav in da ne bi bilo poškodb." Alenka Kejžar "Tako v osebnem iivljenju kot v plavanju si v prihajajočem letu telim sreče. Ta ie povsod potrebna. Želim si, da ne bi prišlo do novih podobnih poškodb, kot je bil ta zvin noge pred kratkim. Zato pa se bom morala tudi sama bolj paziti. Želim si tudi, da bi uspešno končala drugi letnik kranjske gimnazije. Od novoletnih nastopov v Hong Kongu pa pričakujem, da bi se pribliiala svojim osebnim rekordom, saj jih bom zaradi bolečin v nogi te tko izboljšala." REKORD BORISA URBANCA Kranj, 29. decembra - Na kegljišču kranjskega Tirglava jc bilo v Zadnjih 14-tih dneh zelo živahno. Prizadevni člani uprave so SjS^sno organizirali tradicionalno tekmovanje "Odprto prvenstvo 'nglava za leto 1994". Udeležba je bila zelo dobra, saj je lckmovalo več kot 150 igralcev in igralk iz. vseh gorenjskih klubov, Pr|dru?ili pa so se jim še Ljubljančani in DomžalČani. Po Pr'čakovanju so največ uspeha imeli odlični Triglavani - stalni jjni slovenske državne reprezentance: Boris Urbane, nov J*'korder kranjskega kegljišča i. 990 podrtimi keglji, Boris enedik in Albin Juvančic Dve prvi mesti sta šli v Ljubljano. ()nčka Urbane je zmagala med Ženskami, Primož Pintarič pa med ^1;Hlinci. Oba sta člana Gradisa Norika. Med veterani pa je slavil rrig'avan Franc Zelnik. , Rezultati člani: 1. Boris Urbane, Triglav, 2892, 2. Boris Bcncdik, fskra Emeco, 2766, 3. Albin Juvančič, Triglav, 2757 podrtih ^'Kljev, ženske: 1. Tončka Urbane, Gradiš Norik Ljubljana, 2259, J šivana Bclcijan, Triglav ,2228, 3. Ema Zaje, Triglav, 1203, ,niadinci: 1 Primož Pintarič, Gradiš Norik Ljubljana. 2668, 2. j^nej Potočnik, Ljubelj Tržič, 2526, 3. Boštjan Žvanut, Triglav vrar»j. 2490 podrtih kegljev, veterani: 1. Franc Zelnik, IViglav £r.anj, 1256, 2. Jože Košir,, Ljubelj Tržič 1233, 3. Marjan Planine, lnRlav, 1229 kegljev. • Jože Marinček JEKAŠKE PROGE SO PRIPRAVLJENE J *°tja I oku. 29. decembra - Iz škofjeloške športne zveze so nas j.^'Mili, da so Okolji l oki in okolici že urejene tekaške proge. V "dlubniku je dvakilometrska proga za klasiko in kilometrska [^"K*' 'livilni koi ik, . |>.i O^o do konca tedna urejene še proge na Suhi ob reki Son do '>prc|eml|ivo premiji i llli/u inillJiHl dvolo lisoi /avjiovjiKi-v |c Aivodu |i doslei zaupalo in m zavarovalo doplačila /.i zdravstvene storitvi Sal.n Aivod ponuia h HN /jvarov.inid ki rmjo ludi polrdila Mtip.mic zavarovancev Ohišute nas v nj|hli/|i enoii Aivmlj K.kIi vjiii h«'iii" prasnili novosti. t Kam bodo šli krščanski socialisti? J Alarlco Jerzšterle Po zmagi na lokalnih volitvah bi pričakovali, da bo stranka Slovenskih krščanskih demokratov odločneje posegla v slovensko visoko politiko, saj doseženi rezultat kaže na njihovo večjo politično moč. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Iniciativo so spet prevzeli tisti, ki so na volitvah potegnili krajši konec. V LDS so prvi krenili v spopad s SKD in sicer glede vodstva zunanjega ministrstva, pri tem pa so bili toliko previdni, da so izbrali nestrankarsko in strokovno nedvomno izredno primerno kandidatko. Če je v čem torej uspeh nedavnih volitev, je ravno v tem, da so se v kadrovski politiki začeli pojavljati strokovni kadri, nevezani na politični profil formalnih predlagateljev, vprašanje je le, ali bodo ti kandidati tudi zasedli položaje. Če jih bodo stranke izkoriščale le za izzivanje nasprotnikov in politična pogajanja, potem bistvenega napredka za Slovenijo po volitvah pač ni. Krščanski demokrati so se za razliko od LDS odločili za popolnoma drugačno taktiko. Namesto pluralizma so se oklenili dogmatizma in totalitarizma, osnovo za to pa imajo v dokumentih zadnjega kongresa njihove stranke, na katerem je "argentinska linija" dosegla izrazito domobransko in proti narodnoosvobodilno politično linijo, zaradi česar je iz SKD izstopilo socialno krilo. Na Slovenskem bomo tako v kratkem dobili novo politično stranko, ki bo nastala z združitvijo Slovenskih krščanskih socialistov in omenjenega socialnega krila SKD. Ob množici političnih strank, ki obvladujejo zelo majhno področje dveh milijonov prebivalcev Slovenije si je težko predstavljati, da bi nova stranka, ki se bo predvidoma imenovala Krščansko socialna stranka, lahko bistveno spremenila sedanje razmerje strankarskih sil pri nas. Politični prostor se je že profiliral, sedaj pa poteka proces razpadanja malih strank ali pa njihovega združevanja z velikimi. Dolgoročno gledano so tako manjše stranke zanimive predvsem za velike, pred prihodnjimi volitvami. Očitno se bodo velike stranke odločale za dve poti. Ena je izrazita raznolikost programa, nekako v smislu "za vsakogar nekaj", druga pa jasen in k določeni strukturi usmerjen program, v katerem ni prostora za drugače misleče, niti za tiste, ki mislijo enako, vendar so prepričani, da je do cilja mogoče priti po drugi poti. Za slednjo pot so se odločili pri SKD, kjer brez slabe vesti gledajo odhajanja nekaterih pomembnih mož iz njihove stranke, saj so prepričani, da je to za stranko celo bolje. Ne smemo pozabiti, da je ob sedanjem izstopu socialnega krila prišlo tudi do pomembnih sprememb na vrhu dnevnika Slovenec, ki ga imajo že od nekdaj za glasilo krščanske demokracije. Vedno, kadar so se krščanski demokrati odločili za kadrovske spremembe, se je to kazalo tudi v zamenjavi vodstva omenjenega časopisa. Krščanski socialisti, ki po dolgotrajnem molku zdaj spet dvigujejo svoj glas, bodo verjetno skušali nadaljevati politiko, kakršno je pred drugo svetovno vojno v Sloveniji začrtal Edvard Kocbek, vendar žal z njo v praksi ni uspel, saj je prehitro postal žrtev premetenih komunistov. Čeprav je v bivšem sistemu Kocbek veljal za poosebljeno žrtev komunistične vladavine in bil kot tak v sedemdesetih in osemdesetih letih deležen velike javne pozornosti je zanimivo, da se v novem sistemu njegove ideje niso kaj prida prijele. Znova se je izkazalo, da je moč naših medijev veliko manjša, kot si jo predstavljamo, predvsem pa kot mislijo vodilni politiki. Prvi so to ugotovili Demokrati, ko so šli na parlamentarne volitve z najmočnejšo medijsko propagando in nato povsem pogoreli. Podobno se je zgodilo tudi sedaj, ko so skoraj vsi mediji z njihovimi anketami vred napovedovali poraz krščanskih demokratov in novo zmago LDS, na koncu pa se je zgodilo ravno nasprotno. Pomembnejša od medijev je še vedno terenska mreža in lokalna organiziranost, v tem pa so krščanski demokrati neprekosljivi mojstri. Zaradi tega tudi tako mirno sprejemajo vse odhode iz stranke, saj to res bistveno ne vpliva na njihove volivce.Novi krščanski socialisti imajo pred seboj delikatno nalogo, ko bodo morali na eni strani najti nekoga od večjih, ki jim bo pomagal preživeti v politiki, hkrati pa ne smejo ponoviti Kocbekove napake, ko je neki jasni politični grupaciji posodil še krščanski plašč, in ga je le-ta, takoj ko je prišla na oblast, prvega odvrgla. UMAZANE ROKE Jože IVovcifc Letošnje leto je bilo v znamenju afer. Glavni akterji so bili večinoma politiki LDS. Spisek afer je tako dolg, da je večina nekatere med njimi ie pozabila. Najpomembnejše so bile afere Optimizem, potem Kopačeva afera in predvsem kreditna, stanovanjska afera R+3%. Pred kratkim pa še afera nekdanjega ministra Tanciga, sedaj poslanca LDS, ki ga je pred sodiščem rešil driavni zbor, ker mu je priznal poslansko imuniteto. Kot se spodobi, se leto tudi končuje z novo afero o nakupu policijskega čolna. Ko je bil Igor Bavčar notranji minister, je posebna komisija notranjega ministrstva, ki jo je vodil driavni sekretar Boris Žnidarič, na čuden način pri italijanskem podjetju Avionautica naročila policijski čoln za 3,3 milijona nemških mark. Pri vsej zadevi je nenavadno, da ni znano, komu je bila izplačana provizija 750.000 DEM, in zakaj je bilo korporaciji Safti izplačanih 165.000 DEM, čeprav Safti v poslu ni sodeloval. Takoj se je oglasil Igor Bavčar, ki je zavrnil namigovanja o provizijah, čeprav ni povedal, kam je izginilo skoraj milijon mark. Seveda je tudi zagrozil še s totbo na sodišču. Pri tem je zanimivo, da se dosedaj še niso oglasili drugi akterji afere, tako ministrstvo za notranje zadeve, kot tudi ne Boris Žnidarič in Safti. Po številnih aferah si lahko samo še zastavljamo vprašanja. Policija in sodišča molčijo. Vlada pa kani imenovati ministra brez listnice za korupcijo. Bo zato brez listnice? Bo korupcija naša usoda? Bomo morali za vsako potrdilo na občini plačati podkupnino, tako kot se to dogaja v Italiji? Kot vedno se bodo spet oglasili ciniki, ki bodo trdili, da je na svetu korupcija vedno obstajala, in da zaradi nekaj posamičnih primerov "moralisti" spet zganjajo preplah. Toda, pri nas ne gre več za posamezne primere, ampak, tako kot v Italiji, korupcija postaja način Življenja. Ravno primerjava z Italijo pokate nekaj presenetljivih podobnosti. V Italiji so vladali krščanski demokrati in socialisti, ki so imeli v parlamentu veliko večino, da so lahko izglasovali vsak zakon. Pri nas vladajo liberalni demokrati, komunisti in krščanski demokrati, ki ravno tako lahko izglasujejo vsak zakon. V Italiji sta si obe stranki razdelili drtavne funkcije kot fevde. Tudi pri nas vsak minister v ministrstvo pripelje ljudi iz svoje stranke, ali pa celo svoje bliinje sorodnike. Krščanski demokrati v Italiji so imeli v rokah izgradnjo cest, tako kot pri nas. Zaradi korupcije je tam stal kilometer ceste 40 milijonov mark, namesto deset milijonov, kot stane v Nemčiji. Pri nas zaenkrat Še ne vemo, koliko milijonov mark bo stal kilometer avtoceste. Vsekakor pa bi tak podatek povedal tudi, kolikšna je korupcija v Sloveniji. V Italiji je parlament s kor um piranim politikom do leta 1992 vedno izglasoval po- slansko imuniteto, da jih toiilci niso mogli preganjati. To se dogaja tudi v Sloveniji. Če je v Italiji ie prišlo do procesa zaradi korupcije, so obtotenci molčali, da so zaščitili svoje politične botre. Na mariborskem orotarskem procesu so se obtotenci branili z molkom, ali pa so zanikali, da bi karkoli vedeli o oroiju. čeprav je sodišče imelo fotografije in videopos-neike, ki dokazujejo ravno nasprotno, jih je kljub temu oprostilo. Ko so bili odkrite afere, so tudi v Italiji politiki grozili s toibami na sodiščih, kar počnejo tudi v Sloveniji. Seveda so bili tudi v Italiji za vse krivi novinarji, enako, kot so v Sloveniji. Korupcijo so v Italiji začeli razkrivati leta 1992, ko so krščanski demokrati in socialisti na volitvah izgubili prepričljivo večino v parlamentu. Zmaga Severne lige je toiil-cem omogočila, da so v posebni operaciji imenovani "čiste roke" začeli preiskovati korupcijo. Do konca leta 1993 so toiilci preiskovali tretjino poslancev in senatorjev, potem tega pa je kazenske ovadbe dobilo še okoli 3000 politikov in driavnih uradnikov. Operacija "čiste roke" še ni končana. Pred kratkim je ovadbo zaradi korupcije dobil tudi dosedanji predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi, kar pomeni, da te spada na smetišče zgodovine. Italijani so korupcijo trpeli desetletja. Koliko časa jo bomo mi in kdo bo slovenski Di Pietro? Pozor streljamo! Vine Sester Tako nekako bi po novem letu veljalo v Škofji Loki, če bi še naprej obstajala sedanja občinska vladna ekipa, ki ji je njen prvi moi Vincencij Demšar skozi Botička namenil kar prave pištole. Ubogi Lo-čani, ki bodo po novem morali stopati pred mogočne občinske uradnike, ki so mimogrede prišli do strelnega oroija, saj bodo novodobni oroiarji verjetno naslednji mandat uradovali v udobnih foteljih drtavne uprave, ki naj bi jo, če sledimo ljudskemu glasu - glej ga zlomka - vodil kar glavni oroiar osebno. Da morala v politiki (saj poznate tisto o kurbi) ne šteje nič, seveda vemo, aktualni loški primer pa nas uči, da kaj takšnega ne premorejo niti občinski uradniki. Prav zanimivo bi bilo v naslednji številki časopisa, ki ga ravnokar driitev rokah, prebrati revolveraške poglede na Demšarjevo prednovoletno neokusnost oziroma slišati mnenje vsakega člana (ex) vlade o tem, na kaj je mislil, ko je v dar sprejemal cevi, ki le nekaj sto kilometrov jui-neje ie tretjo zimo morijo ljudi? Namig krščanskim demokratom v Škofji Loki - če se bodo tovrstne poteze nadaljevale velja ustanoviti or-oino komisijo, inovativnost pa seveda prodati tudi v Ljubljano. Ta naj se pač neha skozi Maribor in Brnik ukvarjati z orotarsko afero, pač pa pogleda, kdo vse v Sloveniji sledi Demšalogiji in se gre strelnega Botička. Delo pa bodo imeli v prihodnjih dneh očitno tudi socialdemokrati. Njihov "promilski tupan" v Tržiču Pavle Rupar, kot je slišati, krepko vleče prve poteze. Ko je še povsem svežim občinskim svetnikom razložil razlike med podjetniki in barabami, so že v zraku prve kadrovske rošade. Ker je tisto, kar smo slišali (in ne uspeli preveriti) vse preveč neverjetno, več o tem v eni prihodnjih številk. Očitno pa bo naslednja štiri leta veselo tudi v Kranju, vsaj tako bi lahko sodili po prvih udarcih, ki so padli na konstitutivni seji občinskega sveta. Vitomir Gors je zatrdil, da bo neomajni čuvar zakonitosti, kar je šlo, skozi medvrstično branje nekaterim svetnikom močno v nos... Tovrstnega pisanja bi bilo lahko še več, pravzaprav je moč, skozi določeno optiko, v vsaki novi gorenjski občini najti kakšno pikro. Napihovanje, provokacija? Ne eno in ne drugo. Politiki in vsi tisti, ki mislijo, da to so, se bodo pač tudi znotraj Gorenjske morali navaditi na svojo (novo) vlogo. In če želijo, da jih bo ogledalo odslikavalo v svetlih barva, pač ne bodo smeli počenjati traparij. Slednje bo namreč v tem ali onem mediju zanesljivo našlo svoje mesto. Vrag je le v tem, če imamo tudi na Gorenjskem oblastnike, ki menijo, da je dobro vse do takrat, dokler se o njih piše. Pa čeprav grdo. Kako gre že tisto: Bog odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo... PREJELI SMO Na eni strani hiralnice, na drugi strani visok standard V Gorenjskem glasu z dne 9. 12. 1994 je bila v rubriki Odprte strani obravnavana problematika domov upokojencev. Prikazanih je bilo več vidikov rešitev. Zaradi osvetlitve določenih stališč, predvsem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je potrebno določene stvari bolj natančno obrazloliti. Ze sam naslov "Na eni strani hiralnice, na drugi strani visok standard" zahteva tolmačenje. Kot se v člankih pravilno ugotavlja, imamo v obstoječih domovih upokojencev dokaj visok standard, ki ga pa dr tava, ki je sedaj lastnica domov, v prihodnje ne bo zmogla vzdrievati. Domovi bodo nehote in proti volji sedanjih direktorjev domov postali hiralnice v najslabšem smislu besede. Zakaj tako? Drtava zadriuje ceno oskrbnega dne, stroški naraščajo, in ker se ne pokrivajo s ceno oskrbnega (ine, domovi prihajajo v izgube. (Oskrbni dan v Domu upokojencev Kranj je 1.150 SIT na dan, po naših informacijah pa je oskrbni dan v zaporih 3.()(X) SIT na dan). Drtava vidi rešitev v zniianju stroškov in zniianju standarda v domovih. Zni-tanje stroškov pomeni tudi znitanje plač zaposlenih, ki so te sedaj samo na povprečju gospodarstva Slovenije! Znitanje plač ali odpuščanje delavcev pomeni nitji standard, slabšo postretbo, slabšo nego in oskrbo, slabšo motivacijo za psihično in fizično zelo zahtevno delo v javno dobro. Premalo se namreč zavedamo, da bomo kmalu vsi stari in nemočni in bomo potrebovali pomoč in nego (ali v domovih ali doma). Drtava se obnaša neodgovorno in namerno nita standard oskrbovancev, tudi tistih, ki si oskrbo v domu plačujejo sami, ali pa so si pripravljeni doplačati tudi nadstandaul *W SVETUJE V PETARDE !? Petarda je zanetila požar in družina je za praznik ostala brez doma. Ima tudi vaš otrok "samo piratko"v žepu? ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! Bled, Partizanska 18 Tel.: 064/77-996, lax: 064/76-107 • ž aluziji: • ROLETE • LAMEL ZAVESE • PUSE ZAVESE • TEMU; IN MA11KIZE IZ UVOZA Uspešno ter veselo novo leto 1995 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka iz obrata Prehrane ANICA ARH roj. 1940 Od nje smo se poslovili v torek, 27. decembra 1994, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. KOLEKTIV SAVA PONUDBA TEDNA: nudimo najem 700 m2 skladiščno proizvodnega prostora v Kranju po 5 DEM/m2, vse v pritlični etaži, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, » 221-353 29009 Prodam inventar za trgovino ali butik, črno-rdeče barve, samo 700 DEM. O 50-216 Kovaška 5, Tržič OSMRTNICA Nenadoma nas je zapustila naša draga sodelavka LJUDMILA KALAN iz Škofje Loke Od nje se bomo poslovili danes, 30. decembra 1994, ob 15. uri na pokopališču v Žabnici. Sodelavci Tobačne Ljubljana ZAHVALA Radi bi ti pomagali, pa ti nismo znali. Odšel si, ko te najbolj potrebujemo. Zakaj!? Ob težki in mnogo prezgodnji izgubi našega ljubljenega JOŽETA ŠTERNA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani, sočustvovali z nami, mu poklonili cvetje in sveče, ter ga v tako velikem številu pospremilli na njegovi zadnji poti. Spoznanje, da nismo ostali sami, nam daje moč, vero in upanje v prihodnost. Še enkrat iskrena in prisrčna hvala vsem! Njegovi: žena Majda, sin Klemen, hčerka Martina, mama Marija, brat Slavko in sestra Mari z družinama Sr. vas, Voklo, 27. decembra 1994 MALI OGLASI Prodam črnobeli TV ISKRA PANORAMA, ekran 59 cm. šuceva 9, Kranj Primskovo 28938 9 223-444 »iscoteka Suc Sobota, 31.12.94, po 22. url SILVESTROVANJE zD.J.MARXOI|^ Nedelja, 1.1.95, po 22. uri PONOVOLETNIŽUR APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS Telefonskih aparatov »632- 595 28118 Prodam termoakumulacijsko PEČ. 2»vcič. Benedikova 22, «310-730 «r»» ^odam dobro ohranjen kombiniran', prosto stoječi ŠTEDILNIK Gor- •nja, a»4 7 24 1 2888? PEČ kuppersbusch. Sučeva 9, Kranj Primskovo 28939 Prodam TRAKTOR TV 826, star leto in pol, malo vožen, možnost plačila na kredit. «682-224 28964 Prodam PEČI, termoakumul., trajno-žarečo in največjo peč na petrolej. «225-084 28986 TARUP - stroj za uničevanje krompirjeve cime in zeleno gnojenje, prodam. Kozina, «32 8-23 8 28987 GR. MATERIAL FURNIRANO STENSKO OBLOGO prodam po 1200 SIT/m2. «422-193 Poceni prodam Jelovica OKNO 1 x 1,4 m, zastekljeno z žaluzijo. «47- 482 28890 Prodam HRASTOVE PLOHE I. ki., debeline 5 cm 1 m3 dolžine 3.5m, šii. 30-40 cm. Branko, Savska c. 36, Kranj 28898 Prodam novo OKNO 140 x 140 « 67-2/8 2n98o Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 47-534 24222 Kupujemo HLODOVINO smreke, bukve, jesena in hrasta. «64-103 26961 Kupim nekaj svetlobnih PRIZEM, lahko tudi barvne ali rabljene. «47- 482 28889 Kupim JUGO 55 KORAL, od leta 1989 dalje do 4000 DEM. po možnosti svetlo rdeč «327-167 28924 Kupim: okroglo hojico, kengurujčka, stolček za hranjenje. «59-092 28945 Kupim traktorsko KIPER PRIKOLICO in prodam prašiča za zakol. «57-72 1 28961 Kupim POMIVALNO, dvojno ah desno KORITO, dolžine 110 cm. « 2 1 4-07 2 28979 Kupim TEKAŠKE SMUČI 190 cm s čevlji 39-40 in drsalke št. 40. «43- 512 28983 LOKALI KUPIM V Hotemažah najem 27 m2 1 OattL »222-05Ć ugodno oddam v irostora, ob glavni 28888 Odkupujemo hlodovino macesna, bukve, jesena, javora, hruške, češnje, oreha, lipe, jelše in topola. SVELC, d.o.o.. So. Veterno «58-094 ,^/odam Sipovo nkladalno prikolico i^Godešič 79, škofja Loka ?agr? .Pfodam MOTORNO ŽAGO TOMOS [Hu»quarna novo, nerabljeno, jjjjna «860-283, Jesenice HMI rodam SMUČARSKO omos, novo «211 646 J^odam VE BAS TO 14,5 KW za •$[•^1«» prostorov «736 006 ?8900 iNdam malo rabljen skloplpvi "KALNI STROJ Cordes, valj 65 cm. •211.706 MM ORGANIZIRAMO ZDRAVNIŠKE PREGLEDE Kranj- Jaka Puclja 9. Planina lil, tel: 064/324-471 ga 7 « 221-353 PONUDBA TEDNA nudimo ugoden najem 24 m2 trgovine v centru mesta, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 B 221-353 29ooe TEČAJI NEMŠČINE - za odrasle (od 1. do 5. stopnje) - za študente (od 1. do 5. stopnje) - za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) - za učence (od 1. do 8. razreda) Inf. po tel.621-998, KON Škofja Loka, Podlubnik 253 (prof. Meta Konstantin) OBVESTILA OGS SERVIS - Pri nas delamo tudi čez praznike. O 211-140 28931 MUNCHEN NAKUPOVANJA, izleti za manjše skupine do 7 oseb. «82- 104 28967 Decembra 1994 sem protestno izstopil iz aktiva gorenjskih novinarjev, ker pri nas zopet nastaja ozračje "verbalnega delikta". Novembra me je direktor Radia Kranj Peter Čolnar izključil iz tega medija zaradi mojega novinarskega dela. Žal mi ni bilo omogočeno objaviti javne reakcije na to dejanje! Miran Sobic, dipl. novinar Srečno in uspešno 1995 želi vsem, ki ga poznajo! RAFF OBLAČILA Prodam KRZNENO JAKNO na lisica, ugodno. «41-455 polar- 28953 SATELITSKI sistemi" Amstrad" ««>*> KANAIjOV TV IN RADIJSKI PROGRAMI' NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI j./q;h Z MONTAŽO SAMO OOt1* * SISTEMI ZA VEČ STRANK* •VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK š K I t ) K A. < .< ) I >l S K 12S III: 064 633-425 OTR. OPREMA Prodam otroško STAJICO. «78-598 28885 Prodam OTROŠKE SANKE. Švegelj, Letence 18, Golnik. « 46-304 28936 OSTALO Prodam late fižolovke, smrekove sušice. Podobnik, Hobovše 14, Gor. Vas 28969 PRIDELKI Prodam več vrst JABOLK. 6, «738-030 V Sp. Besnici ob glavni cesti prodam poslovno stanovanjski objekt, zgrajen do V. faze z vgrajeno centralno napeljavo. «403-064 28983 PONUDBA TEDNA: v centru mesta Kranja oddamo v najem v 3. nadstropju obnovljene poslovne prostore 120 m2 s centralnim ogrevanjem in telefonom, primerno za pisarniško ali podobno dejavnost, možnost delitve v dve enote (razni biroji, agencije ipd ). K3 KERN Kranj, d.o.o. Komenske- 29007 POSESTI PEKARNA "ZEVNIK" 1995! KUPUJEMO, PRODAJAMO, NAJEMAMO, ODDAJAMO: poslovne prostore, stanovanja, hiše, parcele... DOM NEPREMIČNINE, Kranj Center, Koroška 16, 0 in fax 211-106 28899 Prodam GARAŽO na Planini. 467 Prodam odlično PREKMURSKO VINO - belo. »242-383 28944 Peračica 28962 Prodam JABOLKA jonagold in ajdared, cena od 45 do 65 SIT. Zupan, Smokuč 34, «802-706 28988 f325- 28904 BIVALNI VIKEND nov 140 m2 pod Krvavcem, prodam. «061/315-704 28911__ Prodam 700 m2 stavbnega zemljišča v Bašlju. «45-516_28915 V najem oddam GARAŽO v Šoriije-vem naselju. Šifra: GARAŽA 28934 (DILjm (EOIR]EIXII regulacijska oprema, montaža, meritve, servis elJeh Kranj d.o.o. 43 408 331 482 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo dvostanovanjsko hišo s centralnim ogrevanjem in vrtom 1.000 m2 v Virmašah pri Škofji Loki, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, Q 221-353 290C3 PONUDBA TEDNA: za 120.000 DEM prodamo dvostanovanjsko hišo v centru Naklega. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, « 221-353 PONUDBA TEDNA: enonastropno Dodkleteno hišo s parcelo 700 m2 v Šenčurju prodamo za 190.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, « 221-353 29005 PONUDBA TEDNA: prodamo po-slovno-stanovanjsko hišo v centru Tržiča za 150.000 DEM, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, ffi 221 -353 29006 PRIREDITVE Glasbo za ohceti in zabave nudi TRIO BONSAI. «421-498 26973 PLESI v Domu KS Stražišče vsakih 14 dni. Naslednji 14.januarja 1995 28893 Plesno društvo MOJA-MOJA želi čimveč plesnih užitkov v letu 1995! 28894 TRIO je še prost za silvestrovo in 1.1.95! »731-0 1 5 28948 KLUB BALERINA KROPA petek, 30.12 CAUFORNIJA Band Sobota, 31.12., ob 20. uri SILVESTROVANJE * ZA VSE! RAZNO PRODAM Prodam 10 m3 suhih mešanih DRV. »242-788 28866 STAN. OPREMA V Dragočajni pri Smledniku prodam HIŠO v IV. grad.fazi 10x13 m, na parceli 709 m2 za 195000 DEM. • 633-291 28443 V Kranju ob glavnih cestah kupim HIŠO ali zazidljivo parcelo. »324- 304 28483 POLJANSKA DOLINA - kupim zazidljivo parcelo ali starejšo hišo za vikend. »061/317-829 ?sa3i Kupim novejšo enodružinsko HIŠO z vrtom na Gorenjskem - širša okolica Kranja, če je hiša na sončni legi, vas prosim za ponudbo na šifra: SONČNA LEGA 28883 Zelo ohranjene KUHINJSKE ELEMENTE, ugodno prodam »41-451, Šenčur 28865 Prodam SEDEŽNO GARNITURO (trosed, dvosed, fotelj, kot), cena 25000 SIT. »632-119 28888 Prodam novo kuppersbusch PEČ in balkonska zastekljena VRATA Lio Bled 2,20x1 m. »633-435 2B9os dva FOTELJA »57-561 m 28914 Mlada družina prosi dobre ljudi, ki imajo odveč kuhinjsko opremo in so jo pripravljeni odstopiti, naj se oglasijo na »85-201, prevoz preskrbimo sami! (MM SMUČANJE V SMUČARSKEM RAJU GERLITZEN - samo 40 km od meje z 12 žičnicami (od 500 -1911m) UDOBNA POČITNIŠKA STANOVANJA afjnedjof DRUŽINA R + R EBNER A - 9543 ARRIACH, BERG OB ARRIACH 5 tel. 0043 - 4247 - 8160 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE I Panasonic tBletaksi za prm poekiVnežB SERVISZORIGINALNIhiDEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SIOVENUO TELEFON TRGOVINA - SERVIS Upravi M 064 222868 fcu 064 222 867 LJUBLJANA, tel/ton: 061 169 0 232 KRANJ. t«l7fox 06đ 222160 SPORT ZLOŽLJIVE prodajamo! Žagar, «57-214 Se 9lujei ničn in o 60, 28152 DRSALKE rabljene dobite v trgovini RUBIN Kokrica. »225-151 28874 SMUČI rabljene dobite v trgovini RUBIN Kokrica, »225-151 28879 Prodam še neuporabljene TEKAŠKE SMUČI z vso opremo in čevlje št. 37. » 213-285 28989 niF TV-video-AUDIO fl!) PIONCECER marantz SONY JMbb KEF IIBL Jama MINI STOLP: PIONEER 2x50 W 99.990 SIT 126.400 SIT GORENJE 51TTX 45.990 SIT S0NY E-180 630 SIT S0NY UX-60 260 SIT NOVA DEMO SOBA ZA PMF.IZKUSANJE ZVOČNIKOV. ODPRTO OD S.h DO 11.* IN OD IS.h DO 1».h OB SOBO T AH OD 9.h DO IX.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel: 222-055 _-^ STORITVE PREVOZI TOVORA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU. »064/422-434 25362 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. »329-886 27365 Vsem krajanom, posebej pa članom l\ttislu tw()u društva SREČNO in ZADOVOLJNO NOVO Lt:iX) 1995. Turistično društvo Dovje - Mojstrana TRUDE Janeza FINZGARJA 5 JESENICE SALON GOSTINSKE OPREME Telefon: 064/83-389 Vsem poslovnim strankam želimo SREČNO in USPEŠNO NOVO LETO! Izdelujemo in montiramo vse vrste lesenih stopnic in stopniščnih ograj. 0 063/728-020 27401 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. 1211-140 27516 00852-17-266-690 00852-17-266-695 00852-17-266-691 00852-17-266-696 00852-17-266-693 00852-17-266-697 00852-17-266-693 00852-17-266-698 00852-17-266-694 0O852-17-266-699 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV! «332-053, mobitel 0609/ 624-731_27527 TERMOIZOLACIJA PODSTREH, montaža opažev, oblog, ograj, stavbnega pohištva. »57-214, zvečer Izdelava PODSTREŠNIH STANOVANJE z izolacijo, polaganje stropnih in stenskih oblog ter izdelava različnihz vrst lesenih stropov. 0422-193 28315 ČISTILNI SERVIS METOD vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapisonov, premaznih talnih oblog, kristalizacija al: premaz marmorja. ©326-325 28326 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Jenkole, Prebačevo 32 a. S 326-426 28862 Ugodno nudimo prevoze in selitve s furgonom 1000 kg. »328-180 28921 PONUDBA TEDNA: 4 sobno stanovanje na Planini prodamo ali menjamo za dva manjša, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 29000 PONUDBA TEDNA: pri Vodovodnem stolpu v Kranju prodamo stanovanje 49 m2 brez centralnega ogrevanja za 45.000 DEM ali menjamo za manjše, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. » 221-353_29001 PONUDBA TEDNA: 2 sobno Stanovanje na Planini menjamo za manjše pri Vodovodnem stolpu ali Šorlijevo naselje. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. B 221-353 29002 VOZILA DELI AVTOODPAD - odkup, Yugo, Lada, Škoda, tudi novi deli. Muhovec, d.o.o., Radovljica, 8 715-601 24817 Prodam dve ZIMSKI GUMI TOP GRIP 155 R 13. »731-461 28871 Prodam novo aluminijasto dvoosno AVTOPRIKOLICO. »421-576 28875 Prodam vetrobransko STEKLO starejši hrošč. »78-598 28884 Prodam nove nerabljene verige za avto fičo ali pa zamenjam za večje Skoda Favont, cene po dogovoru. »718-485 28928 ZIMSKI GUM1155 SR 13, prodam za 3000 SIT. »725-687 28959 Prodam SNEŽNE VERIGE in prednji sedež za R 4. »621-451 2S9eo Prodam PRTLJAŽNIK nov, pnmeren za smuči. »311-689, po 14. uri289n ZIMSKE GUME 195 in 215/14, malo rabljene, prodam. » 214-072 28977 W RAUSCH BOROVU E Klagenfurterstr. 42, Tel. 0043-4227-3745 • PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni • DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV VAŠ NAJBLIŽJI RENAULT ZASTOPNIK Kovinske zaščitne in okrasne mreže za okna izdelujemo po naročilu. »82-104 28958 RTV SERVIS Sinko! Popravila televizorjev Gorenje na vasem domu. »331-199 28987 Ugodno! Zadnjič v letošnjem letu TELETEKS Gorenje že za 8900 SIT. »331-199 28968 Popravila, previtje rotorjev, elektromotorjev, hladilne tehnike, gospo-d I n j s k I h aparatov. ELEKTROTEHNIKA NAKLO, » 47- 490 29010 STANOVANJA Prodamo 2 sobno STANOVANJE 68 m2 ter 2-sobno stanovanje z dvema kabinetoma 97 m2 oba na Planini II, vseljivo takoj. »331-604 28917 Iščem GARSONJERO v okolici zdravstvenega doma ali pa Šorlijeve-ga naselja. »215-427 28985 Prodam ali zamenjam 3,5 sob. stanovanje z lokalom za hišo ali vikend. »620-070 289?o Prodam takoj vseljivo GARSONJERO na Drulovki in AVTOBUS Sanos 315 turistični. »332-64528973 1-sobno lastniško STANOVANJE v pritljičju na Planini I, s telefonom, CaTv..... menjam za večje ali enako na Planini. » 325-623_26997 V najem oddam delno opremljeno 2-sobno STANOVANJE s kabinetom S 43-046 MM (£udi) Auto - Krainer Celovec, volkermarkteritr 1*4 t«l.: 0043-468 38330 [PROOAJA ■ ODKUP raoljenh «SiT komisijska prodaja AVTO * UR iGttart, tel ,064/217-528, po 20. ni 0647325-659 = SUBARU ©i U HYUnORi \\ ROVER Prodaj« po siatamu staro it novo Nakup vozil na kradlt aH laasing Odkupujemo In prodajamo rabljena vozila JANEZ KADIVEC Pipanov* 40, ftanfiur Tal.: Oo4M1-»*s VOZILA PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. »325-981 28649 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989, 5 prestav, bele barve. 0242- 822 28838 CISTERNE KOVINSKE 1500 L 27.954,00 + 20 % PD CISTERNE KOVINSKE 2500 L 38.406,00 + 20 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L 14.750.00 + 10 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L 15.900.00 + 10 % PD OUNI GORILCI S PREDGR/LOP/POKR/DIZA 40.823,00 + 20 % PD ČRPALKA GRUNDFOS S HOLANDCEM 1" COLA 8.990,00 + 10 % PD REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 COLE 3.990,00 + 20 % PD EKSPANZIJSKA POSODA 35 L 3.200,00 + 20 % PD UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN DRUGO BLAGO ZA INŠTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 Zelo ohranjeno Z GTL 55, letnik 1985, prodam. Reg. do 3012.95. »41-451, Šenčur 28864 Ugodno prodam odlično ohranjen R 5, rdeče barve. 5 v, 20.000 km, dodatna oprema, nikoli karambolir-an, kot nov. »725-627 28870 GOLF, letnik 12/80 in Z 101 comfort 7/81, prodam. »224-507 2887? OPEL ASTRA 1.6 I GT oprema, letnik 1992, prodamo. RUBIN Kokrica, «225-151 28878 Prodam Z 101, letnik 1985 in kvalitetno izdelane smetnjake. Kve-der, Predoslje 132, »241-128 2ss87 Prodam JUGO 45, letnik 1989. Valjavčeva 14, stanovanje 12 28&m Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1990, spredaj poškodovan, v voznem stanju. 0212-815 28891 Prodam DAIHATSU CHARADE TS, letnik 11/90, reg. do 11/95, prevoženih 37000 km, garažiran. «218-406 Prodam GOLF DIESEL, letnik 1988, prevoženih 100.000 km. šibedah, kljuka. Tenetiše 52, Golnik 28898 Prodam JUGO 55. letnik 1988. «326-930 26901 Prodam 127, 1050 ccm, letnik 1980, reg. 11/95, moder, ohranjen, 2200 DEM. «57-921_28902 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, reg. do septembra 95. 0328- 137 28908 Prodam LADO SAMARO, letnik 1988, izredno ohranjen, registriran. «328-292 28907 Prodam GOLF JX 1600, letnik 1987, reg. celo leto. Cena ugodna. 0733- 967 28908 Prodam Z 101, letnik 1979, reg. do 7/95. cena 500 DEM in avtoprlkollco. 0874-377, popoldan 28909 Prodam R 5 CAMPUS. letnik 1990, 5 vrat, metalna barva, temne šipe, cena 8300 DEM. 046-563 ?s»io Prodam JUGO, letnik 1989, rdeče barve, reg. do 8/95. Deliš, Zg. Bitnje 3 28919 Srečno novo leto 1995 vam želi PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Škofja Loka, po. Kidnčeva 53 KRUH IN SLADICE IZ NAJBOLJŠE MOKE, TO JE PEKS IZ ŠKOFJE LOKE. ^'^utcIelta}^ j ^Skorajnova vozila^ J nuno; j izredno ugodno: S fjV M J* * M M M M JT A fMfaMie.lfM od 9.99Gy JlJnof.O/.e.$fM) od J0.996Y jjl/no Mod 11.490* NOVO! AVT0VLEKA IN IZPOSOJA PRIKOLICE ZA PREVOZ VOZIL opelO CORSA, ASTRA, VECTRA NOVA OMEGA modeu 95, ugodne cene, kratki dobavni roki OPEL CORSA že od 18.500 DEM OPEL ASTRA 1,4 GL 82 KS/94 22.000 DEM VRBA,d.0.0., STRUŽEV04, KRANJ, Tel.:064/211-090 Prodam JUGO 45. 0718-325 76925 Ugodno prodam NISSAN SUNNY 1.5 GL 0 57 854_»6«29 LADA - karavan, letnik 1989, kar-ambolirana, prodam 0 403 619 28832__ Prodam FIAT T1PO 1800 16 V, letnik 1990, z vso dodatno opremo. «324- 7 4 4 789411 GOl F JX bencin, letnik 1988, reg, do 12/95 in ŠKODO FAVORIT, letnik 21 93 bele barve, lepo ohranjeno,,( prodamo. «832-286_tm« Prodam Z 850, letnik 1984, dobro ohranjeno. «331-871_m48 Prodam Z 101 GS letnik 1984. cena 1500 DEM. «714-311_m/z RS CAMPUS letnik 1990. prodam. « 403-088__H^J JUGO 45, letnik 1989, reg do 3/95, prodam «324-708 ?««i Prodamo M KATRE, letnik 1988, ter LADO KARAVAN 1500, letnik 1992. «224-029_iaa Prodam FORD ORION, letnik 1985 in avtomobilsko PRIKOLICO. «214- 628 78»84 ' Prodam karambolt'an, registriran R 5 1.4 cm3, letnik 1985. ikolka 1990. v voznem stanju. Ogled pri Kleparstvo žepič Bojan, Retnie 45, Križe 799M Prodam CITROEN GSX delega ali po delih. «41-894 29995 YUGO 45 AX letnik 1988, rdeče barve, lastnik, prodam. 8 326-142 28996 Prodam karamboliran YUGO 55 KORAL, letnik 1990. « 421-638 28998 Prodam FIAT UNO 45 FIRE letnik 1990. « 312-255_29011 Prodam GOLF turbo diesel, letnik 1987, cena 11.400 DEM. O 312-255 29012 Prodam OPEL KADETT karavan 1.4 LS, letnik 1991, cena 15.500 DEM. « 312-255_29013 Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS, d.o.o, 0 312-255 29014 ZAPOSLITVE Iščemo prodajalce za PRODAJO novega tehničnega izdelka. Dobre provizije. 0312-430 27171 Športna trgovina Mike's sport fash-ion zaposli PRODAJALCA. 0 221- 129 mt 02 28583 Posebna prodajna enota MK nudi redno ali honorarno zaposlitev vsem, ki so željni dobrega zaslužka. Meglic, Pot na Žali rovt 11, Tržič, «53-488 28683 Simpatično dekle dobi delo v okrepčevalnici. «47-346 28805 Iščemo ŠOFERJA B kategorije iz Kranja ali bližnje okolice, izkušnje zaželjene. 0328-180 28922 Iščemo dekle ali fanta za delo v strežbi. Šifra: PETRA 28949 Ponujamo vam možnost dobrega honorarnega zaslužka. «84-479 ali 81-369 28950 331-339 DOSTAVA PIZZ OO 9 DO 23. URE VSAK DAN Iščem delo v neživilski trgovini, Radovljica - okolica, »733-27928954 Iščem ČISTILCA »213-441 28986 Honorarno zaposlimo DELAVCA za 4 ure dnevno, kasneje možna redna zaposlitev, šifra: KRANJ 28990 Pogodbeno zaposlimo mlado, sim- Raticno dekle za strežbo v lokalu, astop dela takoj. » 41-222 29015 VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU mfoT^/M? 120 SIT JE MANJ KOT 3.000 SIT ŽIVALI Mladiče NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, prodam. »67-237 28211 Prodam TELIČKO simentalko, staro 9 tednov. »45 759 26873 Prodam JAGNJETA. «77-74 6 28876 Prodam PRAŠIČA za zakol. Kidričeva 46, Šk. Loka, «633-325 28880 Prodam PRAŠIČA za zakol. «403- 170 28881 Kupim polovico domačega PRAŠIČA. «75-936 28895 Kupim telico ali bikca, možna menjava za prašiča. »46-152 29903 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA, domača krma. Jenko, Vogljanska 8, Voglje_28912 Ljubiteljem živali podarim IRSKEGA SETRA z rodovnikom, čistokrven, star 18 mesecev, opravljen A tečaj. »45-658 28913 DOMAČI PIŠČANCI, zaklani po naročilu, cena 400 SIT/kg ali živi po 250 SIT/kg. Suhadole 12, Komenda, »061/841-375 28916 8 mesecev brejo KRAVO prodam Jagodic, Lenart 5, Cerklje 28918 Prodam polovico mlade KRAVE ali celo za zakoi in suha mešana DRVA. »41-670 2BB20 m JEKOV PETER Senično 27 pri Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsakdan: 6-13.30ure,sob.:9-12ure pon., čet.: tudi od 16-18 ure PRAŠIČA za zakol, prodam. »730- 179 28923 Prodam PRAŠIČA 160 kg. Franc Rupar, Na logu 5, Škofja Loka, 0621-457 28926 Prodam KRAVO po drugem teletu, dobro mlekarico. Orehovlje 4, Kranj 28927 Prodam MESO, polovico miadega bika. Kovor 0 57-376__?"933 čistokrvne plemenske ZAJKLE pasme madagaskar ovnač za pri-pusf: poceni prodam. «13-332 zb*jt; Prodam PRAŠIČA 120 kg težkega. Struževo 20, Kranj 28941 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Podbrezje 41, Duplje 28943 Prodam PRAŠIČA težkega od 150-170 kg. 0 55-017_29952 Prodam JAGNJETA, 0876-171, od 18. do 19. ure 28955 Prodam več jagenčkov za zakol 065-532 78<»58 Kupim brejo TELICO ali bikca, prodam mladega PSA. 0422-626 28974_ Prodam tri PRAŠIČE za zakol, težke 140 kg. Zalog 30. Cerklje w/5 Prodam polovico mladega BIKA in domačo SLIVOVKO. 0 46-138 26978 Črnega BIKCA, starega 10 dni prodam. Logonder, Žabnica 6 289»1 črnega BIKCA, starega 10 dni prodam. 0310-773 28992 Zlato rjave angleške KOKFR ŠPAN-JELE z rodovnikom, prodam. »8/2- 611 28994 r \ ČREVARSTVO ma n.u MESARJI, GOSTINCI, TRGOVCI.. Čnevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: - vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Gonćica 1C, Ihan, Domžale, fax in tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamo! OSMRTNICA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice ALBINE HUBER roj. 11. decembra 1913 Žara pokojnice bo na kranjskem pokopališču v petek, 30. decembra 1994, kjer bo v petek, ob 15. uri tudi pogreb. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta in strica JOŽETA BOGATAJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izražena sožalja, za prelepo cvetje in sveče ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi pevcem za lepo zapete pesmi. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. VSI NJEGOVI Kranj, 24. decembra 1994 ZAHVALA V 46. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mami, babica in tašča MAGDALENA HOČEVAR roj. Kropivnik Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Ne da se z besedami opisati občutkov hvaležnosti, ki smo jih dolžni izreči dr. Dragu Ažmanu. Zahvala gre tudi gospodu župniku in gospodu kaplanu za ganljivo opravljen obred, sindikatu IskraEMECO, sindikatu SIPD IskraEMECO, delavcem bakelita in orodjarne EMECO, pripravnicam Gorenjskih oblačil, študentkam Filozofske fakultete, AMD Šenčur, pogrebnemu podjetju Navček in pevcem ter vsem ostalim neimenovanim, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. ŽALUJOČI VSI NJENI Šenčur, 24. decembra 1994 ZAHVALA Ob izgubi naše drage, skrbne sestre in tete CILKE BAJŽELJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno Nežki, Mateji in Mici, prijateljem in znancem za ustno in pisno izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in maše. Ne da se z besedami opisati občutkov hvaležnosti, ki smo jih dolžni izreči prof. dr. Mušičevi iz Inštituta Golnik, dr. Stržinarjevi iz Onkološkega inštituta Ljubljana, dr. Pavlinovi iz Zdravstvenega doma Kranj in vsem skrbnim medicinskim sestram. Zahvaljujemo se gospodu župniku Matiji Selanu, gospodu dekanu Stanetu Zidarju za lep pogrebni obred, pevcem bratov Zupan za zapete žalostinke, Stanetu Stefctu za vse usluge, pogrebnemu podjetju Navček, vozačem in zastavonošam. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, ki ste jo v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. ŽALUJOČI VSI NJENI Naklo, 20. decembra 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, skrbnega očeta ter ljubečega dedka f MARJANA I ZALOKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, spoštovali njega in njegovo delo, vsem na oddelku 5(X) Bolnišnice Golnik, dr. Leopoldu Zoniku ter dr. Dušanu Tancarju, vsem našim dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč, obema govornikoma, ter gospodu župniku za tolažilne besede, ter vsem tistim, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Žalujoči: /ena Valerija ter hčerki Maruša in Silva z družinama ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, tašče in svakinje IVANKE CAPUDER roj. Petek se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, stanovalcem in znancem za pomoč, za izrečena pisna in ustna sožalja ter podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Mulnerjevi za obiske na domu, zastavonoši Društva invalidov, pevcem ter gospodu župniku za lep pogrebni obred in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. ŽALUJOČI VSI NJENI Jesenice, 20. decembra 1994 V SPOMIN 30. decembra mineva leto, odkar smo položili k večnemu počitku našega dragega MILANA KRMELJA st. z Gorenje Dobrave Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti dragega MIHAELA REHBERGERJA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. Župniku, pevcem, pogrebnemu podjetju Navček in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkin njegove bolezni. VSI NJEGOVI Zg. Bela, december 1994 ZAHVALA 23. decembra 1994 smo se na kranjskem pokopališču poslovili od našega dragega moža, očeta, ata, brata, strica in bratranca FRANCA DOLINARJA iz Kranja, Oprešnikova 32 Vsem, ki ste skrbeh zanj, mu v času bolezni lajšali bolečine, ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, zapeli lepo pesem in mu namenili dobro misel - nam pa izrazili ustno in pisno sožalje - se iskreno zahvaljujemo! Hudo nam je in pogrešamo ga! Žalujoči: žena Tina, sin Janez, vnukinja Ana, sestri Mira in Ani z družinama ter drugo sorodstvo Kranj, 23. decembra 1994 ZAHVALA % Ob boleči izgubi našega dragega m\ ESTERINA POČKAJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebej hvala Vinku in Olgi Beštcr, dr. Debeljaku, sostanovalcem Partizanske 47, MDSP Kranj, gospodu župniku iz Poljan za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Škofja Loka, Trst, Vinharje 1994 Kaj se je zgodilo Darinki Trilar? "Zastrupljena sem," so bile zadnje besede 25-letne Darinke Trilar z Drulovke, ki je že poleti tožila, da jo boli glava, ker naj bi jo nekdo uročil. Je napravila samomor, kje je dobila strup, je morda pripadala kakšni verski sekti? Kranj, 30. decembra - Na sobotni večer, 17. decembra, se je 25-letna Darinka Trilar iz Drulovke pripravljala na novoletno zabavo, ko naj bi v družbi svojih prijateljic in sodelavk preživela prijeten večer v gostilni Zarja v Trbojah. Darinka, sicer za- ()oslena v Iskri Števci, se je epo oblekla, kot se je rada lepo oblačila vedno in se z avtom okoli osme zvečer odpeljala od doma. "Nič nenavadnega ni bilo, daje odšla s prijateljicami in sodelavkami na zabavo, nič sumljivega v njenem obnašanju. Darinka je bila rada vesela in v veseli družbi svojih prijateljic, a le ob posebnih priložnostih, drugače je hodila le v službo in bila doma," pripoveduje njena mama Marija Trilar. "Mislim, da je bilo po 4. uri zjutraj, ko se je vrnila domov, sama sem ravno tedaj vstala in odšla na stranišče. "A zdaj si prišla," sem ji rekla, ona pa: "Ja, zdaj." Sama sem se vrnila v posteljo, Darinka pa je odšla v kopalnico. Ob 6. un zjutraj je mož pogledal v njeno spalnico, kar stori vedno: pogleda k njej kot k sinu, ki je doma, medtem ko je ena hči že poročena in od doma. Nič sumljivega ni opazil, Darinka je bila z odejo pokrita čez glavo. "Zastrupljena sem..." Ko sem vstala po 7. uri zjutraj, sem jo zagledala v veži. Nisem mogla verjeti svojim očem, kajti iz ust so ji skoraj bruhale sline. "Kaj je s teboj?" sem prestrašeno vzkliknila, ona pa: "Zastrupljena sem." In to je bilo vse in zadnje, kar je rekla, kajti ko smo jo položili na divan in poklicali zdravnika, ni mogla nič več govoriti. Zdravnik, dr. Mohor, je prišel zelo hitro, prav tako tudi rešilno vozilo, ki jo je odpeljalo v Klinični center. Zdravnik in sestra sta odšla z rešilcem in sta bila ves čas ob njej, svoje vozilo in ključe pa pustila kar pri nas na dvorišču, češ bodo iz Zdravstvenega doma že prišli ponj. Med vožnjo v Ljubljano pa je nenadoma umrla. Zdravnik mi je dejal le: "Kaj takega še nisem doživel. Da bi zaradi zastrupitve pri tako mladem človeku nastopila tako hitra smrt!" Zakaj je umrla, Trilarje-vim še niso sporočili. Kriminalisti so pregledali njeno sobo, nič sumljivega niso našli, policijska preiskava še poteka, rezultatov sodne obdukcije tudi še ni. Kje je bila, ko je bila sama? Kako se je to zgodilo, kaj se je pravzaprav zgodilo, zgrožena mati ne ve, niti sluti ne, medtem pa že krožijo raznorazne govorice. V nobenem primeru Darinkina nenadna smrt ni povezana z mamili, kar so kriminalisti takoj ovrgli. Ugotovljeno je, da ni popila nič alkohola, da se na zabavi ni zgodilo nič posebnega, da nobena od njenih prijateljic ni zbolela. Po zabavi je peljala nekaj prijateljic še v diskoteko Kanu, od tam v Creino in v nočni bar v Gozdu v Čirče. Dekleta, ki so bila z njo, se spomnijo le tega, da je v zadnjem lokalu nekdo ponujal in delil krhlje - okoli 3. ure zjutraj. Zadnjo sopotnico je Darinka odložila na križišču na Planini ob pol štirih zjutraj, domov pa prišla - pravi mama - zanesljivo po Četrti uri. Od križišča do doma je imela največ deset minut vožnje - torej, kaj je bilo v tem času debele pol ure ali še več, kje je bila, se je s kom srečala? Se je zastrupila sama, so jo zastrupili drugi, naskrivaj? Neumestna je tudi kakršnakoli povezava s tragično usodo njene osnovnošolske prijateljice Mateje R., ki je utonila v Blejskem jezeru. "Bili sta prijateljici v osnovni šoli in ko je Mateja utonila, je bila Darinka zelo žalostna, vendar se družili že dolgo nista," pravi mama. Darinka Trilar "Mama, mene so zakleli..." "Ni mogoče, da bi napravila samomor," vsa pretresena premišljuje njena mama. "Še za Miklavža sva nakupovali, Darinka me je vedno z avtom vozila po nakupih. Imela je načrte, predvsem si {e želela kupiti nov avto, za Laterega je tako vestno varčevala. "Boš pa ti malo dala zraven za nov avto," mi je večkrat v smehu rekla. V nobeni depresiji ni bila, doma se nismo prepirali, prijatelja ni imela, bila je mirno in čisto navadno dekle. Nekaj pa je res: letos je bila dvakrat na morju in ko se je vrnila, mi je nekega dne rekla: "Mene tako glava boli, mene so na morju zakleli, uročili. A ti verjameš, da te lahko eden zakolne?" Prav nič se nisem zmenila za njene besede, saj drugače ni svojega vedenja spremenila. Morda le to, da jo je večkrat bolela glava in nenavadno velikokrat si jo je umivala. Tako, da smo ji večkrat rekli: "Saj ni čudno, da te boli, ko pa imaš tolikokrat mokre lase.«> Ko smo Marijo Trilar vprašali, ali je bilo morda kaj znakov, da je pripadala kakšni verski sekti - kakor se tudi govori - je samo zmajevala z glavo. In nato smo skupaj z njo premišljevali, da morda Darinkine besede, da je uročena, le niso tako nepomembne. Kaj, če je res pripadala, dojemljiva za zunanje vplive in zaupljiva, kakšni sekti? Njena prijateljica, ki je bila z njo na morju, zanika, da bi bili tam naleteli na kakšno čudno družbo. Morda pa jo je pritegnila kakšna sekta v Kranju? Je imela kakšne relikvije, kakšne brošure, so kriminalisti kaj takega našli? Mama premišljuje in počasi odvrne: "Ne, nič niso našli. Ampak enkrat je pa res prinesla neke čudne knjige z nekimi kačami..." Marija Trilar je neutolažljiva in še vedno v šoku ob tako nenavadni, nenadni in boleči izgubi svoje hčerke, ki ji je tako kot sinu in drugi hčerki dala lep in topel dom. Njena mama se sprašuje vse mogoče, obupno išče vzroke. Smrt mladega dekleta v Drulovki je za zdaj zavita v skrivnost. Mati izključuje vsako možnost samomora in razmišlja, kdo bi ii dal strup, kdaj in zakaj, kje je bila tiste pol ure po zabavi, ko je bila sama, se je s kom srečala? In prav to naj bi odkrila tudi preiskava. • D. Sedej Uredba radovljiškega izvršnega sveta Obvezno kompostiranje bioloških odpadkov Kompostiranje bo obvezno za vsa gospodinjstva in druge povzročitelje komunalnih odpadkov v vaških in primestnih naseljih, ne pa v blokovnih naseljih in tam, kjer ni možno iz higiensko sanitarnih razlogov. Srečno 1995 Srečno 1995 KAKŠNI BODO DNEVI V NOVEM LETU 1995 Ker ponedeljek, torek, sredo, četrtek, petek in soboto in še nedeljo spet nosili na hrbtnih bomo leto dni, ki nam življenja blišč in bedo po svoje vsak od njih deli, naj zrišem njihove značaje, pa ne preresno, bolj igraje: PONEDELJEK Ker je še mlad, je trdosrčen, svetniško vnet, da je te trčen, nedeljske sanje ti prežene, prikliče mačka, jezo žene, |f da grize te zbadljiva vest, zakaj strastem si padel v pest, ki skriva polna jih buteljka. To siv obraz je ponedeljka. TOREK Dobrotno mačka ti prežene, shladil počasi jezo žene. Ko tavaš sam v moralni suši, te za poboljšanje navduši. Je volk spokornik, ki modruje in delovne načrte kuje. Njegova redka kri ni gorka, zato voden obraz je torka. SREDA Že njeno ti ime pokaže, da rada v sredo se izmaže, ne ljubi dela ne počitka, sanjari kot previdna ritka, nenehno malce zagrenjena in zmerja le na pol poštena, ne ljubi reda ne nereda, to zvita je sredinska sreda. ČETRTEK Skrivaj prepira se z moralo, Življenje proglasi za šalo in že okrog skušnjav se klati in z njimi v mislih se pobrati, na zunaj pa je še previden in dela kakor fantek priden Že kak konkretno lep načrtek. To je oprezni lump četrtek. PETEK Je starega Tartuffa vnuk, deli moralo in poduk, da trda je pokora zdrava, da grez že sama je skušnjava, dn * vriska ti le. dušo SpaČL a v mislih sam jo vneto slači, ker ni svetnik ta lažni svetek, je dvoobrazni mežnar petek. SOBOTA Kot lahkomiselna deklina želi si smeha, plesa, vina, še pozno v noč može napaja, da skok čez planke jim ugaja in sploh morale nima v čisli, kaj jutri bo, nerada misli, s pokoro se težko pobota objestna ljubica sobota. NEDEIJA Nališpana je gospodična, trdi, da bogu je sestrična, zato, kot plemkmja se nosi, Z veliko žlico rada kosi in po kosilu malo leže, potem strastem šablonsko streže, saj svet je par adi t brezdelja. Tej šemi je ime nedelja. Igor lorkar Radovljica - Občinski izvršni svet je na svoji zadnji seji v sredo sprejel uredbo o obveznem kompostiranju bioloških odpadkov na območju stare občine Radovljica oz. v novih občinah Bled, Bohinj in Radovljica. Uredba bo začela veljati z novim letom oz. osmi dan po objavi v uradnem listu. Uredba določa, da je kompostiranje obvezno za vsa gospodinjstva in ostale povzročitelje odpadkov v vaških in primestnih naseljih v občini, razen v blokovnih naseljih Radovljice, Lesc, Bleda, Bohinjske Bistrice, Spodnjih in Zgornjih Gorij in tam, kjer ni možno iz higiensko sanitarnih razlogov (ta območja določi sanitarni inšpektor). Gospodinjstva, za katera je po uredbi obvezno kompostiranje, morajo urediti kompostnike. Za občane, ki bodo odlagali v posodo za komunalne odpadke tudi biološke odpadke, ali bodo biološke odpadke odlagali na divja odlagališča, je zagrožena kazen od 10.000 do 50.000 tolarjev. Kot je povedala mag. Bernarda Podlipnik, direktorica javnega podjetja Komunala Sme t ari na po osebi livršni svet je tudi sklenil, da bodo gopodinjstva na območju stare radovljiške občine z novim letom plačevala stroške za odvoz in deponiranje smeti glede na število članov gospodinjstva, ne pa tako kot doslej od kvadratnega metra bivalne površine. Mesečna smetarina bo znašala 87,10 tolarja na člana gospodinjstva. Radovljica in Članica izvršnega sveta, se je izvršni svet odločil za sprejetje uredbe predvsem zato, ker je sedanja deponija na Črnivcu polna in bodo morali začeti voziti smeti na eno od odlagališč v Sloveniji (kam, še ni znano). Ob tem, da je iskanje lokacije za novo deponijo v občini zašlo v slepo ulico, želijo s sprejetjem uredbe tudi spodbuditi državo, da čimprej tudi za Gorenjsko poišče Zaplotnik Ker je danes predzadnji letošnji dan in za ?gorenjske pismonoše zanesljivo najtežji v etu (kupi novoletnih čestitk m za povrh še upokojenski izplačilni dan), je možno, da je današnja zadnja letošnja številka Gorenjskega glasa v Vaš poštni nabiralnik prispela nekoliko kasneje. Upamo, da nam tega ne boste šteli v slabo - že v torek bo spet tako kot običajno, kadar pismonoše nimajo dodatnih zadolžitev. Nasploh smo na Vaš naslov v tem mesecu poslali, skupaj z Gorenjskim glasom, zelo veliko. Pred dobrim tednom so pismonoše vsem naročnicam in naročnikom prines zajeten letopis "GORENJSKA 1994" prt jšnji petek barvno prilogo AS, v torek stensk koledar. Ker je bil zlasti letopis "Gorenjsk 1994" med bralkami in bralci izredn ugodno sprejet, smo doliskali še nekaj sti dodatnih izvodov - če morda letopisa nist prejeli alt telite dobiti te dodatni izvod, Van ga takoj po novem letu lahko pošljemo Dovolj bo, da nas prihodnji (eden pokličet (telefon Gorenjskega glasa je 1)64/22.1 - 111, nam sporočite Vaš naslov in pismonoša Van ya bo prinesel. ustrezne rešitve. • C. novo leto 95 vam želi JAHATA NO ?AKA, NoVl Noti 60 TReBA KUPITI, STA M SO ti V$l KUHANI. ALI Mf Si.ilijf( KAi Jowp*iM KA? Pa»ilaS'i Pa ne^PA Nt Soj OtOHV MIA2V PlfAl- DlDKU MHA2V Nt t PAČ pa HW CCMClTt/ f*l*ijAil v C§ )/\ IA' l*l(>* 4VCTA PAc PltfTcie, Pa tt vama rovže. va)