kulturno -poliHčno glasilo
POCENI PRODAJA
la Veliko noč se je pričela pri
BRUNNER
trgovska hiSa
CELOVEC — KLAGENFURT
Blago, perilo, Jivila, sladkarije, pisarniške potrebščine, Jganja in vina.
1
s v etervn ih in dom ačih dogodkov

■ ■ ■


4. Selo / šlevšSka 12
V Celovcu, dne 20. marca 1952
Cena 1 šiBSng
Zapad bo odgovoril Sovjetski zvezi
Grsmo po poti onotoosti
Že v zadnji številki našega lista smo na tem mestu nakazali pot, katero so slovenski kmetje ubrali na volitvah v Kmetijsko zbornico, dne 25. novembra 1951. To je pot enotnosti, pot edinosti v skrbi za potrebe kmečkega prebivalstva juhi e Koroške. To je pot Kmečke gospodarske zveze.
Kmečko gospodarsko zvezo so kmečki volivci na volitvah potrdili in ta Kmečka gospodarska zveza mora biti Uidi organizacija Vsega slovenskega kmečkega prebivalstva južnega dela naše dežele. To je jasna volja naroda in vsako drugo zavijanje samo dokazuje, da se v ozadju skriva nekaj drugega. To drugo skrito, in sicer zavestno \ »krito, pa smo v zadnji številki našega lista i imenovali po imenu — komunizem. Komunizma pa slovenski kmetje nočejo, kakor »mo imeli priliko točno zasledovati v zadnjih povojnih letih.
Zelo dobro vemo, da išče kmet svoje moči v svoj i lastni zemlji in v svoji veri, v Bogu. Vemo, kako ljubezen do zemlje žene kmeta pri njegovem delu in vsak, ki kmetu zemljo vzame, to ljubezen ubije. Vemo, da ta kmet moli več, drugi zopet moli manj, vemo pa, da na Koroškem ni slovenskega kmeta, ki ne bi tedaj, ko potegne prvič z brano preko njive, želel in prosil božjega blagoslova svoji setvi. Ne poznamo kmeta, ki ne bi zvečer, ko gre iz hleva, dejal v vsej globočini svojega srca: „Bog obvarir. Ta vernost daje kmetu šele pravi odnos do narave, s katero se vse svoje življenje bori in s katero je tako tesno povezan. Z vso Odločnostjo bomo nastopali in pisali proti Vsem, ki hočejo kmetu vzeti ljubezen do remije in vero v Boga, s trditvijo, da jc vera strup. Kdor pa je komunist, naj sc k temu tudi prizna, skrivanja jc konec.
Ker pa vse slovenske kmete na Koroškem rdružujejo skupni odnosi do zemlje in tudi 1 do Boga, je njihova enotnost in edinost žc po naravi dana in je skupna Kmečka gospodarska zveza le zunanji vidni izraz take skupnosti in enotnosti. Ovire so padle, pot je odprta, dolžnost vseh Slovencev je, da realizirajo to, kar so volivci dne 25. novem-bra že odobrili.
Proti Kmečki gospodarski zvezi bodo nastopili zato samo še tisti, ki nočejo enotnosti, kakor so jo kmetje na volitvah zahtevali, tisti, ki so proti temu, da bi si Kmečka gospodarska zveza odprla vrata do uradov in oblasti, kjer se deli tudi kmetom gospodarsko izomoč v njihovem težkem življenjskem boju. Taki razdiralci pa se bodo sami s svojimi odkritimi in prikritimi dejanji obsodili kot razdiralci enotnosti in skupnosti.
Mi od Kmečke gospodarske zveze ne pričakujemo nič več in nič manj, kakor to, da zastavi vse svoje moči in vse svoje zveze v pomoč kmetom, ker smo globoko prepričani, da je bila to tudi volja volivcev. N c 'me in nc more pa biti naloga kmečke ovga-
nizacijejrolitična demonstracija, ne na eno
in ne na drugo stran. #	.
Kmet sam presoja trezno in resno in bo pazljivo zasledoval, kaj l>odo delali njcgmi poslanci in kako se bodo trudili pomagati v gospodarskem oziru svojim volivcem. I o-zorno bo gledal, da si ti poslaua s političnimi demonstracijami nc bodo sami zapihali poti do gospodarskih uspehov.
Kmečki gospodarski zvezi, ki je priprav Ijena braniti gospodarske interese slovenskih kmetov, bomo nudili vso podporo v listu in po svojih zvezah, ker mora biti prvenstvena naloga nas vseh, da narodu pomagamo.
V ameriški državi Texas sta se v zraku zaleteli druga v drugo dve letali (zračni trdnjavi). Pri tem je bilo 15 mož posadke obeh letal mrtvih.
Na predlog vlade Sovjetske zveze zaradi nemške mirovne pogodbe so odgovorile vlade Združenih držav, • Velike Britanije in Francije najpreje s tem, da so poslale Sovjetski vladi predlog o skrajšani avstrijski državni pogodbi. Seveda pa to še ni bil pravi odgovor zaradi nemške mirovne pogodbe same.
Zato so se sestali, v Londonu zastopniki zapadnih treh velesil, da bi izdelali odgovor na sovjetski predlog. V tem odgovoru bo ena bistvenih točk v tem, da bo postavljena sovjetska vlada pred vprašanje, ali želi in podpira izvedbo svobodnih volitev v vsej Nemčiji.
Ta odgovor Sovjetski zvezi jc sestavil britanski zunanji minister Anthony Eden v sodelovanju s francoskim poslanikom Rene Massigli-jcm in ameriškim poslanikom Jul. Holmes-om. Zaradi odgovora se bo še posvetoval britanski zunanji mmister v Parizu najpreje s francoskim zunanjim ministrom Robertom Schumanom in s pariškim poslanikom Združenih držav, nato pa z zapadno-nemškim kanclerjem Adenauerjem, ki se tudi mudi v Parizu.
Ko bo odgovor dokončno sestavljen in odobren, ga bodo verjetno veleposlaniki Združenih držav. Velike Britanije in Francije v Moskvi istočauno izročili sovjetskemu zunanjemu ministru ali pa njegovemu namestniku.
Po svojem razgovoru, ki ga je imel visoki
komisar Združenih držav v Nemčiji, Mac-Clov z generalom Eisenhoiver-jem v Parizu, j c visoki komisar izjavil, da jc treba sovjetski predlog sicer resno proučiti, da pa ima sovjetski predlog verjetno samo namen ovirati obrambne ukrepe Zapada.
Komisija za svobodno volitve
V odgovoru bo verjetno tudi omenjeno, naj bi sovjetska vlada dovolila, da posebna komisija Združenih narodov, ki se mudi sedaj v Zapadni Nemčiji, ugotovi tudi na sovjetskem območju Nemčije, ali in kako bi bilo mogoče izvesti svobodne volitve na vsem ozemlju Nemčije.
Medtem pa se jc žc posvetovala komisija Združenih narodov v Bonnu s kanclerjem Adenauerjem in z visokimi komisarji zapadnih velesil v Nemčiji o možnosti izvedbe svobodnih volitev v vsej Nemčiji. Pri tem je zagotovil kancler Adenauer komisiji vso pomoč in je izrazil upanje, da bo isto storila tudi vzhodno-neinška vlada. Pred sednik komisije Združenih narodov pa je nato izjavil, da komisija niti ne bo mogla začeti s svojim pravim delom, ako ji ne bo izdano dovoljenje za potovanje in delo v Vzhodni Nemčiji.
Tega dovoljenja pa komisija po vsej ver-jotnosti ne bo dobila, ker je moskovski radio to komisijo že obdolžil, da je samo verno orožje v rokah ameriških gospodarjev.
KRATKE VESTI
Avstrijski zunanji minister dr. Gruber, ki se mudi v Rimu zaradi podpisa italijan-sko-avstrijske kulturne pogodbe, se je raz-govarjal z italijanskim ministrskim predsednikom tudi o vprašanju južno-tirolskih Nemcev. Menda se je dr. Gruber pritožil, da nekateri uradniki ne južnem Tirolskem nc znajo nemški, — Ko se vrne zunanji minister domov, bo gotovo zahteval, da znajo uradniki na južnem Koroškem slovensko.
Med Avstrijo in nemško zvezno republiko je bila v Bonnu podpisana trgovska pogodba za čas od 1. januarja 1952 do 28. februarja 1952. Pogodba predvideva izmenjavo blaga v vrednosti okrog 220 milijonov dolarjev.
Po nekaterih poročilih so se pojavili zadnje tedne v območju Vrbe proti Možbergu (Moosburg) volkovi. Drugi pa spet sodijo, da so to samo podivjani psi.
Ministrski predsednik vzhodno-nemške rpublike, Groteivohl. je izjavil v pismu na zbornico zapadno-nemške rupublike, da je edino stvarna meja Nemčije na vzhodu ob Odri in Nisi, kakor je bila določena v Potsdamski pogodbi in kakor je danes.
Pri volitvah odposlancev za zborovanje demokratske in republikanske stranke za določitev kandidatov za predsedniške volitve v Združenih državah je v državi New Hampsiiire dobil večino za republikanec Eisenhoiver pred Taftom, za demokrate pa Kefauer pred Trumanom. Izid teh volitev je sicer značilen, vendar pa še prav nič odločilen.
V	ponedeljek so se začele velike vojaške vaje sil Atlantske zveze v prostoru med Trstom in Benetkami. Pri tem imajo čete Atlantske zveze naloge, da branijo Gornjo Italijo proti ..sovražniku”, ki prodira s severa.
Novi francoski ministrski predsednik, Pinay, je sporočil, da je dosegel primanjkljaj (deficit) Francije napram Evropski plačilni zvezi ogromno vsoto, 417 milijonov dolarjev.	v
Zastopniku Zapadne Nemčije na eni strani ter zastopniki Združenih držav. Velike Britanije in Francije bodo verjetno v kratkem podpisali takozvano generalno pogodbo z Zapadno Nemčijo. Ta pogodba naj bi nadomestila sedanji zasedbeni statut in bo priznala Zapadni Nemčiji skoraj take pravice, kakor jih ima popolnoma samostojna država.
Predsednik Truman je zahteval, naj ameriški kongres dovoli še dodatno pomoč za nekatere evropske države. Ta takozvana ..obrambna jmvmoč” naj bi znašala 1.8 milijarde doiarjtv. ^d tega bi dobila Velika Britanija 600, Francija 400, Avstrija, Jugoslavija, Grčija in Turčija pa tudi 400 milijonov dolarjev.
Vojaško sodišče v Barceloni na španskem je obsodilo na smrt pet funkcionarjev španske delavske zveze zaradi ..številnih zločinov”. Obsodbo so izvršili.
Trije romunski častniki in dva podčastnika so pribežali z letalom prejšnji teden v Jugoslavijo, kjer so izjavili, da nočejo več živeti pod sovjetskim gospodstvom.
Na Kubi - srednje-ameriška država - je po državnem udaru prevzel novi predsednik vladne posle. Prejšnji predsednik se jc z letalom odpeljal v Mehiko.
V	Združenih državah gradijo vojna letala na pogon z atomsko silo. Zračna trdnjava bi mogla s silo, ki jo daje 1 kg urana, obleteti 160 krat zemljo.
Na reki Niger v bližini mesta Mopti v afriškem Sudanu se je potopil Čoln in je pri tem utonilo 17 oseb.
Celi oblaki kobilic se pomikajo iz Iraka in El Kuvajta proti Perziji, kjer grozijo uničiti vse pridelke. Oblak kobilic je 23 km dolg in 1 km širok.
Eisenšiouier ostane v Evropi 1
Za novembrske kongresne volitve v Združenih državah namerava kandidirati republikanska stranka vrhovnega poveljnika sil Atlantske zveze, generala Eisenho-iver-ja, ki je v Združenih državah tako priljubljen, da bt mu bila zmaga na volitvah skoraj zagotovljena.
Veliko pozornost je zato vzbudilo pismo, ki ga je poslal general Eisenhoiver skupini ameriških poslancev, ki se zavzemajo za njegovo kandidaturo. V tem pismu sporoča general Eisenhoiver, da za enkrat ne more odložiti svojega mesta v Evropi in zato tudi za enkrat ne namerava zapustiti Evrope,
Nr. Harrison na Koroškem
V torek j c prispel v Celovec v spremstvu britanskega poslanika na Dunaju, Sir Ha-rolda Garcia, državni podtajnik v britanskem zunanjem ministrstvu. Mr. C. W. Harrison.
Državni podtajnik je v britanskem zunanjem ministrstvu načelnik oddelka za srednjo in jugovzhodno Evropo in je tudi zastopnik Velike Britanije pri pogajanjih za avstrijsko državno pogodbo.
Na Dunaju se je Mr. Harrison razgO-varjal z zveznim kanclerjem in z nekaterimi ministri o avstrijskih zunanje-političnih vprašanjih. Nato je obiskal v Grazu štajerskega deželnega glavarja in si ogledal tudi obmejne kraje.
Popoldne je Mr. Harrison v Celovcu obiskal koroškega deželnega glavarja, zvečer pa je na grdu Stenice (Tentschach) pri Celovcu priredil sprejem članov koroške deželne vlade.
Sovjetske podmornice
Admiral William Fechteler, načelnik ameriških pomorskih operacij, je govoril v ameriškem geografskem društva in izjavil, da je mogočna sila sovjetskih podmornic — ki jih cenijo na SOO do 400 — večja nevarnost za s\etovni inir kol so bile nacistične podmornice v drugi svetovni vojni. ..Vcn-
dokler ga k temu ne bodo na ..višjem mestu nujno pozvali ali pa odpoklicali”.
V svojem odgovoru ameriškim poslan-cefti pravi končno general Eisenhoiver: „Trdno sem prepričan, da v prihodnjih mesecih ne more biti nobena naloga, ki bi jo morebiti mogel prevzeti, tako važna, kakor je ta naloga, ki jo vršim.”
Seseda s tem general Eisenhoiver še ni dokončno rekel, da bi v jeseni ne kandidiral, ako bi ga imenovali za kandidata republikanske stranke na njenem glavnem zborovanju meseca junija.
dar niso nedavni poskusi samo dokazali, da dobro napredujemo v obrambi proti tej nevarnosti, temveč tudi, da smo pripravljeni odgovoriti na vsako izzivanje”, je dostavil Fechteler.
Ameriško-japonski dogovor
Zunanje ministrstvo Združenih držav jc javilo, da so podpisali v Tokiju upravni dogovor, po katerem bodo ostale ameriške varnostne sile na Japonskem, da bodo onemogočile komunistični napad na Pacifiku.
Ta dogovor dopolnjuje varnostno pogodbo med Združenimi državami in Japonsko, ki je bila podpisana pretekli september, in bo stopil v veljavo po ratifikaciji mirovne pogodbe z Japonsko.
Ameriške izgube na Koreji
Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da znašajo dosedanje ameriške izgube v korejski vojni skupno 105.992 mož.
Jasno vreme na Koreji jc omogočilo letalcem Združenih narodov, da so uspešno bombardirali komunistične dobavne ceste in prevozna sredstva. Zavezniško topništvo je odbilo poskus komunističnega napada na vzhodnem delu fronte. V letalski bitki nad severnozahodno Korejo, ki se je je udeležilo 87 letal, so ameriška lovska letala sestrelila eno komunistično raketno lovsko letalo, drugo pa poškodovala,
Politični teden
Zborovanje kmetijske zbornice
Po svetu
Evropa živi še pod vtisom dveh not, ki sO jih izmenjali sovjetski in zapadni diplomati zadnji teden. Osrednji točki teh dveh not pa sta Nemčija in pa Avstrija, torej Srednja Evropa.
Sovjeti: „Mir z Nemčijo”
Dne 11. marca je izročil sovjetski namestnik zunanjega ministra, Andrej Gromiko, veleposlanikom Združenih držav. Velike Britanije in Francije v Moskvi enake note, v katerih predlaga vlada Sovjetske zveze osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo in sestanek zastopnikov zapadnih sil Sovjetske zveze in Nemčije za razpravljanje o tej mirovni pogodbi.
Predpogoj take mirovne pogodbe s celotno Nemčijo pa bi morale biti svobodne volitve za vso Nemčijo in tega v sovjetski noti ni bilo. Zato pa tudi ta korak sovjetske vlade ni izzval take senzacije kakor je bilo mogoče prvotno pričakovati. S svojim predlogom je hotela verjetno sovjetska vlada vplivati tudi na pogajanja visokih komisarjev zapadnih velesil v Nemčiji z zapadno-nemško vlado o novi generalni pogodbi. Ta pogodba je že skoraj podobna mirovni pogodbi in to bi hotela sovjetska vlada preprečiti.
Zapad: „Avstrijska pogodba”
Zapadne velesile na ta predlog Sovjetske zveze tudi niso odgovorile doslej naravnost, ampak so prišle s svojim predlogom o avstrijski državni pogodbi. Ker ni verjetno, da bi prišlo do sporazuma pri obravnavanju avstrijske državne pogodbe v taki obliki, kakor jo hočejo doseči že nekaj let, so predlagale sedaj zapadne velesile nov osnutek avstrijske državne pogodbe. To je nekaka skrajšana avstrijska državna pogodba, ki ima samo osem členov. V smislu novega predloga ne plača Avstrija nobenih reparacij in zasedbene čete morajo zapustiti Avstrijo v 90 dneh potem, ko je stopila pogodba v veljavo.
Razen tega predvideva ta predlog še: Politična in gospodarska zveza med Avstrijo in Nemčijo je prepovedana; Avstrija ima take meje, kakor so bile 1. januarja 1938; Sovjetska zveza in zapadne velesile opustijo vsako zahtevo in vsako pravico, ki jo mogoče imajo do nemškega premoženja (deutsches Eigentum) in do vojnega plena v Avstriji.
Važna pri tem predlogu je zadnja točka in skoraj ni verjetno, da bi Sovjetska zveza na ta predlog pristala. Že sedaj pa izjavljajo v Washingtonu, da Amerika in tudi ne Francija ter Velika Britanija, ne misli na kako posebno mirovno pogodbo z Avstrijo, ako Sovjetska zveza ne bi bila pripravljena pristati na gornji predlog. To je tudi razumljivo, ker bi vsaka posebna pogodba z Avstrijo pomenila takojšnjo delitev Avstrije v dva dela, kar bi pa pomenilo tudi konec Avstrije.
Razorožitev...
Medtem pa se je sestala v New Yorku komisija, ki naj bi razpravljala o splošni razorožitvi. To komisijo so določili in imenovali na minuli Glavni skupščini organizacije združenih narodov v Parizu. Ta komisija bi morala do 1. junija letos sestaviti predlog za omejitev .oboroževanja in tudi za razorožitev. Seveda bodo to najbrž spet samo lepe besede in zelo lepo izdelani predlogi, ki pa bodo že v naprej obsojeni v neuspeh. Saj danes vsi vidimo in tudi sami občutimo, da kljub neprestanim besedam o razorožitvi le vsak dan napreduje oboroževanje v Sovjetski zvezi, napreduje pa tudi oboroževanje v vseh zapadnih deželah.
... in bremena oboroževanja
Bremena tega oboroževanja čutijo narodi v vseh državah. Saj so veliki deli vseh državnih proračunov predvideni za oboroževanje. To pa tudi povzroča težke ure in dneve vsem vladani, ki morajo dopovedati narodom, da ni mogoče še izboljšati življenjskih razmer. Tudi Angleži so razočarani, ko so prejšnji teden izvedeli, da se bodo njihovi življenjski stroški zvišali. Za to pa pridobiva verjetno tudi na vplivu v delavski stranki bivši minister Anemin Be-van, ki je proti vedno večjim izdatkom za oboroževanje.
Tudi zadnja irancoska vladna kriza je bila v glavnem posledica velikih izdatkov za oboroževanje, ki zelo obremenjujejo
francoski državni proračun. Ta vladna kriza je začasno rešena s tem, da je dobila nova vlada večino v poslanski zbornici. Nikdo pa ne ve, kako dolgo bodo podpirali socialisti in degaullisti, ki sami niso v tej vladi zastopani, novo vlado. Kakor hitro bi ti dve stranki glasovali proti vladi, bi prišlo do nove vladne krize na Francoskem.
... m pri m v Avstriji
Komaj je ušla koalicija avstrijskih dveh vladnih strank eni nevarnosti, že je zašla v drugo, verjetno še večjo nevarnost, da se razbije.
Prva nevarnost je bila takozvana Star-hembergova kriza. To so srečno premagali s tem, da so našli rešitev, ki sicer ni preveč častna, vendar pa je le rešitev, ki je preprečila vladno krizo in nove volitve. To Star-hembergovo krizo so rešili s tem, da so se postavili gospodje ministri za nekake vodje zemljiške knjige Starhembergovih posestev. Saj se ne sme v zemljiški knjigi pri Starhembergovih posestvih ničesar spremeniti, če tega ne dovoli vlada.
Druga nevarnost, ki sedaj grozi je prišla iz Amerike. Povzročil je pa ni nobeden Amerikanec in nobeden ameriški minister ali politik, ampak sam avstrijski vicekanc-ler in predsednik avstrijske socialistične stranke, dr. Scharf. Ta se mudi že nekaj časa v Združenih državah na pbl zasebnem in pol uradnem obisku. Ob novem letu je je še dr. Scharf poudarjal, da bi bile sedaj vsake volitve v Avstriji odveč, ker ne bi prinesle nobene bistvene spremembe sedanjega razmerja med obema vladnima stran-
kama. Sedaj pa je svoje mnenje spremenil in iz Amerike grozi z novimi volitvami, ako bi novi finančni minister vztrajal pri svojih zahtevah.
Novi avstrijski finančni minister dr. Ka-mitz zahteva namreč nič več in nič manj, kakor skrbno in varčno gospodarstvo, ker grozi drugače avstrijskemu gospodarstvu polom. Prenehati je treba z neprestanim zviševanjem držav, proračuna, prenehati je treba s sedanjo politiko investiranja, ki mora voditi končno do razvrednotenja šilinga in do novih sporazumov o cenah in plačah. Prenehati je treba z uporabo vsega ali pa vsaj večjega dela Marshallovega kredita za javne zgradbe, ker se uspeh teh investicij pozna mogoče šele po desetletjih. Treba je zato začeti s tako finančno politiko, ki omogoča večjo proizvodnjo potroš-nih dobrin za doma in za izvoz, kar prinaša večjo zaposlitev in hitrejši obtok denarja. Končno zahteva finančni minister porjovno čim večje varčevanje v državni upravi in zlasti pri vseh državnih podjetjih.
Ta zahteva finančnega ministra 0pa potnem z drugimi besedami, da bosta predvsem socialistična ministra za promet in podržavljeno industrijo (inž. Waldbrunncr) ter za socialno politiko (Meisel) izgubila velik del denarja, s katerim sedaj razpolagata. To pa pomeni, da bosta imela manjše število delavcev, na katere moreta vplivati, to pa pomeni končno pri volitvah manjše število glasov za socialistično stranko. To pa je bistvo vsega. Gre se za moč in oblast. Če je ta v nevarnosti, je treba še pravočasno prekiniti koalicijo in izvesti nove volitve:, dokler je vpliv na volivce še velik in učinkovit.
pMOtiia iz.
V žačetku tega leta je odšel čez „lužo” v novi svet, skoro vsej slovenski Koroški znani fotograf, slikar, plakater', kosec itd., gosp. inž. Joško Bavdaž. Tih je bil njegov odhod, kakor je bilo tiho vse njegovo delo. Kjer je bilo kaj treba napraviti hitro in solidno za kako prireditev, so poklicali In poiskali „ Joškota”, kakor je bil vsem znan. Prehodil je vso Koroško od Šmohorja pa tja do La-buda s svojo „bičikleto”. Povsodi je bil dobrodošel in včasih zelo zaželjen. Nobena nova maša ni minila brez njegovega dela, kjer so blagoslovili zvonove, je moral pomagati; pa kaj bi naštevali, saj ne bi prišli do konca.
Od 1945. leta, ko je radi razmer na jugu prišel sem k nam, je delal ne samo podnevi, ampak tudi ponoči za naše ljudi, ki jih je vzljubil z izredno ljubeznijo. Kolikokrat jo je mahal po zelenem in sončnem Komelju mimo Tužaka, Prekernika, Tratarja, Pu-gratnika in Ravnjaka tja na pliberški konec, v lepi in priljubljeni Dob. Velikokrat je rad skočil na cvetočo Peco, na vabljivi Obir in domači Dobrač in si tako ogledoval lepoto naše dežele. Vsega se je vživel v to novo domovino, zato je jako težko odšel v novi pa negotovi svet. Ko je končal svoje študije v Gradcu na univerzi, je mislil, da bo dobil tudi on kos kruha. In res je dobil službo na Reberci pri Železni Kapli v tovarni. Pa ga je „Arbeitsamt” kmalu iztaknil in ker ni imel državljanstva, bi moral na cesto. Sreča, da je imel že vse urejeno za odhod v Brazilijo, kamor je takoj nato odšel.
Tiho je bilo njegovo delo, vendar polno nesebične požrtvovalnosti. Velikokrat je porabil za svoje delo nc samo del noči, ampak kar cele noči. Njegovo delo bodo znali prav ceniti samo tisti, katerim je pomagal. Zato smo vsi veseli, da je že prišel na svoje mesto in nam od tam že piše:
Dragi prijatelji na Koroškem.
Danes Vas prvič pozdravljam iz Brazilije. Kakor vidite sem srečno prispel sem v ta Babilon. Hvala Bogu sem vožnjo kar srečno in dobro prestajal. Dne 4. januarja smo že odšli iz Genove. Prva postaja je bila v Neaplju, šel sem se malo sprehodit po mc stu, pa Lahi delajo tak živ-žav, da bi bilo komaj, da bi si ušesa zamašil. Vendar pa jr Neapelj lepo mesto. Ko se je naredila noč, smo odpluli naprej. Mimo Sardinije prot’ Španiji in nato skozi Gibraltar v Atlantski ocean. Naslednja postaja je bil Dakar na obali zapadne Afrike, šel sem si ogledat to ‘afriško mesto. Prebivalci so povečini senegalski zamorci. Ker je bila ravno nedelja, sem iskal, če bi našel kje kakšno katoliško
cerkev, pa je nisem našel. Pač pa sem naletel na par mohamedanskih džamij. Opazoval sem zamorce pri molitvi. Tu bi se pa lahko mi katoličani učili. Kako zbrano in pobožno so ti ljudje molili.
Iz Dakarja je zaplula ladja preko Oceana. Vožnja je dolgočasna. Redko smo srečali kako ladjo, drugače pa samo nebo in morje, kamor te nese oko. Po osemdnevni vožnji so nas vlačilci potegnili v brazilsko pristanišče in glavno mesto Brazilije, Rio de Janeiro. Veliko in moderno mesto. Ogromen promet po suhem, vodi in zraku. Kolovratil sem nekaj časa po mpstu, nato sem se pa vrnil nazaj na ladjo, katera me je odpeljala proti Santosu. Iz ladje sem opazoval letališče. Stalno so se dvigala in spuščala letala. V daljavi pa je bilo mesto s stotinami nebotičnikov. V Santosu sem se izkrcal. K ladji me je prišel čakat moj prijatelj. Ko sva opravila vse na carini, sva se Z vlakom odpeljala proti Sant Paolu. Mesto leži precej visoko in ima zato tudi nekoliko bolj ugodno podnebje. Je to drugo največje mesto v Braziliji. Mesto je v zelo naglem razvoju. Vse polno nebotičnikov, po predmestju pa vse polno revnih koč. Ljudje so tu zelo različnih ras in jezikov. Beli, črni, rjavi, rumeni in vse mešanice najdeš tu. Ko takole opazuješ to mešanico in v ozadju velemesto z obrisi nebotičnikov, te res obide občutek, kakor da si v Babilonu.
Tu smo sedaj sredi poletja. Vse je v zelo bujni rasti. Tudi sonce včasih prav pošteno pritiska, čc pa dežuje, je pa kar hladno.
Tu v San Paolu ni slovenskega duhovnika. Obiskal sem tudi že nekaj starejših slovenskih naseljencev. Nekateri so prav dobro situirani. V začetku pa je skoraj za vsakega življenje trdo.
Službo sem dobil v eni izmed največjih gradbenih pisarn v San Paolu. Ravno se-daj projektirajo ogromno štirinajst-nad stropno zgradbo. V ponedeljek, 18. II., bom ,v božjem imenu nastopil službo.
Drugič pa še kaj. Vse prijatelje prav lepo pozdravljam.
Joško
iiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAROČNIKI POZOR! r
Prvo četrtletje se bliža svojemu koncu. Meseca februarja smo listu priložili položnice. Prosimo, da se teh položnic poslužitc za vplačilo naročnine.
List stanc mesečno tri šilinge in celoletno pa 36 šilingov. — Za inozemstvo je cena listu na leto 4 USA dolarje. ker je poštnina tako visoka.
Za torek, dne 18. t. m., je bila sklicana novoizvoljena glavna skupščina koroške deželne kmetijske zbornice v Celovcu, da sa posvetuje o proračunu kmetijske zbornice za leto 1952. Zaradi zakasnelih volitev predsedstva kmetijske zbornice ni bilo mogoče obravnavati predloga proračuna že preje in so tako minili trije meseci brezpravnega stanja.
V	imenu deželne vlade jc pozdravil zborovalce namestnik deželnega glavarja, H. Ferlitsch, ki jc z zadoščenjem ugotovil, da je končno kmetijska zbornica konstituirana in zmožna uspešnega dela, kakor ga kmetijstvo v današnjem težkem času potrebuje.
Nato je predsednik kmetijske zbornice, ekon. svet. H. Gruber, poročal najpreje o delu kmetijske zbornice v tekočem letu.
Iz poročila predsednika posnemamo v glavnem sledeče:
Po letu 1945 je morala kmetijska zbornica prevzeti in vršiti razne naloge, ki ne spadajo naravnost v njen delokrog. Vendar so prevzem teh halog, kakor racionira-nje in nadzorstvo nad cenami, zahtevale razmere. Pri vseh teh ukrepih je poizkušala kmetijska zbornica zastopati in varovati koristi kmeta.
Kmetje so se v velikem številu obračali na kmetijsko zbornico, da jim pomaga v raznih pravnih zadevah. Tako je mogla kmetijska zbornica, oziroma njen pravni oddelek, posredovati v 1945 slučajih in rešiti s tem vrednost v višini 2.G milijona šilingov. — Oddelek za tisk jc izdajal glasilo kmetijske zbornice „Der Karntner Bauer”, organiziral je kmetijske visokošolske tedne in večje število nadaljevalnih mlekarskih, živinorejskih, strojnih, sadjarskih in drugih strokovnih tečajev. Skupno število teh tečajev je bilo 230. Število članov 4-H klubov dosega 4000 v 91 odsekih.
Oddelek za kmetijsko gospodarsko upravo in statistiko je dajal kmetom nasvete v davčnih in pristojbinskih vprašanjih. Iz statističnih podatkov, ki jih zbira ta oddelek, je razvidno, da je na Koroškem 31.000 kmetij. Obdelovalna površina je v zadnjih letih nazadovala za 4.5 odst., zato 'pa je tudi proizvodnja krušnega žita na Koroškem nižja kakor pa je bila pred leti. Večina kmečkih domačij na Koroškem je prenizko zavarovana.
V	okivru oddelka za sadjarstvo je z velikim uspehom deloval odsek za varstvo rastlin in to zlasti pri zatiranju krompirjevega hrošča. Na Koroškem je 25 organizacij za škropljenje sadnega drevja.
Pri živinoreji bodo morali v bodoče kmetje šc mnogo bolj upoštevati, da je treba ^ pri reji stremeti predvsem za kakovostno visoko proizvodnjo. — Zaradi nizke cene mleku je proizvodnja mleka silno nazadovala. Na to je vplivala tudi suša. Danes je' na Koroškem 450 zbiralnic mleka in proizvodnja mleka je bila v letu 1951 samo 24 milijonov litrov, medtem ko je bila proizvodnja mleka v letu 1943 še 63 milijonov litrov. Tudi pri mlekarstvu je treba stremeti za čim večjo proizvodnjo, ker se reja krav‘z nizko mlečnostjo pri današnjih cenah za mleko nc izplača.
Oddelek za gozdarstvo je izdelal 152 načrtov za boljše prometne zveze v oddaljenih gozdovih za zgradbo gozdnih potov in za gradnjo gozdnih vzpenjač in žičnic.
Izredno velikega pomena je pomoč kmetijske zbornice gorskim kmetom, ki se borijo za svoj obstoj. Na Koroškem je 237 nemških in 48 slovenskih zadrug, ki imajo skupno preko 50.000 članov. Tako moremo reči, da jc danes vsaka koroška kmetija včlanjena v kako kmetijsko zadrugo.
Nato je glavna skupščina kmetijske zbornice obravnavala jr redi og proračuna, ki predvideva 3,882.800 šilingov izdatkov. Zato jc treba zvijati doklado za kmetijsko zbornico na 125 odst. predpisa zemljiškega davka. Ta predlog je bil soglasno sprejet.
Soglasno je bil sprejet tudi predlog o sestavi posameznih strokovnih odsekov kmetijske zbornice. Ti odseki so: Glavni odsek, agrarni in social no-politični odsek, odsek za poljedelstvo, za gozdarstvo, za ži' vinorejo, za kmetijsko tehniko in odsek za mlekarstvo. Za vse te odseke so bili izvolje-ni odbori in nato tudi jnedsedniki.
Končno je glavna skupščina kmetijske zbornice obravnavala še razne predloge i*1 vprašanja, ki so važna za izboljšanje dohodkov kmetijstva. Tako ureditev prodaje mleka, ureditev prodaje svinj in goveje živine.
I
t Jaka Debevec
V Clevelandu, 11. marca 1952
V četrtek, 6. marca, ob pol deseti uri dopoldne jc umrl v Karitativni bolnici sv. Vincencija v Clevelandu, v Združenih državah ameriških, urednik in lastnik Ameriške Domovine, gospod Jaka Debevec.
Ra jnki jc bil rojen 25. julija 1887. v Begunjah pri Cerknici na Notranjskem (Slovenija). V Ameriko je prišel 1909. Tu zapušča soprogo Marijo, rojeno Andolšek, in 5 sinov in J hčer ter 12 vnukov. V Clevelandu živi tudi še njegov brat Anton, v Ljubljani pa sestra Marija, por. Remec.
Pogreb rajnkega jc bil v ponedeljek, 10. marca, iz slovenske župnijske cerkve Marije Vnebovzete na pokopališče Kalvarija (Cleveland).
Smrt rajnkega pomeni za slovensko katoliško stvar tako v Ameriki kakor sploh v vsem zamejstvu izredno hud udarec. Rajnki je bil lastnik »Ameriške Domovine’*, danes edinega slovenskega protikomunističnega dnevnika na svetu sploh. Obenem pa je bil tudi glavni njegov urednik. Pisal jc izredno lepo domačo slovensko besedo in so bili njegovi članki ter vse drugo njegovo pisanje v listu najbolj priljubljeno bra-
nje. Njegov list je hodil tako v idejnem ka kor tudi v narodno političnem pogledu vedno ravno pot.
Slovenski koroški stvari jc dal rajnki svoj list r edno z veseljem na razpolago. Za Družbo sv. Mohorja, »Naš tednik” in druge temeljne slovenske koroške zadeve se jc vedno intenzivno zanimal, kar potrjujejo tudi številni uvodniki o slovensko-koroŠki stvari v njegovem listu, ter vsak torek posebna rubrika pod naslovom »Slovenska Koroška”, kjer so dobili prijatelji Koroške vse važnejše novice od tam.
Slovenske stvari na Koroškem pa ranjki ni branil samo v svojem listu. Z enako, če ne še z večjo odločnostjo je branil njeno pravico tudi na odločilnih ameriških mestih. Rajnki in ohajski državni guverner, gospod Frank Lovše, tudi naše gore list, ki ju je vezalo vse življenje najlepše prijateljstvo, spadata brezdvomno med najboljše prijatelje slovenske koroške stvari na tej strani Oceana, ali kakor tukaj sedaj pravimo, na tej strani »izara”.
Naj mu je dobri Bog bogat plačnik tudi za vse to. Hudo prizadeti gospe in vsem njegovim iskreno sožaljel
Joannes Carantanus.
Ameriški Slovenci -
koroškim Slovencem
Cleveland 7. mavca 1952
Dragi gospod urednik! Tokrat pa se boste pa prav gotovo začudili, ko boste prebrali moje pismo. Mi tukaj v Združenih državah smo navajeni, da beremo v tukajšnjih slovenskih listih apele, to je prošnje z Vaše strani, za našo pomoč. Posebno lani, preden smo se odločili, da kupimo Mohorjevi družbi v Celovcu linotype za njeno stoletnico, da je mogla začeti obratovati s svojo tiskarno, je bilo takšnega branja tukaj več. Danes pa naj bo enkrat narobe! Danes pa bodite vi, gospod urednik, tako ljubeznivi, in dajte nam v svojem listu nekoliko prostora za našo prošnjo na Vas.
Vi dobro veste, da je tukaj v Združenih državah lepo število Slovencev tudi s Koroškega. Večino med njimi imajo oni, ki so prišli kot mladi in zdravi fantje in dekleta semkaj še pred prvo svetovno vojno ali pa takoj v prvih letih po njej. Večina teh živi po tukajšnjih velemestih. Posebno v Chi-cagi jih je veliko. Domala vsi ti so postali ameriški državljani in so si ustvarili na splošno lep gospodarski položaj. Vmes je tudi nekaj slovenskih duhovnikov. Na splošno sc vsi ti ljudje brigajo samo za svoj zaslužek in za svojo družino. Kar pa boli, je to, da so sc ti koroški Slovenci po veliki
Spisal: J. SIMON BAAR
GOLOBČEK
•	(57. nadaljevanje)
V župniji ni nihče, niti šolski upravitelj niti najmanj slutil, kaj je storil župnik. Samo cerkovniku se je zdelo, da se v župnišču nekaj kuha. To je sklepal ne samo iz Baričnih besed, ampak tudi Holoubek mu je češče kot. prej polagal na srce, kako naj na to ali ono pazi, ko njega več ne bo, dalje kje je kaj shranjeno, koliko je masnih oblačil, perila, mašnih knjig in kelihov. Jina temu ni pripisoval posebnega pomena, ker se je župnik, odkar ga je zadela kap, stalno pripravljal na smrt, jo vedno čakal in pogosto cerkovniku te reči razlagal. Celo ko so v župnišču razprodajali vozove, pluge, krave, kokoši, je Hanzek pripovedoval naokrog, da bo gospod župnik nehal gospodariti, da ga kmetijstvo ne veseli več, ko sam ne more hoditi in da bo zemljo dal v najem in vse prodal. Šele na svečnico so se jim odprle oči.
Vreme se je obrisalo; iz nočne teme in megle se je rodil veličastni Marijin praz nik. Na čistem nebu je plavalo svetlo sonce kakor zlata, od ognja žareča roža. Strnadi in škrjanci niso več zmrzovali, ampak so po mili volji žgoleli in poskušali svoja grla po mejah in v zraku. Vsa božja narava se jc prebujala v slutnji bližajoče se pomladi
Tudi v župnišču je bilo življenje veselo Imeli so goste. Pred dvema dnevoma je pri šel župnikov brat, včeraj proti večeru pa je prihitel spet dekanov kaplan. Vstopil jc
večini organizirali pri bivših odnosno tudi se danes nemško-avstrijskih podpornih, kulturnih in drugih društvih, kakor so to: »Karntner Klub Koschat”, »Alpenlander Mannerchor", »Gansgebirg”, »Almrausch”, »EdehveiB” itd.
Vsi ti rojaki bi bili domovini lahko v veliko moralno kakor tudi gmotno podporo, samo če bi jih znal kdo za to pridobiti. Tudi če so organizirani v nemških društvih, v veliki večini gre tu za nemške podporne organizacije, za slučaj bolezni ali nesreče odnosno smrti. V svojih srcih pa so ostali ti rojaki zvesti svojemu narodu, svojemu domu, svoji slovenski zemlji.
Mi tukaj, še bolj pa vi sami doma, veste, da ni fare na slovenskem Koroškem, ki ne bi imela vsaj enega svojega izseljenca tukaj. Z globoko hvaležnostjo smo lani brali v Vašem listu, kako ste se vseh teh spominjali in tudi molili zanje po svojih cerkvah. Hvala Vam za to! Prav je tako in v tem ne smete popustiti! To delo morate še poglobiti!
Kar pa bi Vas slovenski rojaki tu iz Amerike danes prosili, bi bilo to, da dajte domače teh ljudi pridobiti za to, da jim bodo naročili »Naš tednik”, »Nedeljo”, knjige
precej plašno in negotovo, toda Holoubek ga je sprejel nenavadno veselo in prisrčno.
„To me veseli, to me veseli,” se je že nekajkrat glasno veselil, „da prav vam, dragi gospod kaplan, predam pisarno. Saj ste tu kakor doma, joj, kako čas hiti, kmalu bo dve leti, odkar sem umrl in ste se vi mučili z mojimi papirji. Danes boste našli vse bolje urejeno. Jutri se bom še poslovil od žup-Ijanov, pojutrišnjem pa, ako bo volja bo-žja, nastopim dopust, prav za prav že pokoj,” mu je odkritosrčno in bratski voščil po večerji lahko noč.
Zjutraj je Holoubek vstal takoj, ko jc ura udarila šest. Zunaj je bila še tema. Na visoko obokanem nebu so mirno in rahlo trepetale zvezde in se smehljale župniku kot staremu znancu.
»Marija Devica se poslavlja. Kakor ved no ob svojem prazniku nam jc tudi danes dala lep dan,” je mislil Holoubek. Nategnil je jermen in nabrusil britev. Skrbno se je obril, pazljivo in dolgo se je umival, se preoblekel, končno si je celo z oljem na mazal sive in nekoliko razredčene lase.
»Danes moram biti lep,” se je smejal tej svoji nečimurnosti, gledajoč se v zrcalo, takoj pa jc postal ponižen in potlačil grešno misel. »Dedec grdi si in dedec z dolgim nosom ostaneš, četudi bi se namazal z vsemi dišavami Arabije,” se jc hudomušno sme jal, ugasil svečo in stopil ven.
Zunaj sc je zdanilo. Kaplan je šel v cer kev maševat, da bi ob devetih mogel žup niku asistirati pri blagoslavljanju sveč in pri procesiji.
»Danes bo posebno slovesno, z asistenco!’ -.e je bahal Holoubek šolskemu upravitelju, ki jc po prvem zvenenju prihitel v žup-
Družbe sv. Mohorja in drugo domačo branje. Posebno tudi po domačih slovenskih molitvenikih je večkrat povpraševanje.
Domači naj nadalje gledajo, da bodo ohranili živo pisemsko zvezo s svojimi do mačini tukaj. Kdor tega sam ni okusil, ne ve, kako dobro de človeku na tujem pismo iz domovine. Kolikokrat je vsako tako pismo prebrano in kako skrbno ga vsak varuje. To ni samo dogodek za prejemnika, to je tudi dogodek za druge sorojake. Ko pridemo zjutraj ali zvečer rojaki skupaj po delu v tovarni, je gotovo eno izmed vprašanj, ali si dobil kaj pošte od doma. In če je, koliko razgovora je nato o tem, kaj pišejo.
V potrdilo tega, kako sladka je na tujem domača beseda, naj Vam povem naslednjo /godbo. Bilo je neke nedelje zvečer. S prijateljem Nandetom, ki se ga ves Šmihel nad Pliberkom s svojo bližnjo in daljnjo okolico lepo spominja, sva se peljala s clevelandsko »Streetcaro” (cestno železnico) proti Public Squareu. Pogovarjala sva se slovenski, naenkrat se postaran gospod, ki jc sedel za nama, oglasi in vzklikne: O boy,
slovenska beseda!” In to je potem v pogovoru z nama še večkrat ponovil. Ganjen je bil, ko jc slišal iz najinih ust domačo bese-do. In ker sva bila mlajša od njega, se jc še posebej čudil najini lepi slovenski govorici. Tukajšnji rojaki, namreč posebno oni, ki so žc dolgo tukaj, in pa mladina, zelo radi v svoj govor vpletajo vsakdanje angleške besede, midva sva pa govorila čisto domačo slovenščino. Ta naš slovenski rojak je bil, da Vam po pravici povem, do solz ganjen, ko je slišal lepo slovensko besedo. Nikoli, dokler bom živel, ne bom pozabil tega doživljaja iz clevelandskega tramvaja. Gotovo to tudi Vas pretrese, posebno če se ob tem spomnite, kako se doma toliko ljudi naše krvi sramuje svojega slovenjega govora.
Gospod urednik! Sedaj veste Vi in vsi bralci tega pisma, za kaj gre. Ameriški slovenski rojaki vemo, da ne boste preslišali našega glasu. Hvala Vam že vnaprej za to! Lepo pozdravljeni Vi in po Vas vsa Slovenja Koroška.
Joannes Carantanus.
Mlinarjeve mame ni več
V torek, dne 4. marca, so nas po dolgi in težki bolezni za vedno- zapustili p. d. Mlinarjeva mama v Cirkovčah. Rojeni so bili leta 1875 v Vidri vasi pri p. d. Podgorniku. Leta 1900 so se poročili z Matejem Miiller, p. d. Mlinarjem v Cirkovčah.
Iz tega vzornega zakona je izšlo osem otrok, šest fantov in dve hčeri. Življenje Mlinarjeve mame je izpolnjevala ljubezen do otrok in skrb za domačijo. Svoje otroke so znali vzgojiti v pravem katoliškem duhu; zato so jih otroci vedno spoštovali in globoko ljubili. Se danes so trije sinovi in ena hčerka doma, saj jih je znala rajna mama tako lepo držati skupaj. Skupno so obdelovali obširna polja, skupno zgradili lepo stanovanjsko poslopje in sploh uredili gospodarstvo tako, da ga lahko štejemo k najbolj naprednim v vsej okolici. Do zad njega dne se je mama živo zanimala za gospodarstvo in otroci so kaj radi poslušali njene dobre nasvete.
Jeseni leta 1950 sta obhajala Mlinarjev oče in mati zlato poroko v lepi romarski cerkvi pri Božjem grobu. Veliko število znancev, sorodnikov in prijateljev se je zbralo takrat, da s slavljencema obhaja ta veliki praznik. Mama je bila še popolnoma zdrava in vsak je želel samo, da bi dočakala v krogu svojih dragih še jubilej biserne poroke.
Lansko jesen pa je začela rajna mama bolehati. Vsa zdravniški* znanost ni pomagala nič, zdravje se ni hotelo povrniti. Rajna je kmalu spoznala, da ne bo pomoči. Vdana v božjo voljo je prenašala vse bolečine. Skoraj vsak dan je sprejemala
sveto obhajilo. Znanci, sorodniki in otroci pa so jo pogosto obiskovali in jo tolažili. Dne 4. marca ob tretji uri pa je mirno v Gospodu zaspala.
Hitro se je raznesla žalostna vest o njeni smrti po vsej okolici. Sedaj se je šele pokazalo, kako spoštovana in priljubljena je bila rajna mama. Na stotine ljudi je prihajalo kropit in molit za rajno.
V četrtek, 6. marca, se je vršil pogreb v Nončo vas. Kljub izredno slabemu vremenu se je zbrala ogromna množica ljudi, da izkaže rajni zadnjo čast in jo spremi k zadnjemu počitku. Pogrebne obrede je opravil mil. g. prošt. Trabesinger. Pevski zbor se je na domu in ob odprtem grobu poslovil od rajne z ganljivimi žalostinkami.
Z rajno mamo so izgubili Mlinarjevi ljubečo in skrbno mater, vaščani pa dobro in vedno za pomoč pripravljeno sosedo. Ohraniti jo hočemo v dobrem spominu in prositi Boga: daj svetu še več takih mater kot so bili rajna Mlinarjeva mati.
Žalujočemu Mlinarjevemu očetu in otrokom p5 izrekamo iskreno sožalje!
■IM
Radioftitilušcrfci !
Opozarjamo vas na večerno oddajo v soboto, 29. marca, ob pol 7. uri, ki jo ;>>ri-rede dijaki in dijakinje celovškega učiteljišča pod naslovom: »Ta zima že zapušča nas, sedaj bo krajši čas.”
S petjem in recitacijami nas bodo uči-teljiščniki vpeljali v prijetno spomladno razpoloženje.
nišče povpraševat, »kako in kaj bo v cerkvi.”
»Kdo bo pa...” je hotel upravitelj zvedeti.
»Nc vprašujte! Lc ne vprašujte! Saj boste videli in slišali,” sc je smehljal župnik. Toda potem jc upravitelj in vsa župnija v resnici videla in slišala.
Holoubek je blagoslovil sveče, vodil procesijo okoli svetišča, slovesno pel mašo, po zadnjem evangeliju pa se je obrnil od oltarja proti ljudstvu.
Kakor na dlani so stali pred njim verniki iz Treštic in Poljan v cerkveni ladji. Marijin praznik, blagoslov sveč, lepo vreme kakor tudi to, da je počivalo vsako delo ua pol ju in v cukrarni, da tega dne ni bila na vrsti nobena narodna slavnost, ne izlet, niti shod, najbolj pa to, da so danes jaslice zadnji dan na oltarju, vse to je po srečnem naključju pripomoglo, da je bila cerkev nenavadno polna. Pri obhajilni mizi so se tiščale glave otrok, za njimi so stale njih matere, pri Marijinem oltarju so se gnetla nališpana dekleta, v klopeh so se sklanjali stavi preužitkarji s starkami, pod korom pa so se kakor vedno naslanjali na stene in stebre fantje in vsi zamudniki, ki so prišli potem, ko jc žc odzvonilo in niso mogli priti več naprej. Vsa ostala mestna gospoda pa je bila zbrana na koru.
Holoubek se je ozrl po cerkvi, nato oči priprl in bolj na pamet bral praznični evangelij o očiščevanju Marije Device v jeruzalemskem templju. Ko je bral Ho loubek: »In zdaj pustiš svojega služabnika. Gospod, po svoji besedi v miru,” se mu je pi i teh besedah glas občutno zatresel, tedaj ko jilt jc bral in tedaj ko jili je na pamet
ponovil kot začetek svojega običajnega nagovora. Vse njegove pridige so vedno izhajale iz svetega evangelija in obravnavale dejavno krščanstvo. Cesto niso bile povsem govorniško zasnovane in prednašane, marveč v preprosti in prisrčni besedi govorjene, tako da so pogosto bolj sličile krščanskemu nauku nego pridigi. Holoubek je včasih stavil celo vprašanje, pa ne samo otrokom, ampak tudi odraslim. Ti pa so mirno odgovarjali. Kakor hitro pa je župnik izgovoril besedico »torej” in začel govoriti o Mariji, materi Jezusa Kristusa, je cerkovnik prišel s kadilnico iz zakristije in vsi so vedeli, da se bliža »Amen”.
»Sedaj pa, dragi moji župljani,” je prišel Holoubek tudi danes takoj v svoj stari ton, brž ko je prebral evangelij, »vas prosim, da nc bi dremali, ampak vsi pazljivo poslušali, zato ker vam danes na tem svetu govorim poslednjič."
Tc besede so kakor blisk švignile po cerkvi in vse pretresle.
»Da, tudi jaz lahko rečem s častitljivim starcem Simeonom: .Gospod, odpusti svojega služabnika v miru,’ kajti zaradi bolezni ne morem več dobro izvrševati vseh dolžnosti svojega stanu, zato vas zapuščam in grem v pokoj na svoj dom. Danes bi vam pa rad povedal nekaj besed za slovo.”
Ženske so začele jokati, beli robci so se dvigali kot metulji in se dvigali k očem.
»Jokati vam ni treba, saj za jok ni nobenega vzroka,” jih je Holoubek takoj opomnil in roke so tedaj pokorno omahnile nazaj k molitvenikom, »toliko sem vas v teh letih vendar naučil, da se z nikomer za večno ne ločimo, ampak samo začasno, (nadaljevanje na 4. strani)
Bog je le „za bajke in pravljice”
V Sovjetski zvezi je pred kratkem izšla knjiga pod naslovom ..Velika sovjetska enciklopedija” za leto 1950/51. — V tej knjigi stoji napisano, da je Bog (seveda ga pišejo tam z malo začetnico) le bitje, ki spada še mogoče v pravljice in bajže ali bajke. Zato je v smislu označene knjige „največja dolžnost vsakega napredno vzgojenega državljana, da iztrebi vse ostanke verstva in verovanja v Boga.”
Tudi slovenski komunizem — katerega predstavniki in zastopniki hodijo tudi med našim ljudstvom po Koroškem in kateri pripoveduje, da je edini pravi komunizem na svetu — se bori na življenje in smrt proti Bogu. Medtem pa kriči, da se le bori za ustvaritev socialistične” države. Bori se ta komunizem proti katoliški Cerkvi, kriči pa, da odstranjuje zaostalost in zastarele predsodke, ki dušijo znanstveni razvoj v boljše življenje. Žive zažiga škofe, kriči pa, da- je to le ».naravni izbruh izkoriščanih množic, ki so izpregledale”. Preganja duhovnike in vernike, kriči pa, da zakonito postopa zoper javne škodljivce, ki ovirajo socialistično zgradbo.
Pripravljajmo izumiranje vere
Da pa ne bo spet kdo rekel, da pretiravamo in da potvarjamo resnico, hočemo v naslednjem navesti brez vsakega nadalj-nega komentarja nekatere odstavke iz „Ljudske pravice”, glasila komunistične partije Slovenije, ki piše v št. 7 z dne 16. februarja letos v članku „Na kratko o odnosu komunistov do religije” tudi tole: »Misel, da je vera privatna zadeva vsakega posameznika, si nekateri ljudje, ki pravijo o sebi, da so komunisti, tolmačijo po svoje oportunistično in se temu primerno obnašajo. Takim »komunistom” je treba povedati in pojasniti, da so na napačni poti. Vera je privatna zadeva za državo, se pravi, država smatra vero za privatno, to je zasebno zadevo. Za komunista pa vera ni in ne more biti privatna zadeva. Komunisti imajo svoj svetovni nazor, ki je zgrajen na znanstvenem socializmu, to je na marksizmu. To njihovo svetovno naziranje je v nepomirljivem nasprotju z vsako vero, z vsako religijo. Marx je rekel, da je vera opij za ljudstvo. Ta Marxova trditev je temelj marksističnega svetovnega naziranja o vprašanju religije. »Vse sodobne religije in cerkve ter vse religiozne organizacije smatra marksizem kot organizme buržoazne reakcije, ki pomagajo izkoriščati in po-neumnjevati delavski razred” (Lenin).
Nujno normalno razmerje med marksizmom in religijo je torej boj.
Zavedajoč se, da je nasprotje med mark-
sizmom in religijo nepomirljivo, da je to nasprotje nujno, bomo priporočali komunistom, delav. razredu in vsem naprednim ljudem naše dežele, da gre v tem boju predvsem za to, da z organiziranjem in pro-svetljevanjem delovnega ljudstva ter z na-daljnim razvijanjem naše socialistične gradnje pripravimo pogoje za izumiranje religije.
To pa seveda ne pomeni, da ne smemo že danes pospešiti naše dejavnosti proti religioznim predsodkom. Pogumno in pametno. Ne abstraktno, marveč konkretno, poslužujoč se izkušenj delavskega razrednega gibanja, ki je bogato resne antireligiozne dejavnosti. Na deželi pa predvsem z intenzivnim delom za ustanavljanje, utrjevanje in razvijanje kmetijskih zadrug. Ljudje, ki se na lastni izkušnji prepričajo, da utegnejo sami premagati tako imenovane slepe sile, ki so danes poznane, da utegnejo sami biti kos pojavom, proti katerim so bili prej brez moči, se prav kmalu in nevede odtujijo religiji. Temu bi še dodali prosvetno in kulturno delo: predavanja, predstave, recitacije, primerne filme itd. Zlasti pa dobre poljudnoznanstvene knjige.”
Tako torej piše »Ljudska pravica” glasilo komunistične partije Slovenije, brez katere volje, naloge in naročila se ne zgodi ničesar nikjer, kjer vlada ali pa so od nje odvisni in jo zato zagovarjajo.
Slovenski učitelj ne sme v cerkev
V »Slovenskem poročevalcu” št. 57 z dne 7. marca letos je članek pod naslovom: »Ne more biti pravi učitelj socialistične mladine, kdor dela drugače kakor pa uči”. V tem članku je rečeno med drugim:
»Okrajni svet za prosveto je povabil vse učiteljstvo iz okraja v Ljubljano, kjer so na uradni konferenci pregledali dosedanje delo vsega šolstva v okraju in si postavili napotke za nadaljne delo.
Zboru je predsedoval predsednik okrajnega sveta za prosveto.
Na konferenci je bilo naglašeno, da mora služiti ves pouk ciljem, ki jih zasleduje revolucionarni delavski razred. Naloga šole ni samo ta, da mladino poučuje in ji trpa znanost, socialistična šola mora mladino tudi vzgajati, in sicer po načelih marksizma-leninizma.
Nedavna odredba ljudske oblasti, ki je na podlagi ustavnih določil ločitve cerkve od države ukinila nadaljnji pouk verouka v šolskih poslopjih, je omogočila, da je bila
dosežena enotnost do vprašanja pouka ve-ronauka za vso našo državo.
Ker je osnova pouka na naših šolah znanstveni svetovni nazor in mora učitelj poučevali le resnično znanstveno utemeljeno znanje, ne more biti pravi učitelj socialistične mladine tisti, ki eno uči, dela pa drugače. Zato pri nas ne bo mesta-za učitelje, ki sicer uče, kakor jim to veleva učni načrt, pa se predajajo naukom misticizma in mračnjaštva, kakor jih to uči cerkev. Zato morajo učitelji in profesorji, kot vzgojitelji našega bodočega roda, delati in živeti po načelih socializmu predanih sodelavcev, sicer zanje ni mesta v naših učiliščih, čevljar lahko obiskuje cerkev in izdeluje dobre čevlje. Za prosvetnega delavca pa ni mogoče dvojno življenje, da poučuje po socialističnih načelih, živi pa v misticizmu."
K gornjem članku in k gornji zahtevi ni treba nobene razlage, le to bi pripomnili: Ali ni popolnoma pravilno, da naše ljudstvo na Koroškem, ki hoče in zahteva krščansko vzgojo svojih otrok, ne zaupa onim, ki hočejo svoje prosvetno delo nasloniti na načela, kakor jih zagovarjajo pristaši mar-ksistično-komunistične miselnosti.
„Vera je strup“
Dne 15. t. m. je govoril jugoslovanski ministrski predsednik, maršal Tito, študentom v Beogradu in je med drugim izjavil: „Ne smemo več dopustiti, da bi našo mladino zastrupljcvala vera.”
Da to niso samo besede, ampak se to tudi izvaja, kaže slučaj v Mariboru. Po uradnem poročilu je bilo na mariborskem učiteljišču izključenih 30 učiteljiščnikov, ker so bili »nevarnost za vse učence na učiteljišču”. In v čem je ta nevarnost obstojala? V poročilu je rečeno, da so imeli izključeni učiteljiščniki »protidržavne namere” in tla so bili pod vplivom nekaterih katoliških »duhovnikov, ki so znani nasprotniki ljudstva.”
Znano pa je, da so v Sloveniji nasprotniki ljudstva ©ni duhovniki, ki niso člani tako-zvanega Ciril Melodijskega društva duhovnikov.
Kdo je dal povelje ?
Tako sc sprašujejo pri »Slov. vestniku”. To pa jim kar lahko povemo. Na reklamo, ki smo jo brali v »Slov. vestniku” za komunistične liste »Ljudska pravica” in »Slov. poročevalec”, smo se za te liste zanimali in smo se iz njih tudi marsikaj naučili.
Glej »Slov. vestnik” štev. 15 z dne 27. II. 1952.
Ognjišče pod hrastom
(Slovenci v kanadskem pragozdu)
V zatišju pod hrastom je naše ognjišče, iz kamna preprosto zgrajeno; pa vendar, ko glad nas po delu obišče, nasitimo tu se pošteno.
Ob strani postavili smo rogovile, počez pa železo na ražnje, kotličkom so ponvice se pridružile, hej, fantje, zdaj treba bo pažnje!
Za drva ni sile in rada gorijo, ker suha so kakor lepenka; jedila nam v kotlu se brž prismodijo, na ražnju pa žge se pečenka.
Ob štoru za mizo sedimo kot svatje, po stari slovenski navadi,
Dolenjci, Gorenjci — po materi bratje, zato pa imamo se radi.
Po gozdu dišijo pečene dobrote, privlačnost za ptice poznanke, in vrane pozimi so tudi sirote, pobirajo srake ostanke.
Za gostim grmovjem sc skriva lisica, v bližino si zdaj še ne upa; ponoči pa prišla bo, drzna tatica, le škoda, da nimamo strupa!
Prileže se mastno večerjo zaliti, le hitro izpraznimo vrče!
Pomito posodo je treba shraniti na veje in hrastove grče.
Takole se včasih kar dobro imamo Slovenci, v objemu tujine; ob štoru v pragozdu pojčmo,
kramljamo,
obujamo davne spomine.
Ant. škerbinc
mjNaše prireditve —-------- -----------------J??®
VABILO
Farna mladina v Šmarjeti v Rožu uprizori v nedeljo, dne 30. marca t. 1» ob 3. uri popoldne v farnem domu igro »Stari in mladi”.
Mladina, ki se pripravljaš na družinsko življenje in prevzemaš posestva, pridi in poglej, kaj te uči ta življenjska igra. — Vabljeni vsi, od blizu in daleč. — Vstopnina je namenjena potrebam farnega doma.
ŠT. JAKOB V ROŽU
Farna mladina priredi v nedeljo, 23. marca, ob pol treh popoldne in ob sedmih zvečer ljudsko igro s petjem v 5 dejanjih:
»POCENI PRSTAN”
Presenetljiva, do solz ganljiva igra, o svetosti zakona, zakonski zvestobi, pa tudi o strašnih posledicah sovraštva in nevoščljivosti.
Vsi prisrčno vabljeni! Pridite, ne bo Vam žal!
in da vsi, ,po dolgi, trudapolni zemski poti se znajdemo na nebu drug drugemu nasproti,’ ” je pri tem navajal Holoubek svojega ljubljenega pesnika* ter nadaljeval brez vsake lažnive narejenosti suho in trezno: »Živel sem tu med vami in često si nisem vedel sveta, kaj početi z vami. Vaša narava namreč ni ustvarjena iz nobene čiste kovine, ne iz zlata ljubezni ne iz jekla vere niti iz srebra upanja. Toda spet niste zgneteni samo iz gline nevere niti iz blata mlačnosti, ker znate zaplameneti in sc navdušiti, kakor ste pokazali ob letošnjih praznikih. Vi ste neki poseben srednječeški duševni bron, zagonetna zlitina, čudovita zvonovina neznane in skrivnostne zmesi. Od vsega imate nekaj, v vsem ostajate polovičarski in nedosledni. Ničesar ne umeje-te samostojno premisliti in do konca speljati. Ne ljubite nič izrednega, tako kot duševni lenuhi se vedno in v vsem prepuščate modnim trenutnim smerem in tokovom. Kakor pločevinaste vetrnice na strehi se tudi vi ravnate in sučete po vetru. Verujete, da čez noč postanete neverni, ljubite, pa takoj spet sovražite, upate, toda že prihodnji trenutek v obupu vijete roke. Na Boga se ne spomnite, dokler vam voda nc teče v grlo. Ko se že potapljate, tedaj pa kličete: Oče naš ..-.! in hočete, da bi se Bog takoj oglasil in vprašal: Kaj pa želiš? In brž ko odgovorite: Tesno mi je pri srcu, ali-duša mi je bolna, ali: življenje mi je za grenjeno, bi moral Bog vse pustiti in reči: Takoj ti pomorem! Tedaj pa vsi takoj vpi jete: Meni najprej, najprej meni! Ako vam pa Bog takoj ne pomaga, žc godrn jate: Mo-
* Celakovski: ,,1’occstnij".
lil sem, pa ni nič pomagalo. Ko bi bil Bog, ne bi smel trpeti krivice. Čemu še moliti, čemu še hoditi v cerkev in prejemati svete zakramente, čemu po veri živeti. — Odgovorite, zanikajte, če morete. Ali niste takšni?"
Zupljani verno priznavajo, prikimavajo in jim je kar prijetno, da jih gospod tako prijema in jim naravnost v oči govori, kar veseli so tega duhovnega bičanja.
»In jaz,” je Holoubek nepričakovano zasukal, »ah, jaz sem še večji slabič kakor vi vsi skupaj. Hotel sem vas iz vaše zaspanosti zdramiti, toda zastonj sem vas dražil, odprli ste samo oči, zagodrnjali, čemu vas vznemirjam, obrnili ste se na drugo stran in dalje dremali. Jaz pa si nisem vedel z vami sveta in pomoči. Nedostajalo mi je zmožnosti in moči, da bi vas mogel podvreči, da bi vas mogel potolažiti, ozdraviti, vas dvigniti ter na srce prižeti. Peklo me je, da nisem tak duhovnik, kakor ga vi potrebujete, in zato vas prosim, da mi to odpustite in nič slabega o meni nc držite v spominu.”
Tudi te besede so župljanom po godu. Kaj bi to! Srborit in trmast kavelj si bil nekoč kakor oven, pa vendarle dobričina, si ponavljajo že znano sodbo. Holoubek pa jim ne da mnogo časa za brezpomembna razmišljanja. Odkašlja se in znova sproži »Torej moji dragi župljani,” v zakristiji so po teh besedah zarožljale verižice na kadilnici in mežnar Jina se je z ogrinjalom preko roke in z očmi, uprtimi na pridigar ja, prikazal med vrati, »takoj bom skončal, Jina! Poslavljam se od vas vseh, pravim vam zadnji zbogom, velikim in majhnim, in vas priporočani močnemu varstvu matere
našega Gospoda Jezusa Kristusa ter vam želim tri reči: najprej, da bi ljubili Boga in se vedno zatekali k njemu in ne samo tedaj, ko vas sila priganja. Drugič, da bi se vsi skupaj z menoj sešli v nebesih. In nazadnje, da bi dobili boljšega župnika, kakor sem bil jaz. — Amen.”
»Dodeli nam to nebes Gospod,” so iz navade odgovorili vsi župljani, Holoubek pa se jim je ljubeznivo in hvaležno nasmehnil, odprl tabernakelj in jim podelil blagoslov.
XI. Konec vsega za vedno Kot da bi na treštickem zvoniku ob bur-ji iztresel pernico, tako naglo se je razvedelo med župljani, da bo župnik odšel že jutri ali pojutršnjem. Otroci so jokali in zbudili tudi v srcih starih spečo ljubezen do Holoubka. Holoubek kar ni mogel iz cerkve domov. Ljudstvo je nanj čakalo in, ko je vendar le prišel s kaplanom iz zakristije, so se tiščali okrog njega, mu podajali roke, mu želeli srečo in se mu zahvaljevali. Slišali so se pa tudi uporni glasovi: »Ne pustimo vas proč, niti ne pustimo drugega duhovnika sem; dokler boste živi, ne smete od nas.” Mlademu kaplanu so mravljinci gomazeli po hrbtu od tesnobe, Holoubek ni prilival olja na ogenj, kajti vedel je, če bi se za te vzklike zmenil in jih skušaldušiti, da bi se plameni tem bolj razgoreli. ..Pojdimo, le pojdimo,” je vlekel upravi telja proti župnišču jn, oprt na kaplana, pogumno hitel in se prerival skozi množico, šele doma se je oddahnil. Bariča jim je postregla s kavo, Holoubek pa je predstavil svojega brata in se upravitelju pri zajtrku izpovedal. »Dekan me sili v pokoj in po pravici. Saj sami najbolje veste, kako težko
hodim, šolarji me vozijo v šolo in iz nje, ob pogrebih šepam, da je grdo, čim dlje, tem večji in hujši pohabljenec sem. Moj prijatelj, kanonik dr. Souček, me je že pred časom zaupno opozoril, da me nameravajo zaradi neozdravljive bolezni upokojiti, da ne bil bil iznenaden, ko bi dekret nenadoma prišel, in tako sem sklenil, da jim .grem naproti in pokažem, da nisem navezan na mamon, da me ne drži tu župnija in njeni dohodki.”
»To vendar vsi vemo. Navajeni smo drug na drugega. Vaša bolezen nikogar ne moti. Ob njej lahko dočakate še visoko starost. Dajte se premisliti,” ga je pregovarjal upravitelj.
»Zato je, dragi prijatelj, žc prepozno. Saj tu že sedi moj naslednik,” se je smehljal župnik in pokazal na mladega kaplana. »In midva, gospod kaplan, bova šla takoj na delo. Ne bo dolgo trajalo. Cerkveni in župnijski inventarji so urejeni. Izkaz o setvi in letini ter seznam o mlačvi pa imam v miznici.”
»Saj vendar ni mogoče, da boste tako hitro odšli,” je spet segel v besedo upravitelj, »saj imate še konje, kočijo in treba bo pospraviti še pohištvo.”
»Tudi to se bo zgodilo,” sc je smejal župnik. »Jutri ali pojutrišnem pride iz Plzna voz za pohištvo — velik ko barka — in vanj bomo spravili vse pohištvo. Kuhinjsko kramo bo Bariča razdelila, konje bo pa Hanzek zapregel v voz, se ogrnil v kožuh z nanožnikom in se bo peljal k nam domov. Brat, Bariča in jaz pa sc bomo peljali z vlakom.”
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob pol 9. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse.
Popoldanska služba božja je ob nedeljah in praznikih ob štirih popoldne.
LETINA
Med svetim misijonom je umrl stari Rebernikov oče, Jožef Lepko. Dalj časa je bil bolan. Bil je priklenjen na posteljo in dom. Med svojo boleznijo je večkrat sprejel svete zakramente, bil tudi spreviden 18. februarja, imel pa je posebno milost, da je mogel sprejeti svete zakramente še pol ure pred smrtjo in je tako vdano v Gospodu zaspal. Celo noč se je že bojeval s smrtjo in kakor bi še na nekaj čakal, ni mogel umreti, komaj pa so zapustili dušni pastir njegovo bolniško sobo, je zapustil to solzno dolino, v kateri je veliko trpel, trpel še prav posebno v času svoje bolezni. Dne 6. marca smo ga spremljali k zadnjemu počitku ob veliki udeležbi, kljub slabi poti in hudem mrazu. Naj počiva v miru!
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
V Šmihelu smo imeli, od 2. marca do 9. marca obnovo svetega misijona, katerega sta uspešno vodila misijonarja, prečastita gospoda salezijanca dr. Srečko Zamjen in dr. France Cigan.
Misijon je dobro uspel. Slišali smo velike resnice misijonarja. Z vso resnostjo sta nam povedala tudi, kaj zahteva sveti oče, papež Pij,XII., od svojih otrok v sedanjih težkih časih, ko se bije boj med Kristusom in satanom. Pred vsem so nas pozivali k pokorščini, katero smo dolžni kot dobri zvesti otroci matere Cerkve.
Nekako trda, toda pravična, se nam je zdela zopet beseda, ko smo jo v drugič in tretjič slišali o prepovedi čitanja komunističnih listov. Omenila sta imenoma »Slovenski vestnik” in „Volkswille” za naše kraje. Seveda pa velja isto tudi o drugih listih, kot Borec itd. in pa o vseh listih iz onstran meje, kot »Poročevalec”, »Pravica”, itd. Je to strup, ki zastruplja naše družine z materialističnim nazorom in idejami, ki so katoliški veri sovražne in nasprotne. Katoliško Cerkev imenuje komunizem sovražnik 1, zato je samo po sebi umevno, da katoličan ne sme brati listov, ki blatijo pa-peža-r škofe in Cerkev, nas katoličane.
Misijon je dobro uspel in če ne bi bilo toliko snega, mraza, slabih potov in vetra, bi bila udeležba še veliko večja. Veselo pa je bilo, da smo videli tokrat ravno one v cerkvi, ki drugače ne pridejo in sb morale stare ženice in starci ostati radi slabega vremena doma.
Pomladni plašči, obleke, sakoji in hlače za dame, gospode in otroke priporoča
WALCH ER
Celovec—Klagcnfurt, lO.-Oktober- Strasse 2.
GONOVECE
Pregovor pravi: »V tretje rado gre.” Pogosto opazujemo, če sta umrla dva farana, jima tretji kmalu sledi na božjo njivo. Tudi v čarfovi družini je šlo v tretje. Leta 1949 smo pokopali očeta Jožefa Žerjav, lani čarfovo mamo, letos pa je bila vrsta na Stefiju.
Štefan Žerjav je bil rojen v Ročicah v kotmirski fari 6. 12. 1886. Zapustil je Kot-maro vas in se preselil k svojemu bratu Jožefu, ki je bil postal gospodar čarfovih mlinov in pekarije. Pridno in tiho je opravljal svoje posle, še zadnjo moško nedeljo je bil pri zakramentih. Zadnje tedne pa ga je začela mučiti huda bolezen, hiral je vedno bolj in bolj, zdravniška pomoč je bila preslaba, srce je obnemoglo in tako je podlegel v torek, 11. marca, tej bolezni.
V četrtek smo ga spremljali na zadnji poti k večnemu počitku. Po maši zadušnici so mu zapeli pevci »Nad zvezdami”, ob odprtem grobu pa »Oj tužna pot ’ in »Vigred se povrne”. Zastave, pod katerimi je rajni štefi živel, so ga spremljale tudi k zadnjem počitku. G. župnik pa so se poslovili od dobrega in zvestega farana. Stavili so ga možem za vzgled za stanovsko nedeljo. »Ce sem čakal na koga zastonj na stanovsko nedeljo, na Štefana mi ni bilo treba kedaj čakati zastonj, štefi je redno držal svoje stanovske nedelje. Zadnja stanovska nedelja je bila tudi zadnja pot v cerkev,” je razodel g. župnik.
Štefan je bil zvest ud tretjega reda in je
n nas m
foškem
skušal postati deležen bogatih milosti, katere nudi tretji red svojim udom. Ubog in reven se je tako bogat vračal v večno domovino. S trpečim Zveličarjem je hodil to trnjevo pot skozi solzno dolino.
Mrtvaški bratje pa so mu svetili na zadnji poti in upamo, da so mu prisvetili tudi tja pred večno luč, ki je Kristus. Saj je nosil krstno obleko neomadeževano skozi svoje življenje, čemur nam je bila priča bela krsta. Rajni šteli je bil dobra preprosta duša, ki je živela in služila svojemu Bogu v svetosti in pravičnosti vse dni svojega življenja. Rajni naj počiva v miru; Čarfovim naše sožalje.
SELE
Redko kdaj sledi v družini žalostnemu dogodku tako hitro vesel dogodek kakor se je zgodilo pri Zgornjem Trklu. Dne 4. februarja je tam umrla posestnica Helena Wasner. V testamentu je določila, naj ima njena nečakinja Angela, ki je bivala pri njej od rane mladosti, v hiši stanovanje do smrti. Enako pa je določila tudi vojnemu invalidu Matevžu Maku.
»Če pa imava oba pravico bivati v isti hiši, pa prebivajva kot mož in žeaa, sta si .rekla. Kar hitro je šlo, kajti čez dober te-
vstopu v življenje jn ločitvi s tega sveta. Vendar je bilo njeno življenje nekaj drugega: pot skozi trpljenje v večno življenje.
Rajna je bila mati štirim otrokom, trem hčeram, od katerih je ena v zgodnji mladosti umrla, in sinu. Pokojnica je bila mnogo bolna. Zadnja tri leta pa je sploh bila privezana na bolniško posteljo. Mnogokrat v svoji bolezni je sprejela sv. zakramente. Tako je res dobro pripravljena stopila pred večnega Sodnika. S seboj je nesla zaklad molitev in pa trpljenje bolniške postelje. Zlasti hči Rezi se je potrudila in skrbno stregla bolni materi, enako sta bolnico rada obiskala še druga hči in pa sin.
Možu je težko ob izgubi žene, s katero je 45 let živel v zakonu. Njemu, otrokom in drugim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Besede, ki so pod podobo Križanega napisane in so bile njeno vodilo, naj veljajo tudi nam:
Skoz trpljenje in križ, te pripeljem v paradiž!
GORENCE
V četrtek, dne 13. marca so umrli v Srednji vasi na Gorenčah Roscher Franc, pd. Parevnikov oče. Parevnikovega ata je zadel
Učitelji, naročajte »HLADI R0D“!
Ust je odobrilo za ljudske in glavne Sole ministrstvo za prosveto na Dunaju
den, v torek 11. marca, sta že stala pred poročnim oltar jem. Za dan in uro poroke in maše ni vedel nihče drugi, zato tudi običajnega »zapenjenja” in odkupovanja ni bilo. Ker se je poroka vršila v postnem času, je bilo vse opravljeno tiho brez posvetnega šuma.
Ženin in nevesta sta vsak na eno oko slepa: on je izgubil oko v prvi svetovni vojni, ona pa že kot mlado dete na neznan način. Zato naj se pa v zakonu vsak z enim zdravim očesom tem bolj ljubeznivo gledata, se ljubita in si medsebojno pomagata.
Tako zakonsko srečo jima vsi želimo!
ŠTEBEN V PODJUNI
Imeli smo v torek, dne 11. marca, dan vednega češčenja. Že cel teden poprej so imela dekleta mnogo opravkov z venci in s snaženjem. Toda pričakovani dan je prinesel vsem faranom zadovoljstvo, zlasti pa duševni mir. Ker smo se dobro pripravili, tudi uspeh ni izostal, če pomislimo, da šteje župnija samo 300 duš in je od teh izpolnilo 230 svojo dolžnost, kakor se pač spodobi ob vednem češčenju. Imeli smo sedem sv. maš Ob koncu pa je Gašperčeva družina pripravila dober obed, tako da je bilo vse zadovoljno in Židane volje.
V pustu se je oženil tudi Bavhov Polda, ko si je pozidal lepo hišico. Pripeljal je svojo izvoljenko iz Nemčije. Želimo mu vse najboljše v novem stanu. Pred kratkim si je postavila v štebnu tudi Toncerjeva Micka soliden, toda res lep dom. Naj uživa v njem srečo in blagoslov.
Pridite k nam!	n g
GOSTILNA CrO fliCr
CELOVEC, St.-Veiter StraGe
Dobr, pijače, poceni domača kuhinja! Govorimo aloven,ko!
SVEČE - LEDINE
Malokdaj je v Ledinah kaj novega. Na samem smo in le redko kdo zaide k nam. Tudi snega smo imeli precej pa še ga je dosti, da ne vemo, kdaj bo vigred prišla k nam. Nekdo pa je vendar našel k nam: bela, koščena žena smrt in nam ugrabila našo sovaščanko Ano Rinner.
Pokojna je bila rojena 10. novembra 1877 v Svečah. Januarja 1907 se je poročila s Ferdinandom Rinner. Zdaj sta z možem, ki si je s pridnostjo zgradil domek, živela v Ledinah. Na pepelnično sredo letos je bln ga žena zatisnila svoje trudne oči.
To je na kratko povedano o njenem
pred tednom dni mrtvoud, kateri jim je vzel dar govora.
Pokojni Parevnikov ata so spadali med najstarejše farane na Gorenčah. V letošnjem septembru bi bili dopolnili že 82. leto. Poročili so se z domačinko Terezijo, roj. Diexer, že 17. 2. 1896 in so letos obhajali že tudi 56. obletnico svoje poroke. — V zakonu se jim je rodilo 13 otrok, od katerih pa žive danes samo še štirje. — Na zadnji pustni ponedeljek, ko je bila sv. maša za mašne brate, so bili še pri sv. maši. Gotovo si niso mislili, da bo to njihova zadnja pot v farno cerkev. Pri večnem češčenju, dne 27. novembra lanskega leta, smo jih videli, da so še s prav zgledno pobožnostjo prejeli sv. zakramente. Domači pripovedujejo, da so vsak večer veliko molili na čast sv. Družini za srečno zadnjo uro, zato upamo, da jim je bil večni Sodnik milostljiv pri sodbi.
S svojimi sosedi so živeli ves čas v lepih odnošajih. Radi so pomagali, komur in kadar je bilo treba. Posebno med zadnjo sve-
Rizling in Burgundec liter 13 šil. Pregrin jala šil. 16.70, 18.90, 19.90. Kuhinjske brisače šil. 6.50.
BRUNI M E 51 Cclovec-Klagenfurt
tovno vojno so veliko dobrega storili družinam, ko ni bilo skoro nikjer nobenega mlajšega moža ali fanta doma.
Sploh so rajni Parevnikov oče vse življenje ljubili delo. Brez dela jih nisi nikoli videl. Saj pa je bilo tudi treba prijeti za delo. Kajža je bila majhna, otrok pa veliko. Pri delu jih je tudi našla smrt.
Rajnemu očetu naj sveti večna luč, žalujoči vdovi, otrokom in vsem preostalim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
Isti dan kakor Parevnikov oče pa je umrl tudi Temeljnovi družini v Srednji vasi najmlajši sin Rudi, kateri je preživel koma j dobra 2 meseca. Mali Rudi je bil pri rojstvu in še nekaj tednov po rojstvu popolnoma zdrav, zato domači nikakor niso mogli misliti, da je smrt že zopet tako blizu. Smrt najmlajšega sina je za Temeljnovo družino hud udarec, posebno boleč še za radi tega, ker jim je bela žena v teku dveh let in pol iztrgala iz lepe družinske skup nosti že drugega sina. — Tudi Temeljnovi družini izrekamo ob bridki izgubi malega Rudija globoko sožalje.
GORJE
Bilo je pred 25 leti, na Marijin praznik — 25. marca 1927 — ko je prišel k nam za dušnega pastirja naš sedanji župnik, prečastiti gospod Franc Katnik. Od takrat upravlja in vodi z neutrudljivostjo in veliko ljubeznijo našo gorjansko faro, kjer je nekoč župnikoval Matija Majar Ziljski.
Ko praznuje naš gospod župnik ta jubilej svojega dela, mu gorjanski farani prav prisrčno čestitajo. Ob enem pa ga tudi naprošamo, da bi bil še dolgo naš duhovni oče in svetilnik ter kažipot v tem razburkanem času.
Zahvaljujemo se gospodu župniku za ves njegov trud v teh preteklih 25 letih, ki so bili hudi zlasti v vojnem času. Takrat nam je bil gospod župnik vsem v največjo tolažbo. Vsakega je znal po očetovsko posvariti, vsakega je znal podučiti, za vsakega je imel prijazno besedo.
Sočustvovali smo z njim, ko so mu v vojnem času izselili starše, sestre in brata. Kako je moralo boleti srce, ko je zvedel, da so vzeli dom ter pognali po svetu očeta, ki je bil vsakemu dober, ki je vedno vsakemu pomagal in vsakemu samo dobro želel. Kako je bilo bridko, ko je izvedel naš g. župnik, da brata niso pustili niti v izšeljeni-štvu v pomoč staršem, moral je na bojišče, kjer je padel.
Naj bo gospodu župniku v malo zadoščenje in veselje, da so vsi farani v vseh težkih trenutkih zadnjih 25 let sočustvovali z njimi, da pa so bili tudi oni veseli vseh njegovih uspehov in se z njimi veselili ob veselih dneh.
Tako naj bo tudi v bodoče, v takem razpoloženju naj bi na? gospod župnik praznovali ta jubilej in ta3li naj bi doživeli pri nas še mnogo jubilejev.
MOKRI JE
V št. 1. letošnjega »Našega tednika” smo pod dopisom iz Mokrij poročali o novem pokopališču v Mokrijah ali pa o povečanju pokopališča v št. Danijelu. Na ta dopis smo prejeli že pred tedni drugi dopis, ki pa doslej zajadi pomanjkanja prostora še ni prišel na vrsto, kar naj nam dopisnik dobrohotno oprosti. Dopis pa se glasi:
Ni še dolgo, kar smo brali v »Našem tedniku” o pomenu in potrebi novega pokopališča v Mokrijah. Vendar pa moramo povedati, da Mokrijanci le ne mislimo biti »častna izjema” kakor želi dopisnik. Naše
Vse poljedelske stroje
kosilnice mlatilnice Čistilnice za žito slamoreznice sadne stiskalnice dizel motorje kakor tudi: mlefne centrifuge stroje za surovo maslo
mliai
za moko in zdrob grablje za konjsko vprego izruvače za krompir gnojnične črpalke električne plotove za pašnike električne motorje L L d.
šivalne stroje nove in rabljene rabljene že od S. 750,— naprej) Bencinske motorje rabljene (generalno repa-rirane)
nudi najugodneje:
MAKTRAUN
Pliberk - Bleiburg, Kumesttig. 14
Glavno zastopstvo AGRlA-univcrzalnih strojev, ki kosi žanje, orje, okopava in s katerim je mogoče tovoriti do 400 kg z 20 km bnine. — Zamenjam ali vzamem v račun tudi rabljene bezin- in dizel-motorje.
javno mnenje nasprotuje namreč novemu pokopališču v Mokrijah. Ako pa bi že proti volji Mokrijancev prišlo do novega pokopališča, tedaj pa bomo zahtevali tudi nedeljsko službo božjo s pridigo vsako nedeljo. Tako bodo imeli rajni res korist, verniki pa si bodo prihranili zamudo časa.
Sicer pa smo Mokrijanci taki, da ljubimo mir, zato pa nam je drag tudi samotni kraj pri Sv. Danijelu. Tam leži naša božja njiva v prosti gorski naravi. Upamo, da bo tam prostora za nas vse. Saj je danes že pri vsaki hiši manj ljudi kakor pa jih je bilo pred desetimi leti. Pa tudi radi hodimo k Sv. Danielu: starejši, ki se mučijo po strmi poti, imajo pa zasluženje za to pot-
BCupujte padmrn taprniU, ki oglašalo v našem listu! '*«
Bajec je afiadai sadna dmje
_ Zaradi visokega snega v letošnji zimi zajci v gozdu niso mogli najti skoraj nobene hrane in to so si iskali po naših sadovnjakih. Pri tem pa so povzročili na sadnem drevju tako ogromno škodo, da ta ni v ni-kaki primeri s koristjo, ki nam jo mogoče donaša Jov. — Prvo, kar moremo in moramo pri tem napraviti je, da škodo takoj prijavimo, in skušamo tako dobiti od lovskega društva vsaj delno poravnavo škode. Vse škode nam pa nikdo ne more povrniti.
Ko pregledujemo poškodovana drevesca, se nam zdi. najbolj škoda seveda mladih drevesc, ki imajo oglodana dcbelca. čim tanjše je še deblo tem bolj je mogel zajec glodati globoko v les in tem večja je škoda, če so oglodana ta debelca okoli in okoli, ni nobenega upanja več, da bi drevesce še ostalo pri življenju. Pričakovati pa moremo, da bo drevesce pognalo iz zdravega debelca pod rano nove mladike. Od teh pustimo najmočnejšo, ki je pognala blizu konca še zdravega debelca in jo privežemo k kolu ali pa tudi k štrclju, ki smo ga pustili od poškodovanega suhega debelca.
Ako pa ima drevesce že premer okrog 7 cm in več, zajec zaradi malega gobčka večinoma ni dosegel lesa. Pri teh obglodanih drevescih je ostal večinoma nepoškodovan kamjjij, po katerem se vrši rast drevesca. Ta drevesa bodo še rastla naprej v celoti, torej tudi od poškodovanega mesta navzgor in se ne bodo posušila. Vendar pa je tudi tem drevesom treba pomagati, da si preje in lažje ter bolj temeljito opomorejo.
Ako je skorja nad kambijem oglodana, je nevarnost, da se kambij nato posuši na soncu in vetru. Pred izsušenjem moramo torej kambij zavarovati. To pa storimo tako, da rano ovijemo s papirjem. Se boljše pa je, da namažemo na rano močnik, napravljen iz ilovice. Temu ilovnatemu močniku smo primešali kravjak, da se ilovnata zmes bolje prime rane. To zmes nato lahko še ovijemo s papirjem in povežemo.
Moramo poizkusiti zdravljenje rane tudi tako, da zamažemo rano s ccpilno smolo. Vendar se po mojih izkušnjah tako zdravljenje rane ne obnese tako dobro.
Na vsak način pa moramo skrbeti za to, da mlada poškodovana drevesca dobijo zadosti hranilnih snovi, da se morejo hitreje obraščati. Zato jim moramo pognojiti tako, da podkopljemo pod drevo hlevski
gnoj-
Če je kambij vsled oglodan ja preveč poškodovan, bodo po dobrem gnojenju pognale pod oglodanim delom debla krepke mladike, ki jih od približno junija naprej uporabimo za premostitev rane s tem, da jih nad rano odrežemo in cepimo za lub (skorjo) nad rano zdravega dela debla Tudi teža snega je letos polomila ali
upognila in potegnila v snežno odejo več ali manj vej drevesne krone. Te tako upog njene veje so nato zajci oglodali. Polomljene veje odžagamo tik ob deblu. Če pa je veja prav potrebna in važna, odlomljena šele proti koncu, jo odžagamo na zdravem delu nalomitve. Zelo verjetno bo pognala kmalu krepke poganjke.
On veje, ki jih je zajec oglodal, obvije-mo s papirjem, ker je zamazovanje na vejah bolj zamudno in počasno delo. Rodni les obvijati se ne bo dalo. V les ogrižanega porežemo lahko s škarjami, ostalo pa pustimo.
Da bomo imeli dosti močnih in dolgih mladik za premostitev dolgih ran na deblu, bo priporočljivo, da kakšno drevesce za pozebo odporne sorte, ki dela debele poganjke, posebno močno razredčimo in mu nato močno pognojimo. To se pravi, da podkopljemo dkrog tega drevesa veliko sprstenele-ga gnoja. Tako drevesce bo nato pognalo krepke mladike.
Zdravi del nad rano ostane še mesece pri življenju, četudi kambij rane zamre. Močne in ravne mladike bomo vcepili nato pod in nad rano za lub (kožo) in sicer vcepimo kake štiri mladike v celem obsegu debla. V par letih bodo postale te mladike toliko debele, da se bodo rjh straneh pritiskale druga k drugi in s tem bodo tudi
Našim gospodinjam
VRT V SPOMLADI
Alfa-guojnični sodi v vseh velikostih Vlfa-gnojnične sesalke za ročni in strojni pogon.
vetlno in v dobri kakovosti dobavlja
KURT MARKTL & CO.
kiucii|ski stroji tn nadomestili deli Celosti - Klagenlurt, Sl Peter, končna postaja obusa, Vftlkermarktei Strasse Nr 117.
zrasle skupaj in v nekaj letih se ne bo več videlo, da je bila tu zamrla rana.
Dosti naših iznajdljivih sadjarjev je iz svoje lastne zamisli to že napravilo, ne da bi o tem kaj od drugih čuli ali da bi to kje čitali. S takim postopanjem pa so rešili obglodano drevesce pogina. — Da jaa te dolge mladike (mostički) ostanejo v svoji legi in de se ne izmaknejo in se s tem po-sitše, jih moramo z motvozom (špago) na redko obviti, jih na več mestih privezati, da jih tako pritisnemo k rani. Če nimamo prej dosti dolgih mladik, premostujemo lahko tudi še meseca julija. Vendar pa ni izključno, da do takrat že kakšna drevesna krona kakega obglodanega drevesca zamre ali pa da se koža tega obglodanega drevesca več ne mlaji.
Nudimo torej poškodovanim drevescem predvsem dosti hrane in storimo nato še vse drugo, kar je potrebno in rešili bomo večino obglodanih drevesc, ki so sedaj videti v brezupnem stanju.
ing. Marko P o 1 z e r
Motil bi se zelo, kdor misli, da vrtnar pozimi nima dela. Res je, da je zima čas počitka, toda le za zemljo in rastline, ne pa za vrtnarja. Kdor res ljubi vrt mu ne zmanjka nikoli dela in skrbi zanj. Dokler je v začetku zime še kopno in mraz dopušča, je še vedno kako delo na vrtu. Ko pa pritisne mraz, je vrtnarskega dela celo dovolj v topli sobi in v delavnici. Popraviti in razdeliti je treba orodje, napraviti načrt za naslednjo leto. Kako bo treba gnojiti, kako premenjati kolobar; še posebno pa je treba pomisliti, kakšna semena bodo potrebna. Ta semena je nato treba pravočasno oskrbeti in tudi mogoče preizkusiti njih skrivnost če imamo semena še iz lanskega leta. Mnogo je včasih zamujenega pri delu na vrtu, ako ni semena pravočasno pri roki.
Ob zimskih večerih pa vrtnarske knjige in časopise v roke. Gotovo ne znamo vsega, četudi nam vrt lepo uspeva. Vsak potrebuje novih pobud. Kdor vrt res ljubi, bo tudi vrtnarske knjige in članke rad prebiral.
Ves v pričakovanju stoji vrtnar pri oknu in opazuje, kdaj vendar izgine zadnji sled snega iz vrta in že vidi v duhu lepo rastočo razno zelenjavo, ki bo dokaz spretnosti in marljivosti. Prav letos bi naša gospodinja, ki si je v zimskem času nabrala novega znanja o vrtnarski umetnosti, rada vrt praktično razdelila, da bo vsak košček zemlje izkoriščen in da bo dal čim več pridelka.
Na vrtu je precej velika gredica moto-vilca-repinclja. Tega bi rada gospodinja kar izpod snega izkopala, da bi mogla čim preje postaviti na mizo zelene solate. Na drugi gredici je solata, nato špinača in na gredi tam ob strani je zimski česen. Na vse te gredice bo pozneje, ko bo iz njih vse porabljeno, nasadila gospodinja kapusnice (zelje, koleraba ali karfijola). Ves ostali vrt je že v jeseni prekopan in pognojen z vle-žanim mešanim hlevskim gnojem. Sedaj pa hitro zemljo samo plitvo prerahljamo
in poravnamo ter napravimo lepe gredice. Gredico, ki je najbolj sončna in zavetna, morda ob zidu, še posebno lepo prerahljamo in potresemo s kompostom. Tu bo gospodinja vzgajala sadike, da jili nato sadi na stalno mesto.
Kakor hitro je mogoče, bo nasejala gospodinja solate berivke in vmes mesečne redkvice, s katero bo razveselila mlade in stare. Korenje in peteršilj počasi kalita, zato hitro s tem semenom v zemljo. Najboljše v tiste gredice, kjer sta rastla preteklo leto čebula in česen. Tudi špinače si takoj nasej. Staro zimsko boš morala čez poletje odstraniti, ker gre v cvet. Na posebno, zavetno gretlico pa nasej vseh vrst kapusnice in zgod. rdeče pese. Če hočeš tudi sadike paradižnika in paprike vzgajati doma in nimaš tople grede, napolni majhen zabojček z dobro zemljo in tu vsej seme paradižnika, že sredi februarja in skrbno pazi, da je zemlja vedno vlažna in zaboj postavi na sončen prostor. Če pa bi sejala paradižnik na prosto, bi sicer zrastel in vzkalil, a nato bi zelo počasi rastel in bi slabo zorel. Prav tako je z zeleno, le da to seme v naših krajih večkrat sploh ne vzkali.
Na to posebno gredo si vsej tudi razne vrste glavnate solate, kakor majniške kraljice, Viktorija in druge. AH poznaš seme na zunaj, če ni morda prestaro in boš zaman čakala, da vzkali. Seme zelene in peteršilja, če je sveže in dobro, močno diši. Vsako seme mora imeti prijetno svežo barvo in se mora svetiti, če je sivkasto ali celo diši po plesnobi, je gotovo prestaro in to seme ne bo dobro kalilo.
Da bo vrt tudi mladini v veselje in da bo v okras hiše, ne pozabi si preskrbeti zgodnjega cvetja. Mačehe si nasej že avgusta in jih boš spomladi posadila tja, kjer želiš njih cvetja. Istočasno kot mačehe tudi spominčice vzgoji. Ne pozabi pravočasno obrezati ribezla.
To bi bilo najvažnejše, kar moraš opraviti na vrtu še v mesecu marcu, torej takoj, ko sneg izgine in se zemlja odtali.
KRATKE ZANIMIVOSTI
Semensko žito - po znižani ceni
Kakršno seme — taka žetev. To je staro pravilo, ki pa še vedno v polnem obsegu velja. Le premalo to pravilo še vedno upoštevamo.
Zato opozarjamo vse kmetovalce, da je dala ameriška misija za izvedbo Marshallove pomoči na razpolago večjo vsoto za pocenitev semen za pomladno setev jarih vrst pšenice, ječmena in ovsa.
Prošnje oz. prijave za to seme morajo biti vložene pri prisfojni kmetijski zadrugi ali pa pri trgovcu s tem semenom najkasneje do 25. marca. Prijave, ki bodo dospele po tem datumu, ne bodo več upoštevane.
Ker semena ni dosti na razpolago, da bi bilo mogoče v polni meri ugoditi vsem po-
trebam in vsem prošnjam, more dobiti vsak semena samo za eno petino njivske površine, ki jo misli prosilec zasejati z jaro pšenico, ječmenom ali pa z ovsem.
Cene za to originalno semensko žito so (v šilingih za 100 kg);
Pri odvzemu pod 100 kg
pšenica	ječmen	oves
290,-	310.-	290.-
pri odvzemu od 100 do 200 kg 310.-	330.-
pri odvzemu nad 200 kg
326.-	346.-	326.-
Ponovno priporočamo vsem kmetovalcem, da ne odlašajo, ampak takoj odpošljejo prijave za semensko žito. Lc tako si boste zagotovili dobre pridelke.
310.-
Pridelek lucerne
Najrazličnejša uporaba lucerne je dovedla do znatnega povečanja njenega pridelka v Združenih državah. Trenutno je v Združenih državah 30 milijonov ha travnikov, na katerih pridelujejo seno; na približno eni pelini te površine pridelujejo deteljo lucerno, ki predstavlja približno tretjino pridelka sena (okoli 91 milijonov ton na leto).
Visoka hranilna vrednost detelje, s ka-
tero izrabi živina popolnoma vitamin A, pride v dobro tudi pri vzreji perutnine, ki hranjena z lucerno leže jajca z dovoljno količino vitaminov A. Zdaj proučujejo znanstveniki še možnost uporabe te hran Ijive rastline za človeško prehrano.
Deteljo lucerno sejejo zdaj po travnikih za krmo, po pašnikih za pašo, uporabljajo jo pa — primerno dehidrirano — tudi za izdelavo raznih živilskih primesi in v indn Striji.
KONEC SVOBODNIH KMETIJ
Bolgarski ministrski predsednik, Vulko čerkvenkov, skuša popolnoma zatreti razred neodvisnih bolgarskih kmetov, tako-imenovanih kulakov. Kot poroča neka bolgarska agencija, je dejal: „V naši državi so kulaki v takem položaju in razmerah, da bodo v bodočnosti popolnoma izginili kot razred. Ta razred omejujemo in izmozga-vamo z zakonitimi ukrepi. Iztrebitev indo-lentnih duš kmetov je dolgotrajen proces, ki spremlja pot do njihove popolne spojitve v zadruge.”
Sedaj pa naj pride še kdo in naj uči ter pripoveduje, da vključitev v komunistično upravljane in nadzorovane zadruge ni kolektivizacija in likvidacija svobodnih kmetij. Kar je rdeče v Bolgariji, ne more biti drugačne barve v Jugoslaviji in je iste barve tudi pri nas, pa naj „Vestnik” in njihovi gospodarji še tako goreče prepričujejo, da rdeče ni rdeče in da njihove zadruge niso kolektivizacija.
ZEMELJSKA LASTNINA IN DEMO-KRACIJA
Bivši pomočnik ameriškega kmetijskega ministra, Norris Dodd, je bil ponovno izvoljen s GO proti 1 glasu za glavnega ravnatelja Prehranjevalne in poljedelske organizacije Združenih narodov (FAO).
Na zasedanju je med drugimi govoril tudi indijski predstavnik, minister za prehrano in poljedelstvo, Shri K. M. Munshi, ki je dejal;
„Če kmet ni zakoreninjen na svoji zemlji, bodisi posamično ali v skupinah, demokra cija nima izgleda za obstanek.”
Japonski predstavnik je dal poročilo o agrarni reformi na Japonskem in za katero na splošno menijo, da je to najuspešnejši poskus na tem področju.
KMETIJSKE ZADRUGE V AMERIKI
Po najnovejših statističnih podatkih je
/.daj v vsaki od 3000 grofij, na katere je razdeljeno ozemlje Združenih držav, povprečno šest poljedelskih Zadrug.
Te zadruge, ki jih je skupno okoli 19 tisoč, upravljajo in nadzirajo kmetovalci sami, ki so v zadruge investirali skupno že nad milijardo dolarjev. Zadruge imajo zdaj nad 6,600.000 članov, za okoli 200.000 več kot pred letom dni. S tem je v zadrugah včlanjeno šest desetin oseb, ki so zaposlene s poljedelstvom.
JEKLO - ZNAK MOČI
Statistični podatki o svetovni proizvodnji jekla dokazujejo, da je industrija, ki temelji na demokratičnih načelih, najbolj produktivna. Iz zbranih podatkov sledi, da so Združene države izdelale v letu 1951 približno 46 odst. svetovne proizvodnje jekla, ki je znašala približno 227 milijonov ton. Devet evropskih držav, ki so izven železne zavese, pa je izdelalo 3 milijone ton več jekla kot Sovjetska zveza in njene podlož-niške države skupaj.
ELEKTRIČNA SILA IN GORIVO
Po statističnih podatkih, ki so jih obja vili Združeni narodi, je odpadlo v letu 1950 na Združene države 12 odstotkov svetovne proizvodnje električne sile in goriva, na Evropo 26 odstokov, na Sovjetsko zvezo pa 12%.
SVETOVNA PROIZVODNJA BOMBAŽA
Celotno svetovno proizvodnjo bombaža v lanskem letu cenijo na 34.2 milijonov bal (1 bala - 225 kg), to je več kakor pa znaša svetovna potrošnja. Zato pomeni ta proizvodnja napram potrošnji znatni presežek. — Zato tudi ni čudno, da so pretekli mesec znatno popustile cene bombažu na najvažnejših bombažnih borzah v Združenih državah.
POCSMI PRODAJA v trgovski hiši
faSClsi^ŠTi se je pričela! Varčno kupiti pomeni: kupiti v trgovski hiši CfcšOfS
Celovec • Klagenturt Fleisthmarkt
MOJA ROJSTNA VAS
V sredini med dvema jezeroma leži na lepem sončnem hribu moja rojstna vas. Sredi vasi stoji moja rojstna hiša. Dragega očeta ni več, že dolgo ga klije črna zemlja. Tu v tej hiši je prvič odmeval moj otroški glas, tu mi je tekla zibelka, ob kateri je dolge noči prebedala moja draga mati. Tu sem se učila sklepati roke k molitvi in spet je bila mati, ki je petkrat in desetkrat in tudi stokrat sklenila moje nerodne ročice k Bogu in molitvi.
Prišla so leta šolske obveznosti. Ker ni bilo v naši vasi ne šole in ne cerkve, smo morali hoditi eno uro daleč v šolo. Zbrali smo se vedno vsi otroci iz vasi in korajžno smo jo nato krenili proti šoli. Tudi ob nedeljah sc nismo dali ustrašiti in smo tako tudi ob slabem vremenu, ob težavni poti redno hodili ob nedeljah v cerkev. Vselej smo se veselili adventa, ko smo smeli z odraslimi k zornicam, k svilnim mašam. Z veseljem smo otroci nosili baklje, saj brez luči ni bilo mogoče priti skozi temni les. Kar cela skupina odraslih in otrok se nas
Molino za postelje 100 odst. bombaž, 156 cm šir. Ul 22.80. Prešite odeje šil. 175. Platno, 80 era šil. 10.80.
S KUN N ER Celovec-Klagenfurt
je nabralo včasih skupaj in tako smo jo včasih v veliki skupini pripihali po naši „str-mici”. Tedaj pa so oni v dolini že zagledali baklje in so rekli: „Aha, sedaj pa pridejo oni čez vrh”.
Tako so potekala blaženo otroška leta. Toda otroška leta so kmalu minila in kmalu smo bili v dekliških in fantovskih letih. Zbirali smo se radi ob nedeljah ob trati sredi vasi, ob dolgih zimskih večerih pa na naših domovih. Vmes pa smo peli in tudi igrali na naših odrih ter prebirali naše lepe slovenske knjige. Se danes imam dobro v spominu tiste Prešernove poezije, majhne rdeče bukvice, ki smo jih nekoč dobile ob zaključku nekega tečaja. Kar naučile smo se nekaterih pesmi.
VOLKER MOBEL
Kuhinje, jedilnice, spalnice in oblazinjeno pohščtvo v bogati izbiri na obroke in kreditne pole (Hausratkreditschein).
Cclovec-Klagpnfurt, Villacherring 47
Veliko smo delale tudi ročnih del, napravile smo lepe namizne prte. Fantje so nam sicer včasih tudi nagajali, toda vedno smo se pošteno zabavali. Kakšne hujskanje ni bilo na vasi. Saj so na to strogo pazili naši starši in vzgojitelji, ki so bili sicer dobri, toda strogi, vsi pa so bili dobri medsebojni sosedje.
Z leti pa je prihajalo vedno več tujcev v našo vas, kar je prineslo sicer nekaj blagostanja, je pa tudi slabo vplivalo. Rahljati se je začela vaška skupnost in nekateri so poznali samo še to mestno gospodo.
Prišlo pa je še hujše, prišla je vojna, ki je docela razdvojila našo vas. Fantje so odšli na fronte, dekleta pa smo žalostne ostale doma in v strahu bedela vsaka za sebe. Nj bilo več med nami onega zaupanja kakor kdaj preje. Sosedje so se bali drug drugega. Celo taki so bili med njimi, ki so pozabili na svojo narodnost in so celo vstopili v fašistično obveščevalno službo. S tem pa je seveda vedno bolj ponehavala vaška prijaznost in medsebojna povezanost. Tako je legla na našo vas temna senca in usoda nas je raztepla na vse strani. Toda vedno smo se radi vračali nazaj v rodno vas.
Bila pa sem ob vsakem obisku huje razočarana. Zgolj sovraštvo vlada sedaj v tej moji ljubi domači vasi. Zgodilo se je, da se
Mesečina v soteski
V globini struge stebrov valovi, zrcali v njem previs se lep, leden — v razpokah — v stolpih skal — pa tajnost ždi, čaroben po klečeh sc vzpenja sen...
čeprav razkošje luna ti pričara, le vsako bitje tebe se boji... še divja koza zate nič ne mara, ko vedno tvoj snežni plaz grozi —
Tako samuješ celo zimo nema, ko še drugod sinica je, strnad — po dnevu tudi čaka v tebi tema...
Kaj čuda, da te nima nihče rad!? —
A luna ti je vsako noč še zvesta; spominja te, da prišla bo pomlad... in ko bo maj, ti lepa boš nevesta!
Tvoj vonj in cvetje vsak iskal bo rad.
Poglej, čar mesečine te že zdaj vso spremeni, da v barvah vseh si krasna! — Počakaj z nami, saj spet pride maj — pozdrav bo pivi tebi: pesem glasna!
Valentin Polanšek
Pomagaj
Ptička lačna v snegu prosi:
„Oh drobtinic mi natrosi!
Kako dolgo že gladujem, dneve in noči zmrzujem!" —
Revica na veji čaka — vsa se trese ... včasih plaka ... Drugo jutro tam na bregu mrtva že leži v snegu —
Mi pa hišico imamo, vanjo vsak dan zrnje damo. Ptičica pa prileti se naje — in odleti... in hvaležno žvrgoli: dobri Bog povrni ti!
Valentin Polanšek
je poročil ugleden kmet, ki je povsod pri ljubljen, toda sosedje so mu bili sovražni. Hotel pa je kmet to priliko izrabiti in se z vsemi sosedi spraviti. Zato jih je povabli na gostijo. Vsi so mu obljubili, da pridejo, toda na dan poroke jih ni bilo. Imeli so izgovore kakor oni v svetopisemski priliki. Vprašal je nekdo soseda, zakaj ni prišel na svatbo on in njegovi sosedje, pa je odgovoril: ..Namenoma nismo prišli, naj vsi vedo, kako se imamo na vasi.”
Pri tem moram pomisliti, kaj bi bilo, če bi na pr. kruta usoda zadela tudi mojo vas, tako kakor je zadela nesreča nekatere vasi v Sloveniji. Kaj bi ti sosedje napravili in kaj bi dejali, ako bi se kaj takega zgodilo, česar pa Bog ne daj? Vsi bi morali nositi težo bremena.
Zato bi moral že sedaj biti sosed sosedu prijatelj in bi moral z njim prenašati hudo in bi se zato tudi z njim veselil.
Prelesti zime
Ko butne barve v to belino zliva jutranja zarja in zrcali se v njih, neb6 v čaru zlatem se umiva, zemljo zbudi pomladno — mladi prvi dih.
Opoldne v blišču divnem je omamljen od brezna do kraljeve gore celi sveti...
Jaz nisem več v hiši tu osamljen, v presrečno dušo sem od teh krasot pregret!
Zvečer, ko bisere čarobne siplje na svet zaton kot zlatooki, dobri kralj, skrivnostnq se v dolino noč pri tiplje, večernica poljublja vse iz večnih dalj!.,.
Ponoči iz blesketa tc beline odseva diamantni in kristalni žar!... Smehljaji modročiste mesečine spopolnijo prelestne zime — nočni čari —
Valentin Polanšek
Bela, stroga, čudna žena -
Doline naše gole so zavite v mehkoto nežno te bejine —
Pod plaščem belim so vse ruše skrite, vse spi... nobeno bitje ne pogine... Glej, bela žena čuva stvarstvo speče, da Vesna bo prinesla mlade srečel
Za starčke in dojenčke pač ne mara, brez vonja je njen dih hladan; ledenih rož na okno jim pričara, da upe v maj jim vzbuja vsaki dan -Glej, stroga žena zunaj mir želi... Izčrpana priroda zdaj naj — spi!
A druge, ki jo motijo sedaj, napada smelo ostev mraz, v soteskah in na gorah — kakor zmaj grozi povsod moreči snežni plaz! — Glej, čudna žena vsem molče veli: Mirujte, da se stvarstvo ne zbudil
Valentin Polanšek
OfiraniHio stare navade
(dopis z dežele)
Cas beži in prav nič ne čaka, da bi se mi prilagodili novim razmeram. Ako ne znamo in nočemo korakati z njim, gre čas mimo nas, včasih pa tudi preko nas. Zato je pravilno načelo, da moramo upoštevati pridobitve in zahteve časa.
Vendar pa so nekatere stvari, kjer bi morali ohraniti stare navade, ker nam samo te zagotavljajo obstoj in napredek. Na to misel sem prišla, ko prebiram naše liste. Prvo pri tem je, da moram vsako delo začeti v božjem imenu. Pri tem sem se spomnila našega dobrega in globoko vernega očeta ter njegovih lepih navad.	v
Vsako jutro, ko so oče vstali, so šli k studencu in se umili s svežo vodo in to v poletnem kakor tudi v zimskem času. Ko so se vrnili, so se pokropili z blagoslovljeno vodo. Nato so pred križem zmolili vsaj en očenaš, pa če se jim je še tako mudilo. Sele nato so šli na delo.
Ko je izginila v vigredi bela snežna odeja, so začeli pripravljati plug in ko je bila zjutraj živina nakrmljena, so stopili pred hišo in so zaukazali: „Vsi v hišol” Sledili smo takoj ukazu in šli. Ze so oče držali rožni venec v rokah in začeli so moliti za sveti blagoslov pri delu na polju. Po končani molitvi so vzeli blagoslovljeno vodo, poškropili so z njo plug in živino, ki je bila že pripravljena za delo, prekrižali so se in rekli: „No, pa pojdimo v božjem imenu.” Ko so zasidrali plug v prvo brazdo, so rekli: „Bog daj en dober čas.”
Ko je bilo poleti na polju vse narejeno, in je že pognalo v rast, tedaj so vstali oče vsako nedeljo vedno prvi, vzeli so rožni venec in blagoslovljeno vodo in šli na polje. Pri tem so škropili in molili: »Bog nam daj za potrebo!”
Ko so postali dnevi topli in je trava že poganjala, tedaj je morala živina na pašo. Oče niso čakali, da bi živina pojedla zadnji šop sena. Zelo so se veselili tega dneva. Tedaj so šli pod podstrešje, prinesli dve veji od blagoslovljenega prajtelna. Eno vejo so zrezali in naredili tri križe, ki so jih položili pred hlevska vrata, poškropili so nato z blagoslovljeno vodo vso živino, obesili so jim zvonce, nato pa na pašo. To je bilo mukanje in zvončkanje, da je bilo veselje poslušati. Za živino pa so šli oče z blagoslovljeno šibo. Pa ne pomnim najmanjše nesreče, da bi se dogodila pri živini. In večkrat je oče dejal:,, Zakaj bi se bal nesreče, ko pa delam v božjem imenu.”
Ko so pripeljali prvi voz sena domov, so ustavili oče konja pred mostom na hlev, vzeli so tri križce, narejene tudi iz prajtelna, položili so jih pred most, poškropili z blagoslovljeno vodo, nato pa rekli:„Naj bo v božjem imenu,” in so peljali.
Spominjam se, kako so nas večkrat učili, bilo nas je šest, ko so rekli „V Boga zaupajte, nanj se zanesite, pa bo dobro vam in narodu.”
Metod turnsek:
Soefa sli, amilju domača !
(Iz. novele Junaki »Mrzle vode”)
Dolgo sc je vlekla zima, v nočeh mrzla, da jc še zajec iskal svojo mater. Januar je trdo pritiskal s svojimi hudozimci. Obir in Košuta sta s svojega hrbta pošiljala leden piš. Tudi v februarju ni bilo bolje. Sv. Valentin ni maral pokazati ključa do korenin. Kantom skrivačem pa jc za živež skoraj žc trda predla. Štirje močni, zdravi hrusti nekaj pospravijo. Peter je moral prav skopo odmerjati hrano in še s kurivom je moral štediti. Naj bodo rajši lačni in medli in otrpli, kot da bi jih po hoji v snegu zalezel kakšen sovražnik. Nak, nikamor iz bun kerja, dokler so obdani s snegom!
„Pa beri, igraj na harmoniko, posluša; radio, zlekni se na pograd in spi, ko ti „ta lačna” kruli v želodcu, le ven ne!” je svoje fante pogosto tolažil poveljnik Peter.
Zaradi njegove strogosti so se sicer često sprli, ali končno je le obveljala Petrova.
Sele sv. Matija sc je fantov usmilil in s toplim jugom začel mehčati zmrzlo snežno skorjo. Na Košuti so o začeli trgati in gr-tneti plazovi. Vogrš:	. je z naraslo snež-
ni«) bučala vse bolj. Drevje po gozdu se je
pokanjem reševalo snežnih bremen. Tudi na prisojnih krajih je sonce že kar dobro pobiralo sneg. V jutrih in ob večernih zarjah se je z veliko radostjo oglašal že kos. Zažvižgal je tu eden, tam drugi, ondi tretji.
»Duš, v vigred gremo, v vigredi” so si oddihavali fantje skrivači in žarnih oči po-moljevali glave skoz bunker, ki je čez dan bil odprt. Se nekaj dni pa se bo tudi od bunkerja odcedilo in skrivači bodo smeli nekoliko na sprehod. Najprej bodo poromali h kapelici na Sedelce, da se Mariji zahvalijo za varstvo.
Fantje so iz dneva v dan postajali ne-strpnejši. Ptiči po gozdu se v vsej živi radosti spreletavajo in pojo do ginjenja lepo, lisjak že laja in tudi srnjak bleja, le oni šc morajo čakati in biti zadnji... No, pa saj bo kmalu gorak veter posrkal sneg in vlago tudi po gozdu, tudi okrog bunkerja ...
Na Gregorjevo jc Hanzej prvi vstal. Dvignil je pokrov, pokukal z glavo naokrog. Ostrmel je. Vsepovsod je bilo kopno, suho. Z mladostno silo je skočil ven, kar padel na zemljo in jo poljubil. Nekje iz globine mu je vrelo.
»Pozdravljena, preljuba zemlja, ti, zem tja naša domača! Bog s teboj, Bog, ki te je ustvaril! Kot v cerkvi okoli oltarja bom s spoštovanjem stopal po tebi, po tvoji pr sli in tvoji krši, o zemlja naša!”
»Kaj pa mrmraš? Kaj pa je?” je stegni) glavo in vrat skoz odprtino tudi Peter.
»Fantje, vigred, vigred! Vsi ven, ven! Bog je ustvaril zemljo, oj zemljico, glejte jo!” je Hanzej ves zavzet pel in se navduševal.
Naglo so skrivači rinili drug za drugim v božji dan, v prosto naravo ... Nebo je bilo čisto, sinje, kot da cvete, po dolini in po gorskih grebenih se je lesketalo sonce, na vseh koncih in krajih so žgoleli ptiči... O ti prelepi, preljubi, sladki domači svet! Svoj živ dan fantom skrivačem rodna zemlja ni bila tako pri srcu kot to jutro.
Peter je dovolil, da so smeli od bunkerja, v hosto in h kapelici. Le cunje so si morali navezati na obuvalo, da jih po stopinjah v sveži prsti kdo ne bi izsledil.
Pri kapelici je vsakdo izjokal svoje gorje, ki ga je bilo polno srce: Lužnikov!, oče, mati, sestre so v pregnanstvu, do ljubih dc-čev — nevest, po katerih jim koprni duša, ne morejo, rodni dom in domačija pri Kališniku so v oblasti tujčevi... O življenje, o domovina!
Cvetna nedelja je bila zgodnja. Že zadnje dni marca. Fante se je lotevala otožnost. Se vsako leto so pletli prajtlje, le lansko leto jih niso in tudi letošnje leto jih ne bodo. Ti hudikova vojska! In vendar so jim oči izbirale po gozdu les, ki se devlje v prajtelj. Hanzeju, Kališnikovemu gospo darju, ki ga je tako pogosto vleklo tja na rob gozda, da je ondod zrl svoj hram in svoje posestvo, se je trgalo srce, da je do ber streljaj od lastnega doma-izgnanec. Ka-
nalčan ne bo nesel v cerkev prajtlja za hišo, njive in travnike, saj ta nacist ne hodi v cerkev... Hanzejevo srce ni našlo pokoja, dokler ni staknil nekaj podleskov, trobentic in telohov, nalomil nekaj mladega vejevja s popjem in vse povezal v šop. V cerkev ne more, bo pa v kapelico ponesel. Materi božji in Jezusu položil v naročje, da bo prajtelj blagoslovljen! Kdaj pozneje, ko bo temna noč, ga po drobcih raznese na svoj svet, da bo blagoslovljen, obvarovan hudega, da se bo še mogel kdaj nanj vrniti...
Zadnje dni velikega tedna so skrivači vsak večer zahajali k »božjemu grobu” v kapelico. Križ so bili sneli s stene in ga položili na tla ter okrog »mrtvega Boga” nastlali trobentic in razpuščajočega se popja. Tudi svečko so prižgali, ko so skupno molili žalostni del rožnega venca. Slednjič so še polslišno zapeli žalostinko:
»Oljsko goro tiha noč pokriva ..
Drhtela je njihova pesem, plamenček sveče na tleh ob sv. razpelu je prasketal. Zvezde na nebu so tiho mežikale in polna luna je srebrila božje stvarstvo. Le zdaj pa zdaj so jo zagrnili po nebu hiteči, raztr gani oblaki. Fantom je bilo tesno pri srcu. Tudi oni so na gori, na gori trpljenja, stra hu in negotovosti... O Kristus na križu, kdaj bo konec velikega tedna za Koroško in ves slovenski narocF
(Nadaljevanje sledi)
StMMHčkc oddaje, i/ eadiu,
CELOVEC (val 417.2 ra)
Toroiila in objave |>ri vsaki popoldanski oddaji.
25. marca: terski govor — pesmi in glasba. — 21. marca: 14.30 Teden in mi — Slovenske umetne pesmi. — 25. marca: M.30 Ustoličenje koroških vojvod (II. del). — 18.S0 Slovenska narodna pesem (Bela krajina). — 26. marca: H.30 Oddaja ra podeželje. — 27. marca: 14.30 Zdravnik — „I.epo nam poje klarinet..— 28. marca: M.30 Komentarji — Sodobna vprašanja. — 29. marca 8.45 Ir slovcn ske literature — 18.30 Poje rbor učiteljišča v Celovcu. — 30. marca: 7.15 Verski govor — Poje sek-stet sester Smrtnikovih.
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo.
20. marec: 14.00 Jezikovni pogovri — 14.10 orkestralna in solistična glasba — 18.45 harmonika —
21.	marec: 14.00 znane melodije — 17.50 Narodne pesmi s harmoniko — 21.20 Pevski koncert. —
22.	marec: 17.10 Zvoki iz harmonike — 18.30 Narodne pesmi. —
Hill mataga človaka"
popravlja v najmodernej.Siii delavnicah najugod* ne|šd vsa popravila radlo-aparalov. anema na gramol. ploSče, dobavlja ves eleirlro-molona
Radio Schmidi, Čelovee-Klagenfurf
RADIO TRST II
306,1 m ali 980 kc sek
Dnevne oddaje: 7.13-8.30- 11.30-14.30, 17.30-
24.00.	Ob nedeljah: 8.00—21.00. Poročila dnevno:
22. marca: 13.00 Šramel kvintet in duet — 13.30 Kulturni obzornik — 19.00 Pogovor z ženo — 20.10 Zabavna glasba — 22.00 Čajkovski: Hrestač; suita. — 23. marca: 9.00 Kmetijska oddaja — 11.30 Oddaja za najmlajše — 12.15 Od melodije do melodije — 13.00 Glasba po željah — 18.00 Iz delavskega sveta
—	19.00 Iz filmskega sveta -- 21.00 Književnost in Umetnost. — 24. marca: 13.30 Kulturni obzornik —
19.00,	Mamica pripoveduje — 20.30 Okno v svet — 22.30 Plesna glasba. — 25. marca: Glasba po željah
—	20.30 Aktualnosti — 21.00 Dramatizirana povest. ~ 26. marca: 13.30 Kulturni obzomik — 19.00 Zdravniški vedež — 20.30 Sola in vzgoja — 21.00 Vokalni kvartet — 22.30 Pestra glasba.
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri ..Verska ura".
NEW-YORK
(val 19, 25, >1, 49, 251 in 379 m) Oddaje vsak dan ob 18.-13,13 in od 19.30 do 19.45 (samo val 379).
Zelo ugodno zamen ja lan in konopljo menjalnica in tkalnica
H. KERESZTUKV,
L1NDKNHOF, pošta Vblkcnuarkt-Velikovec.
Elektro-Rauter, Beljak-Villach
Instalacije, svetilke, električni štedilniki, ra dijski aparati, električne naprave, hladilniki
GLEDALIŠČE
Začetek nb 2». uri
20.	III.: „Tosca”, opera.
21.	III.: Dic drči Musketiere”, romantična ope-
reta (pršič).
22.	III. „Dic dret Musketiere”.
23.	IIP. ob 10.30: „Sperltnge in Gotteshand", igra. 23. III. ob 20. uri: ..Tosca”.
URADNE OBJAVE
POSOJILNICA V SKOPICAH VABILO
na letni občni zbor' posojilnice v Skofičah r. z. z n. z., ki sc vrši v nedeljo, 30. marca ob 10. uri v posojil-ničnih prostorih v Skofičah s sledečim sporedom:
1.	Otvoritev,
2.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
3.	pregled računov za leto 1951,
4.	poročilo odbora in nadzorstva,
5.	volitve novega odbora in nadzorstva”
6.	popravljanje posojilnične hiše ter volitev stavbnega odbora,
7.	slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi odbor.
Občinski urad Marija na Zilji — Maria Gail JAVNI RAZGLAS
Na seji občinskega sveta z dne 1. marca 1952 jc bil odobren gradbeni načrt, kakor ga jc dala izdelati občina Marija na Zilji kot stanovanjsko-gradbena občina. Ta načrt je razgrnjen na splošni vpogled od dneva razglasitve, to jc od 5. marca 1952, skozi štiri tedne pri občinskem uradu v Drobolah.
Utemeljene ugovore jc mogoče vložiti pri občinskem uradu ustno ali pishlcno v roku štirih me-scccs- od dneva razglasitve.
Zupan.
Keusdmigg-senefla
od 1879
priljubljena	preizkušena
Celovec-Klagenfurt, Heuplatz
Rešitev ,,kri/>.nke”, ki je bi (a objavljena, v ..Našem tedniku” štev. 1 I z dne 13. marca t. 1.:	.
V o d o r a v n o : 1 mav, 3 tat, 5 in, 7 1. r., 8 Radna, 11 Ribni(ca), 13 le, H sto, 16 i i, 17 mu, 19 ž ž, 20 Bruca, 21 ki, 22 r. k., 21 s. n., 27 ro, 29 Sveče, 31 Blato, 33 že, 31 en, 36 jod.
Navpično: 1 mir, 2 Videm, 3 Trbiž, 4 tri, 6 n n, 7 li, 9 al, 10 as, II ro, 12 ni, 15 Tinje, 18 ubi, 19 žar, 21 Kneža, 23 Kranj, 24 sv., 25 re, 26 Pb, 28 O. T., 29 sit, 30 če, 32 le, 32a ord-dro.
DoSm fesjsfe ŠE VESNO MlilEPŠE MIHI.	
Album Koroške		
Romar s Kitaro (Sf. Janežič) .		8,-
Rotija (Mauser)		
Sin mrtvega (Mauser) . , .		4,-
Prekleta kri (Mauser) . . .	» » » ■ »	4,—
Cmokec poskokec (Bazilij)		3,—
Cela kolekcija stane . .	.	
Za inozemstvo stane cela kolekcija 2.50 USA dolarjev	
Hodi UjecUoU, fUj SClll6PPGa|)iVQ povsodi
NOVO ČISTILNO SREDSTVO V KIRURGIJI
Nekateri kirurgi vojaške bolnišnice Brooke uporabljajo že dalje časa z bodrilnim uspehom ezaklorofen namesto mila in močnih antiseptičnih raztopin, ki jih navadno uporabljajo pred operacijo za razkuženje operaterjevih rok in bolnikove kože na kraju bodoče operacije.
Čiščenje kirurgovih rok s ščetko je vzelo vsaj deset minut časa, nakar je kirurg moral pomočiti roko šc v razkuževalno raztopino, predno je začel z opcracijo;iste priprave jc bilo treba napraviti pri bolniku — in teh deset minut je cesto pomenilo izgubo dragocenega časa.
Ezaklorofen, ki ga označujejo tudi z G-ll, jc bel kristalni prašek, raztopina je brez vonja; umivanje rok operaterja in bolnikove kože traja samo tri minute, odpade uporaba ščetke in bo novo sredstvo zlasti prav prišlo pri operacijah blizu bojišč in pri vseh tistih operacijah, pri katerih je hitrost operacijskega vpo-sega življenjske važnosti. Uporaba eza-klorofena jc tudi zato bolj praktična, ker je potrebna samo ena umivalna skleda sterilizirane vode namesto štirih, ki so potrebne pri umivanju z milom.
Izkušnje so tudi pokazale, da ima novo čistilo večjo moč za uničevanje klic kot milo, da ne dražrkbže. rie Škoduje tkivii, rite
zavira celjenja in da napravi — kar je najvažnejše — na koži lahno zaščitno mrerio; to zadnje je zlasti važno pri ranah, ki jih ni moči cesto prevezovati, pri ranah, ki so se vnele ali okužile in pri umivanju sveže kožne opekline.
NAPREDEK KIRURGI JE Obširna izkustva kirurgov na poprišču operacij srca so sc obogatila z dvema novima operacijskima njetodama za odstranje-vanjc napak srčnih zaklopk, ki so posledica revmatičnih obolenj. Prvega izmed teh dveh posegov imenujejo „valvulatomia”.
Kirurg odstrani s posebnim instrumentom brazgotino, ki jc nastala na srčni za-kloffti zaradi revmatičnega obolenja. Ta poseg je sila težaven ne samo zaradi tehnike kot take, temveč tudi zaradi dejstva, da mora kirurg, ko pride z instrumentom v dotik s srcem, delati z vso možno previdnostjo, da resno ali celo usodno ne poškb-dnje srčne mišice.	(
Drugi poseg, ki je mnogo bolj korenit in po trajnosti uspešnejši kot prvi, je nadomestitev obolele zaklopke z umetno zaklopko iz plastične snovi. Zdravnik namesti umetno zaklopko nad obolelo. Srčna mišica skrbi za delovanje umetne zaklopke prav tako skrbi za delovanje naravne. S skrčenjem in sprostitvijo srčne mišice sc umetna zaklopka odpira in zapira ter tako urejuje obtok krvi skozi srce.
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR - ZLATAR - KIPAR
Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA in vzidavo OKLOPNIH TABERNAKLJEV
MALI OGLASI
Vsaka beseda stanc 1.10 šil. (in 10% davka).
1
Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil. (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo „Na-šega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka rvc-čer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec, št. 43-58).
Priporoča se izdelovalnica in trgovina z okvirji in zaloga umetniških slik Hans Trcffer, Celovec, Burg-gasse.
Blago za pomladanske obleke v bogati izbiri po globoko znižanih cc nah pri CHIODI & KASSIG, Celo vcc, Bcncdiktincrplatz.
6000 gramofonskih ploič Vam je na izbiro RADIO PRINZ, Celovec. Kardinalplatz 8, železna Kapla (Pribilova hiša).
Nakup in prodaja vseh vrst glasbil in instrumentov ŠVilli Gaggl Beljak-Villach, Bahnhofstrasse.
Kdor išče delavca, kdor išče službo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu Ti pripomore Mali oglas ▼ „Našem tedniku”.
Trvidka MAURER, Celovec-Kla-genfurt, Altcr Platz 35, flanclc, bavhenti, perilo, blago za plašče in obleke, volna.
Za vigredno sajenje ima še dosti jabolčnih drevesc domača drevesnica Marka Polzer-ja na Vazali, p. St. Vid v Podjuni. Domača drevesca najbolje uspevajo na naši zemlji in v našem podnebju.
Obiščite restavracijo „Zur Glockc”, Celovec, Bahnhofstrasse. Vsak četrtek, soboto in nedeljo ples.
K B N O
CELOVEC-KLAGENFURT
Stadtthcater
Začetek ob 15.30, 17.45, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 21. - 24. III.: „Dcr Bandit”. Od 25. — 31. III.; „Der Vater der Bratu”.
Prechtl
Predstave ob 16.00, 18.15 In 20.30-Od 21. - 27. III.: „Vom Tcufcl KrpRt”
BELJAK-VILLACH Bahnhoflichtspiele Predstave ob 12., 16. tiri, ob 18.15 ter ob 20.30, ob nedeljah tudi ob 10. uri dopoldne.
Od 21. — 24. HI.: „Tomahak”.
Od 25. — 27. IH.: „Dcr Panthcr”.
POZOR!
Ob vsaki priliki najlepše darilo!
Slovenske plošče
za tu- In inozemstvo
Sada je vrijeme (iz filma „Dama v hermelinu”) — Serenada Opatije — Dekle prinesi mi vode — Dekle prinesi mi vode (Vokalni kvintet) — Cej so tiste ste-
zice — Ste videli barona — Kmečki valček — Skoz vas — Da bi jaz vedela -Za mal dnarja mal muzike — Ti-Pi-Tin (foxtrot) — Meluzina (foxtrot).
Narotite takoj zaloga Je majhna!
Uprava ..Naiega tednika” * Celovcu Vlktrlngcr Ring 26
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom „Na5 tednik", Celovec, Viktringcr Ring 26. - Cena mesečno 3 Ji!., ra inozemstvo 4 dolarje. - Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktringcr Ring 26. - Tisk: ..Carin thia", Celovec, VClkcnnarkter Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.
čekovni urad štev. 69.793.