QlS^om '//Ayp /IC&l£CQ ##• NO. 152 ČP19 ~ £a^c h%fc*o°0« We'*'1 ^Vn At l SPIRIT •* - ' iV-^. ll227 3UAG€ ONIY r>iiTiia Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. AUGUST 11, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Nixon bo posvetil vež pozornosti razgovoru Delavski tajnik James D Hodgson je dejal, da je vlada še vedno na stališču prostih razgovorov, bo pa vendar bolj pazljiva pn tem in bo nudila svojo “pomoč”. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon ves čas trdi, da je najboljše in najbolj naravno, da se delavci in podjetniki sami dogovorijo o delovnih pogojih in plačah ter naj se zato vlada drži proč od tega, naj se v razgovore ne meša. To stališče je predsednik vztrajno zastopal, dokler ni postalo očitno, da ni veljavno V vseh okoliščinah, vsekakor ne V takih, ki prevladujejo zdaj. Tedaj mora nekdo pri razgovorih med podjetniki in delavci zastopati in braniti splosno korist vse dežele in posebej tudi potrošnikov. Pod vplivom razmer in pritiska političnih sil se je predsednik Nixon odločil le malo bolj poseči v vprašanje delovnih pogodb, ki povzročajo z višanjem plač delavstva tudi kar avtomatično višanje cen. Po trezni, stvarni sodbi ne morejo biti plače delavstva povišane za več, kot je povečana storilnost delavca, če naj ne žene cene produktov kvišku. Predsednik L. B. Johnson in še pred njim J. F. Kennedy sta uspešno posegala v razgovore za delavske pogodbe v glavnih industrijah, pa tudi posredovala proti višanju cen. Nixon šele zdaj premišlja, če le he bo moral na isto pot. Delavski tajnik James D. Hodgson je dejal: “Mi ne verjamemo v vmešavanje, toda to he pomeni, da mi verjamemo v nepozornost.” Bela hiša bo poslej nudila pri pogajanjih svojo pomoč in svoj vpliv, ne bo pa nikomur pravila, kaj naj stori in kaj ne. Zavzemala se bo posebno za povečanje storilnosti, ki edina more zmanjšati inflacijski Pritisk prevelikih povišanj plač. Novi grobovi Joseph H. Kochevar Včeraj zjutraj je po 3-meseč-ni težki bolezni umrl v Holy Family Cancer Home na State Rd. v starosti 42 let poznani Joseph H. Kochevar, 4000 Suffolk Rd. South Euclid. Zapustil je ženo Barbaro, roj. Butler, sinove Johna, Williama in Charlesa in hčerki Anito in Marie, mater Frances Kochevar, roj. Žnidaršič, 19551 Naumann Avenue, in več drugih sorodnikov. Bil je član društva sv. Katarine ZSZ. Na mrtvaškem odru bo v Maher pogrebnem zavodu na 4274 Mayfield Rd. Ure kropljenja danes od 7-9 zvečer in v četrtek od 2-4. pop. in od 7-9 zvečer. Pogreb bo v petek ob 8.30 iz pogrebnega zavoda v cerkev St. Margaret Mary, 4217 Bluestone Rd. South Euclid z mašo ob 9.30 in nato na pokopališče All Souls. Družina priporoča prispevke za Holy Family Cancer Home. ZDA dovolile izvoz livarske opreme v SZ WASHINGTON, D.C. — Vlada je dovolila izvoz livarske o-preme v Sovjetsko zvezo v skupni vrednosti 62 milijonov dolarjev. To je le prvi del celotne pošiljke opreme za novo sovjetsko tovarno tovornih avtomobilov na reki Kami, ki jo je v dogovo-ru s Sovjetsko zveza obljubila dobaviti Mac Truck Company. Ameriška družba je v maju sklenila dogovor z vlado Sovjetske zveze, v katerem se je obvezala pomagati pri zasnovi in izgradnji nove avtomobilske tovarne. Obrambno tajništvo je lani preprečilo tako pogodbo l^ordu, med tem ko je letos, iz-gleda, sama Bela hiša odločila drugače. Mary J. Rambic Včeraj je umrla v Euclid General bolnišnici 63 let stara Mary J. Bambič s 1446 E. 173 St., rojena Fortuna v Clevelandu, žena Michaela (Mike), mati Mrs. Edward (Dolores) Barba in Ralpha, 3-krat stara mati, sestra Jacka, Mollie Tramte, Josephine Snelling, Rose Fisher, Margie Cigoy in pok. Paula. Pogreb bo v soboto cb 8.15 iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena jutri popoldne ob dveh. Lucija Bencina Na svojem domu na 36557 Reeves Rd., Eastlake, Ohio, je umrla 90 let stara Lucija Bencina, roj. Kocjancic v Dobru-njah pri Ljubljani, od koder je prišla v ZDA 1. 1913, vdova po L 1961 umrlem možu Franku, s katerim sta 1. 1954 praznovala zlato poroko. Družina je do pred 12 leti živela na 1231 E. 60 St. Pokojna je bila mati Christine Kebe (Ft. Lauderdale, Fla.), Stanleyja (Mentor, Ohio, policaj v Clevelandu) in Roberta (Perry, Ohio), 6-krat stara mati, 16-krat , prastara mati, sestra Louise Dolorance in Antonije Fink (v Zevčah pri Ljubljani). Bila je članica SŽZ št. 25. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 8. zjutraj, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Wayne E. Hoffman V Euclid General bolnišnici je umrl 31 let stari Wayne E. Hoffman s 1451 Babbitt Road, Breznjev obišče uta Nenadno napovedani obisk vodnika KP v ZSSR je po-vročil precej zmede v Jugoslaviji, kjer ne morejo prav spregledati njegovega ozadja. BEOGRAD, SFRJ. — Jugoslovanski politiki so s politiko vred odšli pretekli teden na počitnice, ki bodo pa po programu trajale le dober mesec, če bodo. Tito je namreč napovedal za september tovarišem toliko dela, da ga ne bodo zmagovali, ako ne pljunejo v roke. Povrhu se morajo rdeči vrhovi pripraviti na debato o rekonstrukciji stranke in opraviti vse delo, kar so zamudili v prvem polletju. V to poplavo delovnih načrtov je padla nepričakovano novica o obisku tovariša Brežnjeva. Sele zadnji trenutek je režimski tisk začel navajati razne nagibe, zakaj -naj bi Brežnjev prišel, toda javnost že davno ne da dosti na uradne izjave. Si je le prevečkrat opekla prste. Zaenkrat se da samo trditi, da bo obisk nosil partijski pečat. Jugoslavija in Sovjetska, zveza nimata trenutno kot državi nobenih posebnih spornih točk. Kar jih je, so gospodarskega značaja, toda niso nepremagljive. Brežnjev in Tito bosta torej obravnavala partijske odnose. To bo vsaj za Tita kočljiva zadeva. Reorganiziral je Jugoslavijo kot nalašč tako, da s tem jezi sovjetski centralizem, še bolj je raždražil Sovjete s svojim “samoupravnim. s..o,c i alizmom”. ki je jugoslovanskim tovarišem samo v breme in sitnosti, vsem drugim komunistom v spotiko. Poleg tega hoče Tito ravno sedaj rekonstruirati svojo Zvezo Iz slov. naselbin Svež grob v Kaliforniji GLENDALE, Calif. — V dopolnjeni starosti 91 let je 12. julija 1971 umrla na,domu svoje hčerke ge. Zofije dr. Ukmarjeve, gospa Zofija Petrič, rojena Križe v Postojni, Slovenija, rdova od leta 1928. Blaga pokojnica in dobra, vzorna slovenska žena mati in tašča, je prišla v Ameriko leta 1951 s svojo hčerko in zetom dr. Leopoldom Ukmarjem in družino, se naselila pri njih v Clevelandu, pa se letos tudi z njima za stalno preselila v Kalifornijo. Zadnje dve leti je bila resno bolna in skoro popolnoma onemogla. Gospa dr. Ukmarjeva je z vso ljubeznijo stregla svoji nekdaj tako živahni in podjetni materi, katera je pri njej živela od prvega dne poroke. Nepozabna pokojnica je zapustila edino hčerko Zofijo dr. Ukmarjevo, zeta dr. Leopolda Ukmarja v Glendale, Calif., vnukinjo Majdo poročeno dr. Komar v Los Angelesu, Calif., vnuka Miloša Ukmarja in tri pravnukinje v Clevelandu. Počiva na lepem Forest Lawn pokopališču v giendalski okolici. Naj bo dobri slovenski ženi lahka ameriška gruda! Izgredi in boji med katoličani in protestanti ter med policijo in vojaštvom so se včeraj nadaljevali, število mrtvih je porastlo na 20, število ranjenih je preseglo 100', okoli 300 pa so jih prijeli in zaprli. London bo poslal na Severno Irsko 500 novih vojakov k dosedanjim 12,000. Wasiisfiglfiii isliio ibsiifil stiki s Siidaimus WASHINGTON, D.C. — S Sudanom nimamo od 1. 1367 rednih diplomatskih zvez, naše poslaništvo v Kartumu in sudansko v Washingtonu sta zaprti. Vendar sta se obe državi sporazumeli, da imajo ZDA v nizozemskem poslaništvu v Kartumu svoje poslovne prostore in komunistov Jugoslavije in jo; 16 uradnikov, ki opravljajo te-znova prepojiti z “demokrat-j koče posle, Sudan pa podobne skim” centralizmom, v kar pa'prostore v Washingtonu. jugoslovanska javnost ne verja-j šef našega zastopstva v Karme. Titovi propagandi bo res tumu je bil slučajno na dopu-težko,.da delovnemu narodu raz- loži potrebo po sestanku z Brež-njevim. Morda bodo pa kaj več o tem govorili sovjetski komentarji, tudi nanje se bo treba ozirati. Ce še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še dane«! stu, ko sta se vršili v Kartumu zadnji dve revoluciji. Sedaj se je vrnil v Sudan in sporočil Nu-meirijevi vladi, da je naša dežela pripravljena obnoviti stike v obsegu, ki bi Sudanu odgovarjal. Sudan je načelno ta predlog sprejel. Sedaj se bo videlo, kako bo novi sporazum deloval. Numeiri zameri ZDA podpiranje izraelske republike, drugih BELFAST, S. Ir. — Po noči izgredov, bojev in uničevanja je prišlo tu včeraj do novih spopadov med obema sovražnima skupinama prebivalstva. Policija in vojaštvo se trudita ohranjevati mir in red, pa jim ne uspeva. Največkrat se zapleteta v spopade v katoličani in pristaši Irske republikanske armade, ki se bori za združitev Severne Irske ; Irsko republiko, kjer imajo katoličani ogromno večino. Do bojev in spopadov ni prišlo le v Belfastu, ampak prav tako tudi v Londonderryju in še nekaterih drugih mestih z večjim številom katoliškega prebivalstva. Skupno je bilo v zadnjih dveh dneh 20 mrtvih, med njimi dve ženski, en duhovnik in več mladih fantičev, pa tudi nekaj vojakov. , Sedanje izgrede je sprožila objava izrednih ukrepov pokrajinske vlade, med njimi zapiranje osumljencev in njihovo zadrževanje v ječi brez-sodne razprave. Uvedbo teh ukrepov so protestati že dolgo zahtevali, vlada pa jih je ccjkljanjala, ker so jim katoličani odločno nasprotovali in jih označevali kot sovražen ukrep proti njim. Objava teh izrednih ukrepov in dva dni bojev so sovraštvo med obema skupinama še povečali in pomiritev potisnili dalje v stran. Razpoloženje kaže posebno jasno dejstvo, da se protestantske družine umikajo iz bbžme katoliških predelov, pa svoje domove rajše zažgo, kot da bi se v te morda vselili katoličani V sredi mesta Belfasta so poslopja zavarovana z bodečo žico, pred nočjo obstane ves promet, le vojaška in policijska vozila so na cestah, iz predelov, kjer mejita obe skupini, se sliši tu in tam streljanje, ekslozije in Thieii predlaga sms! za trgovce z mamili SAIGON, J. Viet. — Južno-vietnamski p r e d s e d nik V an Thieu je predložil narodni skupščini po skrajšanem postopku zakonski predlog o smrtni kazni za nezakonite trgovce z mamili in za tihotapce mamil, v kolikor so ti člani organizirane skupine, ki se ukvarja s takim poslom. Uživanje mamil je postalo tako obsežno posebno med ameriškimi vojaki v Vietnamu, da so ZDA v preteklosti ponovno zahtevale stroge ukrepe proti prodajalcem in tihotapcem mamil. Ti so se vedno znali izmakniti, ker so imeli in imajo nemara še vedno dovolj podpore v sami javni upravi. Predložene strožje kazni so le prvi korak k odločnejšemu nastopu. Če jih bo že narodna skupščina sprejela in uzakonila, bo še vedno ostalo njihovo izvajanje, ki je v Aziji vedno precej tvegana stvar. Euclid, sin Josephine, roj. KUz- spornih točk'ni. Zato naši diplo- nik, brat Freda Jr. in Mrs. Ralph (Beverly) Tirabassi. Njegov oče Fred je umrl 1. 1959. Pogreb bo iz Želetovega pogreb- matje upajo, da bodo tudi novi stiki postali' živahni, četudi v o-mejenem obsegu. Numeiri seveda računa največ na ameriško nega zavoda na E. 152 St. v pe-; pomoč, ki mu je nujno potrebna, tek ob enih popoldne na High-;ker mu je sedaj odpadla sovjet-land Park okopališče. Na mrtva-j ska, kitajska pa ni bila nikoli ški oder bo položen nocoj ob 7. I prevelika in redna. f£šfa|ska pregsufa narodne masij^nsl MOSKVA, ZSSR. — Vse glavno časopisje je prineslo obsežne članke o preganjanju in tlačenju narodnostnih skupin v Ljudski republiki Kitajski. Med te spadajo Mongoli, Ti,betanci Mandžurci in vrsta plemen, ki žive na zunanjem robu pravega kitajskega ozemlja. Kitajci se, smatrajo za nekaj več, za nosilce stare kulture. Na vsa Ne-Han ljudstva, kot imenujejo Kitajci (Han) tujce, gledajo Kitajci — kot nekdaj stari Grki — kot na barbare. Tako je* po nekem poročilu Mao vihal nos, ko je govoril s Hruščevim tekom njegovega obiska na Kitajskem. Dejal je svojim, da Hruščev “smrdi”, da se ne briga Iz Clevelanda in okolice Še nekaj mest za Washington, D.C.— Odbor za gradnjo Spominske kapele v Narodnem svetišču v Clevelandu je najel še en avtobus za potovanje v petek v Washington, D.C. Nekaj mest je še praznih. Kdor bi se hotel pridružiti, .naj takoj kliče Mrs. Toni Turek, tel. 944-3996. Na obisku— K svojemu bratu Blažu Papežu, 19503 Cherokee Avenue, je prišel na obisk Jakob Papež iz Zvirč pri Hinjah na Dolenjskem. V nedeljo odpotuje v Toronto v Kanadi. Dobrodošel med nami! Zadušnica— V petek ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Champo ob 15. obletnici njegove smrti. Voinovich se bo pognal v volivni boj— George V. Voinovich, republikanski kandidat za župana Clevelanda, bo v petek opoldne odprl v Euclid Arcade na 510 Euclid Avenue svojo volivno pisarno. ------o----- Ugrabljeno jahto so našli HONOLULU, Hav. — Ladja Obalne straže je našla in prijela ugrabljeno jahto Kamali. Trije ugrabitelji so se vdali brez odpora in lastnik jahte milijonar Larry Doheny jo je s svojim moštvom pripeljal nazaj v tukajšnje pristanišče. Jahto so ugrabili pretekli petek, zvezali njenega kapitana in tri člane posadke ter jih pustili v čolnu na morju, ko so sami zapluli proti Tahitiju. Ujeli so jih 250 milj jugozahodno od tod. --------------o------ — Za izdelavo tone jekla je | potrebno poleg železne rude in [ drugega tudi tono in pol premoga- Bolivija je postala neod-visna država leta 1825. Preje je bila španska kolonija. Vremensh prerok pravi: Postopna zjasnitev, nekaj hladnejše. Naj višja temperatura okoli 78. RABAT, Mar. — Zadnja zarota proti kralju Hasanu je vladarju bolj’škodovala doma kot na tujem. Na tujem smo ponesrečeno zaroto kmalu pozabili, ostala jim je v spominu le kraljeva hladnokrvnost, ki je mnogo pripomogla k njegovi zmagi nad uporniki. Doma so na zaroto in upor gledali precej drugače. Zamerili so kralju, da je bil tako lahkoveren do svoje okolice, da se je preveč zanašal na svoje zaupnike in da je bil preveč popustljiv ravno proti tistim, ki so ga naj prej e izdali. Njegov ugled je zato v o-čeh domačih politikov dobil nevaren udarec: Hasan še ni dorastel maroškim domačim razmeram! Hasan II. je to kmalu zvedel in sklenil, da bo temeljito obračunal s vso^ svojo okolico, Marnski kralj Hasan II. dela revolucijo od zgoraj ’ ' ” Maroška javnost čaka, kam obrnila sedaj kraljeva vidi požar. Vojaki patruljirajo v | dovolj za telesno snago, kot je polni vojni opremi z brzostrel- to navada pri kulturnih Kitaj-~ " " cih. V tukajšnjih diplomatskih krp-krogih sodijo, da je napad na Kitajsko v pogledu njenega ravnanja z narodnostnimi skupinami postaviti Kitajsko v siabo luč med evropskimi sovjetskimi sateliti, posebno še pri Romunih, vzdržujejo s Kitajsko tesne odnose. kami v rokah. Sedanji izgredi in spopadi meje že na pravo državljansko vojno in so največji v zadnjih 50 letih, odkar so Irci izsilili priznanje neodvisne Irske republike na večini otoka. ne da bi se pri tem dosti oziral, kdo je bolj kriv in odgovoren in kdo manj. Napravil je načrt za generalno čistko. Voditelje zarote same je že dal postreljati ali kako drugače odstraniti. Jih je pač “zmanjkalo”. Morda se skrivajo doma, morda so zbežali na tuje, morda so pa tudi mrtvi. Nekaj jih pa še čaka v ječah na svojo usodo. Vodilne vojaške upornike je kralj že vse pospravil, kaj bo pa napravil z 900 vojaki, ki so se na povelje morali udeležiti upora, še ni povedal. Sedaj je kralj začel še političen obračun, ki ga hoče povezati z upravno reformo in izgonom korupcije iz dežele. Prva znamenja kažejo, da ima tudi pri tej akciji določen načrt, ki ni ravno plitev in _ površen. Kralj je naj prvo ukinil najvažnejše upravno mesto v javni upravi, mesto glavnega ravnatelja kraljevega kabineta, ravnatelja samega Drissa Siavuja je pa odpustil. Odstopiti je moral tudi ministrski svet s predsednikom Larakijem na čelu. Nova vlada je dobila od kralja tudi podroben delovni program. teku 18 do 24 mesecev mora izvesti reforme v javni upravi in sodstvu, Pri tem pa brezobzirno pometati na ulico vse korupcioniste, špekulante, demagoge itd. Vlada mora posvetiti tudi posebno pozornost izobrazbi in gospodarstvu. Izvesti mora tudi agrarno reformo. Značilna za kralja je njegova taktika, da je od oblasti o d s t r a nil vse reakcionarje, kar jih pozna. __________ se bo jeza. Politični opazovalci priznajo sicer, da ima kralj dobro voljo, da napravi red v deželi in prežene korupcijo. Dejstvo je, da misli, da bo to lahko napravila začasna vlaj da v dveh letih, v tem se gotovo moti. V dveh letih si bo komaj nabral zanesljive sodelavce. Res je, da jih bo med Berberi že nekaj našel, toda med Arabci? Med tem so kraljevi koraki že napravili toliko novega sovraštva, da ni nemogoče, da bo želja po maščevanju znova bruhnila na dan in da bo Maroko doživel novo revolucijo, najbrže pa ne od zgoraj in ne od spodaj, ampak od strani, ki navidez sedaj le molči in opazuje. Od Kitajske ne moremo pričakovati veliko WASHINGTON, D.C. — V vladnih krogih tu opozarjajo na dejstvo, da ima Kitajska res blizu 800 milijonov ljudi in je po površini približno enaka ZDA, toda njeno gospodarstvo je tako skromno, dežela industrijsko tako nerazvita, da v mednarodni trgovini ne pomeni več kot srednje razvita država kakimi 70 milijoni prebivalci. Japonska je v tem oziru daleko pomembnejša. Tudi ču En-laj sam je dejal zahodnim časnikarjem, da Kitajska ni nobena velesila, ker ji manjka zato tehničnih in gospodarskih sredstev, osnove za politično in vojaško moč. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! Zadnje vesti KAIRO, ZAE. — Znani list Al Abram je objavil, da se bo začel proces proti kakim 100 osebam, ki so v preteklem maju hotele vreči vlado predsednika Sadata. Med njimi bo tudi bivši podpredsednik Ali Sabry. BERLIN, Nem. — Tu se je vršil danes drugi dan zapored sestanek poslanikov štirih velikih sil, ki že poldrugo leto rešujejo berlinsko vprašanje. Nov sestanek je napovedan tudi za jutri. Trdijo, da so blizu sporazuma, ki bo določil bodoči položaj Zahodnega Berlina in uredil njegove zveze z Zahodno Nemčijo. MOSKVA, ZSSR. — “Pravda” je prinesla članek sovjetskega strokovnjaka za ZDA, v katerem je izražena bojazen, da bi mogle ZDA ustvariti s Kitajsko kako protisovjetsko zvezo, pa svari pred vsako prenaglo sodbo v tej smeri. WASHINGTON, D.C — Posle vodeči predsednik vlade Kambodže Sirik Matak, ki je tod na obisku, je dejal, da je Kambodža voljna sodelovati na novi konferenci v Ženevi, ki bi naj uredila razmere v Indokini. WASHINGTON, D.C. —George Meany, glavni predsednik AFL-CIO je obsodil Nixonovo zbliževanje z rdečo Kitajsko, “komunistični diktaturo, ki np zasluži sprejema v ZN”, Ameriška Domovina raiTinn 6U7 St. Clair A.ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation :*ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Ca Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.aQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO kak fašistični prvak naj bi dal prijateljsko hrvatofilsko izjavo. * Gornje podatke smo povzeli iz “Hrvatske revije” in čestitamo njenemu uredniku Vinku Nikoliču, da je pogumno objavil gornjo spomenico s sramotnimi predlogi za Slovence in Hrvate. Ta objava spomenice v jubilejni številki Hrvatske revije, ki je po obsegu in vsebini izredno uspelo delo, bo imela gotovo velik odmev med svobodoljubnimi in zavednimi Slovenci in Hrvati. Vemo, da je ogromna večina Hrvatov prijateljsko razpoložena do Slovencev. Spomnimo se samo delovanja dr. Mačka. Toda še vedno se dobe posamezniki, ki imajo velike apetite do slovenske zemlje in zahtevajo npr. ves slovenski gornji Jadran zase, ki proglašajo mesto Koper za hrvatsko mesto itd. Toda to so ijialenkosti, ki ne smejo motiti mirnega sožitja med Slovenci in Hrvati. R.S. § BESEDA IZ NARODA 1 I | No. 152 Weds., Aug. 11, 1971 Lepa slovenska oheel v GSeveiandi Barantanje s slovensko zemljo Italijansko zunanje ministrstvo objavlja v posebni zbirki italijanske diplomatske dokumente (I documenti diplomatic! italiani). Med temi dokumenti je tudi šest dokumentov o stikih dr. Ante Paveliča z italijansko vlado v letu 1927. V njih je omenjena tudi Slovenija in sramotni predlogi, ki jih je glede Slovenije ponudil dr. Pavelič italijanski vladi. Dr. Ante Pavelič je bil leta 1927 poslan v Pariz, da tam zastopa mesto Zagreb na evropskem kongresu mest. To uradno pot je dr. Pavelič izrabil tudi za svoje tajne politične namene. Na poti v Pariz se je ustavil na Dunaju in je italijanskega poslanika na Dunaju prosil, da bi obvestil italijansko vlado, da se želi na povratku iz Pariza sestati s kako vodilno osebnostjo italijanske vlade. Tako je prišel dr. Pavelič v stik s članom velikega fašističnega sveta ■— Robertom Forges Davanzati, ki je bil nekaj časa tudi glavni tajnik fašistične stranke. Še pred sestankom z dr. Paveličem je imel Davanzati v rokah spomenico (Memoriale), ki je vsebovala ustaške predloge. Razgovor med dr. Paveličem in Davanzatijem se je vrtel okoli te spomenice. Dr. Paveličeva spomenica je vsebovala prošnjo italijanski vladi, da pomaga pri razbijanju Jugoslavije. V ta namen in v zahvalo za to pomoč izjavlja in nudi dr. Pavelič Italiji naslednje; 1. Hrvati so mnenja, da vprašanja vzhodnega Jadrana ni mogoče drugače rešiti kot z dogovorom jadranskih narodov Hrvatov, Črnogorcev in Albancev z Italijo. — Slovenci torej nismo jadranski narod, čeprav živimo že 1400 let ob gornji jadranski obali! 2. Hrvati priznavajo brez vsake rezerve pravico Italije na premoč (preponderanza) na Jadranu in obsojajo vsako težnjo, ki bi šla za tem, da oslabi ali spravlja v dvom to pravico. 3. Hrvati priznavajo Italiji pravico, da sme za potrebe svoje preveč gosto naseljene države izkoriščati naravna bogastva Balkana ... 4. Hrvati so pripravljeni prilagoditi se italijanskim interesom v političnem in gospodarskem, pa tudi vojaškem pogledu. Na temelju teh načel so Hrvati pripravljeni iti do skrajnosti, tudi preko mej Rapallske pogodbe, katero Hrvat-ska v celoti in brez rezerve priznava. — (Rapallska pogodba je vse Slovensko Primorje in del Notranjske do Postojne priznala Italiji!) V nadaljnih odstavkih je povedano, da se je Hrvatska pripravjlena odpovedati svoji lastni vojni mornarici, ako prevzame Italija varstvo hrvatske obale: da je pripravljena odstopiti Italiji Boko Kotorsko in strategično važne višine na ozemlju Dalmacije in Hercegovine; da je pripravljena dati Italiji koncesije na gospodarskem področju, se odreči za nekaj let pravici, da zgradi svoje lastno trgovsko pristanišče, da bi se ne oviral razvoj Reke. Slovenija predana Italijanom in Madžarom Poglejmo sedaj, kakšna usoda je bila namenjena Slovencem po nadaljnih predlogih dr. Paveliča. Spomenica pravi: V pogledu ostalih pokrajin, ki jih sedaj upravlja Jugoslavija, izjavlja Hrvatska svojo popolno nezanimanje (disinteresamento) 1) za Srbijo, Staro Srbijo, Makedonijo in Črno goro. 2) za usodo slovenskih pokrajin (Kranjske, južne Štajerske), toda je pripravljena podpirati napoi'e, ki bi šli za tem, da se upostavi italijansko-madžarska meja (e pero pronta a favorire gli sforzi che tendono alia costituzione di un confino italo-ungherese). 3. Glede slovenskega Prekmurja, glede Baranje, Bačke in jugoslovanskega Banata pa smatra Hrvatska, da je v njenem življenskem interesu, da se ta ozemlja povrnejo svoji matični državi: zato bo storila vse, kar je v njeni moči, da se te pokrajine dejansko vključijo v madžarsko kraljestvo (in quanto al territorio sloveno della Mur, alia Ba-ranya, all Basca e al Banato jugoslavo, al Croazia conside-ra suo stesso interese vitale che tali territori ritornino a far parte del lorojiaese padre: essa fara in conseguenza tutto quello che potra perche queste regioni vengano incorporate di fatto al Regno di Ungheria). V nadaljnih izvajanjih pravi spomenica, da Hrvati priznavajo omenjena načela in obveze za primer ustanovitve Neodvisne hrvatske države. V primeri italijansko-jugoslo-vanskega vojnega spopada bodo Hrvati rušili jugoslovansko vojsko in državo, bodo s pomočjo hrvatskega Sokola začeli z vojaškimi akcijami proti Srbom in bodo dajali italijanskim vojaškim oblastem važne podatke. Tudi želijo Hrvati, da bi se okrepila italofilska propaganda in oslabila srbska. Zato naj se v italijanskih časopisih in na sestankih ne piše in govori o italijanski zasedbi hrvatskih krajev, in' ANGELA VESEL-CROSS (Foto Daniel F. Spencer) CLEVELAND, O. — V lepi ski Cleveland, pa tudi veliko slovenski cerkvi sv. Vida sta si [slovenskih ljudi po drugih slc-letošnjega 24. julija pred krasno venskih naseljih Amerike in okrašenim in razsvetljenim ol- Kanade, saj je g. Štefan vsa leta tarjem obljubila večno zvestobo'svojega bivanja v tej novi do-in si potrdila pred Bogom svojo jmovini veliko potoval, prisostvo-Ijubezen Angela Vesel in Harri- val raznim prireditvam, prosla-son R. Cross. r vam, pogrebom in svatbam ter Mogočno so zadonele orgle povsod vneto fotografiral in na-pod spretnimi prsti dr. Gržinči-jto svoje odlične foto-ustvaritve ča in oglasilo se je ubrano petje, [kazal, kjerkoli so ga naprosili. V ko so družice in tovariši prihajali v sprevodu v cerkev, ko je srečni oče Štefan pripeljal do tem pogledu je brez dvoma najboljši naslednik velikega pokojnega pionirja Antona Grdine, oltarja svojo ljubljeno edinko'Štefan je s tem pokazal veliko Elico in jo iz svojega skrbnega | svojega požrtvovalnega duha, očetovskega varstva za vedno iz- žrtvoval je svoje moči, čas in de-ročil mlademu ženinu Harriso-[nar, ker je vedel, da gre za slonu, katerega si je Elica po svo- vensko, za narodno stvar. Vsa jem srcu izbrala. Čustva vseh čast in hvala mu! navzočih so govorila, srca trepe- Štefan Vesel je rodom iz Motala v pričakovanju tega velike- ravč na Gorenjskem, trdega, ga dogodka.. . klenega rodu, a s čudovito meh- Sopranistka Budanova se je kim, dobrim srcem, njegova že-oglasila s kora s svojim čistim na Angela, rojena Gruden, pa je glasom, zbor farnega Materinskega kluba je ubrano zapel in poročna maša se je začela. Častiti gospod župnik Praznik je med mašo podelil ženinu in nevesti zakrament sv. zakona in ju zvezal za vse življenje. Še so donele orgle, še so peli pesmi, ko je novoporočena mlada žena polna zbranosti, doživetja in miline stopala pred Marijin oltar, da se priporoči Materi vseh mater za varstvo, srečo in blagoslov. Srečna in nasmejana sta odhajala novoporočenca iz cerkve in že pred mogočnimi cerkvenimi vrati sprejemala čestitke, ki so prihajale res od srca. 0 Mlada nevesta Angela je edina hčerka dobro poznanega slovenskega para g. Štefana in ge. Angele Vesel s 1141 E. 66 Street. Svojega izvoljenca Harrisona R. Grossa, ki je rodom z Adamsa-v Massachusettsu, je spoznala in vzljubila, ko sta skupaj službovala pri letalstvu ameriške vojne mornarice v Norfolku v Virginiji. Ima 144etnega brata Štefana, ki je marljiv, olikan in ljubezniv mladenič. Veselovo družino, posebno o- iz lepega Verda pri Vrhniki. Oba sta morala leta 1944 zapustiti rodno domovino, ker so ju Nemci izselili. Poročila sta se v Freilassingu na Nemškem maja 1947. leta. Tam se jima je leta 1949 rodila hčerkica Angela, sedanja nevesta. Veselovi so prišli v Združene države in se naselili v Clevelandu leta 1952, kjer so čez šest let “kupili” sinčka Štefana. Elica je končala osnovno šolo pri Sv. Vidu in šla nato v višjo šolo k Sv. Petru. Po kratki zaposlitvi v Clevelandu je julija 1968. leta stopila v U.S. Navy, kjer je dovršila temeljno šolo za WAVE v Bainbridge, Md., med najboljšimi učenkami in prejela častno priznanje “Spirit Honor Medal” kot Navy Airman. Do letošnjega aprila je bila v Naval Air Station v službi v Norfolku v Virginiji. Vsi njeni predstojniki so jo spoštovali in radi imeli ter jo ob slovesu vabili/ naj se povrne. A To je na kratko opisana življenjska zgodba družine Štefana Vesela. Pa se povrnimo k poročnemu dnevu in k lepi slovenski četa Štefana, pozna ves sloven- ohceti, ki je bila zvečer v veli- ki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue in na katero so se Veselovi z vso vnemo, skrbnostjo in ljubeznijo pripravljali, da kar mogoče lepo in bogato postrežejo številne povabljene goste, kot se to po stari slovenski navadi spodobii Pri široko odprtih vratih velike dvorane so goste s pristno slovensko prisrčnostjo pričakovali in pozdravljali mladi ženin in nevesta, njeni starši, mladi tovariši in družice, obdani od ženinovih sorod nikov, mame Mrs. Harrison Cross, sester Barbare, Sharon in Mrs. Godfrey Blay z družino. Starešina in ženinova priča je bil g. Alex Prelog iz Euclida, nevestina priča in prva družica pa je bila njegova žena Jerica Prelog. Drugi ženinovi tovariši so bili Charles Bauers iz Adamsa, Mass., Thomas Komada iz Dunkirka, N.Y., Paul Tremaglip iz Clevelanda in nevestin brat, mladi Štefan Vesel. Druge nevestine družice pa so bile Bonnie Carol Maternovski, Norfolk, Va., Claudina Schober in Ivanka Majer iz Clevelanda in nevestina sestrična, mlada Mary Ann Vesel, iz Middleburg Heightsa. Vsaka nevesta je lepa, saj se za svoj poročni dan obleče v najlepšo obleko, se okinča s čipkami, pajčolanom in šopkom. Če pa je ob tej svoji sreči, ob tem svojem velikem ž i v 1 j enjskem dogodku še' prisrčna, prijazna, ljubezniva in mila, kot je bila Elica, je še veliko lepša. Družice, ki si jih je nevesta izbrala, so bile kot prave slovenske rožice, oblečene v modro-belo kombinirane, mladostne, dečvam navdahnjene dolge o-bleke, v laseh so na ohceti imele ljubke venčke iz svežih belo-modro-rdečih cvetk, v rokah