GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK fb LETO IX • ŠTEVILKA 3-4 • 26. FEBRUAR 1973 jj^|| kciiski proaram 73 Spremembe pri Naši komuni „ .. • 1 53 n,, hi Hmtnvo Nafe ko- dnevih po izidu pokrili vsak svoj 14. februarja je občinska konfe-®ca SZDL sprejela osnutek akcij-■8* programa za letošnje leto. Pri a je izhajala iz ugotovljenih in“Jiih družbenih potreb in iz na-> ki jih organizacija socialistične .** ..opravka že rutinsko. Vseh ■Mitjih nalog sicer še ni mogoče videvati, v programu pa so predane kapacitete za njihovo po-'l ’|]c' Kolikor je bilo le mogoče, so T^e planirane že tudi časovno. ovV-t bil januar v znamenju ka-dC VJskih priprav, kar bo v zvezi s Pravami na volitve naloga SZDL »lSe-L °' lsto velja za razpravo o javnih spremembah, kar se je in “nzivneje pričelo pri nas v fe- edvsem je mesec februar mj. mesec razprav okoli ut.ka proračunov, konec fe-ga 'n začetek marca pa sta po-t /5na tovrstnim javnim razpr-:d ./J' hebmar in marec sta name-p«C“ ** nekaterim vprašanjem druž-PMožaja žensk. Aprila je .,|iL|r„1cino ZZB. Zadnje priprave na skupščino potekajo v pred-'fednje' £omi?iiah' ki pripravljajo poročila in osnutke progranjov dela za slilife dnevih po izidu pokrili vsak svoj okoliš. Za svoje delo bodo plačani iz uprave lista predvidoma po 0,10 din v blokih, 0,15 din v strnjeni individualni zazidavi in 0,20 din v razdrobljeni strukturi naselja. Od tega načina si obetamo boljše prekrivanje in predvsem hitrejše dostavljanje, najbrž pa bo ta način tudi cenejši. V dveh, treh naslednjih mesecih nameravamo preiti v celoti na novo dostavljanje. Tačas na območju mestnih KS ne sprejemamo več novih individualnili naročnikov. - Našo komuno bo mogoče dobivati tudi na sedežih KS, na sedežih občinskih družbeno-političnili organizacij in v uredništvu. - Na primestnem m podeželskem območju naše občine ostane dostavljanje po pošti kot doslej. Spremembe pripravljamo tudi v samem konceptu lista in njegovem urejanju. K temu nas usmerjajo rezultati ankete, koristno bomo skušali izrabiti povečano ,,konkurenco“ med občinskimi glasili, neposredno pa nas k temu sili dejstvo, da ob vsaki številki ostaja kakšna tretjina člankov, ki bi po svoji tehtnosti in informativnosti vsekakor sodili v časopis, pa v njem zanje ni več prostora. V prihodnje nameravamo uvesti vnaprejšnje planiranje površin za stalne dejavnosti in rubrike, tako da bo osnovnim področjem zagotovljen vsaj minimalen prostor, s katerim bo mogoče zagotovo računati. Od takšnega načina urejanja pričakujemo tudi večjo preglednost in oblikovanost časopisa. Ob teh spremembah vabimo k sodelovanju s predlogi in dopisovanjem, kajti le skupno prizadevanje nam zagotavlja nadaljnjo kvalitetno rast našega glasila. ___________________UREDNIŠTVO Ob 8. februaiju, slovenskem kulturnem prazniku, je komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja aktiva prosvetnih delavcev komunistov organizirala za 14 novo sprejetih članov ZK kulturni program, v katerem so sodelovale pionirske in mladinske skupine z osnovnih šol Vič, Trnovo in Preseije, VII. gimnazije Vič, glasbene šole Vič in cicibančki iz vrtca Bičevje. DOPOLNITEV ORGANIZACIJSKE STRUKTURE LJUBLJANSKIH SINDIKATOV V teku priprave na ustanovni občni zbor rriJJp f^’.da listanje izboljšala, toda kako? Foto zapis D. Komar K0* !vilnim a iSi lj m " Cestitkam ob mednarodnem dnevu žena se pridružuje n**1 C-Rudnii^0,nuna ’ ^asdo konference SZDL Ljubljana Zagotovitev večje možnosti vplivanja delavcev na oblikovanje in izvajanje občinske politike in doslednejšega uveljavljanja avtentičnih interesov delavskega razreda v okviru komunalne samouprave pomeni v tem trenutku v Ljubljani brez dvoma vzpostavitev take organizacijske strukture Zveze sindikatov, ki bo fh ovj* K ?4<>» SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZKS ■sana paleta problemov Pot^^k&nci na 6. seji občinske konference ZKS pričakovali druga ^*\ia Drr‘?f!0d'la,v ■tolla dli0 ko je trajala seja, bolj je postajalo jasno, da st v 'Osled n| ?imi ^oka paleta kompleksno povezanih problemov, kar p; ‘j pl ■at, i{0 ■ ■J11- nenavadnega, saj se vsa obširnost nalog vselej pokaže šelt y ni dc'° v največjem razmahu. bila cdH' jSeji. ie ^ ^ je ju . 2 l ; februana, udeležil A ionfU- r<] ,/efoiatu yIJJa*arju, kije v svo- l^1 ie P°P“i Pri' r^Cvift *boj začetne težave d0*2vm **htcvaln da b^0 prihodnje “tn hSk ZA notranje Plati, hkrati 10 * lito ltonrdhiaJal1 f0”*3 in nteto-. ^ dda [^enih Ptubj!. nekatere kon- >al‘i lu ki^ngarirar k‘ ,CI}aj° kar naj-tprt občinske mladinske konference ZMS, Pepca Oprešnik, pred#' ^ konference za družbeno aktivnost žensk, Bine Lenaršič, s» ^ občinske konference SZDL, Franc Šifrer, predsednik KS Gorice, sedi Jernej Čertnac, predsednik KS Brdo. frhi P: Kipi lOs ava ►♦♦♦Hod, tam V začetku leta za marsikaterega občana obisk v občinski stavbi ni kar nič prijeten, posebno takrat ne, kadar gre za davke. S pravilno informiranostjo in z upoštevanjem rokov pa se da marsikateri od teh neprijetnosti izogniti. Bodeči »Rdeči kaktus« Glasilo OK ZMS je tokrat tretjič izšlo, sedaj že v tehnično in konceptualno tako dognani obliki, da lahko v prihodnje pričakujemo redno izhajanje. Urednik „RDECEGA KAKTUSA" je Ciril Mravlje z uredniškim odborom. Ta številka prinaša na prvem mestu zapis v. d. predsednika občinske organizacije ZM Franclja Zalarja o aktualnih nalogah, dalje poročilo urednika o konferenci, na kateri sta odstopila dotedanji predsednik in sekretar. Sledi inteivju o socializmu in kulturi ter razpis „VlClADE“, tekmovanje mladinskih aktivov naše občine v aktivnosti. Za zapisom s športnega področja je objavljeno poročilo o delu komisije za SLO, za tem pa poročilo o delu mladinske organizacije na gimnaziji. Tu so še drobni zapisi, na koncu pa štiri strani verzov. Ob startu RDEČEGA KAKTUSA želimo tudi sodelavci NASE KOMUNE uspešno delo svojim mlajšim kolegom! SaS- ZA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Slovesnost ob sprejemu v ZKS Sc pred letom dni je beležila občinska organizacija Zveze komunistov v šestih vzgojno varstvenih zavodih in šestih oddelkih predšolskega varstva pri osnovnih šolah, kolikor jih je v naši občini, od skupno nekaj čez sto zaposlenih strokovnih delavcev le dva člana Zveze komunistov. Danes pa imajo vzgojno varstveni zavodi že svojo organizacijo ZK z 8 člani. Ker je ta organizacija trenutno v Sloveniji še edina organizacija ZK na tem, tako pomembnem področju našega družbenopolitičnega življenja kot je vzgoja in izobraževanje, pomeni ustanovitev organizacije konec januarja, predvsem pa številčna okrepitev članstva za našo občinsko organizacijo Zveze komunistov brez dvoma pomemben uspeh. Uspeh je toliko večji, ker ustanovitev organizacije ni pripisati slučaju, temveč prizadevanjem in načrtnemu delu aktiva prosvetnih delavcev komunistov, v katerem so povezani vsi člani ZK s področja vzgoje in izobraževanja v občini oziroma njegovih organov, posebej še komisije za organizacijsko kadrovska vprašanja. Komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja jc namreč v svojem delu posvetila največjo skrb prav področju vzgojno varstvenih zavodov in tistim šolam, kjer jc število članov ZK naj-manjše. M. 2. NAŠA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: Milovan Dimitrič, ing. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Bine Lenaršič in Sandi Sitar (glavni in odgovorni urednik). Uredništvo in uprava Ljubljana, Tig MDB 7/L, tel. 20-728, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. foij; »Povelje« za Koširja Na svečani skupni seji ^ konference „Krajevna skupnjL. družina" in sekcije zvezne koflJL ce SZDL Jugoslavije za politične odnose, je predseejT, „Milan Česnik" Anton Košif ^ 21. decembra 1972 v * neposrednog sam0 dolgoletno aktivne j „Po volje" Ijanja" za krajevni samoupravi. iišč >ila kle, ant Kako poživiti delo mladih Si na Golem Zadnje čase, še posebej Pa. urQ, je bila urejena dvorana v Ga* a(o domu na Golem, se je P°*c^JtO( delavnost mladih v družben'' -Ijenju vasi. 2c res, da je večinh^i nizirana v gasilskem društvn, pa je to za kraj kot je Golo = !tl| dajočimi zaselki vsekakor lj^ V zimskem času je ta nedela^b^ bolj opazna, kajti letni čas j' agr( ga mladi izkoriščajo za i delo, ki pa v kmečkem - , ~n časovno omejeno in traja naF % od zore do mraka. Poleg W stsfc treba vedeti, da se večji del ‘»n, ( vozi na delo ali v šolo. veliki Pa vendar se mi zdi, pa^jstre nekaj dobre volje tudi to laf' iove dilo. Ne gre spregledati inic'S; "a jo nudi krajevna skupnost, lai dim odkupila nekaj zemljišč" hsk terem sc lahko v letnem ca^ leni jejo športne dejavnosti, okviru danih možnosti. ^ skem času, se pravi v večefn, a d, ki so največkrat tudi naj® :arn merne za razgovore, sestana^ retvn malrf»turetVfl* bfl bila organizirana P'j seminarji in tečaji s področij: brodarskega modelarstva, 1etals*Jj'| larstva, avtomobilskega modelarstva, raketarstva, maketarstva, h’ . .. , organizirana je bila vrsta strokovnm tehnike, radiotehnike itd prikazano pa je bilo tudi precej tehnično znanstvenih filmov in dja| Precejšnja je bila tudi udeležba in sodelovanje na občinski11' republiških, zveznih, in mednarodnih tekmovanjih, kjer so naš* repuDliSKih, zveznih, in mednarodnih tekmovanjih, kjer so na’'^ , dosegli vidne rezultate. Nastopili so tudi v okviru Zvezne ak1'.^ delatnosti organizacija Narodne tehnike Jugoslavije" v Novem ‘ .................... ” • ” - K*!*' i proslavi ,25-letnice organizacije Ljudske tehnike Jugoslavije, j vitelj je bil tov. Tito. Na tej prireditvi so modelarji iz Ljubljane t .j občine) prikazali tudi radijsko vodene avtomobilske in letalske V okviru pobratenih mest (Ljubljane in Reke), pa so člani j^i' kluba prikazali Rečanom ekshibicijsko dirko z radijsko vode® * avtomobilov. Člani kluba so bili tudi organizatorji II. dirke ra Struktura članstva sc od leta 1971/72 po številu ni bistveno spremenila, kvalitetno pa so ftapredovale vse sekcije, kar jc razvidno iz njihovih dejavnosti. V organizacije za tehnično kulturo v viški občini je včlanjeno 2850 članov, od tega je največ mladine. V okviru šol, v krožkih in klubih mladih " ‘ rjev - mladih tehnikov. avtomobilov za naslov državnega prvaka ob prazniku ..Dneva lovali so tudi na II. področnem tekmovanju traktoristov, s prikaž JBj vodenih letalskih in avtomobilskih modelov. . V letu 1973 imajo organizacije za tehnično kulturo v Vič-Rudnik pripravljen bogat in pester program dela. ,/-vc računalnikih, nadaljevalne cobol l®c‘jj0td tehnikov pa deluje nad 600 pionirjev - mladih Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik jc v letu 1972 namenila za dejav- nost organizacij tehnične kulture v občini 40.000 dinarjev. Omenjena sredstva se delijo organizacijam preko Mestnega sveta zveze organizacij za tehnično kulturo, ki spremlja njihovo delo. Dejavnost organizacij-za tehnično kulturo je vezana na precejšnja materialna sredstva, zato z omenjeno vsoto mestni svet zveze organizacij za tehnično kulturo ne krije vseh potreb osnovnih organizacij v viški občini, sami. (Delno v materialu. tečajev za programerje na valne fortran tečaje, foto in Kino reerge, seminarje za umcim-"-», radiooperaterske tečaje, seminarje za industrijsko oblikovanje, 'J' . nike motornih vozil, za voznike motornih čolnov itd. Ihogram^j precej strokovnih ekskurzij, debatnih večerov, predavanj, predv0) nih filmov in diapozitivov itd. Organizirana bodo razna tekm0^ Ij SV IlllIVrllVZ IVUIIUIVS »IV IVI 1JV ».»VII ki občini. Precejšen del sredstev prispevajo člani krijejo stroške tekmovanj in prireditev.) Nerešen in diapozitivov itd. ditve in razstave, več ekip pa se________________________ movanje RC letalskih modelov v Gorici - Italija, Lienzu - A*1 Avstriji, Lichtensteinu, Grazu - Avstrija, itd. bo udeležilo mednarodnih problem organizacij za tehnično kulturo je oprema prostorov, delavnic, nabava aparatur, učil, inštrumentov, načrtov, strokovne literature, itd. Nere- Tesnejše sodelovanje bo tudi s krožki in klubi mladih lchnl " ' ......................... Ija viške občine pa se nično izobraževanje,, svojim delom v začetku januarja 1973 nih šolah. Pionirji in mladina iz območja viške občine pa 86 . ~~ vključevala v novoodprti center za tehnično izobraževanje, r ^.jti. vuniim v fiz n inniitiriu IQ7T i/ I iiiMi-ini n:» . .hi)1* IaL« šeno financiranje te dejavnosti zavira razvoj in napredek organizacij za tehnično kulturo v Ljubljani. Ugotavljamo pa, da jc občinska skupščina Ljub- LjUbljani na Riniss ^(,,11 bodo dnevno tekli začetniški in nadaljevalni tečaji s področja ^ javnosti. ROZ' OD ČEVUEV DO NAJKVALITETNEJŠE USNJENE GALANTERIJE »Rožnik« na novih poteh pri- lisni- . Marsikomu se ustavi oko na y , nl1 stavbi, vsej beli kot bolni!... Rob TržaSki cesti. No, pa ne gre za »jmsnico, temveč za obrat indu-PJ® ““ja z Vrhnike. Tudi notra-Jost tega objekta, ki izdeluje usnje-'Ojalanterijo, spominja na bolniš-I0, Vsi so oblečeni v belo, vse je S® m svetlo. Skratka, pogoji za 80 idealni, kljub temu, da upo-abljamo v obratu lepilo, ki bi lahko 'JCjih dozah povzročilo glavobol, »aobne klimatske naprave pa so to Ktto tako zmanjšale, da sploh ni ne-predpisom pa bi ustrezala o Se desetkrat večja doza in torej ustrezno slabši zrak. V obratu, livvf0 v'tiezu in številu zaposlenih iti« atovarna’ delajo pravzaprav ®ftmško ekskluzivne modele viso-i^'0 jc pretežno ročno, _ aJ pa izdelujejo tudi na stroje. med ročnim in strojnim ' “m,.le menda 80:20. Sodobno rejnljena tovarna v sodobni hali je it? * n]aI*^ne tovarne v Vrhniki in thnika n^eno ‘me Industrija usnja fred nekaj leti pa je bilo še vse P motna drugače. Obstajala je sa-“smjna tovarna Rožnik, kije izde-3j*a, čevlje in komaj životarila. O ram!.Cnos?' n' ^do moč misliti, to-lijut? Pa j® bila menda sploh zato-iUa.NUrazbčnejših ljudi. Ker je lklerii*Uacda. ^ brezizhodna, so se tanini ptUcljufiiti k največjemu gi-ithia yiste v bhžini in to je Indu-»a Ja UsnJa Vrhnika. S priključitvijo " s® stvari temeljito spremenile. ..p0 v veliki meri zamenjali in fivnim- nove *jud> z urejenimi de-*ila "J1 tmvadami. Tovarna je tudi ,la ”rokovnjake in končno dogra-Odic«! *lal0- Talco se obeta temu lepa bodočnost. ReD odločitvijo v krškem Industrija usnja z Vrhnike ima namreč poleg sedanje hale, ki je veljala okoli pol stare milijarde, namen graditi še novo halo in skladišče. Ko bo to zgrajeno, bodo zaposlili verjetno še več ljudi, približno okoli 400. Nova hala bo namenjena proizvodnji usnjene konfekcije, ki je na našem trgu zelo iskana, pa je IUV sploh ne more dovolj proizvesti. IUV je zaradi tega v težkem polb-žaju, saj kupci razgrabijo sproti vse, ki naredijo. Njen obrat za usnjeno konfekcijo v Šmartnem pri Litiji, ki sedaj izdeluje te izdelke, ne zmore narediti dovolj. Tudi ko bo stala še nova hala v Ljubljani poleg sedanje, bo verjetno še vedno premalo naredila, da bi zasitila tržišče. O načrtih tovarne, od katere je odvisen tudi ta obrat, smo se razgovarjali z generalnim direktorjem IUV ANTONOM DEBEVCEM. „Ne da bi se hvalil, vendar pred desetimi leti, ko je prišla nova garnitura v tovarno, so bili na tem, da tovarno zapro. Z delom smo uspeli in « rezultati so vidni. Tako smo lahko prevzeli tudi Rožnik. Prevzeli smo tudi še nekatere druge objekte in sedaj bomo verjetno priključili tudi šoštanjsko tovarno usnja. Priključili smo pred kratkim tudi gradbeno podjetje Tegrad — Vrhnika in sedrg bomo gradili še opekarno. Načrtov in idej nam ne manjka. Tudi z denarjem nekako vozimo, saj izvažamo več, kot prodajamo na domačem trgu. Vse izvažamo na zahodno tržišče in bomo tako letos izvozili blago v vrednosti 10 milijonov dolarjev. Tako smo sigurno med prvimi petimi največjimi izvozniki v Sloveniji. Vendar še nismo izčrpali možnosti izvoza. Naših 2000 zaposlenih pa ne zmore vseh zahtev trga, >avske elektrarne grade Nrsko centralo Energetske potrebe Slovenije in '"Jirovi ne zadoščajo z ozirom na f. ato*"® m vode, ki jih je premalo, ?°®^rgi£ m0raU °dl0Čiti 28 jedr' Urripi?'3.,sta s® °be republiki spora-farni; . zgradita dve jedrski elek- > * (tT, a^eer v Kršem in Prevlaki. V PjMiki r * sta podpisali obe repu-*V$arne ni Podjetji (Savske elek- sta podpisali obe repu-fforne Ti -® podjetji (Savske elek-I k JUbllana in Elektroprivreda »i^oov, sporazum o pripravah 'Me! atnpdnjo ene same jedrske elek-ilv< ila ta„v,krškem. K temu jih je vo-hsitjuall.za: 1. ker ni drugih ener-:l ker j® v bližini od- ki^ko« ,čne ®n®rgije in 3. ker bo 1 f Sheiai e*®ktrarne v danem času ^ za delno pokrivanje potreb na Jc ‘n Hrvaške. Za Slovenijo jd' nan,- h Se P.oseben pomen, ker 'VslteJ101!13^* vir goriva uran v Ži-^ eni u'. ^ lem d asu sta ome-^ ‘Upin,,0 ustanovili delovno K vTj^kem. J® dobaII„VTSti J® kil izveden razpis 'ffrno i),° °Prcnie za jedrsko elek-ii, 0 JMjučni Cfena Ponudb in jc sedaj v m '^noior,:/321 tudi komercialno j °nčna iJk- tcb Hirih ponudb. Doti ^nrja »ii a ko znana konec fe-lW' r' bodo' V zaee‘ku marca. Odlo- ^ h Varilo,t St’ kvahteta, predvsem • ^eležba a ’ cen®. kreditni pogoji, „ Rotre^mače industrije. h v taZDi». Je Poudariti, da je bila ^eSbfdo, Postavljena zahteva po ?stj° jo f»made industrije z vred-t^,no doKo°d Uvožene opreme z ■h^ektrarnaV0 ln m°ntažo v jedr-^*edviden n Je pn vseh dobaviteljih saj smo zelo iskano podjetje na zahodu. Kljub nizkim cenam vzhodnih podjetji, ki nam včasih konkurirajo, ostajajo partneiji pri nas, ker smo solidnejši. To je tudi eden naših največjih adutov. Letos smo zaščitili naše izdelke, ki jih največ izvažamo v ZRN, ZDA, Kanado, Francijo in Holandijo, zelo pa raste tudi izvoz v države Skandinavije in Beneluxa. Izvoz ustvarja našo glavno akumulacijo. Naš glavni problem pa je pomanjkanje kadrov in surovin. Trenutno bi vzeli kolikor bi dobili usnjarskih tehnikov, pa jih ni. Velik problem pa je tudi surovina. Dnevno porabimo približno 10.000 kož. Teh seveda pri nas ne moremo dobiti dovolj, saj bi vse jugoslovanske zmog-Ijivošti odkupa kož komaj krile naše potrebe. Tudi v svetu je sedaj dirka za kožami in to nam otežkoča še iskanje drugje. Kljub tem težavam pa uspevamo našim partnerjem vse v pravih rokah dostaviti in obenem še držati prvo mesto na konici svetovne mode." O samem obratu v Ljubljani pa smo govorili z njegovim šefom FRANCEM PIRKOVIČEM. „Naša dekleta, ki so tu zaposlena, so v večini, so pa tudi mlada. Vse se je v začetku pretežno učilo, imeli pa smo seveda težave, ki so značilne za vsako novo podjetje. Kot je videti, pa smo z našimi torbicami, pasovi in sploh izdelki usnjene galanterije, uspeli. Zahvala gre gotovo naši strokovni nadgradnji, to je kreatorski službi." Okoliški prebivalci obrata IUV na Viču pa lahko sedaj le čakajo na začetek del ob novi hali, ki jo bo gradila tovarna ob sedanji. To bo nov vir za zaposlovanje, pa tudi kupcem ne bo treba več iskati izdelkov IUV po zvezah in znanstvih, kot morajo to početi večkrat sedaj, saj so izdelki tako zelo iskani. MILOVAN DIMITRIC Prizor iz bivšega Rožnika, sedaj obrata Industrija usnja Vrhnika Parcele oddane Komunalni sklad je pred dobrim mesecem razpisal javni natečaj za oddajo 49 parcel v soseski VS - 4 (Bonifacija). Parcele, ki so bile namenjene izključno za individualno gradnjo, so v nekaj tednih tudi vse uspešno oddali. Kot eden izmed redkih (če ne že edini) skladov se omenjeni prav s pomočjo tovrstnih natečajev (letos naj bi razpisali še dva ali tri natečaje za individualno gradnjo v isti soseski in pa v VS-6 (Vič), prizadeva zavirati naraščanje črnih gradenj, oziroma skuša poiskati primerna zemljišča za legalizirano in urejeno individualno komunalno gradnjo. J. D. Sanacija ali prisilna uprava v obrtnem podjetju »Krimu Razvoj varstvenih ustanov ob južnem robu mesta rok izgradnje 60 mesecev od izdgje prednaročila. Rok izgradnje je tako leto 1978. Problemi izgradnje in formiranja kadrov za jedrsko elektrarno bodo nastali, ko bosta podpisali obe podjetji dokončno pogodbo o izgradnji in obratovanju jedrske elektrarne. Za elektrarno od 600 - 800 MW je potrebno 160 - 200 zaposlenih, od tega mora biti 20 — 30 ljudi na specializaciji v inozemstvu, da dobijo licenco za delo. Da bi imela jedrska elektrarna zagotovljeno gorivo, sta Savske elektrarne in Geološki zavod v Ljubljani podpisala sporazum o skupnem financiranju pridobivanje urana v Ži-rovskem vrhu. Ta rudnik bi v prvi fazi dajal 300 ton uranovega koncentrata (rumeni kolač) na leto, kar zadošča za dve taki elektrarni za vso življenjsko dobo (30 let). V času eksploatacije rudnika bodo izvršene raziskave na sosednjih območjih, ki bodo po sedanjih predvidevanjih bistveno povečali zmogljivost rudnika. Pri tem velja omeniti, da je treba uran še obogatiti in predelati v gorivne elemente, kar je sedaj mogoče le v ZDA in v Sovjetski zvezi. Aranžma za to predelavo imajo z vsemi ponudniki v takem obsegu, da bo tisti, ki bo izbran,- odkupil viške urana in s tem denarjem bodo plačali predelavo urana v gorivne elemente. Eksploatacija rudnika se bo začela leta 1976. Z izgradnjo jedrske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj IV bomo pokrili glavni primanjkljaj elek-troenergije v letih 1977 - 1980. V letih 1974 - 1976 bomo poskušali pokriti primanjkljaj z izgradnjo plinskih elektrarn v višini cca 180 MW in delno z uvozom energije iz sosednjih republik in inozemstva. Za naslednja obdobja bo potrebno izbrati take vire, ki bodo z vključevanjem v slovenski elektrogospodarski sistem dali optimalne ekonomske rezultate. Dušan Komar Pred dnevi je bila posebna seja predstavnikov krajevnih skupnosti Trnovo in Kolezije, kjer so obravnavali nadaljnji razvoj in gradnjo novih varstvenih ustanov. Po temeljiti presoji so se vsi zedinili, da naj gre v gradnjo najprej nova varstvena ustanova v Murgljah ob ulici „Pod topoli" na stari lokaciji, čeravno trenutno še ni izgledov, da bi se do leta 1976 v samih Murgljah zgradila vsa predvidena stanovanja. Predstavniki Trnovega računajo s tem, da bi določeno obdobje hodili v novo varstveno ustanovo Murglje tudi otroci iz Rakove Jelše in Zalega Loga. Med tem časom pa bo že rešeno vprašanje poteka južne avtoceste ob Malem raabnu in s tem tudi obstoj oz. nadaljnji razvoj Rakove Jelše in Zalega l oga s samostojno varstveno ustanovo južno od Malega grabna. Ravnateljice varstvenih ustanov so nakazale novo težavo, ko morajo sedaj vsi prosilci plačevati samoprispevek, medtem ko pa ustanove še ne morejo prevzeti vseh otrok. Ker so vse že zgrajene ustanove prepolne in ker bi rabili še dane« samo za Kolezijo in Trnovo prostora vsaj za novih ca. 200 do 300 otrok, bi bilo pravilno, da se že sedaj začne z akcijo za gradnjo dodatne varstvene ustanove, tako ob spomeniku padlih, kakor ob domu Partizana Trnovo. Omenjene akcije so delno razčiščene ter bi trenutno pokrile obstoječi primanjkljaj, nekaj rezerve pa bi ostalo še za novo Trnovo. Ako bi zgradili vsaj varstveno ustanovo ob spomeniku padlih, ki leži v sredini med obstoječo ustanovo Trnovo in Kolezijo, bi ta bistveno razbremenila pritisk na stare ustanove. Sedanja trnovska ustanova bo morala v bodoče prevzeti še pretežni del novega Trnovega, Jd bo zelo bogato in gosto pozidano. Akcijo za gradnjo dodatnih varstvenih ustanov morajo voditi krajevne skupnosti Trnovo in Kolezija paralelno s sedanjim mestnim programom gradnje šol in ustanov, ker je kriza na terenu zaradi gradnje novih blokov in stanovanj vedno bolj pereča in težavna. Skica kaže lokacijo problematičnih ustanov. CIRIL STANIČ Podjetje je ustanovila Krajevna skupnost Krim-Rudnik leta 1964. V sestavu imajo zidarsko, vodovodno, elektro in druge dejavnosti ter prevozništvo. Osebni dohodki se gibljejo od 1200 do 3800 din mesečno. Obrtne usluge zaračunavajo po normativih. Cene za storitve so zelo ugodne, kljub kritičnemu gospodarskemu položaju podjetja. Zaposlenih je 50 ljudi. Do nastavitve novega direktorja Ivana Roša v oktobru 1972 so se dogajale v podjetju „grobe“ nepravilnosti, ki meje na kazniva dajanja (utaja davka, izplačevanje potnih stroškov, ponarejena bilanca, itd). Prikrivali so najmanj leto in pol, dokler so bile bivše vodilne osebe še v podjetju (prejšnji direktor, honorarni računovodja in knjigovodja). Vsi ti so odpovedali delovna razmerja, ker so slutili, da bodo odkrili njihove pregrehe. Podjetje je bilo pred razsulom. Blokirani so že 2 leti. Od januarja 1973 bodo dobivali v podjetju 90 % osebnih dohodkov po novih predpisih. V oktobru 1972, ko sta prišla novi direktor in računovodja, sta po pregledu poslovanja ugotovila veliko grobih nepravilnosti. V decembru 1972 so še odločili zadevo izročiti v var- družbenega knjigo- nadaljnji postopek Uradu javne nosti in Službi družbenega kn vodstva. Raziskava je v teku in bo kmalu končana. Največ nepravilnosti je bilo pri prevoznikih. S temi so imeli sklenjeno pogodbo, da so oddajali kamione v najem, oni pa so se zaposlili pri podjetju. Vezani so bili tako, da so morali odstopati podjetju 10% bruto realizacije, ostalih 90 % pa so jim izplačali v obliki osebnega dohodka (všteti so dnevnice, potni stroški, gorivo itd,). Pri teh 90 % ni bilo nobenega razmerja, pravilniki so bili nepopolni itd. Delavski svet in kolektiv nista bila obveščena o situaciji v podjetju. Delavski svet so upravljali in imeli oblast nad njim isti trije ljudje, ostalim članom DS pa so prikazovali ponarejeno bilanco, da so ti imeli vtis, kot da je vse v najlepšem redu. Novega statuta in pravilnikov niso pripravili, imeli so že zastarele pravilnike. Delavci so odhajali... Novi direktor je sklical sestanek kolektiva in jim predočil, v kakšnem težavnem položaju se nahajajo, in delavci, ki so še ostali v podjetju, so izjavili, da imajo upanje z novim vodstvom, da se bo stanje izboljšalo. Podjetje je pred težavno nalogo. Imajo samo dve izbiri: sanacija ali prisilna uprava. Če bodo imeli še možnost obstoja, se bodo odločili rajši za sanacijski kredit od občine, kakor pa prisilno upravo. Dušan Komar Naš vsakdanji kruh Prihaja do navzkrižnih informacij: peki bodo prenehali z nočnim delom - novi delovni čas pekov ne pomeni znatnega izboljšanja delovnih pogojev, ampak se za njim skrivajo monopolistične težnje podjetja „ŽITO“. To obvladuje večino kapacitet in krije dobro polovico ' potreb Ljubljane po kruhu. Drugo varianto so razglasili na sestanku delavskega sveta v podjetju „PEKAR-NA CENTER", ki ima svojo upravo in glavni obrat v naši občini. To podjetje ima v primeijavi z „ŽITOM“ trikrat manjše kapacitete, vendar pa ne znatno manjše proizvodnje. Razlog za večje povpraševanje po njihovem kruhu iščemo laluco le v boljši kvaliteti. PEKARNA CENTER lahko zadošča povpraševanju le s skrajno gospodarno izrabo kapacitet medtem ko ŽITO svojih kapacitet še zdaleč nima izkoriščenih v tolikšni meri. Izpad nočne izmene bi pomenil nič več in nič manj kot to, da bi se del odjemalcev moral seliti od PEKARNE CENTER k ŽITU ali drugim proizvajalcem kruha. S širšega stališča družbe se kaže enakomernejša izraba kapacitet kot smotrna, še posebej, če bi pri tem odpadlo nočno delo. Toda v praksi - tako pravijo člani DS PEKARNE CENTER — so stvari nekoliko drugačne. Kapacitete, ki so jih pri ŽITU razvili preko svojih potreb, tako da jih zdaj bremene, kar se pozna na njihovih osebnih dohodkih, pri PEKARNI CENTER veliko bolj gospodarsko izrabljajcT v smislu večje intenzivnosti, ta pa se postavlja kot osnova stabilizacijskemu procesu. Glede nočnega dela pa je takole: sedaj delajo peki PEKARNE CENTER ponoči vsak drugi teden, ..odprava" nočnega dela pa bi terjala od pekov, ki bi začenjali z delom ob štirih, da bi vstajali ob treh ali že prej, nakar bi nastal velik problem s prevozi na delo. Vsak- E CEN-rimerjavi z danje vstajanje že kmalu po polnoči, pa ocenjujejo peki PEKARNE TER kot bolj naporno v prim dosedanjim načinom dela. Tudi v PEKARNI CENTER se zavzemajo za popolno odpravo nočnega dela, vendar se hkrati zavedajo, da bo ta mogoča šele z boljšo tehnologijo (dlje časa trajajoči sveži kruh) in z zadostitvijo ostalim potrebnim pogojem, tako da potrošnik ne bo v ničemer na slabšem. Polovična rešitev. ki je v dani situaciji edino možna, pa ne more zadovoljiti nobene od zainteresiranih strani, omogoča pa uveljavljanje raznih drugotnih interesov. Takšnemu manipuliranju z navidezno socializacijo pa se v PEKARNI CENTER upirajo. SaS 'pppfe V Nerneij^p111 V Krt*len,: ali 1,0 P°dobna tejle, ki jo grade SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA, HAJDRIHOVA UL. 2 Savske elektrarne imajo sedež v naši občini. Za naslednje petletno obdobje imajo v načrtu izgradnjo jedrske elektrarne v Krškem. Na centralnem območju, ki ga preskrbujejo Savske elektrarne, je največja potrošnja in primanjkljaj električne energije. Prav zaradi tega so morale iskati možnost za preskrbo svojih potrošnikov in predlagati objekte, ki so s slovenskega stališča elektrogospodarsko optimalni. Z izgradnjo jedrske elektrarne bodo delno omilili pomanjkanje električne energije. O delu in o ostalih načrtih Savskih elektrarn bomo poročali v naslednji številki. DUŠAN KOMAR RAZVOJNA POT PODJETJA KIP Težave s tujimi partnerji Podjetje KIP so ustanovili leta 1948. V začetku so začeli s proizvodnjo pcčnic (kaminov) in kmečkih peči. V tem razdobju so začeli intenzivno proizvajati šamot za industrijo jekla in elektro šamot, ki ga proizvajajo še danes. Od leta 1965 jc podjetje registrirano za trgovino, kot uvozno in izvozno podjetje. Barvne metale izvažajo v Zahodno Nemčijo in v Italijo, v letu 1972 pa tudi mineralno volno v Avstrijo. Deviznega izkupička je bilo lani za 2 milijona 600 tisoč din. V Beogradu so ustanovili predstavništvo tovarne KIP za črno in barvno metalurgijo in tudi za prodajo dimnikov po zahodnonemški licenci Schiedel. V bližnji bodočnosti bo to predstavništvo postalo center, ki bo imel za nalogo organizacijo proizvodnje Schiedel dimnikov na širšem območju Srbije. Leta 1971 so v Kij* dosegli bruto promet 17 milijonov, do konca leta 1972 pa so pričakovali porast še na 47'milijonov dinarjev! V podjetju je zaposlenih približno 100 delavcev. Osebni dohodki so v okviru samoupravnega sporazuma (900-4100 din). Vključena je tudi storitvena dejavnost, razdeljena na šamotersko in pečarsko skupino. part- V letu 1969 so sklenili gene pogodbo z zahodnonemškim nerjem Schiedel za dimnike. Za Jugoslavijo je edino KIP zastopnik za Schiedel dimnike. V začetku so v glavnem dimnike uvažali, od julija 1972 dalje pa jih sami proizvajajo po licenčni pogodbi. Kmalu pa je tu nastal problem: Schiedel je odpovedal licenčno pogodbo z izgovorom, da so nekatere člene v pogodbi prekršili. Pa ne samo to! Samovoljno je inozemski partner prepovedal njihovim kooperantom (Gradnja Žalec, Cinkarna Celje) nadaljevati s proizvodnjo posameznih delov za dimnike. Znašli so se v težavnem položaju, ker je bil glavni vir dohodka občutno ogrožen. Za pomoč so se obrnili na predsednika skupščine Ljubljana Vič-Rudnik, in na tov. Marjana Dolenca, rep. sekretarja za gospodarstvo, ki so jim nudili vso podporo. Za pravno pomoč so prosili Zvezni zavod za mednarodno in tehnično sodelovanje v Beogradu (v okviru Zveziie gospodarske zbornice). Naposled je inozemski partner umaknil odpoved. DUŠAN KOMAR JUTRI BO PREPOZNO Vsi naši otroci Rojstvo naj bi pomenilo staršem in otroku najsrečnejši do- godek. Otroka naj se ne razveselijo le starši, temveč bi morali ' ‘ ‘ ažb .............................................. ustvariti tako družbeno klimo, v kateri bi bil vsak otrok deležen ljubezni, varstva in vzgoje vseh ljudi - to pomeni, da je otrok , zaželen tudi v okolju. Starša že pred rojstvom mnogo premišljujeta, kakšen bo njun otrok. Mati po porodu najprej vpraša, ali je otrok zdrav? Na žalost pa se kljub napredku družbe in medicinske znanosti ne rodijo vsi otroci zdravi. Pa vendar so vsi otroci naši, vse moramo vzljubiti, jim pomagati, da bodo srečni člani naše skupnosti. V vsaki družbi, pa tudi pri nas imamo otroke in odrasle, ki so obremenjeni z razvojnimi motnjami in hibami. Razvojno prizadete osebe razvrščamo med tiste, ki imajo telesne okvare (okvare čutil, invalidne osebe ipd.), duševne nezadostne oziroma nepravilno razvite osebnosti (oligofrenija, demenca, epilepsija, psihonevrotičnost, psihopatija ipd.), poznamo tudi osebe s kombiniranimi motnjami, dalje vzgojno motene osebe (vzgojno ogrožene, vzgojno zanemarjene in prestopnike). Po statističnih podatkih Zavoda za statistiko iz 1. 1969 imamo v Sloveniji od 5. do 19. leta starosti 26 % mladih, med katerimi je naslednje število razvojno prizadetih: „ Duševno prizadetih 2,5 %, vedenjsko in osebnostno motenih 3 %, z govornimi motnjami 3 %, gluhih 0,1 %, naglušnih 0,8 %, slepih 0,25 %, slabovidnih 0,4,%, telesno prizadetih 0,2 % in dolgotrajno bolnih 1 %, Pri tem smo se omejili le na mladostne osebe, predvsem na rasle telesno duševno prizadete osebe, ne pa na vse odrasle občane. O vzgojno in osebnostno motenih osebah bomo razpravljali v posebnem sestavku. Telesna zlasti duševna prizadetost je lahko posledica dedne obremenjenosti, težjih kroničnih bolezni staršev, zlasti matere, razna bolezenska stanja matere med nosečnostjo, duševni pretresi matere, slabe socialne in delovne razmere, v katerih je živela noseča mati, težji porodi ali pa tudi bolezni, ki jih je kasneje preboleval otrok in so pustile posledice. O vsem tem pa medicinska znanost še vsega ni dognala, čeprav že poznamo vsaj nekaj navedenih pokazateljev. Po zaslugi medicinskih in drugih znanosti lahko že danes razvojne pomanjkljivosti ozdravimo ali vsaj omilimo ter s pomočjo habilitacije in rehabilitacije usposobimo človeka za delo in življenje v družbi. To pomoč pa lahko nudimo le s kontinuirano kompleksno habilitacijo in s prizadevanjem strokovnih služb iz ličn............ različnih področij. Čas, ko starši zvedo za otrokovo duševno ali telesno prizadetost je tudi čas, ko začnemo s habilitacijo in nudenjem pomoči staršem. V tem trenutku so zdravstvene in socialne službe dolžne staršem in otroku nuditi vsestransko pomoč. Staršem je treba svetovati in jih usposobiti, da bodo znali z vso ljubeznijo in upanjem sodelovati v zdravljenju otroka. Dostikrat se starši čutijo nesrečne, zato naj bi jim strokovne službe in občani v socialnem okolju nudili oporo v razumevanju, kajti nikoli ne vemo, komu in zakaj se bo rodil prizadet otrok. Že v predšolskem obdobju je možna habilitacija duševno priza- detih otrok s tem, da jim nudimo sistematično, strokovno pomoč v posvetovalnicah, dispanzerjih, v vzgojno varstvenih predšolskih ustanovah naj bi imeli posebne oddelke za vzgojo in varstvo teh otrok. Pogostokrat starši zvedo za otrokove težave pred vstopom v osnovno šolo, ob priliki testiranja šolskih novincev. Takrat nastane pri starših velika zaskrbljenost češ, kaj bo z otrokom. V mnogih primerih ne gre za duševno prizadetost, temveč za duševno zaostalost oz. zapoznelost otrokovih razvojnih sposobnosti. Vemo, da mnogi otroci živijo v predšolskem obdobju v zaostalem in kulturnem okolju, kjer ni dovolj spodbud in socialnem pomoči, da bi ob pravem času, to je v predšolskem obdobju, razvili svoje sposobnosti. Prav tem otrokom bi lahko kvalitetna predšolska vzgoja v družini in v predšolskih vzgojno varstvenih ustanovah pomagala, da bi otroci ob pravem času razvili svoje intelektualne in druge sposobnosti. Torej z zgodnjo detekcijo bi morali pričeti že v predšolskem obdobju. Kategorizacija otrok, s katero smo sistematično začeli v 1. 1960, je pripomogla k temu, da vključujemo prizadete otroke v primerne vzgojno izobraževalne zavode, kasneje pa tudi v strokovno izobraževanje. V kategorizacijskih komisijah sodelujejo zdravstveni, socialni delavci, psihologi in pedagogi, ki hkrati pomagajo tudi staršem pri premagovanju težav. Danes imamo v vsaki občini posebne, popolne osemletne šole, ali oddelke ob osnovnih šolah, v katerih se izobražujejo razvojno prizadeti otroci. Po osnovni šoli te mlade ljudi vključujemo po interesih in sposobnosti še v druge zavode zaradi strokovnega izpopolnjevanja ali pa jih vključimo v delo. Na žalost pa se srečujemo ob zaposlovanju teh oseb z nerazumevanjem delodajalcev, ki se branijo teh delavcev. Ugotovljeno pa je, da so ti mladi ljudje visoko produktivni in v mnogih primerih boljši tovariši od tistih, ki mislijo, da so popolni. Popolnoma zgrešeno je izločiti te osebe iz svoje sredine, saj prav sami želijo skrbeti zase in biti koristni družbi. Kot za vse druge, velja tudi za prizadete osebe: na pravem delovnem mestu okolju in v primernem okolju bo lahko človek uporabil vse svoje življenjske in delovne sposobnosti in znanje. Tudi tem otrokom smo dolžni, da damo kar največ moremo s tem, da storimo več v pred in ponatalni dobi otroka (to je skrb za zdravo mater) dalje da razvijemo zgodnjo detekcijo, kategori- zacijo, varstvo in habilitacijo na predšolski stopnji, vsestransko _____________________—____r )\sk\ J~• • usposabljanje v osnovnošolski dobi, predpoklicno usmerjanje, svetovanje mladim in staršem, poklicno usposabljanje ter zaposlovanje mladostnikov in spremljanje na delovnem mestu, torej omogočamo jim čimbolj naravno vključevanje v življenje. ANGELCA ŽIBERNA Alkohol, mladina, predpisi in še kaj Ko človek sedi v gostilni, vidi marsikaj, kar mu da misliti. Morda se čudno 1X: .. ____i XI:.,1D ,-vli mo » r,, <1 ■» r tr* mrvi oiri 1 ■» i/Jnia rs r -i v' tam sliši, v gostilni razmišljati o alkoholu, pa vendar se je pojavila ideja prav tam. Samo nekaj sobotnih potepanj po gostilnah v naseljih občine Ljubljana Vič-Rudnik je bilo potrebnih in že je nastal zapis kot sledi. Naj navedem še to, da ne mislim omenjati gostiln poimensko, ker bi bil seznam le-teh na „čmi listi“ pomanjkljiv, kajti ni mi uspelo obiskati vseh gostiln in zato ne morem delati diskriminacije. Na zatožni klopi je torej pojav alkoholizma pri mladini, opazovan v gostilnah občine Ljubljana Vič-Rudnik. Problem alkoholizma pri mladini ni niti nov, niti nerešljiv, je pa zelo ................................ole razširjen. To, da pijejo mladoletniki, je že stara kranjska navada, za katero pa ne moremo trditi, da je dobra. Ničkolikokrat se zgodi,-da starši sami natočijo otrokom pijače (največkrat vino ali liker), ko jih le-ti nestrpno čakajo v gostilni. Da bo mir in da bo debata lahko mimo tekla dalje, naroči oče „sladkega li-kerčka“ svojemu devetletnemu otroku. Seveda kaj takega ne bo počel oče, ki ve, kakšen strup je alkohol za človeka, posebno še za otroka. Pripomniti pa moram, da so to največkrat taki očetje, ki ga tudi sami zelo radi „cukajo“. Se tega vprašanja res ne da rešiti? Tako spozna mlad človek moč alkohola že v rani mladosti, nekaj iz pripovedovanja starejših ali sovrstnikov o ..fantastičnih*1 sol sobotnih podvigih. In zgledi vlečejo. Bob ob steno so materine besede in prošnje, naj se vendar ne napijejo vsako soboto, oče pa se z vzgojo največkrat tako ali tako ne ukvarja (to je stvar matere). In nadobudni sine si kroji svojo usodo sam. Sobota zvečer je, torej kam? Jasno, s kolegi na mopede ali v fička, pa gremo! Mladoletniki -fičko - brez izpita! Prva postaja — prva gostilna. Kar mislite si, da je kdo pil sok! Najbolj ..nedolžna" pijača je pivo, temu pa se prileže še vinjak. No, če gre pa za kakšno stavo, potem pa tudi whisky, ni ne predrag, ne premočan. Ko je alkohol na delu, mladeniči začutijo potrebo po tem, da sc pokažejo še kje druge. Seveda ne obsedijo pri prazni mizi - torej spet pijača! Ker so v družbi sami kavalirji, ki hočejo pokazati, da kljub temu, da so rosno mladi, že imajo denar, ..častijo" npr. rundo vinjaka. Oh ja, zakaj bi pa drugi zaostajali - daj še eno rundo! - zraven pa prilivajo pivo, ki je na mizi že od začetka. Recimo, da Sta dve gostilni dovolj, seveda pa se zgodi, da jih niti pet ne zadostuje. Važno je, da je njihov „fičko“ najboljši, da pelje po potrebi po dveh kolesih, da se tudi hudi ovinki izravnajo in - da jih ne ustavi policija! ..Izpita nimam, torej ga ne morejo vzeti, tistih par jurjev kazni bo pa že fotr plačalr* Sklep je brez dvoma pravilen, če seveda oče brez hujših posledic plača. Skoraj isto lahko trdim za mladino nad 18 let. Važno je, da si pošteno ,,v rožicah", da se hvališ pred kolegi in kolegicami s svojimi „pod-vigi in da osvajaš vse, kar nosi krilo. Običajno pridejo k sebi, ko je enkrat za njimi kasamiško življenje. Ena stran medalje: mladina pije, ker drugam nima iti, če že ravno je kje kak kino, pa v njem predvajajo tako zgubljeno kavbojko, da veš konec takoj za naslovom. Da bi šli pa v Ljubljano, pa ni ugodnih avtobusnih zvez, brez izpita pa je preveč tvegano. In naše dobre mame: kar se da hitro očistijo sinetove čevlje, namočijo srajco in pulover, čez stol položijo druge hlače - sobotne so samo še za kemijsko čiščenje - vse to samo zato, da bo mir v hiši in da se oče ne bo pritoževal čez vzgojo. Ko hoče mama povedati grešniku, kar mu gre (jasno, da takrat očeta ni v kuhinji), pa ima sinko ogromno dela v garaži ali pa kod drugod. Tako je bilo, je in bo, če se marsikaj bistveno ne spremeni. Naj začnem spreminjati pri mamah: Ob mesecu naj mladoletnik ali pa mladinec nad 18 let prispeva za ' hrano in obleko, nekaj pa naj mu ostane za zabavo čez ves mesec. Istočasno pa spomnite očeta, da s pojmom „starši“ ne razumemo samo matere, temveč tudi očeta, torej je tudi njegova dolžnost vzgoja. In nazadnje ne prikrivajte očetu, da v soboto ponoči ni prišel domov sin ampak „pujs“ - kos pijanega mesa. Kluba zdravljenih alkoholikov V občini Ljubljana Vič-Rudnik delujeta od sredine januarja 1973. Že dva kluba zdravljenih alkoholikov (KZA). Prvi tak klub, ki ima sedež v prostorih KS „Malči Beličeve", ima okrog 40 članov, ki se sestajajo ob petkih ob 18. uri, en tak sestanek pa traja 1 do 2 uri. Na teh sestankih so vsak prvi petek v mesecu prisotni tudi svojci zdravljenih alkoholikov. Morda bi bilo zanimivo zapisati, da na teh sestankih preverjajo navzočnost (sestanki so v prvem letu obvezni, zaželeno pa je, da bi zdravljeni alkoholiki prihajali do 5 let). Vsakič preberejo zapisnik in obravnavajo svoje probleme, ki jih ni malo. Recimo, da nekdo zapade v krizo, da začne ponovno piti (takemu pacientu sc pravi recidiv), potem skuša klub po svojih močeh reševati ta problem, če pa klub ne uspe, je potrebna patronaža in nazadnje - Škofljica. V klubu rešujejo tudi probleme v zvezi z zaposlitvijo ali pa probleme v družini alkoholika (gmotna škoda, strah, beg iz stanovanja, pretepanje . . .). Tako z nasveti, z odkntim pogovorom skušajo pomagati drug drugemu, se otresti alkohola in olajšati življenje svojim najbližjim. Žalostno pri vsem tem pa je to, da Center Škofljica še zdaleč ne more sprejeti vseh, ki so potrebni pomoči (število gre v tisoče), ker je pač edini te vrste v Sloveniji. Poskusi zdravljenja alkoholikov so še drugod (vendar v manjšem obsegu), tako npr. v Begunjah (psihiatrična smer), nevropsihiatrični oddelek Vojnik, psihiatrični oddelek v Ormožu, psihiatrična bolnica Idrija. Naj zapišem še to, daje večina članov KZA zdravljena v Škofljici, nekaj pa dispanzersko. Pred kratkim pa je bil ustanovljen še drugi klub zdravljenih alkoholikov v naši občini za območje bivše rudniške občine, sedež ima v prostorih KS ..Krim - Rudnik", trenutno pa šteje 10 članov. Člani KZA imajo občasno tudi predavanja, za katera teme izbirajo sami (največkrat iz zdravstva). Na koncu naj omenim še to, da število KZA hitro rase - januarja 1973 jih je bilo že 63, kar je vsekakor razveseljivo, zaskrbljujoče pa je to, da imamo v Sloveniji samo en Center Škofljica in ne vsaj treh. Tanja »Ogenj« je startni Mladinski aktiv Trnovo - Kole-zija je 10. februarja odprl disco klub „OGENJ“ v kletnih prostorih TVD Partizan Trnovo. Pri tem so si pomagali z letno članarino, na pomoč pa sta jim priskočili tudi KS Trnovo in Kolezija. Opremo kluba pa so mladi izdelali največ sami. Na otvoritvi se je zbralo 80 mladincev. Sedaj se pripravljajo na pustni ples. Precej je pa tudi takih, ki ne gledajo prijazno na takšno, zgolj enostransko dejavnost mladih. ZAVARUJMO ŠOLSKE OTROKE Ko smo pred leti zgradili novo osnovno šolo na Bičevju in uredili ter asfaltirali Gerbičevo ulico, ni bilo dovolj sredstev za pravilno ureditev hodnikov za pešce. Tako so ostali ob obeh straneh šole povsem ozki hodniki za pešce vzdolž obeh sosednih hiš nove šole. Ker je hodnik širok le cca 70 cm, so otroci primorani hoditi tudi po vozišču, kar je pa na odprti Gerbičevi ulici zelo nevarno, ne glede na predpisano brzino 30 km ki pa jo le zelo malo upoštevajo. I CTRIL STANIČ Balet viške osnovne šole (vodi ga primabalerina Tatjana Remškarjeva) je nastopil tudi na proslavi slovenskega kulturnega dne. Doma smo naredili red - zdaj je na vrsti okolje. Tukaj bi se morali, veliko bolj kot se, angažirati ZM in ZK. Treba bi bilo pospešiti dejavnost mladinskih klubov, organizirati predavanja za mlade in tudi plese. Kjer pa klubov ni, bi jih bilo treba organizirati. Tudi ZK premalo skrbi za svoj podmladek - vse premalo vajenske in kmečke mladine vstopa v ZK. Vzrok: skoraj nihče jih ni seznanil s to organizacijo, z njenimi pravicami in dolžnostmi. Ti mladi ljudje nimajo pojma o samoupravljanju, o sodobnem kmetijstvu in podobno. Ko zapustijo osnovno šolo so naenkrat osamljeni, družbo najdejo v gostilni. In v tem grmu tiči zajec - za šan-kom! Po moji predstavi je za točilno mizo človek z neko šolo ali tečajem iz gostinstva. Skoraj gotovo ti ljudje vedo, od kdaj do kdaj, koliko in komu smejo točiti alkohol. Kljub vsemu pa je 99 % gostilničarjev takih, ki se jih to ne tiče. Važen je ..zaslužek"! Cim več whiskyjev, tem več zaslužka. Cim več stav - tem več zabojev piva. Kot posmehljiv škrat pa visi na steni napis: ..Vinjenim osebam ne točimo alkoholnih pijač!" ali ..Mladini pod 18 let na strežemo alkoholnih pijač"!. Dragi moji, tp je pesek v oči vsem, ki verjamejo, da se predpisi na tem področju uresničujejo. Čudno pri vsem tem je to, da pristojni organi (inšpekcije) dokaj hitro privijejo obrtnika, ki si skuša s trdim niča obšlo spoznanje, da hujša kot kača. Ko se pijai vadiš, ne moreš brez nje, raje b hrane. Morda bodo starši poosl svoje ukrepe, morda bo inšpekcij služba naredila neko soboto ali je pija* iiace nt deljo obhod po gostilnah, kdo vej Zdaj pa še najbolj drzno upanje g° 17 mislil in kaj ukrenil? Na koncu naj omenim še to, alkoholizem ni samo problem w občine oz. teritorija od Škofiji1 Iga, do Borovnice in Brezovice, te« več je to širši družbeni problem,1 je znano, da smo Slovenci med ® večjimi porabniki alkoholnih pijj da imamo naiveč kroničnih alke* da imamo največ kroničnih ali likov in eno samo zdravilišče zajjj Za temi skopimi podatki pa se # va ogromno gorja in bede. In ven« je treba tako malo, da se prom* reši: nekaj ostrih kazni, poostrf1 predpisov, in v marsikateri hi« bila bodočnost svetlejša. JOŽICA Davek od stavb delom od jutra do večera prigarati od ne hišo in morda boljši avto od fička, da ima kmet davek do poslednjega ara natančno odmerjen, ne vidijo pa, kakšna moralna in socialna škoda se dela po gostilnah. Žalostno je to, da je precejšen del vaške in vajenske mladine tike in bodo ti ljudje nekoč morali prevzeti bremena nase. Pravijo, da je mladina temelj. Naj zaključim z upanjem, da se bo kdo ob teh dejstvih zamislil in kaj ukrenil. Morda bo kakega mladc- Več občanov je v zadnjem ® naslovilo na naslov našega časop vprašanje, kakšne so spremen!® obdavčitvi stavb. Obrnili sm°., vprašanjem na naš oddelek za e( no zadeve, kjer so nam povedaljj slednje: „Do sedaj so bile na pj* želju vse stavbe oproščene 1 davka, nova sprememba pa P^ deva oziroma določa, da so eP ščeni plačevanja omenjenega o* le tisti lastniki stavb, katerih os na in edina dejavnost, s kater1? preživljajo, je kmetijstvo. Ostali *■»» šele po preteku dobe desetih let:!,Do kar je bila stavba zgrajena. Tu " ‘ % ni nobenih sprememb." Rubrika starejših občanov s >lja Ob novem letu je prenehal izhajati Upokojenec. Ob tem nekaj kronike. 20. aprila 1947 je izšla prva številka -Upokojenca. Izhajal je kot samostojni Ust. Januarja 1968 se je preimenoval v ..Glasnik". Maja 1968 je prenehal izhajati kot samostojni Ust, nadaljeval se je kot priloga »Dnevnika" pod naslovom „Iz živ- jetni izleti v Goriška Brda, naB u trino, v Logarsko dolino, v .Vpjelc Škocjan in med coprnice na SU . V juUju smo bili v Trbižu • Višarjah potem pa smo se voZ> ,uu Neveji do Rabeljskega jezera, o tič; čez Predel v Trento in čez VrSII'z|J>žul mov. Tako smo na en mah sp0" najlepši predel naše zemlje. lienja 1970 je začel izhajati kot priloga »Dnevnika" pod naslovom »Dnevnik za upokojence". Člani so ga prejemali brezplačno. Januarja 1971 so prejeU časopis le naročniki. Naročnina je znašala 800 SD letno. Januarja 1973 je prenehal izhajati časopis za upokojence. Urednik Naše komune nam je v svojem glasilu odstopil stolpec za objavljanje prispevkov o dejavnosti v podružnicah DU naše občine. Za uvidevno naklonjenost se DU ured- Za september smo si izbrali Sjltia nik. Čudovito! Za vodnika "linj bil tovariš Grl, tajnik podru"? DU v Ilirski Bistrici. Tovarišu še enkrat najlepša hvala za 0f*j zacijo, predavanje o zgodovin*, m zanimivostih tamkajšnje P0^. |£j Precej izletnikov se je p(jvzpev^B sam vrh Snežnika - veličast«0 j por na 1750 m višine. niku najlepše zahvaljuje. Vse naše podružnice prosimo, da prispevke za objavo pošiljajo odslej prispevke za objavo pošiljajo odslej občinskemu odboru, ki bo sporazumno z uredništvom Naše komune skrbel za natis. Tako bodo naši upokojenci sproti seznanjeni z dejavnostjo in problemi svojih podružnic. Našo komuno bodo dobivali tudi upokojenci brezplačno. Iz objavljenih prispevkov bo marsikateri upokojenec uvidel, da naj pristopi kot član v svojo podružnico. Celotna članarina znaša 1000 starih din, posmrtnina 3000 starih din, ob vsakem smrtnem primeru pa se izplača svojcu znesek 63.000 stalili din. Za popoldanskim izletom ,,a.l rešček je v septembru sledil : Hrvaško Zagorje — Trak° atomske toplice v Podčetrtku« rovec in čez Brežice domov ' izletnikov. Še isti mesec smo obiskali ske Toplice. V oktobru je bu , izlc i »na trgatev I 50 izl®Sl Vozili smo se čez Kočevje m ski gozd v Črnomelj ter še v Semič, potem pa čez MetK Novo mesto domov. Po BeU nas je vodil tovariš Kramarič, podružnice DU v Črnomlju-njemu se moramo zahvaliti Za H no družbo in strokovno vodst'' t DRUŠTVENI IZLETI KOT PRIJETNA REKREACIJA Konec leta smo zaključili lansko sezono našega izletništva. Iz dosežkov prav gotovo lahko sklepamo, da je bilo naše jjrizadevanje uspešno, da so bili naši izleti prijetni in ob spoznavanju lepot naše zemlje tudi za upokojence prav zanimivi, bili so res prijetna rekreacija za vse udeležence. O tem nas prepričuje ves razvoj te dejavnosti jrri našem društvu. Začeli smo v juniju 1969 na pobudo društvenega odbora. Še v istem letu smo priredili 7 izletov s skupno udeležbo 623 izletnikov. Naslednja leta je naraščalo število izletov, večalo pa se je tudi število izletnikov. Do konca lanskega leta smo tako dosegli skupno 58 izletov in 4403 izletnikov. No, naš vodja izletov tovariš Lojze Catar je prizadevno skrbel, da so bili naši izleti dobro premišljeni, zanimivi, zelo prijetni in da niso preveč segali v žepe upokojencev. Lam je bilo vsega 18 izletov, udeležencev pa 1461, za 200 več kot predlansko leto. Začeli smo že v februarju. Za pusta smo se vozili čez Rakitno na Cerknico. Bilo je čudovito: globoka zima in deviški sneg ter prijeten zaključek v Podlipi. V marcu smo priredili proslavo »dneva žena": obisk Postojnske šega obiska v Beli krajini. ,jjj V|jc V novembru smo obiskal) 11 j j če v čudoviti Moravški dolin'- !‘Ot torna šmo zavili še na BrniiL J<0( si ogledali letališče in StjJ, smo na mesec smo bili v soaraz"" (flji Travni gori. V začetku 5 toplem jesenskem soncu-:sec smo bili v Sodražic|^|a|' gori. smo šli na Andrejev sejem v lve, Za zaključek sezone pa sm0* 0 f dali spomenik žrtvam na Um i ^ tem pa krenili v Tomišelj in 0 | ' Prepričani smo, da nam 1 |< uvi lepo in prijetno in upamo, 0 ^ Je i ne bo nič slabše. Spet si b°n’j „1 )0) v roke, si delali druščino j| jnQ dovali la lepi košček sveta, N bivamo. Načrta letošnjih izletov remo narediti, še preveč j0'1* s °ju Zagotovo pa bomo že ► bruarja praznovali pusta in y ku marca proslavili »dan konca tega meseca bomo ž« j|t kako in kaj. Oglasite se v ® | kuko in Kaj. uglasite se » - ^ pisarni, lahko pa tudi pr'. Bizjakovi ali pri Koreninov' ^ Bizjakovi ali pri Koreninov' Primarjevi, kjer boste '|,V ne informacije in se tudi I*1 glasili. jame, nato pa počastitev in skromna obdaritev naših izlctnic v Logatcu. V aprilu smo obiskali topli jug. Sli smo v Gorico, Doberdob, grobišče v Redipugliji (po naše Sredi polja), v stari Oglej, Gradož in Trst. V Doberdobu so nas pričakali domačini, mi pa smo jim prinesli dober kup slovenskih knjig. Pogovorili smo se po naše in fotografirali pred spomenikom. V poletnih mesecih so sledili pri- DU podružnica Vič obv’ vji ' članstvo, da je že določen lojng-v letošnjem letu. Načrta p*. tov pa še ne moremo ^ nejasnosti, ki so v zvezi P0 vjill prevozom, zlasti pri P01 . inozemstvo. .tv 25. februarja 1973 60^ * i pusta v Podlipi pri :'hi» _ brili krvavicah iKČcin^li vTSŠ** vali dobrih krvavicah, pečem-,-, hovki. Odhod bo ob (ff^ ni dolini pri samopostrežni nekaj minut kasneje Pa ,’o d"11 Vič. Člani DU naj vsaj »jo tem datumom prijavijo s ležim v društveni pisaf111'; aK , tudi pri tovarišici Bizjak^ v ninovi, oziroma Prirnarjev dolini ter poravnajo stro , VOZ' VILKO ^ Kako smo gospodarili Informacija o poslovnem uspenu delovnih organizacij v občini 2a pivih devet mesecev preteklega leta je sicer malce zakasnela, vendar smo jo, z ozirom na to, da jo je na svoji zadnji seji obravnavala tudi občinska skupščina, sklenili objaviti. Vsi podatki so 1971*13311* S Podat^' za *sto obdobje (prvih devet mesecev) v letu Podatki in številke sicer pričajo, da so bila gospodarska gibanja updnejša, gledano v celoti pa ta slika zbledi ob prisotnosti pro-iv?10V’ so talco značilni za delovne organizacije kot tudi za oočrno. Eno takih nerešenih vprašanj ali bolje problemov, ki se Jul ne da otresti, je vsekakor pomanjkanje likvidnih obratnih sredstev. Skoraj polovica teh sredstev je bila vezanih na teijatev do kupcev. Slednje so porastle za sedem odstotkov, medtem ko so Obveznosti do dobaviteljev poskočile kar za 21 odstotkov. Precej preglavic je podjetjem povzročila slaba oskrba z reprodukcijskim materialom, predvsem uvoznim. Vsemu temu pa je nedvomno botrovala še precejšnja neusklajenost tako v potrošnji in proiz-°dnji m na tržišču, kot tudi porast stroškov in podobno. Na porast celotnega dohodka v tem obdobju (povečal seje kar Ju- i °dstotkov) so poleg višje proizvodnje nedvomno močno .vpuvale tudi rastoče cene. Sicer pa se je dohodek najbolj povzpel }n‘“lstriji (31 odst.) na kar je vplival v precejšnji meri porast celotnega dohodka Savskih elektrarn (za 34 odstotkov), v To- 'Ak j . ***** jv v vv&uvi iiiv*j. rpiivai i^ivuvu puiaM vvtuuivga obrti za*!4 od**’ v *cmetiistvu 86 ie dohodek povečal za 12, v Rentabilnost poslovanja, merjena z ustvarjenim dohodkom nasproti povprečno izkoriščenim osnovnim in obratnim sredstvom pa se je znižala i . —-------za sedem odstotkov. Vzrok temu je verjetno ložbe a<^a osnovn^1 sredstev kot tudi nove investicijske na- Povprečno izplačani neto osebni dohodek na zaposlenega je ■maM 1.913 dinarjev, kar pomeni 18-odstotni porast. Kot smo že H„,?aCet*u omenili, smo bili v tem obdobju priča precejšnji za- -^rU>m^ra Pa j® izkazovala izgubo le ena organizacija in sicer Hoja Usne* * *e*ox> medtem, ko je matična organizacija poslovala koncu tega obdobja, se pravi konec pt^ledamo za konec še mednarodno menjavo ali bolj tem kU0 ('ien _ izvoz. Viške gospodarske organizacije so v 5n °bju zabeležile ugoden rezultat, izvozile so namreč za kar Področje10*3 VeČ’ 0(1 tega pa kar 63,3 odstotka na konvertibilno roti poplavam Gradaščice a Gradaščice se pri JTJ. nek°liko razširi, vendar Do* *U’ I10* drugod ob reki, j|v nekaj urah padavin voda jj e.novo strugo ter poplavi Hse t11 travndte. Značilno je, ^'želi i v°dna nihanja dogajajo , kjatkih intervalih, ki zna-“e.k“j ur. Ko bodo jj i]U. llt! raziskav in študija do-SiiCL ,l,’ mogoče predvideti °Z Pr*' i P0snetku je lepo vidna P°t izven struge ter po snega tudi stanje vode še daj zalila tudi precejšen del Viča. Sedaj predstavlja Mačkov graben primer lepo urejene doline, vendar pa bi ob ponovnem primeru hudega dežja voda zopet lahko ogrozija precej naselij. Zanimivo je, da je sedaj naseljeno veliko večje področje, ki pa ni povsem izven nevarnosti ter da se še veliko zgradb gradi v območju, ki jih lahko zalije voda. Nekateri vikendi so postavljeni tako, da bi bili ogroženi ob veliko nižji vodi kot je bila leta 1936 (na sliki). Matjaž Starc — uslužbenec Hidrome- Urami kot je bil na-S <4 ,:POsnetek- Isto podobo d^ii "a mnogih naseljenih h .. ter na nekaterih . r.Jjr 86 stikata reka in staS?'03 ^ pač’ kot je i. 1» plinar iz bližine Do-RiuhJ,6 s*‘SaI ° načrtih, 4 so nra^*3- Najbolj nevarni »ber ^»nski meseci, sep-ie niv„ t°^er in november, ■Voo možno po raziskavah napovedati stanje vode v nižjih legah že po nekaj urah padavin, toliko kot je potrebno za evakuacijo ogroženega prebivalstva. Sicer pa je v načrtu gradnja nekaterih večjih objektov ter namestitev aparatov za spremljanje padavin na precej obsežnem področju Gradaščice in njenih pritokov, ki obsega 180 kvadratnih kilometrov. ' “trgal rTi , . 86 Je ,eta 0 o£“blak ,n povzročil Pustošenje. Voda je te- Slike in tekst: BORIS VISNOVEC AKTIVNOST ZPM V občinski Zvezi prijateljev mladine trenutno že tečejo priprave na V. republiško srečanje pionirjev prometnikov, ki bo 5. maja 1973 v Ljubljani. To tekmovanje organizira občinska zveza v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pod pokroviteljstvom predsednika občinslce skupščine inž. Slavka Korbarja. Občinska zveza sodeluje tudi pri organizaciji zveznega srečapja pionirjev prometnikov, ki bo 6. maja prav tako v Ljubljani. V tem mesecu je Zveza pripravila „razpise“ za pionirske odrede na temo novih JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER 1973-74 pod geslom: „Lepota v ustvarjanju - radost v odkrivanju". V ta namen bo zveza še v tem mesecu organizirala posvet z vsemi mentorji pionirskih organizacij. Med pionirske odrede bo razposlala plakate, ki bodo mladino s stihi spodbudili k aktivnosti in množični udeležbi v novih JPI. Zveza se tudi že pripravlja na letovanje mladine in na organizacijo šole v naravi oz. plavalne tečaje. Poleg tega in drugega dela je ZPM zbrala v januarju in februarju podatke o „delu društev prijateljev mladine" na območju naše občine. Ti podatki ji bodo služili kot napotek za večjo aktivnost in večjo učinkovitost društev v občini. Analiza stanja in predlogi za izboljšanje dela društev bodo obravnavani na posvetu, ki ga bo organizirala skupaj z Občinsko konferenco SZDL, 28. fe- bruarja. Posveta naj bi se udeležili predsedniki KS, predstavniki krajevnih organizacij SZDL in DPM. Tokrat bo tudi obravnavana analiza „stanja otroških igrišč" v naši občini. Občinska ZPM je v prvih dveh mesecih tega leta zbrala še podatke 0 ..organizaciji in aktivnosti pionirjev in mladine" od 7.-15. leta starosti izven rednega šolanja. Posredujemo le nekaj zanimivih podatkov iz tega zbirnika. S pionirskimi odredi sodelujejo (seveda poleg mentorja ZPM in DPM) — občasno ali bolj stalno - še naslednje organizacije: RK v vseh Pl (pionirskih odredih), ZZB v 20 PO, ZRVS v 1 PO, DPD (del. presvet, društvo) v 8 PO, GD v 9 PO, TVD v 3 PO, SK v 2 PO, taborniki v 4 PO, SK (smučarski klub) v 1 PO, in SZ (strelska zveza) tudi v 1 PO. Največ pionirjev sodeluje v kulturno-prosvetnih dejavnostih (2002), v telesno-vzgojnih (1572), v tehničnih (857) ter 912 še v drugih dejavnostih. V interesne dejavnosti je večina pionirjev in mladincev vključenih v šolah, le 987 učencev sodeluje še v organizacijah in društvih izven šole. Iz vseh teh podatkov je razvidno, kako pomembne so JPI v pionirskih odredih, ki množično pritegnejo pionirje in mladino v razna interesna področja. Program občinske zveze za leto 1973 je širok in konkreten. V tem letu bo povetila posebno pozornost društvom in novim oblikam dela v društvih. Člani DPM naj bi postali prav vsi starši, naše glasilo „DPM“ pa naj bi se razširilo na vse člane. V odbore društev je potrebno izvoliti najbolj aktivne in sposobne člane. Posebno skrb je treba v tem letu posvetiti- organizaciji matih šol, predvsem na podeželskem območju. Treba bo misliti tudi na občasno zbiranje naših najmlajših v KS, ki niso deležni rednega varstva v vzgoj-novarstvenih zavodih, saj so ti otroci - predvsem na deželi - v primerjavi s tistimi, ki so v rednem varstvu, zanemarjeni in zapostavljeni. Nujno bo treba še letos organizirati dnevno varstvo otrok med šol- skimi počitnicami (rfa otroških igriščih, travnikih in primernih zaprtih prostorih) ter za varstvo in razvedrilo otrok ob prostih sobotah,;in nedeljah. Še letos bo zato potretino urediti zanemarjena otroška igrišča. Program je preobsežen, da bi ga lahko v nekaj stavkih opisali, toda vseeno upamo, da ga bomo vsaj v glavnem izpolnili, kar pa ni odvisno le od dobre Volje, aktivnosti ter sodelovanja vseh zainteresiranih za delo z otroki, ampak tudi v veliki meri od finančnih sredstev, ki pa so — žal - naši organizaciji večkrat prepičlo odmerjena. SLAVA PRIJATELJ Ali je to čuvanje okolja in narave? Čedalje pogosteje se opaža, da si nekateri posamezniki dovolijo oziroma lastijo pravice, ki jim po zakonih ne pripadajo. Še posebej odkar tudi pri nas intenzivneje čuvamo okolje in naravo. Pa vendar ozrimo se samo malo okoli sebe, pa bdmo videli dejanja, katerih bi se moral sramovati vsak kolikor toliko kulturen človek. Poti in potke na Ljubljanskem barju so na nekaterih krajih že prav zasute od starih žimnic, nočnih posod, starih peči in kaj še vem vsega. Zadnje čase se opaža, da so se ti tako imenovani ..kulturniki" preselili tudi na pobočja Mokerca in Krima. Če se peljete le malo ven iz Iga, najsi bo to v smeri Krima ali Kureščka, pa že lahko naletite na kupe zgoraj omenjenih »kulturnih dobrin." Menim, da bi morale krajevne skupnosti, predvsem pa seveda za to pristojni organi občinske skupščine primemo ukrepati proti osebam, katerim je najbrž najvažnejše, da imajo hišo, stanovanje in najbližjo lastno okolico, kot iz škatlice, medtem ko izkoriščajo gozdove, travnike in zelenice za odlagališča smeti. Pa naj bo naše občinsko glasilo tisto, ki bo začelo objavljati registrske številke avtomobilov (kajti večina teh kulturnikov se vozi z avtomobili), ki bi jih zalotili pri takih in podobnih dejanjih, ki mečejo kaj žalostno luč na tako »garnirane" gozdove in travnike. -ač Potrošimo lahko le toliko, kolikor imamo Občinski proračun, edina občinska pogača, ki jo je vsako pomlad treba razrezati, je spet pred nami. Kakšna je letos? To vprašanje ste si verjetno že zastavili, kajne? Kaj naj vam odgovorim? Skušala vam jo bom opisati. Ni preveč velika, niti ni manjša od lanske in konec koncev verjetno (verjetno pravim zato, ker je vsi še niso videli, sedaj je tu le njen model) ne bo nasitila VSEH! In prav ta besedica „vseh“ je letos zarisana vanjo, po njej so loči od vseh prejšnjih pogač. No, sedaj ste pa že uganili, da je tudi naša pogača stabilizacijska. To pa pomeni, da je za vsakogar natanko določen košček, samo košček in niti drobtinica več. Naj končamo z našo prispodobo in se raje ozrimo k predlogu letošnjega občinskega proračuna, ki je razgrnjen pred nami in o katerem se bomo pogovarjali na zborih volivcev. Potrošnja proračunskih sredstev, ki je letos spričo vsestranskih ukrepov za stabilizacijo našega gospodarstva marsikje omejena pa tudi določena, vsekakor ne bo smela prekoračiti razpoložljivih proračunskih dohodkov. Kam je letos potrošnja ob določenih proračunskih dohodkih usmerjena? O tem smo sklenili povprašati ..občinske može“, ki o tem vedo povedati več. ING. SLAVKO KORBAR, predsednik občinske skupščine: Tudi v okviru mesta smo se letos pogovarjali o proračunski politiki v skladu z uresničevanjem stabilizacijske politike. Splošne intencije stabilizacijske politike so tako prisotne tudi v našem občinskem proračunu. Sorazmerno nizek odstotek razpoložljivih proračunskih sredstev, proračun je povečan za 6,9 odstotka v primerjavi z lanskim, na eni strani, in pa povečane zahteve TIS po drugi strani, narekujejo premišljeno proračunsko trošenje sredstev. Potrošnja je določena in to pomeni: porabiti toliko, kolikor imamo! Naj razložim pomen relativno zelo visokega zahtevka TIS. Ta zahtevek je letos zaradi izgradnje večjega števila vzgojnovarstvenih zavodov in šol (večje kapacitete in zaposlitev kadrov) do vseh ljubljanskih občin precej večji in tako »omejuje" ostalo potrošnjo. Z Ozirom na relativno zelo visoke zahtevke po sredstvih na vseh ostalih področjih, je proračunska potrošnja usmerjena na tista področja, kjer je prisotnost proračuna najnujnejša. Na področju socialnega skrbstva naj bi se tako sredstva povečala za 25,6 odstotka. Ta odstotek narekujejo večje priznavalnine in invalidnine, katere je nujno potrebno povečati zaradi močno poraslih življenjskih stroškov ob vse večji težnji po zmanjševanju socalnih razlik. Drugo večje področje je področje gospodarskih investicij, v primerjavi z lani je znesek večji za 76 odstotkov. Zaradi že omenjene izgradnje objektov iz programa samoprispevka, so ta sredstva namenjena za odkup in pripravo zemljišč. Sicer pa bo občane verjetno zelo zanimalo financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti. V primerjavi z izredno visokim zahtevkom krajevnih skupnosti, veijetno je marsikje zahtevek kar nekoliko pretiran, je predlog razpoložljivih sredstev nizek, za 4,6 odstotka pa je večji od lani. Tu je potrebno upoštevati, da se vsa problematika krajevnih skupnosti ne more reševati prav iz teh namenskih sredstev, npr. za rekonstrukcijo ali popravilo cest so namenjena sredstva gospodarskih posegov, hočem reči torej, da ta proračunska postavka ni edina, ki zadeva financiranje krajevne skupnosti. Mogoče bi v zvezi z zahtevki, ki so visoki in jim letošnji proračun ni »naklonjen" omenil še telesnovzgojno dejavnost. Letos naj bi v ta namen povečali sredstva za 6 odstotkov. To je malo, saj je prav na tem področju čutiti precejšnje zaostajanje prav zaradi nezadostnih sredstev in kljub prizadevnosti članov občinske skupnosti. Veijetno bo potrebno prav tu poiskati še druge možnosti za financiranje. Predlog letošnjega proračuna moramo prav zaradi skupnih naporov in prizadevanj za uresničevanje stabilizacijske politike z razumevanjem sprejeti, pri tem pa upoštevati, da finančna intervencija občine ni edina. IVAN LOVŠE, načelnik oddelka za davčne zadeve: Proračunski dohodki, predvideni za letošnje leto, so, če jih primerjamo z realizacijo za leto 1972, v sorazmerno nizkem porastu. Lahko bi celo rekel, da tako nizkega odstotka nismo zabeležili že vrsto let. Tja od leta 1965 sem, je naš proračun »rastel" letno za več kot deset odstotkov. Dohodki, ki se stekajo v občinski žep po načelu avtomatizma, nenehno stagnirajo, medtem ko beležimo po drugi strani porast davka od obrti, od storitev, davka od skupnega dohodka občanov, davka od stavb, davka na tovorna vozila in priklopnike. Omenjeni dohodki od prebivalcev so zabeležili porast predvsem zaradi sprememb v stopnjah odmerjenih davkov kot tudi zaradi sprememb v davčni politiki in njenem izvajanju. Davčna zakonodaja tekoče zasleduje realizacijo ustavnih amandmajev s stališča izenačenega obdavčenja in sicer naj bi bili v bodoče vsi občani, ki se ukvarjajo s samostojno dejavnostjo bodisi z obrtjo, intelektualnimi in drugimi negospodarskimi dejavnostmi izenačeni glede obdavčitve z delavci, ki so zaposleni v organizaciji združenega dela. Presežki dohodkov teh samostojnih dejavnosti bi se morali močneje obdavčiti in sicer progresivno, seveda pa bi morali tu upoštevati meje, v okviru katerih je opravljanje teh samostojnih dejavnosti še interesantno in stimulativno. Omenjene spremembe pa ne samo, da bodo omogočile neko povečanje dohodkov gledano v globalu, pač pa bodo odigrale pomembno vlogo tudi pri zmanjševanju socialnih razlik. Pričakovati pa je tudi, da se bodo proračunski dohodki v naslednjem letu povečali tudi zaradi nove obdavčitve stavb, oziroma zaradi obdavčenja vseh tistih stavb na podeželju, ki so bile do sedaj tega davčnega bremena proste, izjema ostajajo le poslopja, katerih lastniki so kmetovalci. Poleg te spremembe in pa z ozirom na to, da bo stopilo v veljavo novo vrednotenje vseh stavb in stanovanj, pričakujemo, da sc bo dohodek iz tega naslova povečal trikratno. FRANCE MARTINEC, načelnik oddelka za gospodarstvo in proračun: Ob sestavljanju letošnjega proračuna, oziroma njegovega osnutka, in pa ob prisotnosti načel stabilizacijske politike, ki naerkuje omejeno potrošnjo, smo imeli letos precej težko delo. Proračunska sredstva so se povečala le za 6,9 odstotka. Zato smo zasledovali v potrošnji racionalizacijo porabe sredstev in smo upoštevali le dejansko povečanje stroškov kot so npr. povečan obseg dejavnosti porabnikov, nastale podražitve, ki so vplivale na stroške, nova delovna mesta itd., ob tem pa tudi pokrivanje do sedaj sprejetih obvez. Poleg potrošnje oziroma zahtev v negospodarski sferi, ki jih moramo v najnujnejših merilih pokriti in so precej »okrnile" proračun, je tako ostalo za gospodarske investicije precej manj razpoložljivih sredstev. Indeks gospodarskih investicij je manjši od lanskoletnega in znaša 78,7. Tako smo morali nekaterim skladom začasno nameniti manj sredstev, tako npr. sklad za razvoj obrti, trgovine, gostinstva in turizma beleži indeks 66,7. Na področju gospodarskih posegov, le 2,8-odstotno povečanje, bomo tako lahko pokrivali le dejansko zastavljene naloge, pri tem pa bomo nove naloge reševali le v najnujnejših primerih. Tako naj bi v primerih, ko gre na tem področju za indekse manjše od 100, sredstva pokrivali tudi z večjo udeležbo potrošnikov in sicer v tem smislu, da določene podražitve v gospodarskih posegih nosijo sami. Letošnji proračun pa za razliko od prejšnjih let močno posega tudi v sfero proračunske rezerve. Ta se je v primerjavi z lanskim obdobjem zmanjšala od 1,31 milijona na 250.000 dinarjev. To pa istočasno tudi pomeni, da dodatnega odobravanja sredstev praktično ne bo. Načelo stabilizacije »potrošimo lahko le toliko, kolikor imamo", ki je v tem osnutku proračuna močno prisotno, moramo upoštevati prav vsi v vseh sferah, saj bomo le po tej poti lahko prispevali tudi svoj delež pri uresničevanju stabilizacijske politike. STANE VIRTIČ, podpredsednik občinske skupščine: Naj razložim nekaj posebnosti, ki jih letošnji proračun predvideva na področju negospodarstva. Delež TIS, ki ga občina odvaja za njeno osnovno in razširjeno dejavnost, je v letošnjem osnutku proračuna zelo visok, saj bremeni proračun skoraj za 40 odstotkov. Vzrok temu povišanju v primerjavi z lanskim obdobjem je razširjanje dejavnosti TIS. Istočasno je prispevek TIS za izvedbo programa ob uvedbi samoprispevka za 76 odstotkov večji kot lani, občina pa bo morala za ureditev in pripravo zemljišč namenjenih gradnji šol in vrtcev iz samoprispevka nameniti za 28 odstotkov več sredstev kot lani. Na področju kultumo-prosvetne dejavnosti beležimo 4,5-odstotni poras samo področje kulture in prosvete — večji odstotek za 5,1 - ki je pri financiranju knjižnic letos vezano na kulturno skupnost Ljubljane, nerekuje hkrati tudi večji »posluh" te skupnosti, oziroma naj bi financiranje in prisotnost odražala vsaj na enakem nivoju kot lani. Telesno vzgojna dejavnost - sredstva naj bi se letos povečala za 6 odstotkov — bo imela zopet premalo sredstev, saj bomo tako ob tej postavki težko vzdrževali že obstoječe telesno vzgojne objekte po eni strani, po drugi pa bo možnost za množično razširitev te dejavnosti zaradi nezadostne materialne podlage manjša. Na področju socialnega skrbstva je odstotek 25,6 odstotka pogojen predvsem z večjimi oskrbninami in priznavalninami, stroški za pomoč ostarelim na domu pa so se povečali za 42,7 odstotka. Na področju šolstva pa nas teži še eno vprašanje in sicer vprašanje malih asanacij, to so drobna a številna popravila na naših šolah. Občina že skozi vsa leta skrbi za reševanje tega problema, vendar gledano skozi proračun so ta sredstva minimalna, zato je naša želja, da bi TIS z amortizacijo oziroma z določenimi sredstvi sodeloval pri reševanju tega vprašanja. Občina si z vsemi silami prizadeva, da bi negospodarska proizvodna sfera ne bila okrnjena, in skuša ob dejstvu, da se ta proračunska potrošnja malo povečuje, kar najbolj smotrno zagotoviti boljše življenjske pogoje. VILI BELIČ, predsednik občinske konference SZDL: Letošnji proračun že sam^bo sebi nerekuje omejeno potrošnjo ali bolje povedano določeno s tistim zneskom, ki smo si ga zaslužiti. Želja vseh »potrošnikov" proračuna je veliko in jih ne bo moč doseči oziroma realizirati ob sedanjih možnostih. Daje teh želja tako veliko, je vzrok verjetno tudi v tem, da pristopamo k reševanju teh želja zgolj s pristopom proračunske tehnike, določen indeks naj bi povedal vse,'malokrat pa se želje analizirajo z vidika družbene upravičenosti. Dejavnost krajevnih skupnosti in komunalna dejavnost sta dve področji, ki najbolj zadevata občana, saj je z omenjenimi problemi najbolj povezan. Letos je bila postavka investicij v dejavnosti krajevnih skupnosti visoko postavljena, tako da bo za to namenjena proračunska potrošnja lahko realizirala le sedmino. Tako visoka zahteva s strani krajevnih skupnosti pa je tudi odraz, da smo še vedno priča nejasnostim okrog nalog krajevnih skupnosti v smislu kaj narediti in za kaj biti odgovoren. Občani se morajo ob realnem sočanju s problemi zavedati tega, da stabilizacija pomeni tudi zmanjševanje uresničevanja želja. Vendar pa je potrebno presoditi kai je najnujnejše oziroma katere probleme je potrebno najnujnejše reševati. Takšno vrednotenje pa bi moralo biti na območju občine nujno usklajeno in izenačeno. Tu pa je treba opozoriti na solidarnost pri reševanju krajevnih problemov, posebno mestne in primestne krajevne skupnosti bi morale odstopiti določeno prednost krajevnim skupnostim na podeželju, vsaj pri reševanju najosnovnejših potreb. Dotaknil bi sc i ene postavke letošnjega proračuna gospodarskih posegov. Vsi vemo, da je prav na območju naše občine velik deficit cestnega omrežja, tu pa bi se moral napraviti določen korak naprej, »saj bi radi vsaj normalno hodili po cestah, če se že voziti ne moremo". Relativno visok delež, ki ga proračun odmerja TIS, pa bi moral narekovati tudi smotrnejšo in bolj usklajeno potrošnjo. J. D. OSNUTEK proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1973 Proračunska potrošnja v občini Ljubljana Vič-Rudnik se bo morala v letu 1973 vključiti v stabilizacijske procese in podrediti ukrepom družbeno ekonomske politike na področju splošne in kolektivne potrošnje. Ponovna in dosledna uveljavitev načel družbene in gospodarske reforme s posebnim pristopom k stabilizaciji gospodarstva bo osnova za razmerje v globalni delitvi v letu 1973. Osnovna načela za globalno razmerje delitev so: 1. celotna poraba mora biti manjša od ustvarjenega družbenega proizvoda 2. skupni nominalni porast sredstev za osebno, splošno in skupno porabo mora biti nižji od nominalne rasti družbenega proizvoda 3. nenehno moramo zasledovati tendenco nadaljnjega razbremenjevanja gospodarstva, kar pomeni, zagotoviti temeljnim organizacijam združenega dela povečan delež v delitvi družbenega proizvoda. Na podlagi teh načel bo v letu 1973 še posebej prišlo do izraza disciplinirano zbiranje sredstev za splošno in skupno porabo. Istočasno to pomeni omejitev možnosti za zagotovitev rednih sredstev, oziroma orientacijo na druge izvengospodarske vire dohodkov. V to pozornost bo treba usmeriti izboljšanje davčnega sistema, prilagajanje prispevka in davčne politike na bistveno večjo obremenitev prebivalstva v smeri odpravljanja in preprečevanja socialnih razlik. Za dosego tega bo potrebno uresničevanje ustavnega načela, da bogatejši prispevajo več k pokrivanju splošnih družbenih potreb (obdavčitev dohodka TOZD, obdavčitev občanov in prometa proizvodov in storitev). Splošna in skupna potrošnja porabnikov družbenih sredstev ne sme presegati z republiškimi smernicami dnižbeno-ekonomske politike SR Slovenije v letu 1973 določenih indeksov, oziroma mora biti pod republiškim poprečjem (12,5 %). Vsi porabniki družbenih sredstev naj s temeljito presojo svojih zahtevkov le-te prilagodijo dejanskim finančnim možnostim, pri čemer naj poiščejo vse notranje rezerve, varčevanje in lastne dohodke. Prednost pri porabi imajo: pokrivanje že dospelih Zakonskih in pogodbenih obveznosti, kritje morebitnih podražitev investicij, predvsem s področja šolstva in otroškega varstva in sanacije drugih vzrokovgo-podarske nestabilnosti. Pri kulturi in izobraževanju je treba upoštevati tendenco za prehod na način financiranja, ki bo ustrezal vlogi teh samoupravnih področij, kot to predvideva predlog zakuiia o obdavčitvi TOZD in financiranje samoupravnih skupnosti. Zelo omejene možnosti proračunskih dohodkov občin in mesta onemogočajo povečevanje sredstev za komunalno in podobno izvenobvezno potrošnjo. To še posebno zahteva iskanje notranjih rezerv na teh področjih, samoupravno povezovanje v smislu ustavnih dopolnil, vsestransko varčevanje, združevanje, izboljšanje organizacije dela in racionalizacijo. PRORAČUNSKI DOHODKI V skladu s predvidenim gsopodarskim razvojem ter politiko prispevkov in davkov v letu 1973 p-.\!vidcvamo, da bo občina v letu 1973 razpolagala s skupnimi proraču:. i hodki v višini 88,147.000 dinarjev. Pregled d. ‘ > proračunskih dohodkov občil... i ; ijjna Vič-Rudnik za leto 1973 v 000 din Porabnik Realizacija v 1. 1972 Struk- tura Predlog za leto 1973 Struk- tura Indeks 73:72 Občina 46.776 56,7 46.429 52,7 99 Mesto 6.154 7,5 7.813 8,9 127 TIS Lj. z obveznim prisp. v določenem znesku za 1973 29.506 35,8 33.905 38,4 115 Skupaj 82.436 100,0 88.147 100,0 107 Prikaz bilance sredstev proračuna izkazuje, da je dosegla proračunska potrošnja v letu 1972 (brez prispevka za uporabo mestnega zemljišča in premije za požarno zavarovanje, ki se v proračunu izkazuje le bilančno, sicer pa 100 % odstopa posebnemu računu prispevku za uporabo mestnega zemljišča, oziroma mestnemu gasilskemu skladu) znesek din 42,823.894, predlog za leto 1973 pa znaša 46,429.000 din, oziroma za 8,4 % več, kot je bilo potrošenih sredstev v letu 1972. Iz primerjalnih podatka ned predvidenimi proračunskimi dohodki in razporedom dohodkov ^ idno, da se izdatki povečujejo za 8,4 %, dohodki pa znižujejo za 1 %, Do razlike prihaja, ker se presežek proračunskih dohodkov nad izdatki za leto 1972 ne vključuje v proračun 1973, pač pa bo ob sprejemu odloka o zaključnem računu proračuna za leto 1972 razporejen za posege in izravnavanja v gospodarstvu. Delitev proračunskih dohodkov je opravljena po stopnjah, ki so enotne za vse ljubljanske občine, vendar pa so nastale v letu 1973 zaradi večjih potreb TIS Ljubljana pri nekaterih vrstah spremembe delitvenih razmerij med proračunskimi porabniki (občina, mesto, TIS) v odnosu na leto 1972. Glede na to, da nova odredba o vplačevanju dohodkov družbeno-politič-nih skupnosti, interesnih skupnosti in skladov (Ur. list SFRJ, št. 70/72) ne loči dohodkov iz prometnih davkov od prodaje blaga na malo v trgovini, kjer je bila delitev: 5 % občina, 85 % mesto in 10 % TIS Ljubljana in dohodkov iz prometnih davkov na malo, ki jih plačujejo predvsem proizvajalci, kjer je bila delitev: 56 % občina, 22 % mesto in 22 % TIS, je bilo potrebno določiti novo delitev. Ta delitev bi bila glede na strukturo dohodkov po občinah različna, dosežen pa je bil sporazum, da se v letu 1973 spremenUo, oziroma določijo enotna delitvena razmerja v vseh ljubljanskih občinah, in sicer: Prispevna stopnja iz osebnega dohodka delavcev p stane ista kot v letu 1972, to je 4,15 %, prav tako delitveno razmerje 2,50 % za TIS in 1,65 % za občinski proračun. Spremeni se delitveno razmerje pri davku od skupnega dohodka občanov, ki je doslej v celoti pripadal občinskemu proračunu, v letu 1973 pa odpade 14 % tega dohodka TIS. Davek od prometa na drobno v trgovini, gostinstvu in ostali maloprodajni davek se po novem deli v korist občine 6 %, mesta 79 %, TIS Ljubljana 15 %. Davek na storitve pa 40 % občini, 22 % mestu in 38 % TIS. Razliko, ki jo s temi delitvenimi instrumenti ni možno zagotoviti TIS Ljubljana, pa morajo občine zagotoviti v občinskih proračunih, kot dotacijo v določenem znesku. S spremenjeno delitvijo se povečujejo sredstva za dejavnost TIS Ljubljana za 9 % v primeri z letom 1972, če pa upoštevamo še dotacijo, ki jo je naša občina dolžna zagotoviti v določenem znesku 1,642.000 din, pa znaša indeks porasta 115 %. Proračunski izdatki Sredstva za dejavnost socialnega-skrbstva porastejo v poprečju za 25,6 %. Na tako visoko zvišanje vpliva predvsem povišanje priznavalnin borcem NOV, zvišanje oskrbnin za stare in onemogle v domovih, zlasti pa nova postavka v znesku 400.000 din za plačilo prispevka za starostno zavarovanje socialno ogroženih zavarovancev-kmetov. Zdravstveno varstvo ostaja na indeksu 98,4 %, ker je letos odpadel strošek za fluorografiranjc prebivalstva. Kolikor bodo cene zdravstvenim storitvam porasle, bo treba za namene zdravstvenega varstva dodeliti dodatna sredstva. Pri komunalni dejavnosti se poveča financiranje tehnične in urbanistične dokumentacije. Sredstva so namenjena za plačilo po že sklenjenih pogodbah za dokončanje urbanističnih redov za izvenmestno območje ter novelacijo programa za mestno območje (GUP). Preostala sredstva pa so namenjena za izdelavo zazidalnih načrtov obrobnih mestnih naselij. Izdelava zazidalnih načrtov je nujna, ker bo s tem omogočeno vodenje zemljiške politike na predelih, ki so gradbeno zelo interesantni ter občanom dana možnost legalne gradnje. kr« Bn Brc VIRI DOHODKOV OSNUTEK oblikovanja dohodkov proračuna za leto 1973 Doseženo Predlog Indeks 1972 1973 73/72 Občina Delitev MS 1 J 3C Davek iz OD iz delovnega razmerja 41.641 43.723 105 17.172 4 Davek iz kmetijske dejavnosti 815 815 100 701 Davek iz obrtne dejavnosti 15.469 17.789 115 15.299 2'j Davek od intelektualnih poklicev 2.281 2.623 115 2.256 i Davek od avtorskih pravic 781 859 110 739 j Davek od skupnega dohodka občanov 4.074 4.888 120 4.204 Davek od prometa na drobno v trgovini, gostinstvu m ostali maloprodajni davek 8.918 9.248 104 555 7.305 Hi Davek na storitve 1.258 1.445 115 578 318 Davek od nepremičnin 2.122 2.122 100 2.122 Davek od stavb 1.630 2.607 160 2.607 Davek od premoženja 87 87 100 87 Davek na dopolnilno delo 936 250 27 250 Davek na dediščine 136 136 100 136 [ Davek na tovorna vozila 646 905 140 905 Upravne takse . 223 223 100 33 190 Komunalne takse - turistične takse 27 27 100 27 Ostali dohodki 616 400 50 400 Prenesena sredstva 1971 713 Republiška dopolnilna sredstva za kmete borce 63 ,K SKUPAJ 82.436 88.147 48.071 7.813 32> Prispevek TIS - dotacija 1.642 OSTANE ZA RAZPOREDITEV V PRORAČUNU 1973 46.429 ,i: K PRORAČUNSKA SREDSTVA SOb Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1972 ter predlog porabe za leto 1973 GLAVNI NAMEN 1 Potrošnja 1972 2 ’ Zahtevki 1973 3 Indeks 3:2 4 Predlog 1973 5 KULTURNO PROSVETNA DEJAVNOST 1,577.880 3,803.624 241,0 1,648.700 Kultura in prosveta 590.000 671.160 113,8 620.500 Telesno vzgojna dejavnost 670.000 2,443.961 364,8 710.200 Dejav. spomeniškega varstva 150.000 405.498 270,3 150.000 Občinska strelska zveza 100.000 167.225 167,2 100.000 Ostalo (nagrada OF, prisp. domicilnim enotam NOB, pisanje kronike NOB) 67.880 115.780 170,6 68.000 SOCIALNO SKRBSTVO 7,502.507 9,587.360 127,8 9,419.400 Izdatki za borce in invalide NOB 1,652.411 1,951.540 118,1 1,951.540 Borci za severno mejo 43.900 43.900 100,0 43.900 Funkcionalni izdatku Zavoda za socialno delo 4,094.480 5,184.000 • 126,6 5,180.000 Sredstva za dejavnost zavoda za socialno delo 635.000 699.500 110,2 699.500 Prisp. za star. zavar. soc. ogrož. zavarov. - kmetov — 400.000 — 400.000 Prisp. k prehrani otrok osnovnih šol 211.020 211.000 100,0 211.000 Prisp. za soc. ogrožene otroke - šola v naravi 50.000 50.000 100,0 50.000 Pomoč socialno ogroženim otrokom kmetov 130.320 131.000 100,5 131.000 Družbena pomoč za šolanje 219.835 250.000 113,7 235.000 Letovanje otrok in mladine - dotacija Zvezi prijateljev mladine 213.000 348.020 163,4 256.000 Stroški pomoči na domu starim in onemoglim socialno ogroženim občanom 35.043 100.000 285,4 50.000 Vzdržev. nepreskrb. kmetov - sklad za preživninsko varstvo kmetov 86.000 80.000 93,0 80.000 Ostalo 131.498 138.400 105,2 131.460 ZDRAVSTVENO VARSTVO 2,259.101 2,284.000 101,1 2,223.000 KOMUNALNA DEJAVNOST 743.378 960.000 129,1 760.000 Geodetske izmere 420.000 80.000 19,0 80.000 Tehnična in urbanistična dokumentacija 229.907 700.000 304,5 500.000 Komunalna potrošnja 93.471 180.000 192,6 180.000 DELO DRŽAVNIH ORGANOV 6,433.169 7,088.800 110,2 7.014.400 Občinska skupščina 641.121 566.500 88,4 564.900 Upravni organ 5,506.192 5,990.000 108,8 5,990.000 Nova delovna mesta 150.000 — 150.000 Postaja milice 285.856 382.300 133,7 309.500 DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI 3,283.000 18,693.535 569,4 3,434.000 Redna dejavnost in kolektivna komunalna potrošnja 1,155.000 2,636.535 228,3 1,155.000 Investicije 2,128.000 16,057.000 754,6 2,279.000 DEJAVNOST DRUŽBENO-POLITlCNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV 1,715.573 2,209.661 128,8 1,931.100 NEGOSPODARSKE INVESTICIJE 8,437.164 16,389.743 194,3 10,316.800 Tekoče naložbe šole, VVZ 2,800.000 9,624.584 343,7 3,600.000 Prisp. TIS za izvedbo programa ob uvedbi samoprisp. 2,060.000 3,633.000 176,4 3,633.000 Odplačilo anuitet in ostal«* družbene obveznosti 3,577.164 3,132.159 87,6 3,083.800 GOSPODARSKE INVESTICIJE 498.250 492.100 98,8 392.100 Dotacija skladu za razvoj obrti, trgovine, gostinstva in turizma Odplačilo anuitet 300.000 300.000 100,0 200.000 198.250 192.100 96,9 192.100 GOSPODARSKI POSEGI 8,151.120 10,617.500 130,3 8,377.500 - Ceste 7,454.620 10,000.000 134,1 7,760.000 Vzdrževanje občinskih lokalnih cest 4,200.000 4,350.000 103,6 4,350.000 Vzdrževanje križišč lokalnih cest in mestnih ulic z železnico 360.000 250.000 69,4 250.000 Popravila in rekonstrukcija cest 1,094.620 3,240.000 296,0 1,000.000 Anuitete od posojil za ceste 1,800.000 2,160.000 120,0 2,160.000 - Kmetijska pospeševalna služba 696.500 617.500 88,7 617.500 PRORAČUNSKE OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET 442.830 400.000 90,3 200.000 OBVEZNI 1 % REZERVNI SKLAD 461.117 462.000 100,2 462.000 PRORAČUNSKA REZERVA 1,318.805 250.000 19,0 250.000 SKUPAJ IZDATKI 42,823.894 73,238.323 171,0 46,429.000 Lav Ind*1 5:2 6 --'lila 1044lal( 8 lOO-^t lOO'" 1201' 142'poi, 7>' Vi{ 45; ,oo;Vrh ■i, jO* PREDLOG razdelitve sredstev za dejavnost krajevnih skupnosti v letu 1973 in pregled prejetih sredstev v letu 1972 Ikajevna skupnost Brezovica Brdo bobrova oool ■jlpolo-Zapotok !6i| jHotjul ^-Rudnik Rezija ^Zaije “»vtiča n** ' 1:2 6 Cesnik Belič 0°, 0°'!',tr»t>je gorice 00'*: ioi Oflf01hov Gradec 00. t ,!K, SSloliu Sijale v s ’ 5žv"wi'«».to jivfVci Hi "bije Redna dejav. in kolektivna kom. potrošnja Investicije Potrošnja 1972 Predlog 1973 Potrošnja 1972 Predlog 1973 Opis investicije 30.000 30.000 150.000 25.000 20.000 150.000 razširitev pokopališča pot k žel. postaji (obv. 1970) dograd. dvorane Mladinskega aktiva razširitev pokopališča 35.000 35.000 30.000 20.000 10.000 ureditev doma družb, organizac. WU izolacija stropa dvorane doma družbenih organizacij prisp. za nabavo kotla za centralno kurjavo 36.000 36.000 20.000 20.000 50.000 gradnja krajevne poti elektrifikacija še neelektr. zašel, rekonstrukc. krajevnih potov 54.000 54.000 187.000 180.000 kanalizacija Dobrova kanalizacija Dobrova 44.000 44.000 17.000 ■25.000 100.000 10.000 daljnovod Kremenica-Golo in TP Golo gradnja ceste Golo-Želimlje financ, el. omrežja Golo-Skrilje dograd. ceste Golo-Želimlje 71.000 71.000 10.000 5.000 40.000 50.000 15.000 5.000 15.000 25.000 50.000 50.000 40.000 5.000 10.000 vodovod Podolnica vodovod Lesno Brdo vodovod Šentjošt-Potok elektrifikacija Butajnova-Potok razširitev c. Butajnova-Planina nabava pluga Horjul javna razsvetljava Horjul poprav, prosvetnega doma Horjul rekonstrukcija kraj. potov elektrifikacija prosvetni dom Šentjošt lopa za gosp. orodje Butajnova most v Kurji vasi 60.000 60.000 20.000 15.000 200.000 vodovod Krvavice javna razsvetljava Iška Loka-Matena cestno omrežje Ig 60.000 60.000 20.000 50.000 5.000 20.000 50.000 avtob. postaj, hi načrti za obračal, športno rekreacijski center vodovod Rudnik rekonstrukc. kraj. potov športno rekreacijski center 33.000 33.000 4.000 izolacija skladišča za opremo civilne zaščite 48.000 48.000 3.000 24.000 poprav, stavbe družbenih organizacij priključki cest na Tržaško cesto 42.000 42.000 5.000 5.000 304)00 40.000 30.000 nabava snežnega pluga vodovod za pokopališče Rudnik elektrifikacija rekonstrukc. kraj. potov zač. dela za kulturni dom 33.000 33.000 33.000 33.000 26.000 25483 adaptacija doma Svoboda Vič za dokončanje del pri domu Svoboda Vič 29.000 29.000 10.000 150.000 30.625 100.000 povečava pokopališča gradnja rezervoarja Plešivica tehn. dokumentac. za poveč. pokopališča povečava pokopališča 43.000 43.000 100.000 80.000 20.000 20.000 asfaltiranje ceste Jezero rekonstrukc. kraj. potov elektrifikacija dokument, za otr. vrtec in šolo 44.000 44.000 20.000 10.000 20.000 80.000 44.400 320.000 35.000 pot Robež-Gohte pot Setnica vodovod Polhov Gradec (projekt) elektrifikacija prisp. k stroš. za asf. c. do šole clektrif. vasi Selo dokonč. asfalt, ceste do šole 39.000 39.000 15.000 30.000 20.000 100.000 20.000 100.000 40.000 200.000 70.000 vodovod Pečki vodovod Veliki Osolnik cesta Mačkovec-Krvava peč cesta Rob-Lužarji (obv. prejš. let) ureditev družbenih prostorov prispevek za cesto Mohorje prisp. za dom družbenih organizacij cesta Rašica-Rob dom družbenih organizacij 30.000 30.000 150.000 asfaltiranje ceste skozi naselje 33.000 33.000 55.000 55.000 100.000 30.000 40.000 20.000 30.000 dograd. vodovoda Pijava gorica vodovod Pleše-Reber pokopališče Škofljica vodovod Glinek in Klanec cesta Smijenje-Kočevska cesta 38.000 38.000 30.000 10.000 50.000 10.000 10.000 dokonč. vodovoda Laporje-Grade ž cesta Pirman-Cetež (projekt) vodovod Gradež-Lapoije cesta na Cetež pokopališče Turjak 33.000 33.000 50.000 50.000 gradnja mostu Strahomer most v Strahomerju 33.000 33.000 41.000 25.000 5.000 preured. prost, za kraj. skupnost v TVD Partizan preured. prost, za KS in družb, politič. organ, v TVD Partizan oprema za dvorano 72.000 72.000 / 250.000 3.800 50.000 200.000 vodovod Dvorska vas vodovod Podlog vodovod Dvorska vas grad. vodovoda Velike Lašče 28.000 28.000 20.000 10.000 3.000 20.000 5.000 projekt vodovoda Notranje gorice — Vnanje gorice javna razsvetljava za sanacijo kanalizacije vodovod popravilo zadružnega doma 33.000 33.000 15.000 10.000 prisp. za grad. vod. v Puhtejevi ul. priklj. vodovoda v Puhtejevi ul. 36.000 36.000 10.000 javna razsvetljava ob c. na Bokalce in cesti Dolomitskega odreda 30.000 30.000 15.000 10.000 15.000 gradnja mostu Skopačnik gradnja mostu Skopačnik gradnja mostu Skopačnik Povedana je tudi postavka komunalna potrošnja s tem, da ostane znesek za vzdrževanje javnih zelenic in prispevek Vodne skupnosti Ljubljana-Sava isti kot v letu 1972, povečani znesek je predviden le za ureditev stanja nedovoljenih gradenj. Poglavje delo državnih organov je v porastu za 9 %. Stroški za redno dejavnost upravnega organa so za osebne prejemke izračunani na podlagi dejanskega stanja zaposlenih 1.1. 1973 ter na podlagi dovoljenih izplačil v letu 1972 brez eventuelne predvidene odmrznitve OD s l. 7. 1973, materialni izdatki so predvideni s 15 % povišanjem, na .podlagi samoupravnega sporazuma so izračunani tudi izdatki za sklad skupne potrošnje. Za nezasedena delovna mesta, v okviru odobrene sistemizacije, so sredstva predvidena posebej. Pri sreds tvih za Postajo milice Vič so predvideni stroški za materialne izdatke s 15 % povišanjem na leto 1972, sredstva za nagrade delavcev milice pa v enakem znesku kot v letu 1972. Dejavnost krajevnih skupnosti je zelo raznolika glede na velikost posamezne krajevne skupnosti, lego, komunalno urejenost območja ipd. V vseh krajevnih skupnostih pa se kaže visoka komunalna deficitnost ter s tem v zvezi visoki predlogi krajevnih skupnosti za dotacijo iz proračuna. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da so vlaganja preko krajevnih skupnosti racionalna in smotrna, saj se vloženi dinar proračunskih sredstev pri krajevnih skupnostih oplemeniti s samoprispevki in drugimi prispevki občanov. Kljub temu pa ni možno zagotoviti dotacije iz proračuna po predlogih krajevnih skupnosti. Za leto 1973 smo prejeli od 22 krajevnih skupnosti (6 krajevnih skupnosti ni dostavilo predlogov) predloge za dotacijo iz proračuna: - za redno dejavnost 2,636.535 dinarjev - za investicije 16,057.000 dinarjev Skupaj 18,693.535 dinarjev Navedenim zahtevkom ni bilo možno ugoditi. Predvidevamo, da bo v letu 1973 dotacija krajevnim skupnostim narastla skupno za indeks 104,6 v primerjavi s potrošnjo .v letu 1972, s tem da bo dotacija za redno dejavnost ostala ista kot v letu 1972, dotacija za investicije pa naj bi se povečala za 7 %. Pri predlogu za investicijsko dejavnost so upoštevane tiste investicije, ki predstavljajo najnujnejše potrebe, dokončanje ze začetih del, kjer je investicijsko tehnična dokumentacija že izdelana ali v izdelavi, kjer finančno sodeluje krajevna skupnost s svojimi sredstvi, oziroma s sredstvi samoprispevka. Nekatere krajevne skupnosti so dale relativno visoke zahtevke za dotacijo, ker pa so ta območja dobila višje dotacije v preteklem obdobju, jih predlog za leto 1973 ni mogel upoštevati. Upoštevani tudi niso tisti predlogi, ki so predlog programov drugih virov financiranja npr. urejanja stavbnega zemljišča. Predlog dotacije krajevnim skupnostim za leto 1973 znaša: - za redno dejavnost 1,155.000 dinarjev - za komunalne investicije 1,989.000 dinarjev - za druge investicije 290.000 dinarjev Skupaj 3,434.000 dinarjev Sredstva za dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev v občini so tudi v večjem porastu od poprečne rasti proračunskih izdatkov. Občuten porast predloga dotacije je pri postavki za časopis „Naša komuna" zaradi zvišanja stroškov tiska, višje naklade in spremenjene distribucije. Za občinsko konferenco SZDL pa se dohodki oblikujejo linearno z rastjo družbenega bruto produkta, na podlagi odloka, ki ga je sprejela občinska skupščina v letu 1971. Če omenjeni dotaciji v primetjavi izločimo, vidimo, da porastejo sredstva za dejavnost družbeno-političnih organizacij za 7,4 %. Predlog sredstev za negospodarske investicije je v odnosu na leto 1972 v porastu za 22,3 %. Po Odloku o uvedbi krajevnega samoprispevka in ustanovitvi Sklada ljubljanskih občin pri TIS Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov, je v letu 1973 na območju naše občine programirana gradnja dveh osnovnih šol, in sicer: na Brezovici in Dobrovi ter gradnja dveh vzgojno varstvenih zavodov v soseski VS-6 Vič in „Malči Belič" - Bonifacija. Zaradi splošnega porasta cen gradbenemu materialu, opremi in storitvam, se bo inveshcijska vrednost objektov v letu 1973 nasproti letu 1971, ko je bil sprejet odlok, povečala za najmanj 40 odstotkov. Nastalo razliko v inve-sticijskr vrednosti - ceni objektov - je po zgoraj citiranem odloku Skladu svojiHiedstev m Pn T S Ljubljana dolžna zaf!otoviti občinska skupščina iz Poleg tega mora občinska skupščina zagotoviti skladu za negospodarske investicije SOb Ljubljana Vič-Rudnik tudi sredstva za pridobitev zemljišč, izdelavo lokacijske dokumentacije za zunanje ureditve z razsvetljavo, za ureditev komunalnih naprav in podobno. Ti stroški znašajo do 25 % investicijske vrednosti posameznega objekta. Glede na to je pretežni del sredstev, ki so predvidena v programu, namenjen za odkup in komunalno urejanje zemljišč, za gradnjo šol in VVZ. S poravnavo obveznosti za dokončani objekt VVZ „Krim-Rudnik“ in objekt, ki bo v mesecu marcu 1973 izročen v uporabo: VVZ ,,Malči Beličeve" (adaptacija vile Batelino), za sofinanciranje montažne hale Vzgojnega zavoda Janeza Levca, za pripravo in odkup zemljišča za novogradnjo osnovne šole Vič ter vrnitev prvega obroka posojil za ureditev centralne kurjave na Glasbeni šoli in osnovnih šolah: Vič, Dobrova, Brezovica in Škofljica - ne preostane skoraj nobenih sredstev za nujno sanacijo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov, pa čeprav so njih strehe, strelovodi, sanitarije in električne napeljave v dokaj slabem in dotrajanem stanju. Za kmetijsko pospeševalno službo je predvidenih prav toliko sredstev kot v letu 1972, indeks je nižji zato, ker odpade obveznost plačevanja regresa za mleko. Skupščina bo v smislu srednjeročnega plana razvoja kmetijstva nadaljevala začrtano delo za preusmerjanje in modernizacijo kmetijske proizvodnje, tako v zasebnem kot tudi v družbenem sektorju. S sredstvi sklada za pospeševanje kmetijstva bo podpirala zlasti razvoj živinoreje, proizvodnjo kvalitetne krme in izobraževanje kmetov in kmečke mladine. Za ceste je bilo v osnutku proračuna za leto 1973 možno v celoti nameniti le 2,8 % več kot preteklo leto. 2c več let ima občinska skupščina namen, da bo cestam in cestnim objektom dala večji poudarek ter zagotovila sredstva v takem obsegu, da bi lahko postopno urejevali slabo stanje cest, mestnih ulic in cestnih objektov. Slabo stanje cest in cestnih objektov ima kvarne posledice na več področjih: višji stroški vzdrževanja, upravičena kritika občanov, gospodarski razvoj naselij, izgradnja posameznih predelov itd. Ker pa je treba s sredstvi proračuna najprej zagotoviti obveznosti občine, določene s predpisi, občina s sredstvi proračuna ne more vplivati na bistveno izboljšanje stanja cest in cestnih objektov. . uuuu sreusiva, namenjena za ceste, celo nižja kot preteklem letu. V letošnjem letu ni predvidenih nobenih kreditov za ceste bodo cestna sredstva obsegala le proračunska sredstva ter posebne izvin dohodke. y predloženem osnutku je predviden porast sredstev iz proračur na 104,1 %, kar /naša 7.760.000 dinarjev. Izvirni dohodki posebnega račut za ceste (pnstojbine od motornih vozil, sredstva od prenešenih cest bivšei H. reda, sredstva od prodanega bencina in plinskega olja) predvidevamo, c bodo znašah 4,607.000 dinarjev, tako da bodo vsa sredstva za ceste skupr znašala 1-.367.000 dinarjev. Od tega zneska bo možno nameniti za rekoi strukcije m popravila cest le približno 4,000.000 dinaijev, za začete inv dinaijev^ 1972 m dokončanic programa bo porabljeno 2.600 0C O delu komisije za vloge in pritožbe Komisija za vloge in pritožbe je v letu 1972 obravnavala 16 vlog in pritožb občanov tukajšnje občine, ki so dospele posredno ali neposredno na komisijo. 4 vloge so dospele neposredno na komisijo, ostale so odstopili zvezni in republiški pritožbeni organi (4 zvezni, 8 republiški). Obravnavane vloge so v glavnem s področja stanovanjske in gradbene problematike (stanovanjska problematika 7 vlog, gradbena 6), od ostalih treh sta 2 anonimni, z 1 vlogo pa se občani pritožujejo na stanovanjsko podjetje DOM, sektor Vič, zaradi nesnage okoli stanovanjskega bloka. edb Anonimni pritožbi se nanašata na modernizacijo ceste in uvedbo mestnega avtobusnega prometa do Doma na Bokalcah in na slabo prehrano v tem domu. S stanovanjskega področja se občani obračajo na pritožbene organe za rešitev njihove stanovanjske problematike. Vsi pritožitelji so namreč občani z nizkimi osebnimi dohodki in pokojninami. Zaposleni so v manjših delovnih organizacijah ali pa upokojeni ter ne vidijo perspektive za rešitev svojega stanovanjskega problema. Od vseh 7 vlog smo pozitivno rešili le eno, in sicer skupno z občinsko organizacijo ZB NOV, ker je bil prosilec otrok padlega borca in je občinski odbor ZZB NOV imel na razpolago stanovanje. Dve vlogi smo odstopili v reševanje delovni organizaciji, dve pa smo zavrnili, ker sta vsebovali neupravičene zahteve, eno vlogo pa mora rešiti občinsko sodišče, ki je edino pristojno za rešitev. 74 let, z zelo nizko pokojnino, ki živi v mali razpadajoči baraki z enim prostorom. Pritožiteljica bi se zadovoljila samo z eno sobo. Vlogo bomo rešili skupno s svetom za stanovanjske zadeve. Taki in podobni primeri nujno narekujejo pospešeno izvajanje zastavljene stanovanjske politike v Ljubljani. S področja gradbenih zadev se obračajo na pritožbene organe predvsem črnograditelji zaradi legalizacije novogradnje ali zaradi izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja na zemljiščih, ki niso v zazidalnem načrtu. Nekateri občani se pritožujejo proti črnograditeljem garaž zaradi zastrupljanja stanovanja s plini in odvzema že tako skromne dnevne svetlobe. Taki primeri se rešujejo že več let, vendar število črnograditeljev stalno narašča. Vse čme gradnje je nujno čimprej rešiti enotno za vse območje mesta Ljubljane. Z rešitvijo tega problema bomo zmanjšali edaj, ko bo urbanizacija tako in gradbeno dovoljenje v pri-šitev tega problema so odgovorni vsi pristojni organi in o njem bi morale večkrat razpravljati skupščine občin in mesta Ljubljane. Občani se pritožujejo tudi zaradi večkratne menjave generalnega urbanističnega plana oz. generalnega načrta, ker se pri tem ne upošteva obstoječe stanje. Zaradi takega primera je na območju krajevne skupnosti Vrhovci ‘ P« gočem položaju. Konkretno rešitev pričakujemo s strani komunalnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik skupno s krajevno skupnostjo Vrl ............. Vrhovci, ki naj bi uredila urbanistično vse poti na Vrhovcih in hkrati tudi rešila ta primer. Z gradbenega področja je komisija pozitivno rešila le dva primera, in sicer popravilo lokalne poti, ki jo je poškodovalo gradbeno podjetje Grosuplje in jo je na naše posredovanje tudi popravilo. V drugem primeru pa je bila podana pritožba zaradi napeljave vodovoda preko pritožiteljičine njive k sosedu, čeprav bi bila napeljava po sosedovem zemljišču bližja. Pritožbo smo odstopili v rešitev krajevni skupnosti Velike Lašče, s čimer je pritožiteljica soglašala, ko smo jo poklicali na razgovor. Ostali primeri so bili manj problematični in rešeni v upravnem po- stopku. Ce analiziramo vse obravnavane pritožbe, lahko ugotovimo, da so se občani pritožili oz. iskali posrednika pri reševanju tistih problemov, ki so splošno znani. To so predvsem stanovanjski problemi delavcev in upoko- jencev z najnižjimi dohodki, neurejena urbanizacija v ljubljanskih občinah, itd. Ce bi bilo to področje primerneje urejeno, ne bi bilo tolikšnega nezadovoljstva občanov, ki jih tak sistem sili k črnim gradnjam in k vlogam in pritožbam na vse organe, od občinskih, republiških do zveznih. Glede na to je nujno čim hitreje pristopiti k zastavljeni stanovanjski politiki za občane z nizkimi dohodki ter k ureditvi urbanističnega sistema, ker bo le tako mogoče odpraviti črne gradnje in nezadovoljstvo pri občanih. Komisija za vloge in pritožbe odločno zahteva od občinske skupščine, da posreduje pri pristojnih organih za odpravo teh problemov. V prilogi tega poročila dajemo tudi pregled vlog in pritožb, ki so jih-občani tukajšnje občine dostavili komisiji za vloge in pritožbe pri skupščini SRS. Navedena komisija je v letu 1972 prejela od občanov iz tukajšnje občine 44 vlog in pritožb, od katerih je 8 odstopila občinski komisiji. Ostale vloge pa je reševala skupaj s pristojnimi republiškimi medkrajevnimi in mestnimi organi, ki so bili pristojni za njihovo rešitev. Tudi v teh vlogah so bili pretežno problemi s stanovanjskega in gradbenega področja ter sociale (priznanje dvojne delovne dobe ali priznavalnine borcem NOV). Vsi ostali podatki so razvidni iz priložene tabele, kjer prikazujemo skupno število dospelih vlog iz vseh ljubljanskih občin in tudi število vlog iz posamezne občine. Iz tega lahko vidimo, da je bilo iz naše občine dostavljeno na republiko le 18,73 % vseh dospelih vlog v republiki iz mesta Ljubljane. Ugotavljamo pa, da so občani premalo seznanjeni z delom in nalogami komisije za vloge in pritožbe pri občinski skupščini. Zato je komisija sklenila, da o svojem delu seznani občane preko lista „Naša komuna ‘. Komisija za vloge in pritožbe pri SOb Ljubljana ViČ-Rudnik DELO OBČINSKEGA ODBORA RK Vič-Rudnik V letu 1973 je Občinski odbor RK Ljubljana Vič-Rudnik že meseca januarja začel načrtno izvajati svoj program. Delo je v polnem razmahu, kar se kaže na vseh področjih dejavnosti. V letošnjem letu smo imeli že sejo nadzornega odbora, dve seji izvršnega odbora m 6.11. 1973 sejo celotnega odbora RK. Nadzorni odbor je spremljal delo odbora skozi vse leto. Ob koncu je natančno pregledal celotno finančno poslovanje in ugotovil, daje bilo v redu in točno vodeno. Na sejah izvršnega odbora smo pripravili finančno poročilo o izvršitvi finančnega načrta za leto 1972 in plan za leto 1973. Občinski odbor je 6. II. tl. obe poročili na svoji seji potrdil. Letos praznujemo dvajsetletnico prostovoljnega krvodajalstva na Slo-snskem. Ob tej priložnosti je RO RKS podelil 150 organizato venskem. Ob tej priložnosti je RO RKS podelil 150 organizatorjem krvodajalstva priznanja za dvajset etno delo na tem področju. V naši občini smo imeli tri organizatorje, ki so prejeli ta priznanja, to so: tovarišica Hladnik Pavla in Kraiger Olga iz Ljubljane, ter tovariš Setničar Pavle iz Polhovega Gradca. V občinskem merilu bo letos obširna krvodajalska proslava, kjer bomo vsem organizatorjem in krvodajalcem izročili odličja za njihovo prizadevno in požrtvovalno delo. Ob tem občinski odbor RK Ljubljana-Vič-Rudnik zopet poziva vse delovne kolektive, šole, inštitute in vsakega našega zdravega občana, da se vključijo v krvodajalske vrste. Teden RK bo v letu 1973 med 6. in 13. majem. Moto oziroma tema ikuvu uv posamezna podjetja vlagala v investicije, zdaj pa kaže, da bomo uspe*1 a* tudi večja sredstva in si hitreje pomagati iz zadreg. - Kaj ste storili za vaše kmetovalce? Mislim, da storimo zanje kar precej. Razen naših obveznosti, da premije, regrese za gnojila in kredite, imamo tudi družbeni dog^’ 11 podlagi katerega zbere industrija 40.000 SD za kreditiranje kmetijstv*- U V občini smo organizirali pospeševalno službo v okviru - Nova avto cesta vam je odprla not v svet, postali ste predme««* liane, kaj vam pomeni ta nova komunikacija? j Občina Cerknica se razteza na 48.000 hektarjih, v njej pa živi vclilco- Ce več kot 14.000 prebivalcev. Skupno je v tej občini 127 naselij, od je v enem samem dnevu obiskalo kakih i pet tisoč° Jturistev""potem ^ katerih ima tretjina manj kot 200 prebivalcev. To je tipična ob- Poscbne ilustracije, kaj nam bo Slovenika pomenUa v prihodnosti. ^ čina, kjer število prebivalstva raste razmeroma počasi, saj se številni da il*10 z n°vo. c®s,t“ P,?stab predmestje Ljubljane, postali smo (in prebivalci odsel/ujelo. 1970. leto /e Mo tmeekega prebivolma ST« samo še 22 %. V gospodarstvu je zaposlenih 89, v negospodarstvu bližja, pozneja pa sc nam boste približala še Trst in Goricatern^ pa 6,2 % prebivalcev. predeli. Postali bomo dosegljivejši. - Turistični naval vas je gotovo presenetil. Sami smo bili p1^ - Gradite svojo prihodnost na industriji ali tunzmu? . tisočem drsalcev in sprehajalcev po ledeni ploskvi, čez katero je w Pravzaprav na obojem, d asi moram že takoj poudariti, da nam je industrija ve , ■ nudili niti toplega čaja niti sendviča. Če bi imeli eno bližja, prisotna in daje številnim našim občanom že dar.es kos kruha. Turi- "J1"0 .sPosobn° gostinsko podjetje v Cerknici, bi lahko na hitro zasl' zem je seveda za nas ..potencialna kategorija", industrija pa je tu in tudi kos denarje. kruha, ki nam ga reže, je zanesljivejši. Vsaj danes! Seveda moram najprej Ne teorem oporekati. Bih smo presenečeni. Ce nismo reagM^ govoriti o naši naivečji industriji o Brestu. Daši je to velika in sodobna pomeni, da bomo bitko izgubili. Zdaj nam je jasno, kaj je množica tovarna, ima prav zdaj večje težave pri izgradnji obrata iverk. Ta obrat, ki naj ždjn ■ ^nnstov) m bomo po mojem mnenju morali hitro marsika* stični plan prilagoditi novim zahtevam. Moram pa povedati, da i"1 Društvo prijateljev mladine »Milan Česnik« ■ ■ S 'r',°8° govorimo o naši mladini, prerešetavamo slabosti in programiramo aoče naloge, da bi mladino povedli na pot zavednega državljana, ki s i« vnSOm 8let*a 113 svojo domovino. Obširno je to delo, kjer je potrebno j" ■rlov1anie vseh občanov, katerim mora biti do tega, kdo in kako vzgaja w tiladino, kako se telesno razvija in kako je treba pomagati progrc-'vfmu hotenju našega naraščaja. Ne zadostuje le lepa beseda babice in marveč je treba mladini že v zgodnji mladosti prikazati tovarištvo, ei'jalmladd|0^rtVOVa*nOSt so^asno 0P0z0r*t' na resnost in lepoto živ- . polovici februarja je Društvo prijateljev mladine terena „Milan esmk podalo obračun o svojem delu v pretekli poslovni dobi. Danes ■ ■ RAKITNA: PADEC NA LEDU Odprto pismo Ljubljanskim mlekarnam in Viatorju ■ ■ n; 0 pr2ir^'tvu prijateljev mladine naj se zbere čim več občanov, da skup- . fom^o izvrševati obsežne naloge društva. Poživiti je treba društve-os H de^u pritegniti čim več mladih aktivnih ljudi, predvsem mladih [aKrv’k* bodo prinesli svežino, nove ideje in delovno vnemo. 2e sedaj r,lK{10 . 0 razdeljeno v komisiji za delo s pionirji, v komisiji za vzgojo, ^'vo 'n pomoč družini ter v komisiji za letovanja in rekreacijo. Mnogo jl^m0rnostl m.ora društvo posvetiti socialno ogroženim otrokom, prav kolti ri'0n?,agat' P13 obisku sole v naravi. Skrbeti moramo za sodelovanje V januarskih dneh se je Rakitna dobesedno kopala v soncu. Vreme je bilo že nekaj časa suho in jezero je globoko zamrznilo. Novica, da je na jezeru ledena plošča, se je kaj hitro razširila po Ljubljani in na Rakitno so začeli množično prihajati drsalci. Kdo si navsezadnje ne bi želel prijetnega sonca, gladke ledene plošče in zraka, prepojenega z vonjem borovcev in smrek. Tako smo neko sončno nedeljo našteli na jezeru kakih tisoč drsalcev z več kot tristo avtomobili. In tu se začne stara zgodba, o kateri smo v našem listu že tolikokrat Ptpptrsltih akcijah in pri organizaciji kolonij. Vsako leto napra- ■ ■ ■ ■ pisali. Kar je narava dala, je bilo odlično, kar bi morale pa dati Ljubljanske mlekarne, ki imajo jezero zdaj v upravljanju in Turistično dru- ob sodelovanju Krajevne skupnosti in družbeno političnih organi-h ni?'-0*6*1'0 Prifeditev za socialno šibke in predšolske otroke. Samo m h Predenih podatkov kaže obšimost dela za člane DPM in nuj-> oa pri tem sodeluje čim večje število članov. ^ ltazv°j mladine v naprednem du)iu smo zSintercsirani vsi občani, v ml h®3 Vab*mo> da v čim večjem številu pristopite k Društvu prijate-■■ amj terena „Milan Česnik", ki sprejema prijave med uradnimi 11 riiu bktomno članarino bo mogel vsak pogrešiti. Skupno delo pa bo ' & uo oblio uspeha pri skrbi za naraščaj. LJUBO TIPLIČ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 8 ■ štvo, da o turistično nezainteresirani lokalni gostilni niti ne govorimo, je padlo na izpitu na ledu rakitniškega jezera. Za stotine obiskovalcev, ki so tiste dni polnili to gorsko vasico, idealno oddaljeno od Ljubljane, ni bilo v bližnjem bifeju niti skodelice toplega čaja niti sendviča niti česarkoli drugega. Bife je bil skratka zaprt! Seveda ni bilo niti govora o tem, da bi kdorkoli očistil ledeno površino sreža, ki ga narede ostre drsalke. Tako se lastnik jezera ni potrudil, da bi na jezero dal vsaj formalno opozorilo, da ne odgovarja za morebitne nesreče, ki bi se lahko zgodile na gornjem delu jezera. Tako smo prisiljeni javno vprašati Ljubljanske mlekarne, kaj nameravajo storiti z Rakitno in vsem njenim turizmom. Na to nas ne opozarja samo zimski turizem, ampak tudi položaj poleti, potem, ko so Ljubljanske mlekarne prevzele jezero z bifejem v upravljanje. Letos je bilo jezero neočiščeno, na jezerskem dnu so bile razbite steklenice, okolica pa nevzdrževana in umazana. Jasno je, da tako ne more več naprej in tako želimo, da to podjetje bralcem Naše komune pojasni svoje načrte z Rakitno. Drug problem je vlečnica, katere lastnik je menda Viatdr. Žičnica je bila menda že pred nedavnim pokvarjena in tako je videti, da bo odpadlo letos tudi smučanje (vsaj avtomatizirano). Turisti, ki redno obiskujemo Rakitno, želimo vedeti tudi mnenje Viatorja in jih pozivamo, da nam tudi oni pojasnijo svoj odnos do Rakitne. P. L. I Zakaj pomanjkanje mesa s 25® jj?Vr,ca s< je skozi pet let prizadevala, da bi na svojem območju e iv3 ?8deve okoli vodovoda in električne napeljave. Konec 1972 vijo v »staje) uioauuiju. v icunost del je cca milijon novih dinarjev. — inšpektor Lojze Knep je na Orlah takole odprl svoj ISO. ^ Sedaj je že pokojni. — Foto F. Modic S a - «»ucve oKou vooovoaa in eieKincne napeljave, rauiec iy/z Pnzadevanja uspešno končala z otvoritvijo vodovoda za Orle 0V° eiektrične napeljave (3 trafo postaje) za Orle in Sela ICU! Hrastarijo. Vrednost del je cca milijon novih dinaijev. - M*an vržen i ifred . DENAR Čedalje pogosteje se dogaja, da se gospodinje nezadovoljne vračajo domov iz trgovin in mesnic praznih rok, brez iskane vrste mesa. Ali mesa resnično primanjkuje? Ali primanjkuje samo določenih vrst mesa? Mesa resnično primanjkuje in to vseh vrst! V preteklosti nam je primanjkovalo predvsem teletine, v minulem letu in tekočem pa je pričelo primanjkovati še govedine in svinine. Kje so vzroki za tako stanje? Vzrokov je več, predvsem so odraz neustrezne kmetijske politike v minulem obdobju. V zadnjem času od leta 1970 naprej smo že priča vrs‘i ukrepov, da bi zavrti škodljivi proces in naposled uspeli. Žal smo v istem obdobju imeli tudi nasprotne ukrepe. V minulih letm smo zelo zanemarili kmetijsko proizvodnjo, predvsem govedorejo in prašičerejo, saj so skoraj vse družbene organizacije opustile pitanje govedi in prašičev. Zadržale so le del osnovne količine krav molznic. Jasno je, da je dvoletno organizirano obdobje proizvodnje stabilizacijskega sklada SRS prekratko, da bi sanirali praznino, ki je nastala v proizvodnji. Povedati moram tudi to, da so v preteklosti nekatere institucije ali njihovi predstavniki odpisali individualno kmečko proizvodnjo, ki je za naše razmere še kako potrebna in tudi edino možna. Koncept kmetijske politike v tej smeri se je močno menjal v pravilni smeri m postavil individualnega proizvjalca na mesto, ki mu pripada. V Sloveniji smo uspeli nivo črede goveje živine zadržati na nivoju leta 1971, v primeru Jugoslavije pa zaznamujemo padec staleža goveje živine in prašičev, kar vse ima odraz na tržišču. Dobivamo podatke, da posamezne pokrajine izredno malo telic stav-Ijajo v nadaljnjo rejo, komaj 1 % ali še celo manj. To pomeni, da se tudi stalež krav ne pomlajuje dovolj (normalno 18-20 %) in da se dviga starost kravje črede. Imamo odredbo o klanju telet, ki pa se je ne spoštuje dovolj. Se vedno koljemo teleta, sposobna za nadaljnjo pitanje oziroma v neustrezni teži, tako da nam zmanjkuje telet za pitanje, kjub visokim «Uv»rel:aj dnuv' so obnovili poslopje ..Konjušnice" na Svabičevi ulici. SO Ca in marcikai nhnnvili tuHi rnntrai 1 ani na nr#»lčri1i tnHi »o 7^.S0 8* in marsikaj obnovili tudi znotraj. Lani pa so prekrili tudi F*line pa se’ da bd denar za fasado vržen stran. Ker niso uredili EjJjjSa problema, je na zunanji strani hiše znova prodrla na dan vlaga Psti . t,sto> za 'car je bilo treba odšteti lepe denarje. Ali ima pomen pati t za *car j® bil° treba odšteti lepe denarje. Ali ima pomen I stavbo, če pa se ne uredi prej izolacija temeljev? cenam. Glavni vzrok za pomanjkanje mesa so neustrezne cene mesa v maloprodajni mreži. Zamrznjene cene mesa sicer ustrezajo potrošnikom, vendar prinašajo klavnicam izgubo in onemogočajo normalno poslovanje. Proizvodne in odkupne cene so se srečale na nivoju, ko je proizvodnja pričela pokrivati stroške, nastal je razkorak pri že omenjeni ceni v malo- PE OGRAJE OB OPEKARSKI CESTI Ite ina je v zadnjih letih vložila veliko sredstev za ureditev Opekarske [tele 'j 5® z8radila še asfaltirani hodnik za pešce ter skromno okras-|nveAniCo- Žal je res, da hodnik za pešce ni v vsej dolžini enako širok. : prodaji, ki ima manjšo izgubo, če ne prodaja in večjo če prodaja, oziroma nič dela. Zato je korekcija cen v maloprodaji potrebna. Očitki, da je pomanjkanju mesa kriv prevelik izvoz, so netočni. Maloprodajna mreža tistih klavnic, ki izvažajo, je bolje založena kot tistih, ki ne izvažajo, in to zato, ker so si z uvozno ceno popravljali razliko, kije nastajala doma. Izvažajo tiste dele, ki so kvalitetni m dosegajo primerno ceno, npr. zadnje četrti oziroma polovice. Prednje četrti in ostalo ostane doma. Poizkusi zadržati nizke odkupne cene jemljejo interes do pitanja Obce^,.od Jatnove ulice do Ceste na Loko znatno zoži. Vse kaže, da lastniki, potem ko smo zasuli odprti cestni jarek, segli preveč ieft?stn‘promet. vef I Pa je to, da so sedaj posamezni lastniki postavili zelo visoke, ne llav^Pe železne ograje ravno ob tako ozek hodnik za pešce. arh. Rems me je opozoril, da govedi in povzročajo takojšnje zmanjševanje črede v pitanju. Če hočemo zadostiti potrebam potrošnje mesa, moramo omogočiti delovanje medsebojnih odnosov in omogočiti rentabilno poslovanje vsem 'lavrr e žlezne ograj' bibanist za Trnovo tov. ijj -«uiuiisx za imovo rov. ing. arn. isems iiik ujiuiuiu, ua ti jj^bibanistična dokumentacija za Trnovo dovoljuje ob Opekarski udeležencem pri preskrbi mesa, od proizvodnje in klav Sloveniji smo se tem odnosom najbolj približali in zi 'tav [J0 Postavitev žive meje, ne pa graditev tovarniških ograj. a! 01 bilo, da se ozkemu hodniku in ograjam posveti potrebno prc- i CIRIL STANIČ i avnic do trgovine. V ________ _ . zato beležimo tudi najmanj^ pomanjkanje. Vendar Jugoslavija postaja enotno tržišče in moramo zato imeti enotno in zadovoljivo rešeno vprašanje v korist tako proizvajalcev kot potrošnikov. Ekonomske cene v proizvodnji, realni programi, solidni tržni odnosi so pogoj, da se bo proizvodnja razvijala in zadostila potrebam na doma-čem in tujem Ijku« • Ing. LOJZE HABJAN ,la()?airiu zgraditi ob jezeru primeren objekt, kopališče itd. No ok? itedeljo vas je čas že prehitel, ali boste kar do 1975. leta čakali, skoval®! nosili s seboj termovke in konzerve? N oh p„ n,a5a gostinska služba ni pripravljena na veliki turizem, bomo N lešftv8 .kih integracijah, o katerih sem prej govoril, misliti tudi na s* Pom’ ,sicer 56 utegnc uresničiti vaša bojazen, da bodo veletoki k ^bvc «Val1 "timo nas. Moram pa povedati, da sc vse naše turistične IN Ra N ustavljajo samo ob Cerkniškem jezeru. Prav tako pomembni nNlci j ^ Škocjan, Grad Snežnik, Slivnica in Bloška planota, zimski 1 (10 r* V w Jioatll IU1I3UCIIUI pCJ NpCKUVUn, DotnnaV1. z naspr?tujočcga sklepanja. Mogoče je celo prednost, icncialno tunstični krsui počivajo v samoti in neobljudenosti. Ko se bo Evropa dušila v onesnaženem zraku in ko bodo ljudje iskali mirne in necivilizirane naravne kotičke, bo imela Cerknica še vedno dovolj časa ustvariti novo kvaliteto turističnega booma. - Med razgovorom ste pogosto omenili Loizeta Perka in tudi v vaši sobi visi eno izmed del tega blestečega slovenskega slikarja. Ali je njegova prisotnost tudi znak, da vam uspeva druga (ne le slikarska) kultura? Zanimivo vprašanje! - Da in ne. * Perko daje pečat našemu kulturnemu življenju. Daši je last vsega slovenskega naroda, je vendarle naš. Njegov vpliv se pozna zagotovo v tem, da nam raste generacija mladih - tudi odličnih umetnikov - veseli smo obiskov raznih slovenskih umetnikov, sicer pa imamo na področju naše občine nekaj godb, pevskih društev, nekaj ansamblov in glasbeno šolo. Vendar moram povedati, da smo se znašli v zadnjem času pred problemom, ki ga nismo pričakovali. V naši preteklosti smo pogosto poudarjali, da kulturi manjka denarja in, da zaradi pomanjkanja denarja ne more prav zaživeti. Zdaj, po novi delitvi sredstev, pa ta dolgo pričakovani denar imamo, pa nenadoma nimamo ljudi, ki bi bili pripravljeni to kulturo voditi. In zdaj sc nam pojavlja dvoje vprašanj: ali smo naše želje po kulturi precenjevali ali pa je dolgoletna finančna suša na tem področju povsem ohromila voljo tistih redkih idealistov, ki so se bili pripravljeni ukvarjati s kulturnimi dejavnostmi. Bojim se, da drži to zadnje. - Ali vidite kakšne skupne probleme, ki bi jih morali reševati skupaj z našo občino? Precej jih je! Glavni pa je - kako razviti najbolj nerazvite predele v naših občinah. Medobčinsko sodelovanje bi moralo obsegati hribovske kraje, ki zajemajo Vidovsko, Rakitniško in Bloško planoto. Skupno bi morali biti na tem področju zainteresirani za razvoj kmetijstva, ki je zaradi slabih cestnih povezav, pa tudi zaradi številnih zgodovinskih vzrokov, zaostal. Gotovo je, da nam že tradicionalne obrti nakazujejo, da bi bilo treba pospešiti to dejavnost. Pri vas ste v tej smeri dosegli že prav lepe uspehe, dasiravno tudi mi ne moremo trditi, da nismo za to storili ničesar. Morebiti bi skupne akcije dale še več rezultatov. Največ pa bi bilo vredno seveda dejstvo, da bi tudi s pomočjo bolj razgibane domače obrti in uspešnejšega kmetijstva zadržali veliko odhajanje ljudi v tujino. Druga stvar, ki bi jo lahko skupno kordinirali, je kmečki turizem. Če bi oboji ustrezno in pravočasno v tej smeri ukrepali, bi turistom odprli velike noži možnosti hribovskega turizma, mislim, da bi turist na vsem tem’območju prihajal na približno enake turistične pogoje. Osnova pa bi bila seveda urejena asfaltirana cesta, ki bi tekla od Kamnika pod Krimom do Cerknice. Tako vi kot mi smo v tej smeri naredili že nekaj asfaltnih metrov, vendar bi veljalo nekoč hrabro zakoračiti tudi v to investicijo. Mi smo pravkar priča povsem novemu elementu velike turistične ekspanzije na Cerkniško jezero, ki nam jo je odprla nova cesta. Samo pomislite, kakšen turistični razcvet bi imeli obe občini, če bi odprli novo asfaltno povezavo, ki bi tekla od lahko dosegljivega Cerkniškega jezera na Bloke, čez čudovito Vidovsko planoto, do rakitniškega jezera, skozi krimske gozdove. Seveda pa bi taka investicija dobila svoj pravi pomen šele potem, ko bi vsaj za silo v teh zaostalih krajih zgradili turistično infrastrukturo. Jubilanti lovske družine Ig O lovcih v Naši komuni sorazmerno redko pišemo, vsekakor redkeje, kakor bi ta dejavnost zaslužila z ozirom na njen vsesplošni pomen in aktivnost njenih članov. Da bi to vrzel vsaj deloma zapolnili, pripravljamo za naslednjo številko izčrpnejši zapis o lovski družini na Igu. Ker pa so v tej družini praznovali več visokih jubilejev svojih članov, objavljamo zapis o njih že v tej številki. ŠKRABA JOŽE, 70-letnik, najstarejši član LD Ig in njen soustanovitelj, rojak ljubljanskega barja, občan občine Ljubljana Vič-Rudnik, večletni član upravnega in nadzornega odbora ima zasluge pri gojitvi divjadi, ustanovitvi in pri nadaljnjem razvoju družine, pri graditvi lovske koče na Krimu 1952-53. leta. Na nenehni upad poljske divjadi, zlasti pa rac mlekaric je opozarjal že pred 15. leti. Za zasluge ga je LZS odlikovala. HUDEČEK JANEZ, je v tem lovskem letu praznoval svoj 60-letni življenjski jubilej. V 22 letih delovanja v LD je dosegel zelo vidne uspehe kot gospodar na področju dejavnosti gojitve pernate divjadi in pokonča-vanja roparic. Ze več kot 19 let je član UO. Ogromen je bil tudi njegov prispevek pri prostovoljnih prevozih materiala in delovnih ur pri graditvi lovske koče na Krimu 1952-53. leta. Lovska zveza Slovenije gaje odlikovala z znakom za zasluge. Kljub temu, da vsa leta vodi nižinsko lovišče, ki se mu je najbolj priljubilo, še vedno z nič manjšo željo in ljubeznijo sodeluje pri vsakoletnih lovih na gamse. Mil nam je bil pogled nanj v letošnjem lovskem letu, ko je stal na razglednem stojišču in zrl na ljubljene gamse, ki so sc neovirano kretaU po prepadnih stenah Iškega Vintgarja. S sočutjem smo se pridružili njegovi misli, daje prišel tisti čas, da mu telesne zmogljivosti ne dovoljujejo več, da bi obhodil po tem izredno zahtevnem terenu, ki ga spremljata večno žuborenje Zale in Iške, tiste redke prelaze, ki vodijo do končnega uspeha možne uplenitve gamsa. PODRŽAJ JOŽE je v tem lovskem letu praznoval svoj 60-letni življenjski jubilej. V lovski družini Ig se udejstvuje že preko 10 let, je občan občine Ljubljana Vič-Rudnik, zelo vidna je njegova udeležba pri obstoju Jože Podčrtaj Vid G ra dišat za naš mali slovenski narod v času ljudske revolucije od 1941. do 1945. leta. Njegova skromnost se kaže tudi v njegovi discipliniranosti, tovarištvu, v lovski etiki in morali. Kljub bolehnosti se prostovoljno obveže izvesti nekatero udarniško delo potrebno za izboljšanje lovišča na področju gojitve divjadi. GRAdISAR VID, je v tem lovskem letu praznoval svoj 65-letni življenjski jubilej, član LD Tg je že preko 22 let, bil je že večkrat član upravnega in nadzornega odbora, opravljal je tudi delo pomožnega čuvaja in kot tak vidno prispeval h gojitvi in ohranitvi divjadi, v lovu se je vsa leta vidno udejstvoval, kar pričajo tudi njegove številne trofeje, zasluge ima tudi pri graditvi lovskih prež in koče na Krimu, za zasluge ga je LŽS odlikovala, njegovo zdravje se je zrahljalo in mu želimo skorajšnjega okrevanja. V OL)dUT JOŽE je v tem lovskem letu praznoval svoj 68-letni življenjski jubilej, član LD Ig je že preko 25 let, več let je bil član upravnega in nadzornega odbora, v obeh odborih je opravljal tudi že funkcijo predsednika, velike zasluge ima tudi pri graditvi lovske koče na Krimu 1952-53. leta, kot tak je vidno prispeval tudi k razvoju družine in ji bil vedno pripravljen nuditi materialno in strokovno pomoč. LZS ga je za zasluge odlikovala, vidne so tudi njegove zasluge v času za naš obstoj v letih od 1941. do 1945. leta. Pred leti je uplenil medveda, katerega trofeja mu je v ponos. REBOLJ TONE je v tem lovskem letu praznoval svoj 65-letni življenjski jubilej, član LD Ig je od njene ustanovitve, je občan občine Ljubljana Vič-Rudnik, njegove zasluge so na področju gojitve divjadi in graditve koče na Krimu, za zasluge ga je LZS odlikovala. KUKAVIC RUDOLF je praznoval v tem letu svoj 65-letni življenjski jubilej, v LD Ig se udejstvuje že od njene ustanovitve, več let je bil član upravnega in nadzornega odbora in kot tak prispeval k nadaljnjemu razvoju družine, kot večletni pomožni čuvaj pa je prispeval pri ohranitvi in gojitvi divjadi, zasluge pa ima tudi pri graditvi lovske koče na Krimu, za interese družine je pripravljen vedno pomagati, za zasluge ga je LZS odlikovala. CVAR RUDI, je v tem lovskem letu praznoval svoj 65-letni življenjski jubilej, član LD Ig je že preko 16 let, je občan občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Njegovo zdravje se je zrahljalo že pred leti, vendar ga kljub takemu stanju še vedno vidimo na brakadah in tudi na udarniških delih, organiziranih za izboljšanje lovišč in gojitev divjadi, za interese družine je vedno pripravljen pomagati in ji nuditi strokovno in drugo pomoč. BECELE FRANC, je v tem lovskem letu praznoval svoj 61-letni življenjski jubilej, član LD Ig je že preko 21 let, že večkrat je bil član upravnega in nadzornega odbora, delo člana nadzornega odbora opravlja tudi danes, zasluge ima pri gojitvi in ohranitvi divjadi, kljub oddaljenosti se udeležuje za izboljšanje lovišča in gojitve divjadi prostovoljnih delov-ruhakcij, zasluge ima tudi izza časa naše ljudske revolucije od 1941. do Vsi člani LD Ig želimo vsem jubilantom še mnogo uspehov na področju omenjenih dejavnosti, za vse napore, ki so jih vložili za razvoj in stabilizacijo družine in lovstva, se jim iskreno zahvaljujemo, želimo jim zdravja, še mnogo lovskega udejstvovanja, dober pogled in ravne cevi. Za UO LD Ig - predsednik: JANEZ JALEN POD VRBO (TA KRAJ NESREČNEGA IMENA) Televizijska reklama me je prepričala, da je vredno obiskati novo odprto gostišče Pod vrbo v Trnovem. In sem šel. Prvo razočaranje meje čakalo že kar pred vhodom. Reklama je obetala parkirišče. Resje, pred gostilno je veliko prostora (da bi res lahko nasadili kakšno vrbo) vendar gostinci so mislili le na avto, na človeka, ki naj bi ob zadnji plundri stopil v morje vode - pa ne. Ali ne bi mogli pred sodobno kovinsko posestjo (ki stoji kot tujek na razpadajoči hiši - kot vetrobran) natresti vsaj nekaj voz peska. Gostom, ki jih vleče prešemovsko urejena gostilna, bi prihranili pivo jezo in poskrbeli za boljši apetit. Nisem strokovnjak, da bi lahko kaj več rekel o opremi v gostilni — lahko pa zapišem, da je v prednjem delu publikum ostal najbrž na isti ravni kot pred renoviranjem. Bojim se, da bodo oni iz ..gosposke" sobe kaj kmalu ugotovili to resnično resnico. Žal o jedilniku v novem lokalu ne morem pisati. Nisem jedel - ne pil - že na vhodu me je pregnal v luže grozljivo dvojen prostor, kjer so avtorji lokala pozabili na uspešno ventilacijo. Sicer pa se v Trnovem stvari izboljšujejo. V zadnjih letih smo dobili kar 4 ali 5 gostiln in ..pajzeljnov," kj so jih postavile nekakšne dalmatinske kleti, dobili nekaj asfalta in izgubili mlekarno. Morebiti pa bi sc kdo spomnil tudi na to, da bi bila potrebna kakšna obrtna delavnica, lekarna in kakšna cestna luč. L.P. N. K. Ni denarja za kulturo? V obdobjih intenzivnih prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo skušamo najprej razbremeniti gospodarstvo in tako se nam zaostre problemi v socialnem varstvu, zdravstvu, šolstvu in kulturi. Po drugi strani pa proces socializacije vse bolj vrača sredstva neposredno delavcu in postavlja samoupravni dogovor kot metodo za zadovoljevanje družbenih potreb, med temi tudi kulturnih. Oba procesa sta v teku, medtem ko struktura kulturnih institucij in mnogih dejavnosti sledi bolj tradiciji in zaostaja za vodilnimi družbenimi procesi. V tem je najbrž osrednji razlog, da v takšnem trenutku „ni denarja za kul- Kadar govorimo o kulturi, si nismo vselej edini, kaj pod tem kompleksnim pojmom kdo razume. Enim pomeni to najprej medčloveške odnose oz. odnose na relaciji družba-posameznik-družba, drugim množično kulturo (bodisi pasivno - ,,potrošniško" bodisi aktivno — ..amatersko"), tretjim umetnost na najvišji stopnji. Po drugi strani pa radi poudarjamo, da je kultura ena in gre tako le za različnost in neusklajenost interesov. Te različne interese naj bi usklajala in v okviru možnosti zadovoljevala ..kulturna skupnost", v zamisli in težnji delegatsko družbeno telo. V Ljubljani imamo eno tako kulturno skupnost in ta „reže kruh" posameznim dejavnikom. Slo naj bi za dogovarjanje, dejansko pa gre bolj ali manj za distribucijo sredstev po ključu, katerega je izpilila praksa preteklosti. Najbolj je slišati v tej skupnosti posamezne direktorje institucij in zadnjič je nekdo dejal, da so ti kot najboljši poznavalci razmer tudi najboljši delegati (? !). Neki drugi direktor pa je obveznosti družbe do kulture ilustriral J obveznostjo do rakastih bolnikov (kultura kot nujno zlo?.). Na tem mestu postaja naš zapis sicer neresen, ampak to zaradi stanja, o katerem je beseda. Delegate neposrednih proizvajalcev iz ,.nekulturnih" sredin je bolj malo slišati, bolj opazno pa so se zadnjič oglasili predstavniki ZKPO v našem mestu (referat je prebral predsednik ZKPO Ljubljana V. Konjar). Ti so povzročili precej hrupno razpravo - bojda več s „tonom“, manj pa je bilo oporekanja ..dejstvom". V bistvu pa so kaže, da njihovo — nekoliko nestrpno postavljena zahteva po spremembah — kljub intenzivnim družbenim zahtevam iste vrste — ne bo doživela izpolnitve čez noč, marveč le v zavestno usmerjenem in vodenem dolgoročnejšem procesu. Tudi v tem pa bo najbrž treba vprašanje „kje je denar za kulturo? “ umakniti pred drugim: ,jcam gre denar za'kulturo in kako se vrača k delavcu ne glede na področje, ’ “ ..................................... ' 'u bi lahko na katerem ustvarja". Ostajanje zgo'j pri prvem vprašanju pomenilo prekrivanje važnejšega vpiašanja in s tem maskirano zaviranje nadaljnje socializacije v kulturi. SANDI SITAR Aktivnost amaterske kulture Za razliko od dosedanjih kulturnih sezon, ko je bila v ospredju gledališka dejavnost, se pravkar pri- pravljajo pevski zbori na dvoje za-klji ................................ ključnih prireditev - dvoje pevskih koncertov z naslovom „NOCOJ, PA OH NOCOJ" v Podpeči in Velikih Laščah. Nastopalo bo 7 zborov oziroma oktetov. Prireditev je zamišljena kot nekak pregled razvoja in napredka zborovskega petja. Zbori so do sedaj prirejali več samostojnih koncertov in sodelovali na raznih proslavah v dvoranah naših kulturno prosvetnih domov. Tako je npr. moški zbor iz Brezovice priredil celovečerni koncert v Notranjih Goricah, na Brezovici, v dvorani pri Dolgem mostu itd. Dvorane so bile polne poslušalcev, ljubiteljev naše narodne in umetne pesmi. Zanimanje za pevsko dejavnost je prav v zadnjem času zelo naraslo. Tudi v Šentjoštu je vznikla misel za ustanovitev pevskega zbora. Šent-joščani imajo sedaj nov zbor, ki že vadi pod strokovnim vodstvom priznanega zborovodje. Vse ljubitelje zborovodskega petja vabimo na pevsko revijo — koncert 24. tebruarja v Podpeči in 3. marca v Velikih Laščah. 25. februarja pa bodo v Horjulu poslušali koncert okteta Gallus. Več proslav so priredila društva v V Šentjoštu že drugo leto deluje pri prosvetnem društvu likovna sekcija, katere člani so: Kaučič Marko, Malovašič Anton, Praprotnik Marta, Sečnik Mimi, Sečnik Nada. Včlanjeni so v društvu likovnih samorastnikov v Ljubljani, kjer imajo redno vsak teden predavanja. Ze lansko leto so v Šentjoštu priredili samostojno razstavo, ki jo je obiskalo okrog 500 vaščanov. Resnično spodbudna zamisel za razširitev dejavnosti tudi v drugih društvih. BREDA ZAIC Slovenski kulturni praznik na viški gimnaziji okviru počastitve kulturnega praz-Preš nika - Prešernovega dne. V Laščah so v počastitev kulturnega praznika poslušali koncert tria Lorenz. V dvorani delavskega prosvetnega društva Dolgi most - Kozarje je na proslavi s svojim koncertom sodeloval pevski zbor iz Brezovice in baletna skupina osnovne šole Vič. Obenem je občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij podala pregled delovanja amaterskih društev in kot vsako leto podelila priznanja in nagrade knjižnicam. Prireditev je bila pripravljena s strani društva Kozarje in občinske zveze. Dvorana je bila polno zasedena in občani okoliških naselij pri Dolgem mostu so odhajali z željo, da društvo poskrbi poleg kino predstav še za kakšno kulturno prireditev. Dramsko sezono je odprla gledališka skupina Rob' s premiero na Turjaku. nja, ki so nam brali svoja de Starejšo generacijo je predstavljal Miško Kranjec, ki je s svojim značilnim naglasom spravil .poslušalce v smeh. Pripovedoval je anekdote o Prešernu. Svojih del ni hotel brati, ker se je predhodno opravičil, da še nikoli ni dobro bral, in se tudi pred nami ni hotel osramotiti. Sledil mu je Ivan Minatti, ki je prebral nekaj pesmi, med njimi tudi že skoro pravo himno mladine ..Nekoga moraš imeti rad". Nekoliko mlajšo generacijo je predstavljal Peter Božič. Prebral nam je konec svojega romana „Kako sem ubil Anito". Knjiga ima nekoliko modernejšo vsebino, vendar ne čisto sodobno, ki pa jo je v prozi predstavil predstavnik najmlajše generacije Andrej Medved. Slišali smo nekaj njegovih pesmi iz zbirke, ki bo kmalu izšla pri založbi Obzorja. irjaku. Šentjakobsko gledališče je gostovalo v Notranjih Goricah. Domače dramske skupine gostujejo po raznih odrih v občini in izven nje. Pravkar pričakujemo uprizoritev novih premier amaterskih gledaliških skupin Škofljice, Dobrave, Notranjih goric, Šentjošta, Trnovega, Iga in Polhovega Gradca. 2e tradicionalna revija gledaliških skupin pa bo potekala v marcu in aprilu z zaključkom ob proslavljanju občinskega praznika. Proslavljanje 8. marca s kulturnimi programi že pripravljajo nekatera društva. Tako bo npr. društvo Barje, ki je po enoletnem premoru na novo zaživelo, priredilo gornjo proslavo 4. marca ob koncertu pevskega zbora iz Škofljice in instru- V gosteh pa smo imeli tudi predstavnika dramske umetnosti. Najvidnejši je bil vsekakor Polde Bibič. Občudovali smo lahko njegove dramske sposobnosti v odlomku iz Shakespearovega Kralja Leara. Drugi dramski igralec pa je bil Tone Kuntner, ki pa se je raje poslužil svojega drugega poklica in nam prebral nekaj pesmi iz svojih zbirk. Zanimivost tega srečanja s slovenskimi umetniki, ki so z izjemo Andreja Medveda že vsi prejeli Pre-' i del ‘ šemove nagrade za svoja dela, je bila možnost postavljanja vprašanj. Od-zelo odkrito- mentalnega ansambla - del pro-a bo i govori nanje so bili srčni in zanimivi. Ivan Minatti je na primer na vprašanje, če bo kmalu izdal zopet kakšno zbirko, odgovoril, le da je on zelo počasen pesnik, ki napiše nekaj pesmi na leto, v tem času pa pesnik toliko dozori, da so tiste, ki jih je napisal prej, že preslabe za objavo. Tako se ne nabere kmalu dovolj pesmi, ki bi bile dovolj kvalitetne. Slabih pa pravi, da ne želi objavljati, ker je že preveč slabega napisano. grama pa bo dalo društvo. Na Barju so se zbrali mladi, izvolili nov odbor društva ter si zagotovili program dela. Naj prisluhnejo tukajšnje družbe-no-politične organizacije mladim, ki hočejo s svojim delom dokazati, da naj dvorana služi svojemu namenu in ne kot je bilo prav zadnji čas slišati, da bi kulturno dvorano na Barju spremenili v skladišče. Naši gostje so v zahvalo, ker so se odzvali našemu vabilu, dobili šopke in topel aplavz z željo, da se še kdaj srečamo z njimi. Za konec pa so se nam predstavili s svojimi deli še mladi nasledniki Prešerna viške gimnazije. MINKA SKUBIC, Pijava gorica 22 61291 Škofljica Glasbena šola v svojih prostorih Zgodilo se je, kar so si uslužbenci občine in kolektiv glasbene šole že dolgo želeli: glasbena šola je zapustila prostore, ki jih je vrsto let Brezplačno uživala v občinski stavbi. Skupščina občine Vič-Rudnik je kupila vilo na Emonski cesti 20 in jo preuredila za potrebe šole. Šola ima sedaj 13 manjših in večjih prostorov z dvoranico, ki služi kakim petdesetim poslušalcem. Kakorkoli so učenci in učitelji za uvidevnost odločujočim občinskim možem hvaležni, saj so v svojem in nikogar ne vznemirjajo z dolgoveznimi vajami, enako vztrajno prikazujejo potrebe po večji dvorani, ki je potrebujejo kot kovač klešče. Brez nje glasbenega življenja v občini ne bo moči razviti, kajti glasbeno-pedagoško delo zahteva javne manifestacije ali pa tega imena ne zasluži. Revščini po kulturnih prostorih bo treba v občini resnično priti na konec. Šola je proslavila sehtev s kratkim sporedom, ki so ga pripravili učenci in z zahvalnim nagovorom ravnatelja. Otvoritvi šole so prisostovali ravnatelji glasbenih šol Ljubljane in okolice, predstavniki TIS in občine - prisotna sta bila tajnik in načelnik za družbene službe — , predstavnik Kulturne skupnosti Ljubljane, slovesnosti pa se je udeležila tudi podpredsednica IS dr. ing. Aleksandra Komhauser. Pogrešali smo ravnatelje osnovnih šol, zlasti tiste, ki se za vabilo niso imeli časa niti zahvaliti. Tudi v tem se kaže kulturni odnos do kulturne ustanove. Če gledamo delo glasbene šole od začetka, ko je imela na razpolago sto let star klavir, 2 violini, 1 dokaj dober klavir znamke Bosendorfer, nekaj zvezkov not in s-taro pisalno mizo, so novi prostori, z novim pohištvom in nekaj novimi klavirji in pianini, številno knjižico in drugim instrumentarijem (70 violin) ter 500 učenci pokazatelji, ki zgovorno kažejo na potrebo, ki jo čuti mladina do glasbene vzgoje. Te želje po kulturnem izpopolnjevanju pa vsaj njej, ..bodočnosti naroda," če že sami nismo imeli teh možnosti, nimamo pravice kratiti. Koncertna točka z otvoritve „Glasbene šole Vič“ v novih predorih JANEZ STRIKCIJ Ljudske knjižnice v mednarodnem letu knjige Že osmič po vrsti ugotavljamo ob Prešernovem dnevu, slovenskem kul- turnem prazniku, dosežke naših kih ljudskih amaterskih ljudskih knjižnic v preteklem letu, ki je bilo tokrat hkrati tudi mednarodno leto knjige. V letu 1972 se je število delujo- čih ljudskih knjižnic v občini spet ec a povečalo; ponovno sta začeli delovati knjižnici v Polhovem Gradcu in .. vr_it AXxnV% 1*« t v Velikih Laščah, ki so ju obudili iz olji mrtvila mladi, nezadovoljni s kulturno negibnostjo kraja in ljudi. Začetek je sicer skromen, upanje na večji razmah pa ostane. Tako deluje sedaj v občini 12 amaterskih ljudskih knjižnic ali splošnoizobraževalnih knjižnic kot se reče sodobneje. V celoti vzeto so te knjižnice napredovale v vseh smereh: povečale so število bralcev za 320 ali za 20 %, povečala se je izposoja knjig za 6.973 enot ali za 32 % in povečalo se je ! % in povečalo se je tudi število novih knjig v teh knjižnicah - za 1.290 knjig ali za 9%. Celotni podatki ob koncu leta 1972 torej so: knjižni fond vseh amaterskih ljudskih- knjižnic - 13.853 mezniki. Takega prizadevanja in takega razumevanja bi si želeli še več. Leto 1972 je bilo po vsem svetu razglašeno za mednarodno leto knjige in v tem letu je tudi dozorel načrt o celoviti prenovljeni organizaciji splošnoizobraževalnega knjižničarstva v Sloveniji in v Ljubljani še posebej. Ta načrt daje prostor tudi našim amaterskim knjižnicam, opredeljuje njihovo funkcijo v širših okvirih ter predvideva izdatno pomoč poklicne knjižničarske mreže. Nekaj tega bo uresničenega kmalu, nekaj tega pa kasneje. Zanimivo pa bi bilo ugotoviti, kakšni so dosežki pekatenh naših knjižnic v primerjavi z normativi za knjižnice, ki so postavljeni za Slovenijo in Ljubljano. Po teh normativih naj bi splošnoizobraževalne knjižnice izposodile letno po 3 knjige poprečno na prebivalca tistega kraja in vključile med svoje člane — utaice vsaj 20 % prebivalstva. Normative izposoje dosegajo na priliko: Kozarje 16 izposojenih knjig na 1 prebivalca, Škofljica 4,8, Horiul 4, Dobrova 3,3, Brezovica 3, mali Rob pa kar 4,5 knjige na prebivalca. Normativ vključevanja bralcev pa: Horjul 51 % prebivalstva, Kozarje 39 %, Škofljica 24 %, Notranje gorice 24 %, Šentjošt 22 %, Dobrova 21 % in spet Rob - 62 %! In če upoštevamo ugotovitev, da v ožjem mestnem predelu delavci niso ravno med najbolj številnimi bralci, lahko ugotovimo za naše knjižnice, ki so vse na primestnem ali izvenmestnem področju, da so poleg mladine iz šol zlasti mladi delavci med najštevilnejšimi obisko- valci knjižnic, kar verjetno daje tem knjižnicam še poseben pomen. BORIS MAKOVEC Letošnji slovenski kulturni praznik smo na viški gimnaziji počastili posebno slovesno. Vodstvo gimnazije se je odreklo tradicionalnih proslav z recitiranjem. Na proslavo smo povabili predstavnike različnih generacij slovenskega kulturnega življenja. ki so nam brali svoja dela. knjig, vseh članov - bralcev -1.659, ki so obiskali knjižnice 9.815 Počastitev kulturnega praznika na Brezovici krat in si pri tem izposodili 28.434 knjig. Posi Posamezne knjižnice seveda niso napredovale v letu 1972 vse enako, med njimi pa vendar najbolj ljudska knjižnica na Brezovici, ki jo vodi Zofija Frankova in je v tem letu po- večala izposojo knjig za 286 % in m Še 6 pritegnila pri tem še 66 novih bralcev, kar pomeni, da je njih število podvojila. Iz leta v leto napredujejo tudi knjižnice na Dobrovi, v Horjulu, v Kozatjah, v Notranjih goricah in na Škofljici. V vseh teh primerih je vodstvo knjižnic ustaljenof knjižničarji in knjižničarke se prizadevno trudijo, da bi vzbudili zanimanje za branje pri najširšem krogu prebivalstva, razmišljajo o novih vzpodbudnih prijemih in se trudijo, ko Ukor le Tehtno je bil letos izbran datum letnega koncerta domačega moškega zbora: na predvečer Prešernovega dne. Kadar spregovori Slovenec ime Prešeren, ga spreleti zavest o nesmrtnem geniju našega naroda, ki je razmaknil meje naše umetnosti in kulture v evropski — ali kar svetovni — prostor in čas. Ne samo spominski, mnogo bolj obvezujoč je ta praznik! Pomeni trenutek, ki naj bi nas vzdramU iz otopelosti vsakdanjega pridobitništva, trenutek, ob katerem naj bi vsak izmed nas razčistil svoj odnos do umetnosti kot najvišjega poslanstva človeka. Imeli smo priložnost doživeti ta trenutek ob prireditvi na Brezovici, ki je združevala dve veji umetnosti: glasbo in sUkarstvo. ko rekli, usmerja, oblikuje, umetniško vodi. Vse to uspešno opravlja že vrsto let prof. Milan Trček. Skozi program je pesmi povezoval literarni tekst, ki se je po misli, ki jo je nosil v sebi, lepo ujemal z izpovedjo zapetih pesmi. Šaljiv pregovor, globoka Cankarjeva beseda, ščepec indijske filozofije pa kitica mongolske pesmi — različne besede po izvoru in hkrati tako bhzu čustvom našega človeka. Že sami suhoparni podatki dru- moreio, da bi zadovoljili svoje bralce. V teh krajih postajajo knjižnice vse bolj pomemben dejavnik družbenega življenja, ki ga čedalje bolj upoštevajo tudi vodstva krajevnih družbeno poUtičnih organizacij in sveti krajevnih skupnosti. V nekaterih drugih knjižnicah v občini je razvoj bolj počasen, o tistih pa, ki so začele delovati šele pred letom ali pred nekaj meseci -Rob, Polhov Gradec, Velike Lašče - pa bi težko rekli kaj več, saj bo vse pokazala prihodnost. Edino, kar nas za pfeteklo leto ne navdaja z zadovoljstvom, je mrtvilo knjižnice na Igu, kije v letu 1972 praktično prenehala delovati. Knjižnica po svojem knjižnem fondu sicer ni kdo ve kako pomembna, gre pa za Ig, kije eden največjih krajev naše občine. K dosežkom amaterskih splošnoizobraževalnih knjižnic naše občine dodajmo še to, da je bila ob koncu leta razširjena in povsem prenovljena knjižnica v Horjulu, za kar imajo veliko zaslugo kulturniški zanesenjaki tega kraja, v tem primeru še posebej Janez Logar. V tem letu so bile tudi nabavljene nove knjižne omare na Brdu. In še ta nadrobnost: v knjižnicah vse bolj mislijo tudi na majhne, a ne brezpomembne reči -primerno ogrevanje, zavese, svetilke, rože, na vse, kar prispeva k večji prikupnosti in domačnosti prostora. Glavni vir financiranja teh knjiž- „Slep je, kdor se s petjem ukvarja. Kranjec moj mu osle kaže." Uštel se je pesnik, če je tedaj mislil tudi na BrezoviČane! Kajti ti so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Ne vem, kaj se je s tem lepše izrazilo: zanimanje vaščanov za to- vrstne prireditve ali potreba po večji dvorani. Pravimo, vsak začetek je težak, morda so tako občutili tudi pevci tistih nekaj minut pred nastopom, že po prvi prisrčno sprejeti, hudomušni Kramolčevi pesmi — Jaz sm an frišn jagr - pa gotovo ne. Znano je, da smo Slovenci hladni in zadržani, da nam je tuj živahen temperament. Toda navdušen aplavz po odpetih pesmih (Dalmatinska: Oj nili ‘ ~ ' '* miu mi, Borivoje Simič: Fatiše kolo) je izražal prav nasprotno. Sredino prvega dela programa je izpolnil nastop baročnega ansambla. Ta ni pomenil samo popestritev programa, ampak je dvignil prireditev na še večjo umetniško raven. Izvedel je J. B. Boismortierovo sonato za flavto, dve violini, violončelo in orgle. Ze v prvem delu je bilo čutiti motivno in razpoloženjsko smiselno sestavo programa. Po čustvenem odrazu so se pesmi prepletale od otožnih (D. Bučar: Pleničke je prala, Zdravko Švikaršič: Pojdem u nic je bila slej ko prej dotacija občinskega sveta ZKPO, pa tudi spo- sojnina postaja vse pomembnejši vir. Iznajdljivejši knjižničarji pa so znali aktivirati še nove vire. Tako je knjižnico na Šentjoštu podprlo z znatnim zneskom matično kulturno prosvetno društvo, v Notranjih goricah je Društvo upokojencev nudilo knjiž- Aute), do veselih hudomušnih (Luka Kramolc: Sm še mihna bva) in domovinskih ( Jakob Aljaž: Oj Triglav, moj dom). Seveda so še posebno navdušile tiste s solističnimi parti. Izrabimo petminutni odmor, ki je bil namenjen pevcem in glasbenikom v oddih, da se pobliže sezna- nimo z zborom. Dvanajst pevcev-fantov in mož različnih poklicev, različne izobrazbe, ki jih druži ena niči pomoč s prispevkom 990 din, ekc ljubezen do petja, do narodne ekaj ponekod pa so darovali knjige posa- pesmi. In še nekaj jih druži. Zborovodja, seveda! Bolj kot druži, bi lah- GLASBENI SODELAVEC * KUD »FRANCE PREŠEREN ( Lavrenčič Hilarij 85-letnik Prav je, da se ob življenjskih j1 lejih spomnimo tudi glasbenih lavcev — amaterjev, ki so vse s* življenje posvetili kultumo-P svetnemu delu v društvih. Lavre«1 Hilarij je prav gotovo eden u® redkih ljubiteljev glasbene jj® nosti, ki ji aktivno in nesew| služi od mladih nog pa vse stitljive starosti. ,j Prvo znanje mu je po sre"11 oče, ki je bil organist, pevovodji ravnatelj osnovne šole v Sempj - i c i« nato a *5 kjer je ne 13. gega dela koncerta (France Marolt: Kaj b’jaz tebi dal, Z< gimnaziji v Gorici se je nato L polnjeval pri tamkajšnjih glasben' ^ Miklu, Komelu in Fajglu. liklu, Komelu in Fajglu. Jk, Že zgodaj je začel voditi P6’ -j - i večji uspeh je leta 1906, zbore. Prvi večji uspeh je dor, leta 1906, ko je na čitalnišb Lrf reditvi v Šempetru dirigiral n^pr- V Jubilant Hilarij Lavrenčič opere Benjamina Ipavca „TehJ ^ ple plemiči," ob spremljavi vo, olhcr orkestra iz Gorice. Še prej, h® ' jak, je vodil ob mentorstvu nr 'Komela dijaški zbor. Nastopali* h čitalniških prireditvah, ki jim no prisostvoval tudi pesnik »"tP Gregorčič. P Po gimnazijski maturi se poslil pri železnici, kjer je d®1^ kot glasbenik - amater. V UjJs je bil mentor slovenski skj»n Emil Adamič; skupno z Mih* Rožancem sta prirejala kon11 It, pevskih zborov, Lavrenčič pa J' p« no nastopal kot instrumeim spremljevalec solistov ali ansaim jei Po prvi svetovni vojni je P" ‘■v Ljubljano. Tu je sodelovali >ki dobnih vlogah pri izvajanju tu® tv jih glasbenih del kot je t° 'di oratorij. Vključil se je v žele*1: p< društvo „Sloga“, ki je dobil® , neje svojo glasbeno šolo. Vzt'a|, ar igral v raznih instrutne11 ansamblih, ki so nastopali 0 .a turnih manifestacijah, ali kot P ( na glasbenih in telovadnm i demijah- . reu 'm V KUD »France Prefc[S i* Trnovem dela že od leta *' polnih 18 let. Tudi tu mu I'|; ] nobena glasbena točka, ne d3 Jn njej sodeloval bodisi kot v ^ Ijevalec operet ali baleta. ?tc Požrtvovalnemu in entuziastu - amaterju, ki vv . • l jubileju še vedno aktivno P® naše kulturno-prosvetno d* ‘t čestitamo. ^ ^ C. Bi Zdravko Švikaršič: N’mav čez izafo; Alojz Srebotnjak: Bori, A. Hajdrih Jadransko morje), povedo, da gre za bisere iz naše zborovske zakladnice. Če pa še pripišemo, da so bile pesmi izredno doživeto, i umetniško dovršeno zapete, je razumljivo, da je bila večina od njih sprejeta ob radijskem snema-nju zbora, konec preteklega leta. Pa spet glasbeni vložek - instrumentalni kvintet je izvedel San Marti-nijevo sonato. Zanimivo, kako hitro je ta zvrst glasbe, ki se sicer šele uvaja na prireditvah našega kraja, takoj našla topel sprejem pri poslušalcih v izrazu spontanega aplavza. Zadnji del je obsegal štiri pesmi: Zdravko Švikaršič: Oj, te mlinar, Vasilij Mirk: Na trgu; makedonska: Bolen mi leži, V. Vodopivec: Žabe. Veliko navdušenja in upravičene hvale sta požela solista; da o „2abah“ ne govorimo. Občudujoče pristno posnemanje regljanja je bilo že prava provokacija našega barjan -skega okolja! To je bil glasbeni del prireditve. Uvod v razstavo in strokovno mnenje o njej je podala umetniška zgodovinarka prof. Breda Turk. Orisala je razstavljena dela in njihove značilnosti. Razstavljali so: akad. prof. Izidor Mole, učiteljica likovne vzgoje na osnovni šoli na Brezovici, Tonka Vezonik, slikar - samorastnik Ivan Japelj. Ogledali smo si lahko 27 eksponatov, večina po motivu, pejsažev in portretov. Razstava je vzbudila pri nas veliko odmevnost, ne samo zaradi odlične strokovne ure.ditvc, ampak tudi zato, ker je bila prva tovrstna kulturna manifestacija na Brezovici. Kako smo se odzvali trenutku, o katerem sem zapisala v uvodu? V koliko je ta kulturna prireditev obudila v nas samih občutek za vse tisto, čemur pravimo umetnost? In nas pritegnila, da bi postali ne samo brezbrižni opazovalci, temveč njeni poustvarjalci. ,,A1‘ bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve." Lahko samo upamo. Na najboljše, seveda. Nepozabna doživetja na osnovni šoli Horjul Učenci naše šole smo let0’^®! no slovesno proslavili 8. }eV N obletnico Prešernove smrti. Našemu povabilu sta sodobna književna ustvakljti sicer eden najizrazitejših P.J 'a(! skih pisateljev Karel l'?3 {c im Gaber ter Prešernov nagni)*'' ^ i]a dališki igralec in pesnik 7 °n ii„ r’ 'J S Po krajšem kulturnem P mf l"1 oba gosta obkrožili pio^gf1 c| ner. dli smo se za mize, okrašen® ^ pomladanskim cvetjem in ji pogovarjati. Tovariš Grab® puguvaijau. iuvun» ..h M- pripovedoval o vojnih čn® Jgrf ' kot partizan obhodil Dolomite ter vse kraje v oK° .g jula. Učenci 4. razreda s® pji J stavljali številna vprašan)3 f) |ta' zvezi z njegovo najnovej ‘ Ji Partizanski obrazi. Nekaj dogaja tudi v Horjulu m -r Pisateljevi odgovori so Bill P| doi ti da Oia d "d in mnogo smo se iz njih np^k«l>|(. *»* nitivs .T*' m*- »V pfgJF povedoval je tudi, kaj j® ^rngi pesem pomenila borcem trenutkih. ios li 'tir Tudi tovariš Tone KunfV.j tji 1 udi tovans 1 one n14"" je v zelo razveselil, najprej r8 niško doživeto recitiral^ *'t tako da so Prešernove zaživele med nami. Nato^gP k kar deževati vprašanja; aam%jl ( je vse: njegova mladost, jitfj' odru in v filmu in seveda 1 (/ ^ ve pesmi. Mnogo nam jih ANA OVEN citiral. Čas je zelo hijr° 3 Gosta sta se poslovila od i* bi ju še radi zadržali. „ ’ Takih srečanj si še želim ^ MOJCA STA^fV ii' Zakaj ni mladih športnih delavcev Ali smo poiskali vse možnosti za kvaliteten premik telesnokultumih vrednot? Mladim ljudem smo posredo-voli ali, bolje, bi jim morali posredovati naša spoznanja. Osamosvojili so se! Smo jih povabili v svojo sredo in jim morda odstopili prostor, da bodo lahko naša spoznanja razvijali ter tudi oni bogatili telesno kulturo? Ne! Taka prizadevanja so ostala osamljena. Zatorej družba mora dati mlademu človeku možnost, da razvije svoje sposobnosti v okviru kolektiva. Kajti samo v kolektivu se lahko izkaže in s tem zadosti svojim in družbenim zahtevam. liji ih sv o-f renl \lt m sbii Jo edo )if ~~ ----------—------------------- j1* J6 razvijanje telesnokultumih Hilv ednot domena vedxio iste Športne lo? ^ e’ k1 tudi odloča in deli po Ijud-111 re*a odrinejo. Neupoštevanje K*ove osebnosti mladega človeka l»i>rtlne oc* ^Portne organizacije. Se-teaa Pa to ni edini vzrok, da ne želi 0n., sodel°vati. Odvračajo ga tudi lih » ezni negativni pojavi v šport-utJ^anizaeijah in med stargšimi ^tnuanuni športnimi delavci. Te url,050, spoznav* že kot aktivni ali 'U(l1 rekreativni športnik. Ieltai negativnih pojavov fem., '?^anie posameznikov, kljub Rni^vmiZoaSVOdik0lektlVnl chslev i)Ha 0^ubno ravnanje funkcionar-panji? ndevz8°joo na mladino. Ne- --------------------------------- Vmešavanje v druga področja dela, kot da je nekdo poklican za vse. Seveda ga sodelavci zapuščajo in ostane sam z vsemi bremeni, ki si jih je tako nakopal na glavo. Neodgovorno in nesmotrno upravljanje z družbenimi sredstvi. Starejši ne pustijo mlajših, da bi lahko soodločali. Ideje so privilegij starejših. Starejši imajo sami ambicije. Stremljenje za vodilnimi mesti v športnih organizacijah kot kompenzacija neuspehov v poklicnem in zasebnem življenju. Socialno razlikovanje. Zanemarjanje talentov. Enostransko tretiranje športnika. Poudarjen je njegov zgolj funkcionalni pomen. Vzgoje sploh ni. Neobveščanje članov športne organizacije s problematiko njenega upravljanja. Dinarski odnosi do športnikov in „amaterskih“ športnih delavcev. Seveda pa vsakdo gleda te napake skozi svojo prizmo in skuša na tak ah drugačen način opravičiti katero od teh anomahj. Za pasivni odnos mladih ljudi pa tudi niso krive samo te anomahje, temveč tudi osebna problematika mladega človeka. Veliko vlogo igrajo eksistenčni problemi, posebno če si ustvarja družino in dom. Pomembni so tudi študijski problemi, zaradi katerih utegne zapustiti športni kolektiv. Neredko tudi pri mladih ljudeh opazimo premalo prostora »Partizana« OI"' ltnovmostn^m delu naše občine imamo dvoje društev „Partizan“: Vič in - Ima besedo predsednik Partizana Vič DANILO CERKVENIK „Z P1* Cvtxl:i ' 'ciavami že nerad začcnjcm, saj je to moč slišati povsod. To pa v >k0]i VJ1 Pomeni, da jih nimamo, vendar o tem kasneje. Trenutno imamo idi tvujejn članov, od tega je aktivnih okoli 400. Aktivni se lahko udej-o "luiijJ0 v košarki, namiznem tenisu, tenisu, telovadbi in balinanju. To jim ^ Porah stalno' tnedtem ko je s plavanjem težje, saj je'naš bazen odprt in 101 zad n lc Poleti. raj11 inim A-0 ^ase so ^ glede na konference o telesni kulturi začeli ljudje bolj !l,ta ai nam1 Za ^Port *n tako vse teži k masovnosti. Tu pa naletimo na -- oh_ ia ta™ hianjkajo vodniki. Starejši, ki smo jih imeli doslej, so sc ‘aio vodniki. Starejši, ki smo jih imeli doslej, so se odselili ali P11 '‘'Sažir ostarc*‘’ da ne vodijo več, novih pa ni. Pomagamo si tako, da h Taditc|j'Jni° študente visoke šole za telesno kulturo. Trenutno imamo dve prejšnii'n ‘JjVa. oad'te*ja. Treba pa jih bo dobiti še več, pa za dal| časa, saj [91 'ivallšč' Kudl'‘ JI111 bomo sobe v našem domu. To so seveda le prehodna ne ako da u kl Pa študentu prav pridejo. V ta namen sedaj preurejamo dom, Naš dr,0mo dobil, tri prostore sp111 ^ Za ,1,vc*'ki problem pa je prostor. Dom je bil zgrajen takoj po vojni «ako nDj 0l*erno rekreacjjo premajhen. Vse je za danes miniaturno. Košarke ^kratka h' mo8°če igrati v dvorani, vsaj prave tekme ne, saj je preozka, (O^akovit- z balkona in stranskega prostora. Sicer pa res ni mogoče veliko » « usiou uubam p« ..-..»j« t \ Udarni{i!' od s*avbc, ki je bila preurejena iz gostilne in stare stavbe in to še vaditi, ker ne dobijo ustreznega pro ^ le m'P1 dclom- Tako se sedaj cela stavba strese, če pelje po Tržaški štora. O tem je bilo že nekaj sestan probleme pojave asocialnosti, ki vodijo k sodobnim slabostim, ki so navedene v gornjih vrsticah. Sklep ali kaj bi morali storili Predvsem bo potrebno posvetiti v bodoče več pozornosti pedagoškim problemom pri obhkovanju športnika. Pri mladem človeku moramo razvijati pozitivne značajne oblike. Oblikovati ga moramo v smislu naše socialistične morale. Odločanje v posameznih kolektivih mora preiti na samoupravne oblike. Za vodilna mesta v športnih organizacijah moramo predlagati pozitivne osebnosti, pri teh strokovnost ni prvi pogoj. Vodstveni kolektivi naj bi bili homogeni z enotnim nastopanjem. Bolje je, da se odločimo za popolnoma mlad kolektiv, kot da bi dopustih možnost novih razprtij. Do mladega človeka moramo imeti predvsem pošten odnos. Ne smemo ga ,,prinašati okoli“, kar se dogaja, ko nekateri rutinirani športni delavci z ,.diplomatskimi" prijemi hitro prepričajo mladega človeka. Za mlade začetnike morajo vodilni kadri najti primerne naloge, ki naj jih z razvojem sposobnosti stopnjujejo. Ko mlad človek dobiva vse zahtevnejše naloge, se mu krepi čut za odgovornost. K upravljanju organizacij bi morah povabiti družinske člane, predvsem pa seveda tudi starše mladega razvijajočega se športnika. Po vseh organizacijah bi morah organizirati rekreativno dejavnost, ki naj bo vabilo staršem in vzgojiteljem. Ker se na področju telesne kulture porajajo vedno nove in boljše oblike ter možnosti, ki jim amater že ne more več slediti,- predlagam, da dosledneje uveljavljamo že znani način vodenja: ko strokovnjak svetuje upravljavcu - amaterju in ko ta prepusti zahtevnejše funkcije profesionalcu. To naj bi bilo le nekaj boljših možnosti pri delu v športnih organizacijah, ki bodo tako lahko razvile prijetnejšo in vabljivejšo športno sredino. J. GERKMAN Velikolaški strelci v težavah Komaj je velikolaška strelska družina po desetih letih premora zaživela, se je spet znašla v težavah. Primanjkuje ji primeren prostor za vaje in tekmovanja, zato so bili na dosedanjih tekmovanjih z zračno puško rezultati bolj skromni. Med prebivalci je vehko zanimanja za strelstvo, zato je družina razdeljena na sekcije po večjih okoliških vaseh. Najbolj delovna je sekcija na Karlovici, ki ima že od ustanovitve dalje redne strelske vaje z zračno puško. Manj razgibani sta sekciji na Robu in Turjaku. V Velikih Laščah je med pionirji šestdeset strelcev. Zanima se jih še več, vendar so vsi vezani na avtobuse. Pionirji vadijo enkrat tedensko na zasilnem strelišču v šoli, kjer je treba čakati po pouku uro, celo uro in pol, da pridejo na vrsto. Vsi ostah Laščani pa nimajo kje Mit1551' le Pct milijonov (vse so stari milijoni) pa bi potrebovali za >lj t_^ena’ kije že dotrajal, saj je star 15 let. Prostora za širjenje imamo tatih mii:. za ,0 Je Veba denar. Za redno vzdrževanje bi rabili letno 20 ^žilko j1 onov- Potem bi lahko vzeli poleg plačanega hišnika še gospodarja, 1 JkanjeH tehn*dne8a vodjo za računske in knjigovodske posle. Po-lr°stori J,adenaria nas sili v to, da oddajamo dom raznim šolam, tako da so j aVzcl Prep Ct' od jutra do mraka. V naši stavbi gostuje še vrtec, ki nam je —m prostor. Dali smo jim že odpoved, pa so na občini pro- ito s° tcd^t0S*''; da naj j**1 imamo še nekaj časa pod streho. Samo za eno cdno nj mkli, sed^j pa se to vleče že tri leta, lokacije za novi vrtec pa še ahLan'niani> Srn° zat0 ^ bo*J utesnjeni. Problem prostora je še hujši, ker se na t, za 5P°rt povečalo, posebej pri starejših. Ti so uvideh, da se “ HliC m /v/l A n il« L'•! 4-vsrr,«m in »n* n .... .1 .. ■ O tem je bilo že nekaj sestankov in pogovorov, a so vsi brez uspeha. Za zdaj Še niso vrgli pušk v koruzo, zato bodo skušah v bližnji prihodnosti poiskati novo rešitev, sicer bo pa treba čakati na pomlad, ko bo možno streljati na prostem. LS Uspešno delo strelcev na Igu Strelska sekcija pri SD „Mokerc“ Ig je zelo aktivna. Poleg rednih treningov, ki so dvakrat tedensko in to vadbeni';;:-,^. “■ ',,,u “““J za pionirje, mladince in člane, se ^Povedali od . ek le za starejše. Zaradi vrtca v stavbi smo se morali udeležujejo vseh razpisanih tekmo- g Ir J v na »„ _ I 1 |/v/v v w j/v/JN. J' * l j VJ Jii I • l l s\j UVIVHIi, Ud SC u°?cben vadb ?L'n rc5'i0 odvečnili kilogramov in smo zato sedaj ustanovili ji ' Mp0v„Pe(I)‘ oddelek le za starejše. Zaradi vrtca v stavbi smo se morali uucl u ii^ nam*znemu tenisu, tudi nobenemu prostors zu občni zbor vani \!i v, Zasedi>A n!mani0, V telovadnico ne moremo v čevljih spustiti ljudi, pa p, dnio"8 Je vcs ias-“ -a. čianj :Sogovornik je bil predsednik Partizana Trnovo DUŠAN MIClC ,„.be d..!..: 'majo na voljo za rekreacijo več sekcij. Poiee vsesološne telo deluje",ajo na volj° za rekreacijo več sekcij. Poleg vsesplošne telo-niUl-. • imamAP/‘,nas “kcija košarke, orodne telovadbe in balinanja. Tre-1 lin?1. Teh je aktivnih članov, kar ni malo, je pa slabše s podpornimi , ia;a>ho DAJ,.„.vedno manj, saj so se razselili, drugi pa postarali. Z denarjem llaj"“no P0seh'v-i“o mal'J’ saJ so se razseiui, drugi pa postarali. Z denarjem Hin r°j je tr,,i?nib Problemov, čeprav ga nimamo dosti, le nekako rinemo. )p|.<:*j0d le namreč pokazati voljo, potem se pa dobi denar, ne pa, kot l> ^ treba iy°’ da n' dcnarja ‘n kaj bi lahko vse naredili, če bi ga deset?^' Problem je prostor. Telovadnica je zasedena zjulraj od . ,' ij,J!1 TR|e, zvečer. Sedaj smo morali pregraditi veliko telovadnico, da v Ljublia ■ Vadn'co- Prostor za TRIM vadbo imamo razen hale T jo to iPosebno "i’ ITICd dru5tvi pa prav gotovo edini v Sloveniji. Organizirali šnio11^0. se lahL**^0 za starše, ki pripeljejo cicibane k telovadbi. Medtem V0i>c n„ ,‘u'ko rekreirajo. Poskrbeli smo celo za posebnega vaditelja le K za lL.i‘vodili otrok k telovadbi, verjetno sami ne bi prišli. Odziv fu IShi-^tldo | .. VJdbo je trenutno slab, čeprav smo vložili precej truda v oP Ick^aik vahi!.!'1 Smo tak° P° vseh novih naseljih razdelili v vsak poštni mf h,,1'0 organi/? Za *c'?vadbo, vendar je bil odziv slab. Obveščali —— *—,i v?5ejšnje nr??! C’ ^ mno8' sploh ne vedo, da obstajamo. osme smo hale Tivoli i s sni o tudi fir v", Jsnje nrTh J spton ne vedo, C P/ ,k'ii?d*>0 celo v , m° imamo s prostorom, saj smo morali lani najeti prostor lij" a j Pa So | trnovski šoli, ker ga sami nismo imeli dovolj. Poseben pro-loseK ^aditclii,. X, n'ki, ki jih nimamo dovolj, kljub temu, da jih imamo 14 rit'%(, *cnsk iirN,ajvc<' s? to študentje, skušali pa jih bomo dobiti še več, , ii! tjerr?, Urcdil| ._ '"rgn*ti jih bomo skušali s stanovanjem, to je sobami, ki jih J [igj V; ^otfnik p,011/« 1 nj'm v najem. Starih vodnikov skoraj ni več, razen At cPrav acijam imh- ® a’!**1 namreč še vedno vadi starejše člane. Družbenim J « onij0. *a Pov»/ 1 P0‘itičnim, očitamo, da se premalo povezujejo z nami, ,/rta .V°til ni več iaVa nujna-.Sami bomo težko vse naredili, saj starih kot sem Oh l®* našeoi lfJe?la Pa j° tudi tukaj in to Božidar Keršnik, ki je že dolga c kai,kotcu n.fa dru5tva it JC tudi mene uvajal v to delo. »fa^ih tn Pa'mamo še eno željo. - nlT^ti?1?. 10 lot amo 50 0"° ic,j°- To željo naslavljamo na občino menda )fl,r?(Ibi ,?1 okolico,. nani lc ^ vodno niso uresničili. Prosimo jih, da bi ''tuj °li 6(j d0"1a oziroma cesto do doma. Vsako uro pride namreč k Padi na kiloor.l°k in ti v slabem vremenu nanosijo s ceste, ki je grozno Kr.11' Pa še nrm? a b a.ta i” marsikaj umažejo. Z asfaltno prevleko bi to . inv.a. Preveč ne bi stalo jsja "tamo nc bi s,a|°- ■jfi Ho!? tdločiii'?., om.om 50 dovo|j prostora, se bomo letos, če bo denar * bo v tem uspdjadnj° ** cncga igrišča za košarko in odbojko. Upamo, / M. DIM1TRIC osebno pozornost pa daje sekcija masovnosti ob raznih spominskih dnevih. Tako so za dan republike ter ob dnevu JLA organizirali množično ekipno tekmovanje. Teh tekmovanj se je vsakokrat udeležilo 5 ekip, in sicer: ekipa ZB Ig, ekipa rezervnih vojaških starešin, ekipa Kovinske industrije Ig, ekipa KPD Ig ter ekipa ŠD „Mokerc“ Ig. Obakrat je bila najuspešnejša ekipa ŠD „Mokerc“ Ig. Med posamezniki so bili najboljši: Martin Leskovec, Tone Intihar in Roman Legen. Več podobnih množičnih tekmovanj bo društvo organiziralo tudi v letu 1973 ob vseh spominskih dnevih. To organizirano delo društva vzgaja občane v dobre športnike -strelce, a istočasno jih usposablja za obrambo domovine. TONE GLAVAN, Ig 51, 61292 Ig pri Lj. Kolesarji -na Vrhniko? Edinstveno zamisel o kolesarski stezi na Vrhniko morate speljati. Ker boste gotovo potrebni finančne in moralne pomoči - me zanima, če ste se že povezali s Kolesarsko zvezo Slovenije. (Podpis nečitljiv) (Op. uredništva). Čeprav neradi odgovarjamo na anonimna ali pol-anonimna pisma, vam moramo sporočiti, da se s to športno organizacijo še nismo pogovarjali. Njihovo mnenje pa bi radi objavili v eni naslednjih številk Naše komune. Člani naših delovnih organizacij so se pomerili na snegu V Mojstrani je bilo letošnje občinsko prvenstvo v veleslalomu za člane delovnih organizacij. Udeležili so se ga 104 posamezniki iz 12 kolektivov. Občinska zveza za telesno kulturo, ki je bila z mestno zvezo sindikatov organizator tega tekmovanja, je prireditev izvedla res vzrono. Kljub mehkemu snegu je bil veleslalom izredno lahek in tekoč, tako da so ga lahko zvozili vsi tekmovalci. Proga je bila dolga okoli 400 m ter je imela 26 vratič. Starejši so imeli za šest vratič krajšo. Tekmovanje je bilo v petek, 16. februarja. Še dan preje bi bilo tekmovanje nemogoče izvesti, saj je zapadlo skoraj meter novega snega, ki ga s smučmi ne bi mogli steptati. Vendar je ponoči teptalni stroj, ki so ga pripeljali iz Kranjske gore, toliko pripravil smučišče, da je prireditelj uspel nato veleslalom zakoličiti in poteptati stezo „na noge". Dan je bil tak, kot ga letošnjo zimo še ni bilo. Sonca in suhega snega ni manjkalo; tako da so mnogi dobili tudi nekolikanj „barve“ na lica. Nekateri so tekmovanje vzeli tudi zelo resno, kot se skrbnemu tekmovalcu spodobi in so si temeljito ogledali progo ter tudi namazali smuči. Drugi so vneto nabirali ..kilometre" ob vlečnici in so bili veseli, da so sploh na snegu. Videti je bilo, da se nekateri bolj poredko ..rekreirajo" in bi bilo morda treba taka srečanja delovnih ljudi pripraviti bolj pogosto. Seveda bi se morali tudi sami bolj osvestiti ter se zavedati koristnosti takih akcij in jih tudi ustrezno podpreti. Razglasitev rezultatov je bila v hotelu Triglav. Zmagovalci in tisti, ki so se plasirali do tretjega mesta, so dobili kolajne. Organizator in MZS pa sta podelila tudi praktične nagrade vsem, ki so bili vsaj peti. Zadnji so bili posebno veseli tolažilnih nagrad, ki jim bodo morda spodbuda za prihodnja tekmovanja. Prva je bila letos ekipa Inštituta Jožef Štefan, ki je zbrala 46 točk, tesno pa ji sledi Zavod za avtomatizacijo ISKRA s 45 točkami. Tretje mesto so osvojili tekmovalci iz Inženirskega biroja Elektroprojekt, ki so imeli le 28 točk in tako niso uspeli konkurirati obema občinskima ..smučarskima velesilama". Rezultati posameznikov v posameznih kategorijah pa so bili sledeči: Ženske - letniki do 1948 in mlajše: 1. Luznar Metka 0,36,5 Inštitut Jožef Štefan - letniki od 1947 do 1938: 1. Pelan Jelka, Inštitut Jožef Štefan 0,36,4 - letniki 1937 in starejše: 1. Pirc Marija, Zavod za avtomatizacijo 0,39,7. Moški - letniki 1943 in mlajši: 1. Zornada Mitja Zavod za avtomatizacijo 0,41,7 - letniki 1942 do 1933: 1. Eržen Vital, Inštitut Jožef Štefan 0,42,4 -letniki 1932 in starejši: 1. Domig Ludvik, Zavod za avtomatizacijo 0,33,3. . Prizor z občinskega sindikalnega prvenstva v veleslalomu. Štev. 46 je Eržen Vital, Institut Jožefa Štefana, zmagovalec v skupini CD. Občinsko prvenstvo v veleslalomu je bilo tudi izbirno za občinsko reprezentanco, ki nas bo zastopala na prvem republiškem prvenstvu sindikatov Slovenije v Kranjski gori 10. in 11. marca 1973. Med ženskami so se v ekipo uvrstile Luznar, Pelan in Pirc. V moški konkurenci pa nas bodo zastopali: Milič, Zornada, Eržen, Maurer, Domig, Ahačič in Janežič. Vsekakor jim želimo, da bi v republiškem tekmovanju dosegli čim boljši uspeh in nas tako dostojno zastopali. J. G. Poročilo s smučarskega tečaja Organizatorji občinske zveze za telesno kulturo Vič-Rudnik so uspešno zaključili letošnji smučarski tečaj. Tečaj, ki je bil že deveti po vrsti, so priredili v šolskih počitnicah od 27. januarja do 3. februarja v Mojstrani. Tudi letos so v Mojstrani ponudili najboljše pogoje za prehrano in za prevoze na vlečnici. Trije avtobusi podjetja Viator so vsak dan vozili 131 naših otrok k smučiščem. Dvanajst učiteljev in vaditeljev je tečajnike razdelilo po znanju smučanja v šest boljših vrst z 12 smučatji in šest začetniških vrst, v katerih je bilo po 8 otrok. Tak način razdelitve daje več možnosti, da se bo začetnik naučil smučati. Letos so v tečaju preizkusili tudi metodo poučevanja s kratkimi smučmi GLM. V vrsti je bilo sedem večjih deklet in en fant. Štiri tečajnice so se naučile hitrega vijuganja, ostali pa so vijugali v daljših zavojih. Kolesarska trim steza na Vrhniko Sem navdušen kolesar, ki ima pa ob tem avtomobilskem prometu -pristrižene peruti. Stanujem v Savskem naselju, vendar mi je slučajno prišel v roke vaš list, kjer sem prebral idejo o pripravi kolesarske trim steze na Vrhniko po nekdanji trasi železnice. Gre za odlično in poceni ter hitro uresničljivo idejo. Prepričan sem, da bi tisoči Ljubljančanov, ki so se naveličali avtomobilov, smradu na cestah, nesreč in tesnob za volanom, znova potegnili s podstrešij svoja kolesa in šli na Vrhmko zgubljat svoje odvečne Nasip nekdanje železnice na Vrhniko. Ali se bomo po njej vozili s kolesi? kilograme. V zvezi s tem pa postavljam vprašanje. Kdo v Ljubljani bo popravil in zakrpal vse male konjičke, če bi res s tako kolesarsko stezo uspeli. Po mojstru Sojarju (zadnjem solidnem kolesarskem mehaniku iz Moša Ptjadejeve ulice) ni v Ljubljani več kolesarske popravljalniec - vsaj večje ne. Ali ne bi vaš list, ki je prevzel to sijajno pobudo, na začetku trim steze vsaj ob sobotah in nedeljah (tako kot tovarna športnega orodja Elan na smučiščih) v zasilno barakico dali popravljalca koles. JANEZ GLOBOČNIK Savsko naselje Uspeh je torej opravičil nakup serije kratkih smuči. Težave pri tej metodi povzroča le nastavljanje vezi.. Tovarna Elan bo morala najti ustreznejše, enostavnejše vezi, ki se bodo dale hitro prestavljati. OBZTK si prizadeva, da bi vsak otrok, ki se udeleži smučarskega tečaja, pridobil čim več smučarske veščine. Zato bo še razširila to metodo, da se bo po njej lahko učilo še več začetnikov. Vsak udeleženec tečaja je letos prispeval 280 dinarjev, kar je v primerjavi z ostalimi podobnimi tečaji resnično popularen znesek. Zveza si tudi prizadeva, da je tečaj dostopen bro izteklo. Ob zaključku so tečajniki pokazali svoje znanje na tekmovanju. V enostavnem in kratkem veleslalomu so vsi privijugali skozi cilj. V prvi tekmovalni skupini je zmagal Trpimir Štiglic, drugi je bil Marko Resinovič, tretje in četrto mesto pa sta si delila Ira Zorko in Matija Lenaršič. V mlajši skupini je bila prva Lidija Zupan, tesno pa sta ji sledila Mitja Žakelj ter Igor Ber-not. Vsi ti so prejeli diplome. Najboljši v posameznih vrstah in vsa najmlajša vrsta pa je dobila sladke nagrade. Problem pri organiziranju letoš- Prizor z letošnjega smučarskega tečaja v Mojstrani. res vsakomur. V letošnjem tečaju so zato sodelovali tudi učenci iz doma Malči Beličeve. To je bila nekakšna nagrada za najboljših sedem gojencev iz posameznih domskih skupin. Za pet socialno ogroženih je prispeval dom 200 dinarjev, OBZTK pa po 80 dinarjev. Nekaj časa je že kazalo, da bo moral organizator skrajšati tečaj, ker se je vreme skazilo, vendar se je vse do- ( Športne vesti ) NOGOMET Drugi del nogometnega prvenstva je pred vrati. Nogometna karavana prvoligašev in drugoligašev starta 4. marca. Viški drugoligaš nogometaši Mercatorja so skušali zimski odmor izkoristiti čimbolje. Po uvodnih pripravah v Ljubljani je 18 igralcev odšlo na priprave na Mali Lošinj, kjer so v izredno ugodnih pogojih vadili deset dni. Trenirali so dvakrat na dan, največ pozornosti pa so posvetili taktičnim variantam v igri in pa seveda vajam za pridobivanje hitrosti in vzdržljivosti. Na Malem Lošinju so viški nogometaši odigrali tudi dve prijateljski tekmi - domače moštvo so visoko premagali (8:0), z vinkovškim Dinamom pa so igrali neodločeno 2:2. Gostovali so tudr v Pulju in izgubili z domačo Istro 2:4. Po besedah trenerja Angela Ziko-viča je moštvo dobro pripravljeno, kar bi naj pokazala že prva prvenstvena tekma v Ljubljani - z varaždinskim Varteksom. Za mesto v prvem moštvu se bo potegovalo 14 igralcev in sicer: Bregar, Mastnak, Bajec, Mavrič, Nikolič, R. Zavrl, Milič, Kapidžič, Kitič, J. Zavrl, Corn, Camemik, Jakopič in Zalar. njega tečaja je bilo izredno veliko število interesentov. Organizator je lahko sprejel le 120 otrok, ker je imel na razpolago omejene kapacitete za prehrano in številu otrok ustrezno število vaditeljev in učiteljev smučanja. Moral je odkloniti okoli 80 otrok! Ta podatek je zaskrbljujoč: te otroke bo potrebno drugo leto nekako vključiti v organizirano telesnovzgojno dejavnost med zimskimi počitnicami. Na zadnji seji UO OBZTK so člani v smislu rešitve tega problema predlagali nekaj možnosti. In sicer, da tečaj ostane v sedanjih okvirih in da omejijo število prijav, s tem da odklonijo tečajnike, ki so že trikrat sodelovali v tečaju. Druga možnost pa je organiziranje klasičnega tečaja, ko smučarji bivajo v smučarskem domu. Ta oblika pa bi bila občutno dražja, vendar bi se zanjo tudi odločilo nekaj staršev. Mnenje o tem pa bodo lahko dali tudi starši letošnjih tečajnikov. OBZTK' bo vsem poslala anketne liste. Tako bodo lahko bolj neposredno sodelovali pri oblikovanju novih in izpopolnjevanju starih oblik zaposlovanja šolske mladine med zimskimi šolskimi počitnicami. S.G. ROKOMET Na letošnjem odprtem zimskem prvenstvu Slovenije v rokometu, ki poteka v športni dvorani Tivoli, so sodelovali tudi rokometaši Mokcrca, člani ljubljanske rokometne cone. V zelo močni konkurenci (nastopili so v skupini skupaj s Slovanom, Brežicami, Radečami, Slovenj Gradcem, Grižami in Olimpijo) so zasedli odlično tretje mesto. V moštvu Mokcrca moramo pohvaliti prav vse igralce, posebej pa še odlična realizatorja Smoleta in Bolho. N. S. Grem, greš, gre — v kino : i ■ ■ S ■ s s ..LJUBEZEN NA ODORU“ -NOVA SLOVENSKA FILMSKA PREMIERA Če so informacije točne, bomo na dan žena, 8. marca zvečer prisostvovali slovesni premieri novega (po dolgem času) slovenskega filma v Unionski dvorani. To je ekranizirana novela Prežihovega Voranca ..LJUBEZEN NA ODORU“, nova filmska stvari- tev zadnje čase nenavadno plodnega scenarista in režiserja Vojka Duletiča, ki nam je komaj pred letom dal film NA KLANCU. Gre torej za eno najlepših ljubezenskih novel v slovenski literaturi* sploh, ki je naravnost legala filmskega oblikovalca. Ksg več bomo o filmu pisali po premieri, za tokrat naj vam predstavimo le glavne ustvarjalce: glasbo je napisal Jože Kampic, za kamero je stal preskušeni slovenski filmski snemalec Mile de Gleria, glavne vloge pa je režiser Vojko Duletič namenil Metki Franko, Iztoku Jerebu (oba člana Primorskega gledališča v Novi Gorici) in Aleksandru Valiču. Film je seveda v barvah in tehniki Wide Screen. Filmska Ljubljana bo s to premiero več kot primemo počastila dan žena, saj gre za izjemno globoko „žensko“ družbeno tematiko. MARČEVSKI FILMI NA VIČU IN NAOKROG Kino VIČ je prevzaprav nekaj posebnega. Kino, ki programsko ni opredeljen, /a SLOGO npr. vemo, da je „seksi-kino (prosto po trotoarski govorici), za ŠIŠKO da je kino za »močne‘ filme (vojne in svesteme), za UNION da je »družinski" kino (s programom ljubezenskih in podobnih zgodb), za KOMUNO da je „resni“ kino, kjer boste našli le kvalitetne filme. Kino VIC je »deklica za vse“: od ljubezenskega filma do grozljivke, od »špa-geti-westema“ do italijanske komedije. Morda pa je to tisto, kar mu daje nek poseben šarm, ta repertoarna raznolikost, ta nenehna presenečenja. No, tudi mesec MAREC bo v tem znamenju. MALLORV - KOT SMRT, in dvakrat lahko ugibate, če je to italijanski westem ali ne. Kar povejmo, daje: film za sprotno zabavo! SMRTONOSNA P1STA je seveda film za ljubitelje avtomobilskih dirk. Ameriški kajpada, režija Leslie H. Martinson, med igralci pa tudi imena šampionov različnih »Grand Prix“ kot npr. Darren McGavin, Sean Garrison, Nico Minardos, Farley Granger in drugi. Torej: avtomobilske dirke, konkurenca, nesreče, ljubezen, smrt - vse za ljubitelje romantičnih, toda dinamičnih filmskih trenutkov. PO BO Z JI MILOSTI je tipična italijanska komedija z Ninom Manfredijem v glavni vlogi. Igra vlogo Parisija Benedetta, ki se z iskrivim humorjem ustavlja predvsem ob njegovem verskem in spolnem dozorevanju, saj je Parisi domala svetnik v svoji zakotni vasi. Seveda film za zahtevnejšega »odjemalca" in ljubitelja italijanske komedije. TONY CARRERA VELIČASTNI je seveda pustolovka. Na zunaj kar precej spektakularna. Tony Carrera, bivša baraba, se znova spusti v akcijo. Nevidna kamera ga je snemala pri ropu velikega plena, ki mu ga je odvzela tolpa. In zdaj: on preganja tolpo, njega policija, mačka miško in tako naprej. Režiser: Jose Antonio de la Loma. Ste že kdaj slišali zanj? Pisec tudi ne. Nezanimiva ne bo premiera japonskega »samurajskega" filma TRDNJAVA SMRTI o boju tlačanov zoper krvoločne gospodarje. Se bolj pa bo zanimiva sploh prva premiera IZRAELSKEGA filma pri nas - in ta bo v kinu VIČ: videli boste melodramo NE PODNEVI, NE PONOČI režiserja Stevena Hilarda Sterna. Zgodba Adama, ki je ostal po neuspeli operaciji slep in bivše učiteljice Sokolove, ki je prepričana, da je Adam njena nekdanja ljubezen. Nagrade so podeljene da sicer ne, vendar nekaj je. Vsaj majhno priznanje za trud. Vse tri nagrajenke tovarne Ilirija Naši bralci so že nestrpno pričakovali podelitev nagrad za križanko in anketi. Najtežje pa so to seveda pričakali nagrajenci. Nestrpnost je bila tudi upravičena, saj so bile nagrade lepe. Da vas še enkrat spomnimo: prvo nagrado je podelil MERCATOR, drugo TTL in tretjo ILIRIJA. Nagradi za obe anketi pa je prav tako podelila tovarna ILIRIJA. kar sam dvignit v TTL. Če je ciga-rete že pokadil ali ne, tako ne vemo; Važno je, da je nagrado dobil. pa smo peljali kar v tovarno samo, oziroma v NARTA studio. Tam so Drugonagrajeni Martin Vereš iz Rakovniške ulice v Ljubljani je bil še posebej nestrpen. Tako vsaj sklepamo, ali pa je zelo strasten kadilec. Ni namreč počakal podelitve nagrad v našem uredništvu, temveč jo je šel Prvo nagrado smo v imenu Mercatorja podelili kar v uredništvu Naše komune. Nagrajeni upokojenec Jože Pavlin iz Jamove ulice v Ljubljani je bil paketa zelo vesel. Ponj sta prišla kar oba z ženo in priznati je treba, da je bil paket Mercatorja kot zanalašč za upokojenca. V njem je bilo vse od več vrst kave, keksov, čokolade pa do žgane pijače. Nagrajenec Pavlin je povedal, da redno rešujeta z ženo križanke in včasih tudi kaj dobita. Prav velikih nagrad men- Marjeta Peklenk iz Ljubljane, Natalija Kajtna iz Ljubljane in Pavla Zalar iz Jezera pri Preserju dobile velike kolekcije tovarne Ilirija. V Narta studiu so nagrajenkam razkazali tudi celoten studio, ki je prava kuhinja jugoslovanske frizerske mode. Tako se je torej končala naša podelitev. Vsi nagrajenci sO povedali, da bi radi še večkrat reševali križanke v našem časniku in da bodo tudi v bodoče zvesti bralci in reševalci. M. DIMITRIČ Upokojenec Jože Pavlin z d*11 nim zavitkom Mercatoija Iborr Pomagajmo slovenski šoli v Luzernu! Luzernu v Švici že drugo leto deluje slovenska šola, ki jo vodi Ljubljančanka in naša nekdanja občanka Marija Omahen. Na lastno po- budo in brez slehernih sredstev je začela zbirati otroke slovenskih staršev, otroke, ki se nanagloma utapljajo v nemškem morju, in jih začela poučevati v slovenskem jeziku. Kljub večkratnim intervencijam na ustrezne organe v Ljubljani, ni praktrčno nihče reagiral. Deležni so bili celo dezinformacij in predvsem molka. Sola pa vendarle dela in za šolo in za učiteljico Omahnovo ter njeno pobudo ne kaže nihče od najprej poklicnih prav nobenega interesa. Del sredstev, ki jih zahteva redni sobotni pouk v tej šoli, mora Omahnova prispevati celo iz sredstev lastnega družinskega proračuna. Sicer pa za boljšo informiranost, objavljamo pismo, ki ga je gospa Omahen poslala 15. 11. 1972 uredništvu Naše žene, potem ko je ta objavila napačno interpretiran članek o tej švicarski šoli. >vem Brom 'ičke, cije, Sovir Humanizem neke dežele se meri po tem, kako ta dežela gleda in skrbi za otroka, bolnika in starega človelca. S temi očmi gledano smo nu * h zr zelo oddaljeni od socialističnega huumanizma, če prepuščamo te skrbi posamezniku in njegovim razmeram. . mčni Starši in jaz smo mnenja, da bi se končno moralo rešiti to vpr3^®!® ^Pob financiranja ter ugoditi prošnjam, ki leže v Ljubljani. Vemo, da pošli)’ rani naša država učitelje danes v Nemčijo in v druge dežele. Z ozirom na Mj odru da sem tukaj ta pouk prevzela jaz, je vprašanje priznanja in financiran)’ še toliko lažje in manj zahtevno. Odlaša in neodgovornost do teh otrok, ki bi se c _ , _ staršev lahko povsem odtujili slovenskemu jeziku in narodu. Saj tlacij znamo v Luzernu tudi primere, ko otroci Slovencev govore le švicarsčliib ^ j in celo holandščino, ne razumejo pa slovenske besede. V času, ko “ erjav Luzern, 15. 11. 1972 Spoštovano uredništvo! ^ V novembrski številki »Naše žene" sem s presenečenjem odkrila čla- zavzemamo za pravice Slovencev na Koroškem, pozabljamo, daje poW tom čevanie otrok v tujini prav tako aktualen in pomemben problem, ki ga)’ deks nilne slovenske šole v Švici. To poročilo je bUo poslano na repubhški sekretanat za prosveto m kulturo v Ljubljano, nisem pa ga napisala z namenom, da bi bilo objavljeno v Vašem listu. Natisnili ste torej članek brez moje vednosti in pri- čevanje otrok v tujini prav tako aktualen in pomemben problem, ki ga J treba rešiti, dokler je še čas. '4 Ne strinjamo se, da se v Ljubljani take probleme rešuje s tem, da se P“ stu volji preobrača resnico v neresnico. Zato želimo in pričakujemo od V*’’ iljVa da nam pismeno pojasnite, kdo je spremenil tekst in zakaj. »lov UČITELJICA MARIJA IN STARSl SLOVENSKIH OTRO* j niž ■ Sice Pisma nismo objavili zaradi polemike z Našo ženo, ampak bolj zarajjj ^n< ilustracije razmer v tej sobotni švicarski šoli in za pojasnitev odnosov, s1 aoa.ijE |v. r ampak ž dobro voljo in finančno in kadrovsko pomočjo) povsod P° ’ Jni Evropi in kako na Koroškem, če pa nimamo volje pomagati niti t®* 'nz drobni sobotni šoli, ki uspeva zgolj iz narodnostnega idealizma. P051' Tako se je Naša komuna odločila za akcijo, s katero išče med slove®" 'las gramofonske plošče, gramofonradio in druga učila za pouk slovenščin«)' ^ Hkrati ko pripravljamo to akcijo, se zavedamo, da to ni normalna p®' za pomoč neki šoli. Vendar pa menimo, da je v sili primerna tudi t®*01 pot. nobenega uradnega odgovora in niti dinarja, čeprav je _ prošenj preteklo leto dni in poteka zdaj drugo šolsko leto. Smo torej še vedno nekakšna privatna šola za male zdomce v Švici. Naj poudarim, da se za poučevanje otrok nisem odločila iz materialnih vzrokov, temveč edino iz prepričanja, da n^nefse Menimo, da lahko ta živ stik omogoči morebitni poznejši razmah šok' Co SzSoSU v Si vzgojni ustanovi in m. ni trebi poučevati l^®d? ^Uve^otrok* * V 50,0 " slovenščine za honorar, kot ga tukaj prejemajo snažilke (op. ur. mesečno ] prejema od staršev za sobotni pouk njihovih otrok 100 frankov ali • • —............ " 1 ' ilačuje še najemnino za razred in ostale edst\ 44.400 starih dinarjev. Od tega plačuje _ stroške, da ostane zanjo — za njen trud samo »priznanje" in hvaležnost staršev), pa vendar poučujem. Naj kljub svoji skromnosti povem, da sem se s starši domenila za precej nižji honorar, kot ga prejemajo srbske sedanjih 10 tudi 3_______________ Vse prispevke in predloge za sprejem patronata pošiljajte prosim n’ Uredništvo Naše komune, Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 61000 ali naravnost na naslov Marije Omahen, Breitenlachenstrasse J®' 6005, Luzern, Schsveiz, šola pa ima v najemu prostore na Denkmalstrass« 2 v Luzernu. c UREDNIŠTVO NASE KOMUN® H c Let, da. ’j; h d VABILO SOLARJEM! cerkvico. Smatram, da otroci niso privatna lastnina svojih staršev, ampak prav tako državljani s svojimi pravicami in dolžnostni. Imajo pravico do brez- & lačne osnovne izobrazbe in to skrb bi bila dolžna prevzeti naša dežela, atere državljani so. ov: Marija Schweiz (za slovensko šolo). Šiljajte PET MLADIH TRNOVČANOV JE KRADLO AVTOMOBILSKE DELE, DOKLER Avtomobilski tatovi ujeti Ipe'. Tatovi so v času svojega delovanja zagrešili okoli 20 kaznivih ^'tej, tkradli so kolesa, gume, okrasne kape, žaromete, meglenke, P Juliji Ti boš stražil, ti imej pripravljen avto za start, midva pa bova medtem snela temu fičku kolesa. Tako nekako je moral potekati razgovor tatinske tolpe, če bi ga skušali reproducirati. Tatovi so tudi sami povedali, da so imeli tako organizirane svoje nočne pustolovščine, ki so se vedno slabo končale za druge ljudi. Končno pa so tudi oni zaključili svojo kariero. Po zaslugi ......................tiki tol Na uspešne’ akcije miličnikov postaje Vič-Rudnik so tolpo odkrili in jo tudi onesposobili za nadaljnje podvige. Dobro izpeljana in hitra akcija miličnikov te postaje je tako rešila premoženje mnogih občanov. Rešila tako, da so jim vrnili nekatere ukradene stvari, v kolikor jih tolpa ni prodala naprej in druge tako, da so tolpi onemogočili nadaljne vlome in kraje, s tem da so jo odkrili. Kdo so pravzaprav ti tatovi, la so lajšali avtomobile za dele in lastnike avtomobilov stekla, zadnji pokrov fiča, prtljažnik, meglenke, halogenke, an^fJivr ploščo (to so ukradli iz avtomobila celo neki sodnici), nastavke za.aPj(iiJ lijji valjenje, vse vrste orodij od črpalk do dvigalk in vseh ključev ‘J1 Jo)Uvar mehaničnega in kleparskega orodja. V njihovi zbirki jim je manjkal. ®j|j c prijela milica, le še celoten motor za avto. Kot so približno lahko o<* ■* tomobilov za denar, ki so ga morali izdati za nakaip novih delov. Morda pa so kupili celo stare, tiste, ki so jim bili ukradeni nekaj dni poprej. Tolpo.ki je kradla, je sestavljalo pet storilcev, eden med njimi pa je celo še mladoleten. Drugače so to fantje med 18. in 23. letom, vsi so doma iz Trnovega, nakradli za 1.370.000 starih dinarjev blaga. Pri novih delih pa so se jj', ževali tudi zelo premetene metode lepljenja etiket. Na vsak novej’ ^ nalepili malo nalepko Jugotchnike, ki naj bi naredila na kupca kot nika vtis, da je vse pošteno kupljeno in pridobljeno. Te nalepke so o k 1 feta Odi |ju, M , fo ( H; ?ka £ tje l d tu( Pjhiik odpadu in jih spretno izkoristili. Tolpa je delala po že opisanem principu in to v davnem le p°n°j. člana tatinske tolpe sta že stara znanca milice, saj so že vodili post op njima, še ko sta bila mladoletnika. Ostali pa doslej niso bili kaznovani' torej z območja občine’ Kar je pravzaprav redkost pri takih tolpah, so vsi njeni člani zaposleni, tako da jih ni bilo potrebno že sedaj preventivno zapreti, saj imajo stalno bivališče in zaposlitev. Na avtomobile in njih dele so se kar dobro spoznali, saj je bil v tolpi tudi avtomehanik, klepar, pleskar itn. Zadeva je bila torej strokovno opravljena in verjetno tudi izredno hitro, saj so se spoznali na posel. Delovno področje tolpe je bilo v glavnem v naši občini, pa ne le prostor- sko, tudi sicer je bila tolpa specializirana. Kradli so pretežno avtomobilske lično orodje. Da bi lahko »odjemalcem" nudili robo, dele in mehanično orodje. Da bi lahko »odjemalcem" nudili robo, so »obiskovali" tudi trgovino NAMA in Metalko. Tam so kradli največ orodje, pa tudi še kaj drugega uporabnega. Tatinska tolpa iz Trnovega je kradla opremo za svoje avtomobile, ki šo bili :ari in neopremljeni. Imeli pa so tudi »Lepe" načrte, da bodo nakupili še nekaj starih avtomobilov in tudi njih lepo opremili. Tolpa bi se potem v ...............................a. Doslej so imeli le dva avtomobila, stara. celoti motorizirala in modernizirala. ------,--------------------- a lepo opremljena z ukradenimi stvarmi. Potem ko so v glavnem opremili svoji škatli, so začeli širiti mrežo s prodajo. Zlikovci so na zaslišanju trdili, da ne vedo, kam so prodali niti komu. Miličnike so skušali celo speljati na led, češ da so nekaj stvari zmetali v Savo in to še popolnoma novih. Milica seveda tako prozornim potegavščinam ni nasedla in še vedno išče, kam so prodah posamezne dele. , . , , ... Kako so pravzaprav začeli svoje delovanje? Za začetek so ukradli veliko _ A_____ft_l. I- I~;i U~i,„ maturo TVv Tvrvni:ivr\ cn m- ponjavo za tovornjak. To je bila nekaka velika matura. To ponjavo so postavili na dvorišču v Trnovem in je tako le ta postala center tatinske bande. S tatvino te ponjave so lastnika tovornjaka olajšali za 4000 dinarjev. Ponjava je r„,™ p.»* vedno bolj zavedali, da večno ne bo šlo tako, čeprav je preprodaja ukra radenih delov vabila in polnila žepe. Eden storilcev je miličnikom celo rekel, ko so jih prijeli: »Sama sreča, da ste nas prijeli, saj bi sicer nadaljevali in bi bilo vedno slabše. Iz malega raste veliko." Tatinska tolpa je škodovala največ zasebnike in manj podjetja, če izvzamemo kraje po trgovinah. Banda se je namreč lotevala na ulici parkirnih avtomobilov. V občini je bilo zadnje čase vse več prijav kraj avtomobilskili delov in to je dalo misliti. Miličniki so rrveZbrezrK0^ KrKUaj. avtimoWih d&ov da*, namreč don«renpoJ.*V vabi postaja milice Vič-Rudmk vse, ki jim je bilo v zadnjem času kaj ukra- dokaj lahek, saj je kupcev dovolj, avtomobilov in s tem žrttvp® K denega daJse zglase na postaji in to prijavijo. Ce se lastniki ne bodo javili, jih stvar pa ima seveda svoj konec in tako ga je imda tudi ta. a ^ P"*"*" M"°» ^ f^lLkšn^navodilo^očIricem b*i torej^ilo^bSitciz^iš^i^ibčl^- MILOVAN dokaj lahek, saj je kupcev dovolj, avtomobilov in s tem žrtev^a yjJil|jS bodo posredovali naprej uradu i/vruv BffBSPrBH ___________j___pr________- „ „ sploh niso prijavili, ker so se jim zdele premalenkostne. Ko so izvedeli, da je tolpa prijeta, pa so sc nekateri oglasili m tudi našli svoje dele v »skladišču /N