NAŠA TRIBUNA
Nekaj ugotovitev iz dela obrtnih nabavno prodajnih zadrug
Odmikanje od osnovnih nalog
Obrtne nabavno prodajne zadruge so nastale v admLnistrativnem razdobju upravljanja gospodarstva z namenom, da bi zagotovile preskrbo svojih članov, predvsem zasebnih obrtnikov, s surovijjo-mi in drugimi materiali, ki jim jih v plati-ski razdelitvi ni bilo mogoče neposredno preskrbeti. Druga naloga teh zadrug je bila, da z lastnjini prodajalnaaii orgaaizi-rajo prodajo proizvodov. S to fuakcijo podružbljevanja naJcupa in prodaje bi morale zadruge vplivati tudi na težnjo po podružbljenje proizvodnje v privatnem sektorju ubrti.
V pogojih proste ponudbe in povpraše-vanja ua tržišču se je položaj teh zadrug nekoliko spremenil. Določeno število čla-nov se je oskrbovalo izključno na tržišču, zadruge pa so začele, da b« se mogle vzdr-žatd. odkupovarti blago tudi od obrtnikov, fci niso bili njihovi člaini, številne pa so začele tudi trgovati z blagom. široke po-trošnje.  V takem ipoložaju je  večina za-
drug preneliala odkuipovati proizvode ue-katerih specifičnih obrti, čeprav je po teh proizvodih veliko povpraševanje, ozirotna je prenehala oskrbovati njihove proizva-jalce s kritičnimi materiali. Glede na to, da so to najpogosteje siromašnejši obrt-aiki ali pa je proizvodnja predmetov, o katerih govorimo, sajno po&transka dejav-nost (večinoma' doinača obrt), bi mogle biti prav tu nabavno prodajne zadruge najbolj koristne.
Namesto tega so zadruge, ki so se sicer v dolotenem j>oiueau pokazale za potreb-ue iu koristne, spremenile način poslova-uja, a pri tem niso vedno zadostile za-konskiim formalnostim, tako da je bila kršitev predpisov m pravil zadrug |>ogost pojav, ki je imel tucli številne negativae posledice. V spTemenjenem načinu poslo-vanja so se bolje znašli posamezui člani zadrug, posebno pa gospodarsko močnejši obrtniki in nekateri član» upravnih odbo-rov, o čemer pričajo tudi številni primeri \l  prakse.