Stanje pouka na obrtno- nadaljevalnih šolah v Ljubliani. Pouka na teh šolah ni bilo od 1. 1914. Naposled se je vsled raznih interpelacij in deloma tudi zanimanja obrtnikov. vajencev in učiteljstva odločil odbor obrtno-nad. šoi začeti v letu 1920—21 s poukom. Mesečno uro je pripravljen honorirati za izprašano učiteljstvo po 80 K, za neizprašario samo po 65 K. Na sestanku. katereea te sklicalo zainteresirano učiteljstvo v ta namen, se ie zedinilo na sledeče zahteve: 1.) Učiteljstvo uvideva važnost takojšnie otvoritve obrtno - nadaljevalnih šol. da dobi obrtni naraščaj potrebnega teoretičnega znanja — zato je pripravljeno začeti s poukorn. 2.) Za pouk je treba pedagoško in strokovno izobraženih učnih moči; zato smatra obrtno-nadaljevalno šolo kot samostojno panogo šolstva. Učiteljstvo. ki poučuje na tej šoli, dobi plačo po številu ur sorazmerno s plačo Uudsko-šolskega učitelja. Podlaga sorazmerju je vsakokratna temeijna plača z vsemi sedanjirni in novirnri dTaeiniskimi dokladami ter 24urno tedensko poučevanje v vsakdanji šoli. vcndar ne sme znašati najmanjša piača od tedenske ure na mesec manj kot 80 K. 3.) Učiteljski zbori teh šol imajo pravico vsakega vajenca, ki se nekorektno obnaša in se ne pokorava štatutom šole, takoj odvezati od pouka. 4.) Šolskih potrebščin je nabaviti toliko, da se pouk lahko vrši neovirano. 5.) Vodstva se morajo primerno nagraditi. 6.) Vodstvo dekliške obrtno-nad. šole pripade izpiašani učiteljici. 7.) Več kot 30 vajencev ne sme biti v vsakem razredu. V javnosti se kaže zahtevek po 80 K kot zelo vel;k. ker tnisli, da se honorar računa od 1 ure. Stavljen <je bil vsled tega sledeči predlog > Kvalificirano učiteljstvo zahteva od vsake učne ure 30 K, nekvalificirano 25 kron. Prejemki se procentualno zvišujejo z novimi poviški na temeljni plači in drag. dokladami. Predlog je po dolgem, zelo tehtnem dokazovanju slednjič propadel. Od odbora obrtno-nad. šol je sedaj odvisno, ali začnemo s poukom jeseni; učiteljstva se pa tudi ne more siliti. da bi črpalo svoje moči na diktaturo od zgoraj in na zahtevo vsega spoštovanja vrednega in draginje nič občutečega obrtnega  stanu. O velikem idealizmu za obrtno-nad. šolstvo merodajnih činiteljev zaene učiteljstvo dvomiti v trenutku, ko mu prinese žvižgajoči vajenček račun in pripomni, da je dobil tekoči mesec napitnme samo 300 K. A.