P®rGmamm®w ©©mak za D©G© 1874
Andrej Šalehar*, andrej.salehar@bf.uni-lj.si
Med objavami o kranjski čebeli v zadnjih petih letih so še posebej zanimive tiste, ki poročajo o njeni genetski čistosti in ki predstavljajo osnovna izhodišča za načrtno ohranjanje kranjske čebele. Na splošno so povzročila presenečanja, saj je bilo ugotovljenih veliko, po najnovejši raziskavi celo 17, različnih haplotipov (Razpet in dr., 2010). Kozmus in dr. (2012) pišejo, da je naravna genetska raznovrstnost pri A. m. carnica večja, kot smo sprva domnevali. Te ugotovitve odpirajo veliko vprašanj, med drugim tudi vprašanje o nekontroliranem vnosu tujerodnih čebel.
V Arhivu Republike Slovenije je bil lani odkrit dokument »Preisverzeichniss« (tj. cenik) iz leta 1874, ki ga je izdal J. Portmann, lastnik industrijskega učnega, vzorčnega in trgovskega čebelnjaka na Kolpi pri Metliki (glej uvodni del prve strani cenika).
|rr('isiirr,;firfjnifi
Irt («iiIrirlFi ii^,	DHt	f
BPCrrhili lHi
tri !
IIT JllHl
\ ÜHm Kn!
a * ^ 1. «-J T ^ Hl' ^ — .
If-	. : M
i fcK itiJT ™ Tt- Ei^^
H- f., 41 ITT :■ -A,
J UlT^'Ejl
-L
zaslužni prof. dr., Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
knjižnici na Brdu pri Lukovici. Objavljene cenike in oglase lahko delimo v dve skupini: 1. Ceniki in oglasi prodajalcev čebel s Kranjskega; vsi so oglaševali, in to pogosto zelo poudarjeno, da so v prodaji prave ali čiste kranjske čebele. Lakmayer (1906) je v obširnem sestavku »Inse-rati naših čebelarskih trgovcev« kritično presodil čistost kranjskih čebel in zapisal:
J IJlT^r_
■	t ■	L^ r-H
■	I1TI311-. p
_ .__^ ■ »lEMf ir Unjlr Sinn
■	Ok^Ai t-.:
»H T*
It n« Wn»Ti JE^J^ ■■ I; h ^
SSÄÄL^G^-'iS; ^ ' ^	----i'
'	J-
S!- I t"n	- -	- ^ _ ; _ - r 1 ! _ II & J Ii E -
hi	... . . .	. _ - , -_._.;,■-
* . ..	«IMl PlLMUlMtm
^ iÄKll h>l piti;»^. Hrt^Jirš	" —i	- J___I - +
Portmannov cenik za leto 1874 - uvodni del prve strani.
Vir: Arhiv Republike Slovenije - Bienensubventionen SI AS 533 SB 10-5
Portmann (1874) je kupcem ponujal: kranjske čebele, čiste italijanske čebele in italijanske matice, oprašene s kranjskimi troti. Brez dvoma je povsem nepričakovano, da so na Kranjskem javno prodajali tudi italijanske čebele in križance.
Najdba je bila spodbuda za pregled cenikov in oglasov za prodajo čebel, objavljenih v letih 18451899 v reviji Bienen-Zeitung. Letnike od leta 18451870 smo našli na spletu, preostale pa v Čebelarski
Vir: Slovenski čebelar, 1906, str. 74
2. Ceniki ter oglasi prodajalcev čebel iz sosednjih držav - Italije, Nemčije, Avstro-Ogrske in dr. -odkrivajo, da so prodajali zelo različne čebele: čiste italijanske, čiste egiptovske, čiste ciprske, čiste kranjske čebele, čebele resavke, egiptovske matice, oprašene z italijanskimi troti, italijanske matice, oprašene z egiptovskimi troti, italijanske križane matice, ciprske matice, oprašene z italijanskimi troti, italijanske matice, oprašene s ciprskimi troti, in italijanske ali ciprske matice, oprašene z nemškimi troti.
Sklep
Ceniki in oglasi odkrivajo zelo raznovrstno ponudbo podvrst medonosnih čebel, in to ne samo evropskih, ampak tudi zunajevropskih in najrazličnejših križancev. V drugi polovici 19. stoletja je bil posebej po letu 1853, ko so v Nemčijo uvozili italijanske čebele, v Evropi čas velikih migracij in križanj različnih podvrst medonosnih čebel. Takratni čebelarji so, kot je videti, že imeli dobre izkušnje s čebelami križanci, pri katerih je izrazit fenomen heterozisa. Ali je kranjska čebela temu ušla? Zelo verjetno ne, o tem pa je med drugimi pisal Lakmayer že leta 1906 in to so potrdile tudi najnovejše raziskave. Kljub temu je ugotovljena genetska raznovrstnost kranjske čebele z ureditvijo plemenilnih postaj in izbiro družin pravo izhodišče za njeno ohranjanje. Še je čas! J

Viri:
Razpet, A., Sušnik - Bajec, S., Kompan, D., Dovč, P. (2011): Analiza mitohondrijske DNA (mtDNA) v populaciji slovenskih čebel. Poročilo za leto 2011. Domžale: Javna služba genske banke v živinoreji, 5 str.
Ceniki v reviji Bienen-Zeitung: Organ des Vereins des Deutscher Bienenwirthe, Eichstadt (Nordlingen): Verein des Deutscher Bienenwirthe. 1845-1899.
Portmann, J. (1874): Preisverzeichniss ^ für das Jahr
1874. Arhiv Republike Slovenije - Bienensubventionen SI AS 533 SB 10-5, 2 str. Lakmayer, F. (1906): Inserati naših čebelarskih trgovcev v: Slovenski čebelar. Čebelarska zveza Slovenija, IX, št. 5, str. 73-74, in št. 6, str. 87-90. Kozmus, P., Sušnik, S., Razpet, A., Meglič, V., Dovč, P. (2012): Opredelitev genetskih značilnosti čebele Apis mellifera carnica. v: Api Slovenija, 35. dnevi čebelarstva v Celju. Celje, 16.-18. marec, str. 48-49.
ČEBELARSKI TURIZEM
S primorskimi čebelarji na Češkem
Nekega zgodnjega aprilskega jutra smo se iz Primorske odpravili proti Češki. Na poti proti našemu cilju smo se ustavili v kraju Tabor ter si ogledali muzej čokolade in marcipana. Od tam smo pot nadaljevali proti Pragi, kjer smo prenočili. Prihodnji dan smo se odpeljali proti našemu cilju - čebelarskemu inštitutu v Dolu pri Pragi, kjer nas je pričakal prijazni gostitelj dr. František Kamler.
Urbano čebelarjenje na Češkem
Inštitut deluje že vse od svoje ustanovitve leta 1922. Leta 1997 je bil privatiziran, tako da je zdaj delno v češki, delno pa v tuji lasti. Na inštitutu je redno zaposlenih 50 raziskovalcev, občasno pa jim pomaga še približno 50 zunanjih sodelavcev. Skrbijo za tisoč čebeljih družin v nakladnih panjih, a z različnimi merami satnikov (39 x 24 cm in 39 x 22 cm), z devetimi do desetimi sati v eni nakladi ter z dvanajstimi sati v visoki nakladi, odvisno od sistema čebelarjenja. Med drugimi dejavnostmi se ukvarjajo tudi s proizvodnjo in prodajo zdravil proti varozi, kot sta npr. rotenon, ki razpade v vodi, in formidol, ki je izdelan na podlagi mravljinčne kisline. Za preprečevanje bolezni na leto pregledajo do 35.000 vzorcev z varojami ter številne vzorce hude gnilobe. Na leto umetno osemenijo 500 rodovniških matic. Raziskujejo vpliv pesticidov na čebele ter nadzorovano uporabo teh sredstev na oljni ogrščici, sončnici in bobu. Imajo selekcionirane sorte oljne ogršči-ce in sončnice, ki se oprašujejo brez pomoči čebel. Dr. Kamler je kot zanimivost povedal, da na 350.000 ha oljne ogrščice ne boste opazili niti ene čebele na 1 m2. Glede na to jim je torej uspelo preprečiti odmi-
ranje čebel zaradi škropljenja s sredstvi za varstvo rastlin. Pod vodstvom dr. Krika namenjajo pozornost tudi drugim opraševalcem, npr. čmrljem. Na inštitutu sicer poteka dopoldansko in popoldansko izobraževanje skupin mladih čebelarjev.
Zadovoljni z videnim smo se odpravili v kraj Hulice, kjer smo obiskali čebelarski muzej, ki so ga leta 2012 obnovili s pomočjo evropskih sredstev v vrednosti 12 milijonov EUR. V njem je na sodoben, interaktiven način prikazano življenje čebel od drevesnega dupla do zdajšnjega panja. Posebej zanimivi so kratki filmi iz življenja čebel in različni didaktični pripomočki za najmlajše.
Naš naslednji cilj je bil kraj Bistrica, kjer smo obiskali velikega čebelarja g. Ludvika Belohlaveka, ki že 30 let čebelari s 600-700 družinami v nakladnih panjih. Čebele ima nameščene na več stojiščih v različnih krajih, na katerih je po 40-50 družin, zato čebel ne prevaža. Če je paša dobra, pridela 60 kg medu na panj, če je slabša, pa 30 kg medu na panj. Povprečno torej pridela 45 kg medu na družino. Povprečna cena medu na domu ali v trgovin je od 4-9 EUR/kg. Če vemo, da je povprečna poraba medu na prebivalca na Češkem 0,7 kg, pravi čebelar Ludvik, sam proizvede dovolj medu za potrebe regije, v kateri živi. Za lažje razumevanje - na Češkem je registriranih 50.000 čebelarjev, ki čebelarijo s 500.000 čebeljimi družinami. Večji čebelarji skrbijo za 100-150 družin, povprečje pa je 11 čebeljih družin na čebelarja.
Naslednji dan smo se odpravili k urbanemu čebelarju Avgustinu Uvaščiku, ki ima na petih stojiščih
Predavanje dr. Františka Kamlerja