-----    238    -----
Katera sadna plemena in katere vrste iz-med njih naj pomnožujemo.
Spisal Rihard Dolenc.
IIL
Za Vreinsko dolino priporočene jabolčne vr.ste so: Angleška zimsKa zlata parnaena, Oberdickova refneta, maršlanckar, dolenjska voščenka, pogačar kečkemeški, rdeči ščetinec (hlepčar ali čebular). To so kaj rodne vrste, finega okusa, neobčutljive ob prevažanji ia se dolgo drže. Vremci se morajo ozirati glede sadne prodaje najbolj na Trst. Ravno za Trst so navedene vrste kaj dobre, ker bi na pr. rdečega ščetinca in pogačarja lahiso hranili  do   februvarija ali do marcija    t. j. dotle,   kadar
Podoba 51.                           Podoba 52,
80 v Trstu Jabolka po 3 do 5 in še po več krajcarjev Sadjarji seveda bi pa morali marsikako rdzvado opustiti in umneje ravnati. Otresati jabolka in pošiljati jih v vrečah kakor krompir, tega ne smejo.
Glede hrušek svetujem pcmnoževuti v Vipavski ter tudi v Vremski dolini prav zgodnje m prav pozne vrste: prve za zgodnjo sadno kupčijo na sever, druge pa za Trst. Prav zgodnje hruševe vrste so: Miramarka, francoska bela ječmenka, rdeča ječmenka in formentinka. Pomnoževati bi pa morali tudi dve poletnjL vrsti, katerima prvič burja nič ne šuoduje, drugič sta pa izvrstni za vkuho in za kanditovanje. To sta poletnja muška-telka in tegica. Razne vrste hrušek, ki so ia^ tržaško kupčijo, ali so take, ki so dobre opresne, ali pa take, ki so le za kuho. Prve vrste je, ako so posebno finega okusa,   v Trstu  zelo   drago prodati;   Italijani radi pri-
grizujejo k siru hruško in radi drago plačujejo dobre. V Trstu 80 po zimi dobre hruške po 10 kr. ena. Prav fine zimske hruševe trste bi bile oastopae: Ko-perčarica, zimska gosposka, virgoleza. Za kuho so priporočene: navadna bel vil-hruška (katera je močno kutni podobna) in funtarica. Vse te vrste so kaj rodne in rabne. V Trstu je pa zelo lahko prodati tudi kutne in še zelo drago, ker j h tam potrebujejo zelo veliko, a dobivajo jih od daleč. Torej Vipavci in Vremci, sadite tudi vi kutoe, saj jih niti požlabtnjevati ni treba.
Za drugi, glede sadjarstva različni del naše dežele, za Pivko in Rovie, pač ni drugo sadje priporočeno, nego jabolka za kupčijo in mostno sadje. Jabolka rode po teh krajih prav dobro in obilno, ako so vsajene prave vrste. Ravuo glede vrst pa je še slabo na Pivki in v Rovtah. Kmetovalci po teh krajih mislijo, da fine vrste ne uspevajo pri t j h dobro. Naj se gredo Rovtarji prepričat v Idrijsko okolico. Pivčani pa k gosp. Hinko Kavčiču na Razdrto, in videli bodo, kako lepo sadje se da pride-lavati v Rovtah, oziroma na Pivki. Prva skrb naj bode sadjarjem teh krajev v pomnoževanje izkušenih dobrih in finih jabolčuih vrst, katere posebno ugajajo za tržaško sadno kupčijo.
-----    239    -----