PRESSE! GLASILI DELOVNE SKUPNOSTI ES BLED 1971 3-4 Janez Konc, dipl. pravnik Statut in samouprav zia skupnost kmetov -lastnikov gozdov • Zakonski rok za statutarno • ureditev samoupravnih skup- • nosti kmetov je podaljšan do • letošnjega julija. Priprava teh • statutov je zelo zahtevna, da • večina gozdnogospodarskih • organizacij svojih obveznosti • glede tega ni mogla uspešno • opraviti do roka. O tem so • razpravljali tudi na republiš- • ki konferenci SZDL v Ljublja- • ni direktorji gozdnih gospo- • darstev, predsedniki njihovih • delavskih svetov in predstav- • niki izvršnega sveta, gospo- • darske zbornice SRS, repub- • liškega sveta Zveze sindika- • tov in republiške konference • SZD1. Ureditev samoupravne skupnosti kmetov - lastnikov gozdov in vseh drugih vprašanj glede gospodarjenja v zasebnih gozdovih je stvar delovnih skupnosti gozdnogospodarskih organizacij in lastnikov zasebnih gozdov. Urejanje teh zadev v statutih slovenskih gozdnih gospodarstev spremlja in usmerja več zainteresiranih družbenopolitičnih organizacij in institucij. To je razumljivo zaradi pomena, ki ga imajo gozdovi kot splošna družbena dobrina. Gozdno gospodarske organizacije so ž medsebojnim sodelovanjem in na pobudo svojega združenja pripravile nekatere tipske določbe tistega dela statuta, ki obravnava gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Gozdna gospodarstva in kmetje - lastniki gozdov pa naj bi sami poiskali in zapisali najboljše rešitve v posebnih pogojih vsakega območja. Po oceni sekcije za družbenoekonomska vprašanja v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi pri republiški konferenci SZDL Slovenije pa je praksa pokazala, da je snovanje teh statutov zelo zahtevno in da večina gozdnogospodarskih organizacij te naloge ni mogla uspešno opraviti do določenega zakonskega roka. Ponekod so statute sicer že izdelali, vendar v njih niso dovolj upoštevane zahteve javnih razprav in resolucije skupščine SRS o gozdarstvu. Tako v spremenjenem republiškem zakonu o gozdovih kakor v skupščinski resoluciji pa tudi v javni razpravi so po mnenju sekcije pri SZDL zelo določeno nakazane rešitve, ki naj bi jih upoštevali pri izdelavi statutov. Teh pa statuti ne vsebujejo! Na republiški konferenci SZDL Slovenije v Ljubljani so skleni- li, naj se ponovno aktivira delovna skupina pri združenju gozdno gospodarskih organizacij in na osnovi sklepov razgovora podrobneje prouči vsa sprožena vprašanja pri snovanju statutov ter izdela enotna osnove. Te enotne osnove naj bi bile v pomoč v gozdno gospodarskim organizacijam, ko bodo skladno z lastnimi razmerami usklajevale svoje statute z dogovorjenimi enotnimi osnovami. Pri tem kaže omeniti, da je bil zakonski rok za ureditev samoupravnih skupnosti kmetov podaljšan do julija 1971. Tako morajo do tega roka vse gozdno gospodarske organizacije predložiti svojim občinskim skupščinam osnutke statutov v pregled. Skupina pri združenju je o odprtih vprašanjih glede izpopolnjevanja statutarnih določb o samoupravni skupnosti kmetov -lastnikov gozdov že razpravljala. Predvsem je obravnavala vprašanja, kot so status kmetov - lastnikov gozdov, samoupravna in organizacijska shema samoupravne skupnosti kmetov, kolegijalni izvršilni organ, individualni izvršilni organ, delitev dohodka, notranja in mešana arbitraža ter prodaja lesa. Pri tem je prevladalo mnenje. da zaradi različnih in pestrih razmer v posameznih gozdnogospodarskih območjih ne kaže ponovno sestavljati ali dopolnjevati tipskih določb statuta, v katerih bi bilo mogoče upoštevati številne posebnosti območij, razen tega pa to ne bi po- Tudi zima ne pozna meja - foto GG Bled umu 2 speglio iskanja najboljših individualnih rešitev. Pri nadaljnjem prizadevanju za uskladitev in dopolnitev statutov bi delovna skupina združenja gozdnogospodarskih organizacij sodelovala tudi tako, da bi na njihovo pobudo ali na pobudo drugih zainteresiranih obiskovala posamezna območja ter sodelovala pri reševanju nastalih vprašanj. Osmi marec - mednarod- ni dan žena Vsako leto praznujemo osmega marca mednarodni ženski dan ali dan žena. Namenjen je solidarnosti in gibanju delovnih žena za njihove pravice, za enakopravnost z moškimi, za mir med narodi, za socializem. Sklep o praznovanju osmega marca kot ženskega dneva je sprejela druga mednarodna konferenca žensk - socialistk v Kobenhavnu na Danskem. Lenin je tudi dejal: "Delavski razred ne more doseči popolne svobode, če ne izbojuje ženskam popolne svobode". Prvič so praznovali osmi marec leta 1911 v Nemčiji, Avstriji, Švici in na Danskem. Na zborovanjih in na drugih prireditvah ter v tisku so zahtevali "volilno pravico delavkam v združenem boju za socializem". Na Slovenskem je prišlo do pr-' vega praznovanja ženskega dne leta 1913 in sicer v Ljubljani in Trstu. Gibanje delovnih žena, ki ima v osmem marcu svoj praznik, ne gre istovetiti s feminizmom. Feministično gibanje je nastalo med meščanskimi ženskimi krogi in se je zavzemalo predvsem za politično enakopravnost žensk manj pa za gospodarsko osvobo- ditev žene, ker je to vprašanje vleklo za seboj nujnost boja za odpravo izkoriščanja sploh, za socializem. Zaradi mnogih stičnih točk je med obema gibanjema prihajalo v raznih deželah do skupnih akcij. Praznovanje osmega marca se je zlasti uveljavilo in razširilo po prvi svetovni vojni. Oktobrska revolucija 1917 v Rusiji je namreč prvič z zakonom zagotovila ženam popolno enakopravnost z moškimi. To je bil prodoren uspeh socialističnih sil v reševanju ženskega vprašanja in vzpodbuda za rast ženskega gibanja po svetu. Stara Jugoslavija ni poznala volilne pravice za žene. Zato je praznovanje osmega marca v Jugoslaviji potekalo v znamenju boja za žensko enakopravnost in je naletelo na prepovedi in preganjanje. Zato so delovne žene Jugoslavije že v dobi pred drugo svetovno vojno vedno bolj posegale v gibanje delavskega razreda. Njihove zahteve so zajemale široke ženske množice. Med narodno osvobodilno vojno zoper nemško in italijansko fašistično okupacijo je žensko gibanje leta 1 942 ustvarilo Antifašistično fronto žena Jugoslavije (AFŽ). Praznovanje osmega marca je potekalo v pogojih o-boroženega boja in splošnega odpora slovenskega naroda. Posebno močna je bila proslava ženskega dneva v Črnomlju leta 1945. Med narodnoosvobodilno vojno je slovénska žena prvič enakopravno volila in bila voljena, ko so potekale volitve za zbor odposlancev slovenskega naroda leta 1.943 v Kočevju. Vetrolomi 26. novembra 1963 v odd. 38 a - prelomi so v glav nem v spodnji tretjini debla - foto GG Bled PRESEKI Osvoboditev leta 194 5 je dokončno uvedla in utrdila enakopravnost žene. Socialistična revolucija jo je osvobodila stoletnega suženjstva. Pred njo so se odprle vse poti v enakopravnem gospodarskem in političnem življenju, v novih socialističnih odnosih med ljudmi. Osmi marec je postal praznih vseh žena ter praznih vseh občanov in praznujemo ga vsako leto s posebnim poudarkom. Vendar ostajajo še naloge, kako docela razbremeniti žensko v domačem gospodinjstvu in ji bolj odločno pomagati na področju otroškega varstva in šolstva. Osmi marec naj nas stalno vzpodbuja na nove uspehe naših žena. Sindikalni odbor GG Bled Koxm&raisti o družbeno ekofflom-škili, in gpgllt sesuli problemi*! © Konec februarja so se zbrali 9 člani Zveze komunistov naše-© ga podjetja. Razpravljali so e o ekonomskih in političnih © spremembah v Jugoslaviji in a o ukrepih za stabilizacijo na-© šega gospodarstva. 3 Sestanka se je udeležil Jože Na-vinšek, direktor zavoda SRS za gospodarsko planiranje, ki je v razgovoru o družbenoekonomskih in političnih vprašanjih nakazal predvidene posledice stabilizacijskih ukrepov. Poudaril je, da moramo zaustaviti inflacijska gibanja, uskladiti cene, izravnati plačilno bilanco s tujino, zadržati življenjski standard prebivalstva vsaj na sedanji ravni, zagotoviti primarno rast gospodarstva in družbenega proizvoda za 7 ali 8 odstotkov ter povečati zaposlenost. Z naraščanjem osebnih dohodkov naj bi se povečevale tudi hranilne vloge. Osebna potrošnja naj bi s spodbujanjem varčevanja naraščala umirjeno, izločeni del osebnih dohodkov oziroma sredstva za hranilne vloge ali v drugačni obliki pa naj bi bila za razne druge namene. Direktor zavoda SRS za gospodarsko planiranje je še poudaril, da so vsa ta e-konomska gibanja usmerjena v povečanje osebnih dohodkov -toda le na račun povečane produktivnosti dela in večje rentabilnosti poslovanja. Komunisti so v razpravi obravnavali vprašanja o ekonomičnosti poslovanja v našem podjetju. Izrazili so jasno željo, da bi gospodarsko stabilnost zagotovo dosegli, saj bi pomenilo to uresničitev reforme in omogočilo naš nadaljnji samoupravni socialistični razvoj. Na sestanek komunistov GG Bled so bili povabljeni tudi vsi drugi člani naše delovne skupnosti, vendar se ga ni od njih nihče udeležil. Verjetno zato ne, ker je bil sestanek ob neprimernem času - na prosto soboto dopoldne ! ? Sečni predlog asa, leto 1971 Sprejet je sečni predlog za leto 1971 in to v naslednjem odnosu do bilančnega etata in do poseka v preteklem letu: Težko je ločiti gospodarja - foto GG Bled Vsako pomlad je treba preveriti uporabnost mo ::tov - foto GG Bled 4 ni s m Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Skupaj Bilančni etat 112.000 72.050 184.050 Predlog 1971 106.500 71. 850 178.350 Posek 1970 112.100 68. 100 180.200 Sečni predlog za leto 1971 je za 5.000 m3 iglavcev manjši v družbenih gozdovih zaradi sne-goloma na območju gozdnega obrata Bohinjska Bistrica. V predlog pa ni zajet posek izven območja GG Bled in na nezgodnih površinah! Janez Čelik, dipl. ing. Lani smo obnavljali cesto na Pokljuko o V lanski gradbeni sezoni je naš o gradbeni obrat v sodelovanju s o pripadniki JLA obnavljal cesto © III. reda št. 4007 na odseku o Krnice do Zatrnika. Rekon-® strukcijska dela smo opravlja- • li po načrtu Projektivnega pod- • jetja Kranj, investitorske dolž-® nosti in pravice pa je prevze- • la skupščina občine Radovljica, o Denar za obnovitev sta pris- • pevala cestni sklad SRS in na- • še podjetje. Skupaj je bilo na ® voljo 1,620.000 dinarjev, od • tega naših 500.000 dinarjev, o Pri tem smo seveda računali, 0 da bodo pripadniki JLA opra-0 vili za okrog en milijon dinar-o jev del. Njihova pomoč je tu-® di zares bila precejšnja, saj ® so bili stroški njihovega dela ® okrog 200.000 dinarjev; vred-o nost dela, ki so ga opravili, o pa je bila štirikrat večja. Za-® to se takšno sodelovanje z ® JLA finančno prav gotovo iz-® plača. S takimi predvidevanji smo lani na pomlad računali, ko smo se začeli dogovarjati o rekonstrukciji ceste na Pokljuko. Odloče -no je bilo, da moramo dela na vsak način prevzeti skupaj z JLA. Temu smo se upirali, ker je bila predvidena rekonstrukcija slabo pripravljena in ker smo vedeli, da bodo v takem primeru nastopile težave. Zgodaj na pomlad smo pregledali načrt in ugotovili, da ni prilagojen za strojno delo. Predlagali smo popravke. S tem sta soglašala skupščina občine in Projektivno podjetje Kranj, ki sta predlagala popravilo načrta za odsek Krnica - Zatrnik. Ko je bila priprava že toliko daleč, da bi z delom lahko pričeli, je zahteval revizijo projekta še cestni sklad SRS. Usklajevanje načrta z zahtevami revizijske komisije je trajalo vse lansko leto, kar pomeni, da smo opravljali rekonstrukcijo brez popravljenega in potrje-hega projekta. Kazalo je že celo tako, da prav zaradi nepripravljenosti načrta ne bomo mogli začeti z delom. Vendar je potem padla odločitev, da je treba kljub vsemu temu začeti obnavljati cesto, sicer JLA pri tem ne bo sodelovala. Tako smo morali prevzeti delo skoraj v nemogočih razmerah -brez popravljenega načrta, |brez strokovno usposobljenih ljudi za vodenje del in brez operativnega plana za delo. To se pravi, da smo brez potrebne priprave začeli z delom 24. julija. Tri dni kasneje so se nam pridružili še pripadniki JLA. Ob prevzemu trase smo ugotovili, da prečni profili v načrtu niso izmerjeni. Tako smo jih morali vse izmeriti sami in to sproti. En mesec sta delala od operativnega osebja sano vodja gradbenega obrata in delovodja, šele potem jima je priskočil na pomoč še en delovodja. Gradbena dela pa so opravljali naši delavci s stroji in nekaj več kot 200 pripadnikov JLA s stroji. Ker so bile delovne razmere neprimerne, smo le počasi premagovali začetne težave in postopoma urejali delovne vrste. Objekte je gradila gradbena enota GG Bled - foto ing. Čelik Vsi sodelujoči smo vedeli, da moramo delati kar se da učinkovito in strokovno. Kmalu smo se pri delu navadili eden na drugega in postali trden delovni kolektiv. Strokovne posle in vodstvena dela je prevzel naš obrat s sodelavci iz drugih naših enot. Pripadniki JLA namreč niso delali samostojno, češ da ni načrta in da ne morejo odrejati določenih nalog svojim podrejenim. Načrt smo lahko uporabljali med gradnjo samo delno Precej strokovnih zadev smo morali rešiti kar sproti po dogovoru s projektanti in nadzornim organom. Dosti težav smo imeli zaradi pomanjkanja strokovnjakov, saj JLA ni imela svojega strokovnega vodstva. Vojaki so bili zvečine pešaki in le nekaj jih je bilo med njimi inženircev, ki so vsaj v osnovi poznali delo pri gradnji cest. Oficirji so priznali, da je bila trasa Krnica - Zatrnik dobro vežbališče za mlade vojake. In ugotoviti moram - če je res tako, da so se med večmesečnim delom dodobra izvežbali - da so s svojim delom opravičili naša pričakovanja. Skoda je samo, da ni bilo več delovodij in dobrega načrta, pa bi pripadniki JLA tudi v svojem nepopolnem sestavu lahko še več naredili za re- PRESEKI konstrukcijo te ceste. Po številčnosti njihove mehanizacije -imeli so 1 angledozer, 'I nakladalnike, 3 kompresorje in 8 kamionov - bi se dalo sklepati, da so v dveh mesecih opravili veliko zemeljskih del. Ne smemo pa pozabiti, da so bili ti stroji že slabi in da so jih upravljali neizvežbani strojniki, zato je vsa ta obsežna mehanizacija pokazala premajhne rezultate. Več so naredile mlade roke vojakov in predvsem njim se je treba zahvaliti za ugodne končne rezultate. Mehanizacija, ki smo jo imeli na Pokljuki in razpoložljive delovne roke pomenijo v civilu neprimerno več. In ker se mehanizacija JLA ni najbolje obnesla, smo morali -čeprav imamo v našem gradbenem obratu 2 angledozerja, 2 nakladalnika, 2 valjarja in 6 kompresorjev - najeti še nekaj, dodatnih strojev. Primerjavo med delom, ki ga je opravil naš gradbeni obrat, in ki ga je opravila JLA, omogoča naslednja tabela: Seveda smo naredili no cesti dosti vec. Vse objekte m proposte je naredil naš obrat' Vrednost vseh opravljenih del je okrog 1,350.000 dinarjev. Pomoč JLA je bila precejšnja in sc prav gotovo izplača. Bila pa bi še večja če bi imela JLA svoj odsek in tako tudi fizično prikazala uspehe svojega dela. Rekonstrukcija ceste na Pokljuko predstavlja investicijo, ki je z načinom dela, kakršnega smo imeli lani, še dolgo ne bomo končali. Celotna rekonstrukcija bi stala danes 20,000.000 dinarjev ali dve milijardi starih dinarjev. To pa je denar, ki ga nikakor ne moremo zbrati. Zato bi morali tako gradnjo financirati vsi, ki cesto na Pokljuko uporabljajo. Seveda se bo treba drugič tudi boljše pripraviti in organizirati delo, da bomo v kratkem času lahko obnovili vsaj prvi odsek v dolžini 4, 5 kilometrov. Tudi za dokončanje odseka Krnica - Zatrnik rabimo še okrog 7,000.000 di- 5 narjev, saj je treba opraviti že blizu 60 % zemeljskih del, vsa končna dela, asfaltiranje ter cesto opremiti. Veliko bi že storili, če hi opravili vsa zemeljska dela In cesto usposobili za promet, četudi ne bi bila asfaltirana. To bi veljalo najmanj 3,000.000 dinarjev. Če bo postal Zatrnik zimsko športni center, je seveda rekonstrukcija ceste na Pokljuko nujna. Zato naj jo financirajo tudi tisti, ki bodo financirali zimsko športni center ! Pravilnih o uporabi zasebnih prevoznih, sredstev... 1. člen Namen tega pravilnika je določiti način uporabe zasebnih prevoznih sredstev v službene namene, kot tudi višino nadomestila za uporabo zasebnih prevoznih sredstev ter povračila stroškov za prevoz na delo. 2. člen Zasebna prevozna sredstva se sme uporabljati v službene namene le tedaj, če ni na razpolago javnega prevoznega sredstva ali službenega vozila, oziroma, če to zahteva nujnost izvršitve opravila. Za službeno opravilo se šteje tudi opravljanje javnih in drugih funkcij, ki jih delavci podjetja opravljajo v zvezi z delom v podjetju. 3. člen Zasebna prevozna sredstva -osebne avtomobile, motorje in mopede - lahko v službene namene uporabljajo osebe, razporejene na delovna mesta, ki so navedena v 4. čl. tega pravilnika. Višina letne kvote se določi z vsakoletno pogodbo. Za vsa ostala delovna mesta, kjer letne kvote ni mogoče ugo- Opravljeno delo Gradbeni obrat JLA Čiščenje trase 963 m2 40. 185 m2 Miniranje panjev 72 l. 982 Strojni izkop III. kat. 16. 300 m3 2.470 m3 Strojni izkop V. kat. 11. 350 m3 Ročni izkop III. kat. 698 m3 6. 805 m3 Vgrajevanje nasipov 22. 860 m3 Planiranje planuma cestišča i 2.864 m2 Planiranje brežin 11. 655 m2 6.870 m2 Nakladanje in odvoz materiala s kamioni 4. 700 m3 11.170 m3 Posip planuma vozišča 13.650 m2 Vrtanje minskih lukenj - foto ing. Llik 6 PRESESI toviti, se uporabo zasebnega prevoznega sredstva odreja s posebnim potnim nalogom, ki se ga izdaja dnevno, tedensko ali mesečno glede na naravo dela. Delavcem, ki stanujejo v bivališčih na terenu, se prizna prevozne stroške dvakrat mesečno od bivališča do najbližjega večjega naselja in nazaj v višini o, 25 din/km. Povračilo se prizna le za dela prosti dan. Ta naselja so Boh. Bistrica, Bled, Radovljica, Jesenice, Kranjska gora. Delavcem, ki imajo stalno bivališče izven območja GG Bled, 'se prizna prevozne stroške za najcenejši javni osebni prevoz v eno smer in sicer: Stalno zaposlenim 3 krat letno, sezonskim 2 krat letno pod pogojem, da niso v zadnjih treh mesecih .neopravičeno izostali z dela in da so se po treh delovnih dnevih vrnili na delo. Delavcem, ki se dnevno vozijo na delo, se prizna dejansko prevožene kilometre, vendar največ 450 km mesečno. Izjemoma se za zidarje, tesarje in strojnike gradbene grupe prizna največ 600 km mesečno. 4.. člen a) Pravico do nadomestila za uporabo zasebnega avtomobila v službene namene imajo osebe, zaposlene na delovnih mestih: direktor, šefi sektorjev, vodje služb, taksatorji - inženirji in tehniki, gojitelj - tehnik, projektant, geometri, vodja katastra, šefi obratov, pomočniki šefov obratov, revirni vodje, tehniki za mehanizacijo, tehnični vodja gradbenega obrata, sektorski vodja, gradbeni delovodje in vodja mehanične delavnice. b) Pravico do nadomestila za uporabo zasebnega motorja imajo osebe, zaposlene na delovnih mestih: pomočniki revirnih vodij ter zidarji, tesarji, minerji in strojniki gradbenega obrata. c) Vsi ostali delavci imajo pravico do nadomestila za moped. 5. člen Delavci, ki imajo priznano nadomestilo za kakršnokoli prevozno sredstvo, so dolžni prepeljati tudi material, ki je potreben za redno uporabo na delovnem mestu. 6. člen Če potuje na relaciji, na katero je namenjen lastnik avtomobila in kateremu se plačuje nadomestilo, tudi kak drug delavec, je lastnik avtomobila dolžan vzeti s seboj tudi tega potnika, ne da bi za to uveljavljal posebno nadomestilo. Prejemnik povračila je dolžan zavarovati sopotnike za nezgodno zavarovanje. 7. člen Za uporabo zasebnih prevoznih sredstev se priznajo naslednja nadomestila: Asfalt Makadam a) za osebne av- tomobile 0, 60 1,00 b) za motorna kolesa 0, 35 0, 35 c) za mopede 0, 25 0, 25 Višina nadomestila se določi vsakoletno. 8. člen Delavcem, ki se vozijo na delo z javnim prevoznim sredstvom, se povrne stroške v višini cene vozovnice javnega - prevoznega sredstva z odbitkom 25,00 din mesečno. S spremembo iarif 'javnih prevozhih sredstev se spremeni tudi odbitek. Tistim delavcem, ki imajo pravico do povračila stroškov za prevoz na delo z zasebnim vozilom se kilometrino obračuna z odbitkom 4 km v vsako smer prevoza. 9. člen Obračun kilometrine se opravi v smislu čl. 7. mesečno do 10. v mesecu za pretekli mesec. Pri obračunu se upošteva merila tega pravilnika, s tem da se v primerih uporabe vozila nižje kategorije obračuna dejansko u-porabljeno vozilo. Obračun nadomestila za zasebna vozila se opravi na enotno predpisanem obrazcu. Kje so tiste stezice, ki so . .. 10. člen Določbe tega pravilnika veljajo do spremembe, ki jo sprejme delavski svet, razen v primeru, če se na posameznem obratu spremeni režim uporabe s tem, da se da na razpolago službeno vozilo, spremeni organizacija obrata ali na drug način organizira prevoz na delo in z dela. V tem primeru se prizadeta delovna mesta oziroma obrati ponovno obravnavajo. 11. člen Potovanja po posebnih nalogih odobrava direktor ali šef splošnega sektorja. Pogodbe za uporabo zasebnih vozil v službene namene sklepa direktor podjetja. 12. člen Odgovorna služba v upravi podjetja je dolžna nadzirati uporabo zasebnih prevoznih sredstev. 13. člen Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejme delavski svet, uporablja pa se od 1. januarja 1971 naprej. Predsednik DSP: Markelj Marjan l.r. 7 unni Franc Lakota ...in kaj bo pravilnik urejal ? • Upravni odbor podjetja je dal • 25. februarja v razpravopred- • log pravilnika o uporabi za- • sebnih vozil v službene na- • mene in povračilu stroškov za • prevoz na delo. Pravilnik naj • bi urejal nekatere zadeve, ki • sedaj še niso urejene s sa- • moupravnimi akti, in druge • zadeve, ki so bile že delno • urejene s pravilniki, vendar • jih je treba spremeniti ali do- • polniti z bolj primernimi reft š it vami. S predlaganim pravilnikom bi urejali: o za katero vrsto prevoznega sredstva se priznava povračilo prevoznih stroškov na delo; - višino prevoznih stroškov, ki se jih delavcu povrne; - vrsto prevoznega sredstva, ki ga delavec uporablja za opravila med delovnim časom in za potovanje po delovnem nalogu; - višino odškodnine za uporabo zasebnega vozila po nalogu podjetja. V predlogu je predvideno tudi povračilo prevoznih stroškov sezonskim delavcem in priznavanje prevoznih stroškov delav- cem, ki stanujejo v bivališčih ha terenu izven naselij. Predlog rešuje prevoze na delo in povračilo prevoznih stroškov tako, da uporabljajo delavci, ki se vozijo na delo, predvsem javna prevozna sredstva; če teh ni, pa uporabljajo zasebna prevozna sredstva. Predvideno je, da Za Oddaljenost delovnega mesta od kraja bivanja, ki je manj- Z odkazilom gozdarji ne čakajo pomladi - foto Jekler ša od 4 km, nihie ne dobi povrnjenih prevoznih stroškov. Če delavec uporabi ji zasebno vozilo, pa se mu las ko povrne prevozne stroške vsak mesec največ za 450 km p; odobreni ceni oziroma 600 km če se delavec vozi na delovišč? po vseh obratih (gradbeni delavci!). Za pre^ voz na delo je predvideno naj- cenejše javno prevozno sredstvo, ni pa določeno, kakšno osebno vozilo se odobri; kadar se ni mogoče prevažati z javnim prometnim sredstvom. Ker je odškodnina za uporabo zasebnega vozila za prevoz na delo enotna (in to 0,25 dinarja za en kilometer), bo lahko vsak sam presodil, kako bo prihajal na delo in kakšne so možnosti, da se več sodelavcev dogovori za skupno prevažanje z enim zasebnim vozilom na delo. Prevoze med delovnim časom, po nalogu oziroma potovanja, ki jih morajo delavci opraviti, ker to zahteva narava njihovega dela, rešuje pravilnik tako, da pristojni organ lahko določi letno ali mesečno kvoto ali znesek kilometrine tistim delavcem, katerih delo zahteva take prevoze, ali da pristojna služba sproti za vsako potovanje izda nalog za prevoz. Za take prevoze je določena tudi vrsta zasebnega vozila, za prevoz s icaterim ue-lavec dobi odškodnino za prevožene kilometre. Če bi nekdo u-porabil na primer moped, odobren pa mu je prevoz z avtomobilom, nima pravice obračunati odškodnine za avto ampak za moped - torej za dejansko uporabljeno vozilo. Uporaba avtomobila je predlagana delavcem, ki delajo na strokovno - tehničkih in operativnih delovnih mestih, dočim je uporaba motornega kolesa predlagana delavcem, ki se vozijo na zelo oddaljena delovišča. Drugim delavcem pa je predlagano, naj uporabljajo moped. Jasne razlage za tako kategorizacijo delovnih mest po vrstah vozil nimamo ! Omeniti moramo nam *■ reč, da uporabljamo za prevažanje delavcev na delo že kar precej "kombijev", tako da imamo strogo opredeljenega kriterija glede pravice do uporabe vrste vozila za prevoz na delo. Revirni vodje, gradbeni delovodje itn., ki bi po predlogu dobili odškodnino za uporabo avtomobila, so dolžni sprejeti v svoje vozilo morebitnega potnika - našega delavca, ki je na poti v isto smer kot upravičenec do uporabe osebnega avtomobila. V predlaganem pravilniku so tudi nekatera določila, ki ne op- 4. člen PRESEKI 8 redeljujejo povsem točno rasnih načinov potovanja in prevozov. Ni jasno, kako postopati v primeru, če delavec hodi peš na delo, ker vozila nima ali pa ga ne more uporabljati, ker ni poti. O teh in predlaganih rešitvah naj bi se kar najbolj jasno pogovorili na zborih delavcev, saj si vsi želimo, da bo pravilnik zadovoljil vse člane delovne skupnosti in zadovoljivo urejal vprašanja s področja prevozov na delo in potovanj po nalogu ! Pravilnik o posojilih za gradnjo zasebnih stanovanj -skih hiš... 1. člen S tem pravilnikom je določen način, po katerem se dajejo delavcem podjetja posojila za gradnjo stanovanj iz sredstev formiranih iz dela stanovanjskega prispevka od osebnih dohodkov, sredstev sklada skupne porabe in drugih namenskih sredstev. 2. člen Sredstva za kreditiranje zasebne stanovanjske gradnje določa vsako leto delavski svet podjetja skladno s politiko do zasebne gradnje in programom gradnje družbenih stanovanj. 3. člen Posojilo za gradnjo zasebne stanovanjske hiše lahko dobi vsak delavec, ki je predhodno v rednem delovnem razmerju pri podjetju najmanj 3 leta. Posojila se dodeljujejo le po merilih in kriterijih, določenih s tem pravilnikom. Vrstni red dodeljevanja posojil se določa po sistemu točkovanja. Nadaljnji splošni pogoj za udeležbo pri delitvi sredstev za kreditiranje zasebne stanovanjske gradnje je dograjena stropna konstrukcija nad spodnjo etažo (prva plošča). 5. člen Posebni pogoji za dodelitev in koriščanje posojila so: a) Višina posojila je največ 50. 000 din. b) Posojilo se mora vrniti v dobi 20 let. c) Letna obrestna mera je 2 %. d) Krediti se dajejo po bančnih pravilih. e) Posojilojemalec mora dovoliti vknjižbo zastavne pravice na stanovanjski hiši in zemljišču v korist GG Bled. f) Prošnji za posojilo je treba priložiti gradbeno dovoljenje s potrjenim gradbenim načrtom in izpisek iz zemljiške knjige. g) Lokacija gradnje mora biti praviloma v območju zaposlitve delavca; izjemna posojila za gradnje izven območja zaposlitve rešuje delavski svet podjetja, pri čemer mora upoštevati nadaljnji pogoj, da se delavec lahko dnevno vrača domov. 6. člen Posojila dodeljuje pristojni kolektivni izvršilni organ. 7. člen Kriteriji za določanje vrstnega reda pri dodeljevanju posojil so: 1. Sedanje stanovanje prosilca: - zelo slabo 60 točk - slabo 35 točk - dobro 10 točk Stalno število članov družin- ske skupnosti: - nad 4 60 točk - 3, 4 35 točk - do 2 10 točk Faza gradnje in prejeto po- soj ilo: a) Faza gradnje: - 1. faza 10 točk - 3. faza 20 točk - 4. faza 30 točk b) Prejeto posojilo: - nad 2, 5 milj. 1 - do 2, 5 milj. 2 - brez posojila 3 Na primer: 4. faza, brez posojila 30 točk x X 3 = 90 točk 3. faza, posojilo do 2, 5 milj. 20 točk X 2 = 40 točk 1. faza, posojilo nad 2,5 milj. 10 točk X 1 = 10 točk 4. Sproščanje družbenega stano- vanja: - pomembno 20 točk - nepomembno 10 točk - ne sprošča 0 točk 5. Delovna doba pri podjetju: - nad 10 let 20 točk - od 5 - 10 let 10 točk - do 5 let 0 točk 6. Pomembnost delovnega mesta: - 10 % točk po spodnji meji izhodiščne osnove točk za delitev OD. 7. Udeležba v NOB - do 9. 9.1943 20 točk - po 9. 9.1943 10 točk 8. člen Potem, ko delavski svet podjet- ja določi letno razpoložljiva sredstva za posojila, se po razpisu s 15 dnevnim rokom zberejo prošnje in vsi drugi potrebni podatki. 9. člen Sklep kolektivnega izvršilnega organa o dodelitvi posojil se objavi na razglasnih deskah po organizacijskih enotah ali v internem glasilu "Preseki". Zoper dodelitev posojil lahko v roku 15 dni ugovarja vsak član delovne skupnosti podjetja. Ugovor obravnava delavski svet podjetja, ki dokončno odloči. 10. c1 rt Potem, ko je razdelitev sredstev dokončna, sklepa direktor podjetja kreditne pogodbe, ki morajo biti skladne z določbami tega pravilnika. 11. člen Posojilojemalec mora v kreditni pogodbi dovoliti, da mu lahko podjetja odteguje od osebnega dohodka mesečno anuiteto posojila. 12. člen Posojilo se mora porabiti najkasneje do konca tekočega leta. Prva anuiteta zapade v plačilo prvi mesec naslednjega leta. 17. člen F BE S E KI 13. člen Če posojilojemalec brez opravičljivega razloga dveh zaporednih obrokov anuitet ne plača, zapade celotno posojilo v takojšnje plačilo. Posojilo zapade v takojšnje plačilo tudi takrat, če posojilojemalec s svoje strani iz kakršnega koli razloga neha delati v podjetju, razen zaradi starostne ali invalidske upokojitve. Izjemne primere obravnava delavski svet podjetja. 14. člen Za popravila in adaptacije stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš delavcev se lahko uporabijo samo sredstva, izločena v sklad skupne porabe in razdelitve dohodka po zaključnem računu vendar največ do višine 10 % sredstev za novogradnje. 15. člen Pri dodeljevanju posojil za popravila in adaptacije stanovanj in stanovanjskih hiš se smiselno uporablja pogoje in merila tega pravilnika za kreditiranje novogradenj. Poseben pogoj je širjenje stanovanjske površine zaradi stanovanjske stiske. 16. člen Skupni znesek posojila za popravila in adaptacije ne more biti večji od 30.000. - din. Ta pravilnik je sprejel delavski svet podjetja na seji............ in začne veljati 8. dan po objavi. Bled, 1.3.1971 Predsednik DSP: Markelj Marjan Janez Košir, dipl. ing. e ® • H32IL mnenje predlaga, -teljev o sijem • Upravni odbor je na seji 25. • februarja sklenil dati v javno • razpravo predlog pravilnika o • kreditiranju gradnje zasebnih • stanovanjskih hiš. V nadalje- • vanju objavljamo komentar • ali razlago komisije, ki je • pripravila predlog tega pra- • vilnika. Komisija za stanovanjska vprašanja in kreditiranje gradnje individualnih hiš je pri sestavljanju predloga za dodelitev poso- t jil že v lanskem letu ugotovila, da veljavni pravilnik o dodeljevanju posojil zaradi ■ preveč splošnih določil ni več primeren. Pogoji za individualno gradnjo stanovanjskih hiš so se od leta 1966, ko je bil pravilnik sprejet, v mnogočem spremenili. Proračunski znesek je dosti večji pa tudi višina posojila ni več primerna, saj predstavlja sedaj komaj še eno petino do ene osmine proračunskega zneska takega objekta. Omenjeni pravilnik tudi ne omogoča, da bi komisija pri velikem številu prosilcev izločila tiste, ki so do posojila najbolj upravičeni. Zaradi omejenih sredstev za posojila in zaradi vse večjega števila prosilcev pa tudi zaradi že omenjenih sprememb, je komisija pripravila predlog novega pravilnika o kreditiranj . gradnje zasebnih stanovanjskih hiš, ki naj z natančnejšimi merili določa, kdo je najbolj upravičen do posojila. Zavedati se moramo namreč, da novi pravilnik ne more postaviti na glavo vseh sedaj veljavnih kriterijev, ki so bili doslej tudi v marsičem dobri, ampak jih je treba zaostriti in dopolniti. Pri sestavljanju predloga je komisija iskala primerjavo s pravilniki v drugih gospodarskih organizacijah, kjer imajo že bolj izpopolnjene take pravilnike. Če bi iz njih pobrali vse, kar smo našli primernega, bi bil predlog našega pravilnika zelo zapleten ali preveč šolski. Zato se je komisija odločila le za sedem kriterijev pri posebnih pogojih, ki jih pa verjetno ni mogoče več združiti ali med njimi katerega koli zanemariti. V novih kriterijih so namreč zajeti vsi poglavitni kriteriji, ki so veljavni sedaj in ki so za našo politiko kreditiranja gradnje zasebnih stanovanjskih hiš nujni. Prav gotovo si vsi člani kolektiva želijo, da bi se javna razprava osredotočila predvsem na glavne spremembe v predlaganem pravilniku. Te pa so: • Člen 3 določa, da ima pravico do posojila le tisti, ki. je ob vložitvi prošnje že najjnapj tri leta zaposlen v našem podjetju. Nov stanovanjski blok v Gorjah e pod streho - foto GG Bled IO • Člen 4 in 5 sta se le delno spremenila. Dograjena prva plošča je sedaj edino dokazilo, da prosilec za posojilo res gradi zasebno stanovanjsko hišo in tak pogoj je tudi najlažje ugotoviti. Vsa druga merila smo črtali, ker jih je po mnenju komisije težko dokazati,'in'je zato tudi možnost zlorab. • V členu 7 so po mnenju komisije najvažnejši kriteriji, ki lahko uvrstijo prosilca za posojilo s sistemom točkovanja na ustrezno in pravo mesto v zaporedju vseh prosilcev. Poudarek je na 1. in 2. kriteriju, ki sta socialne narave in prosilcu lahko v skrajnem primeru zagotovita vsak-po 60 točk. Naslednji, to je 3. kriterij, zajema fazo gradnje in prejeto posojilo obenem. Faza gradnje se točkuje z največ 30 točkami prejeto posojilo pa kot faktor od 1,0 do 3,0, s katerim se te točke pomnoži. Prednost si bodo v uvrstitvi med prosilci zagotovili tisti, ki bodo z manj posojila naredili več - torej tisti, ki so sami več privarčevali in dobro vložili v gradnjo svoje stanovanjske hiše. PRIMER: a) največ možnih točk bo dobil prosilec, ki bo dogradil hišo do četrte faze brez posojila - 30 točk X 3 = 90 točk; b) prosilec, ki dogradi ploščo brez našega posojila, kar je pri nas obvezen pogoj, dobi 10 točk X 3 = 30 točk. V naših kombinacijah so tudi take, ki bodo prišle v poštev malokdaj in ki tudi ne motijo celotnega sistema točkovanja, kot na primer: prva plošča (10 točk) s posojilom nad 2,5 milijona starih dinarjev (faktor 1,0) daje 10 točk. Tako je mogoče le v primeru, da dobi prosilec posojilo nad 2,5 milijonov starih dinarjev, ko je dogradil prvo ploščo, potem pa posojila ni smotrno izkoristil. Jasno je, da pade potem z ugodnega mesta v zaporedju prosilcev in ne bo prejel nadaljnjega posojila. • • Sproščanje družbenega stanovanja, to je stanovanja našega podjetja, se točkuje po pomembnosti. Pomembno je tisto stanovanje, ki je v kraju z večjimi potrebami po prostih stanova- njih. Seveda pa ima ta kriterij manjšo težo in lahko navrže le 20 točk. « Delovna doba prosilca doslej v pravilniku ni bila upoštevana ali pa samo potihem. Zato smo se odločili za 20 točk nad desetimi leti dela v GG Bled in za 10 točk za delo v našem podjetju od 5 do 10 let. • Pomembnost dela upoštevajo v vseh gospodarskih organizacijah, vendar po različnih merilih. Zelo preprost, hkrati pa tudi pravičen je način, ki upošteva pomembnost delovnega mesta, kot ga priznava sistemizacija delovnih mest in pravilnik o nagrajevanju na delovnih mestih po izhodiščnih osnovah. PRIMER: a) gojitelj inženir ima 330 točk za izhodiščno postavko, upoštevamo pa 10 % te ali 33 točk za pomembnost delovnega mesta pri odločanju o posojilu; b) sekač ima 145 točk za izhodiščno postavko, upoštevamo pa 10 % ali 15 točk. Razpon točk bo praktično od 15 do 40, ker bodo prosilci v glavnem v tem razponu. Dva prosilca imata na primer po drugih kriterijih enako število točk in odloča o prednosti med njima pomembnost njunih delovnih mest, kar je s stališča podjetja razumljivo. • Udeležba v NOB se točkuje do 20 točk predvsem zato, ker vsi borci v našem podjetju nimajo urejenega stanovanjskega vprašanja. • Členi od 14 do 16 določajo način, kako se posojila dodeljuje. Sredstva so omejena z 10 odstotno vrednostjo razpoložljivih sredstev za posojila in z najvišjim zneskoin 30.000 novih dinarjev. Poseben pogoj pa je tudi širjenje stanovanjske površine zaradi stanovanjske stiske. Torej so upravičenci do posojila le tisti člani delovne skupnosti, ki imajo za svojo družino premajhno stanovanje. Druge dopolnitve so predvsem tehnične ali formalne narave in ne vnašajo bistvenih sprememb v pravilnik. Predlagan sistem točkovanja in drugi pogoji bodo _PRESm vsakemu prosilcu sicer omogočili, da bo vnaprej vedel, koliko točk bo zbral. Kakšen pa bo vrstni red prosilcev, to bo komisija ugotovila lahko šele, ko bodo zbrane vse prošnje in vsi potrebni podatki o prosilcih vsako leto posebej. Iz zbranih točk tudi ni mogoče sklepati o višini posojila, kajti ta je odvisna od števila prosilcev, od višine razpoložljivih sredstev za vsako leto in od vrstnega reda posameznega prosilca. Tudi ni zagotovo, da bo prosilec, ki ima zgrajeno prvo ploščo, dobil posojilo, če mu drugi kriteriji ne navržejo dovolj točk in je denarja malo, prosilcev pa veliko. Tu naj še posebej poudarimo, da je .treba predvsem hitreje sproščati družbena stanovanja in jih nuditi tistim članom delovne skupnosti, ki nimajo možnosti za gradnjo lastnih stanovanjskih hiš. Zato bo komisija za dodeljevanje posojil v bodoče morala dodeljevati posameznim prosilcem v izdatnejših zneskih, ki pa bodo zato seveda za manj prosilcev. Pravočasna dodelitev posojila je za vsakega prosilca zelo pomembna. Zato naj predlagani in bolj izpopolnjeni pravilnik omogoči komisiji hitrejše poslovanje, da bo lahko za vsako leto pripravila svoj predlog še pred pričetkom gradbene sezone. In še pravilnik o zaščiti tajnosti podjetja I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa: 1. kateri dokumenti, podatki, objekti in naprave z delovnega področja podjetja pomenijo poslovno tajnost ali tajne podatke narodne obrambe (nadalje: tajni podatki); PRESEKI________________________ 2. ukrepe in postopek za zavarovanje vseh vrst tajnih podatkov; 3. način sporočanja in izročanja tajnih podatkov drugim; 4. odgovornost delavcev za kr-Sitev določb tega pravilnika. 2. člen Tajni podatki, ki so sporočeni podjetju z oznako državne, vojaške ali uradne tajnosti, se varujejo po določbah tega pravilnika kot tajnost narodne obrambe, če s posebnim predpisom ali aktom pristojnega organa ni določen strožji način varovanja. 3. člen Tajne podatke so dolžni čuvati vsi delavci podjetja in osebe, ki opravljajo delo za podjetje na podlagi delovne pogodbe. 4. člen Ne šteje se za kršitev dolžnosti varovanja tajnosti, če se sporoči podatek, ki se sicer šteje kot tajnost po tem pravilniku: 1. pooblaščeni osebi ali organu zunaj podjetja v smislu veljavnih predpisov, 2. organom upravljanj a podjetja, če je to neogibno potrebno v zvezi z upravljanjem podjetja. V tem primeru je treba opozoriti na dolžnost varovanja tajnosti in navzoči so jo dolžni varovati. Glede na naravo se tajnih podatkov ne vnaša v zapisnik organa upravljanja podjetja. 5. člen O tajnih podatkih, ki so sporočeni drugim pooblaščenim osebam ali organom, se vodi evidenca kdaj, komu in kateri podatki so sporočeni in zakaj. Evidenco iz prvega odstavka vodi upravitelj vojnega načrta. V to evidenco se ne vpisuje občasnih poročil organom družbenopolitičnih skupnosti in statističnim organom. o. cien Uničenje dokumenta, ki pomeni tajni podatek, se opravi komisijsko. Komisijo imenuje direktor podjetja za določeno dobo ali za vsak določeni primer. 7. člen Za izvajanje določb tega pravilnika skrbi direktor, ki je dol- žan vsaj enkrat ustno poročati delavskemu svetu o izvajanju določb tega pravilnika. II. TAJNI PODATKI PODJETJA 8. člen Tajni podatki narodne obrambe podjetja so: 1. načrt za organizacijo dela, proizvodnje in storitev (vojni načrt podjetja), 2. načrt za obrambo in zaščito (razvojni načrt) podjetja, 3. naprave in objekti za proiz- • vodnjo v vojni, 4. podatki o teritorialni enoti podjetja, 5. poročila o obrambni pripravljenosti podjetja. 9. člen Poslovna tajnost podjetja so: 1. podatki o normativih materiala in časa, 2. podatki o kalkulacijah za oblikovanje cen za blago in storitve, 3. vsi dokumenti in podatki, za katere tako odloči delavski svet podjetja s posebnim sklepom. III. UKREPI ZA ZAVAROVANJE TAJNOSTI 10. člen Listino, materialna sredstva ali objekt označi za tajnost ob nastanku ali po naravi zadeve pozneje vodilni delavec podjetja, v katerega sektor zadeva sodi. Listino, materialna sredstva ali objekt, ki ima pomen za narodno obrambo, lahko označi za tajnost narodne obrambe tudi upravitelj vojnega načrta podjetja. Če osebe iz prvega in drugega odstavka niso označile listine, materialnih sredstev ali objekta za tajnost, lahko to stori direktor. 11. člen Za tajne podatke smejo vedeti samo delavci, ki neposredno delajo z njimi, če direktor ne določi drugače. Tajne podatke navedene obrambe smejo poznati vsi člani štaba za narodno obrambo: v obsegu, ki je potreben za obrambno usposabljanje pa jih smejo poznati tudi izvajalci obrambnih nalog. 11 12. člen Vojni načrt in razvojni načrt se pripravlja in obdeluje v sobi šefa splošno kadrovskega sektorja podjetja, hrani pa se ju v železni blagajni. Kadar službene potrebe narekujejo, direktor lahko dovoli odnašanje načrtov v drug prostor. Hkrati določi zaščito pri prenosu in ravnanje pri delu v drugem prostoru. 13. člen Tajne podatke je treba skrbno hraniti, varovati in preprečevati, da bi zanje zvedele nepooblaščene oselle. Delavec, ki pripravlja dokumente s tajnimi podatki, je dolžan po končanem delu uničiti osnutke, skice, indigo in druge pripomočke, iz katerih bi se tajne podatke lahko odkrilo. Uporabljeni indigo se sme hraniti le v železni blagajni. 14. člen Pooblaščene osebe podjetja, ki navezujejo stike z drugimi poslovnimi partnerji, morajo varovati tajne podatke podjetja in druge tajne podatke, ki so zaupani podjetju, v smislu določil tega pravilnika. Če se zaradi poslovnega interesa tajni podatek sporoči poslovnemu partnerju ali drugemu organu, je dolžna oseba, ki daje podatke, opozoriti na stopnjo tajnosti in ravnanje glede sporočanja teh podatkov tretji osebi. V dokumentih in prilogah je treba navesti vidno označbo tajnosti. 15. člen Direktor ali njegov namestnik sta pooblaščena odločati, katere tajne podatke podjetja in v kakšnem obsegu se sme sporočiti drugim osebam in organom. Če gre za tajne podatke, ki izvirajo od organa zunaj podjetja, se jih sme sporočiti tretji osebi le po predhodnem pismenem soglasju ustreznega organa ali organizacije. 16. člen Za sprejem tujcev in drugih oseb zunaj podjetja določi direktor prostor za razgovore in načrt gibanja teh oseb. 12 PRESESI Delavci podjetja, ki imajo poslovne stike s tujci, so dolžni poročati direktorju ali osebi, ki jo ta pooblasti, o poteku bivanja tujca v podjetju in o vsebini pogovora. 17. člen O pogrešitvi ali odkritju tajnih podatkov s svojega delovnega področja morajo delavci takoj obvestiti direktorja. Če gre za tajne podatke narodne obrambe, mora direktor brez odločanja obvestiti občinski upravni organ za narodno obrambo in hkrati ukreniti vse, kar je treba, da se odvrne morebitne škodljive posledice in ugotovi okoliščine, V katerih so tajni podatki izginili oziroma so bili odkriti. IV. ODGOVORNOST 18. člen Kršitev določb tega pravilnika pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti' in ima za posledico disciplinski postopek, v katerem se sme izreci tudi izključitev iz delovne skupnosti. Kadar obstoja utemeljen sum, da je z dejanjem iz prejšnjega odstavka storjeno tudi kaznivo dejanje, je direktor dolžan poslati ovadbo pristojnemu tožilstvu. V. KONČNE DOLOČBE 19. člen Ta pravilnik je bil sprejet na seji delavskega sveta podjetja dne ...............in objavljen na oglasnih deskah podjetja dne ............... in začne veljati od dneva objave 8. dan. Predsednik DSP: Markelj Marjan 1. r. Janez Čelik, dipl. ing. Nova mebani- asacija. • Kakor veste, smo lani kupili • dva nova stroja - angledozer • TG-90 in kompresor na trak-® torju. Kaj lahko rečemo o teh e dveh tehničnih pripomočkih? Angledozer TG-90 smo že imeli v našem gradbenem obratu pred nekaj leti, vendar smo ga zara- di ponavljajočih se okvar in nezadostne učinkovitosti prodali. Za delo s takimi stroji so pri nas težki delovni pogoji zaradi pretežno skalnatega terena. Predlagali smo nakup angledo-zerja FIAT AD-12 ali AD-14, ker imamo že šestletne dobre izkušnje s takim strojem FIAT AD-7. Tovarna Fiat je postala v poslednjih letih ena izmed vodilnih evropskih tovarn v proiz- vodnji gradbene mehanizacije. Vse bolj uspešno izpodriva sicer vodilno tovarn Catterpilar, ker so njeni stroji predragi. Celo v ZR Nemčiji, da ne omenjam Avstrije in Švice, je vse več strojev tovarn Fiat, ker so TG - 90 pri premiku na gradbišču - foto ing. Čelik cenejši in tudi gospodarsko dovolj učinkoviti. Zato bi lahko rekel, da z nakupom angledozerja TG-90 nismo naredili velike usluge gradbenemu obratu, saj se bo novi stroj le stežka kosal z našim starim angledozerjem FIAT AD-7, ki je že izkopal najmanj 50 kilometrov novih gozdnih cest in v svoji šestletni življenjski dobi tudi že nekoliko zastarel. Angledozer TG-90 namreč ni tehnično dosti izpopolnjen, a kar je najbolj pomembno, ni primeren za dovolj učinkovito delo na skalnatem terenu. Zelo pa nas je razveselil nakup kompresorja na traktorju, katerega zmogljivost je enakovredna zmogljivosti dveh kompresorjev FAGRAM 900, hkrati pa je še samohoden. Lahko poganja zračne motorje z vrtalnimi glavami za globinsko vrtanje. Zadnja leta smo pri nas vrtanje za minsko polje popolnoma mehanizirali, tako da imamo sedaj PRESEKI______________________13 kompresorje in ročna vrtalna kladiva. Taka stopnja mehanizacije pa danes ni več gospodarna za večje izkope na skalnatem terenu. Preiti bo treba a izpopolnjeno vrtalno tehniko, kar bi bilo mogoče sedaj rešiti s kombinacijo kompresorja na traktorju in strojnega vrtalnega kladi -va za globlje in večje vrtine. S tako mehanizacijo bi pri gradnji cest na skalnatem terenu potrebovali le dva stroja - angledo-zer in vrtalni stroj - ter za rokovanje z njimi tri ljudi - dva strojnika in minerja. Pri sedanjem načinu vrtanja potrebujemo pet strojev - angledozer in štiri ali pet kompresorjev - ter kar dvanajst ljudi - dva strojnika, dva minerja ter osem vrtalcev. Torej bi z novo mehanizacijo prihranili na strojih in na ljudeh. Pa še nekaj ! Izkop skalnatega terena je zelo drag zaradi zahtevnega vrtanja, ki predstavlja kar 70 % stroškov za izkop. Če bi torej pocenili vrtanje, bi bil izkop v kamnu znatno cenejši. Ker izkopljemo vsako leto okrog 25.000 kubičnih metrov kamnitega terena in ker so za 1 m3 stroški izkopa okrog 30 dinarjev, bi z znižanjem stroškov za izkop na 20 dinarjev za 1 m3 skalnatega terena stroj izplačali že v enem letu. In da bo stroj popoln, moramo kupiti še vrtalno glavo za sodobno vrtanje. Njen nakup imamo že v načrtu za letos. Upamo, da bo nova vrtalna tehnika imela v podjetju dovolj zagovornikov in zadosti razumevanja med našimi odgovornimi sodelavci in da bomo že letos lahko ceneje vrtali! Ko končujem, naj povem tudi to, da so naši vrtalni stroji že dotrajani in tehnično zastareli. Treba jih bo nadomestiti z modernejšimi. Precej izrabljen pa je tudi nakladalni stroj DODICH. Gospodarno bi bilo, če ga odprodamo in kupimo novega, kajti negotova in tehnično zastarela mehanizacija je gospodarsko neučinkovita, Stabilizacije našega gospodarstva pa si prav gotovo ne moremo zamisliti brez sodobnejše proizvodnje. . ! Polde Pernuš, dipl. ing. Organizacija dela, na platoju Pokljuke • Že več let ugotavljamo, da je • naš tehnično strokovni kader • na terenu zaradi obilice ne- • strokovnega dela preveč od- • maknjen od gozda. Mislim, da • lahko velja ta ugotovitev za • večino revirnih gozdarjev na • vsem območju gozdnega go- • spodarstva. • O tem, kako bi mi tega goz- • darskega strokovnjaka razbre- • menili nestrokovnih del, smo • čez zimo večkrat razpravljali. o Imeli smo sestanke z revirni- • mi vodji na Mrzlem studencu, • Kranjski dolini in Rudnem po- • lju. Vsakokrat smo ugotovili, • da je sedaj zelo ugodna prili- • ka, da ta problem rešimo. Cestno podjetje Kranj nam je namreč ponudilo v prodajo svojo hišo na Mrzlem studencu in to pod zelo ugodnimi pogoji. Ker večina naših ljudi te hiše ne pozna, naj pojasnim, da je zelo blizu - 150 m - od obrata družbene prehrane in da je dovolj velika za vse delavce sezonce, ki bi delali na platoju Pokljuka. Jasno, da jo bo treba primerno adaptirati in bo še celo vrsto let služila kot objekt, na katerega bomo lahko ponosni. V zvezi s tem se je takoj postavilo vprašanje, ali naj vsi delavci na Pokljuki stanujejo v omenjeni zgradbi, ali pa naj bi še vedno stanovalo v vsakem revirju po nekaj. Smatramo, da bi bilo bolje, če so vsi v eni zgradbi. To iz sledečih razlogov: 1. Vsi delavci bi stanovali v primerno urejenih bivališčih na Mrzlem studencu, kjer je tudi obrat družbene prehrane zadovoljivo urejen in do sedaj premalo izkoriščen. 2. Vsi revirni gozdarji bi stanovali na Mrzlem studencu in bi si po potrebi med seboj pomagali. 3. Nadzor nad izdelavo bolj vrednih sortimentov in sploh nad delovno disciplino bi bil večji. 4. Delavce - sezonce bi na delovišča prevažali. 5. Vsa dela, ki niso čisto strokovna, bi prevzel eden izmed pomočnikov revirnih vodij, ki bi tudi prevažal delavce na delovišča. 6. Odpadlo bi prevažanje hrane in vsega ostalega v druga dva revirja, kar bi pocenilo tudi proizvodnjo. Sodobnejša restavracija in bivališče na Mrzlem studencu - foto GG Bled 14 7. Odpadla bi potreba po sezonski kuharici in snažilki. 8. Do sedaj smo morali imeti na vsakem revirju v rezervi po eno ali dve motorni žagi, po novem pa bi bili dve dovolj za vse tri revirje. 9. Razpored delavcev in strojev bi bil bolj ekonomičen. Lahko bi še naštevali prednosti take organizacije, vendar mislim, da je dovolj. Iz opisanega je vsakomur lahko razvidno, da so prednosti te organizacije velike in da bomo lahko dosegli glavni cilj, to je razbremeniti strokovni tehnični kader na terenu vseh odvečnih nestrokovnih del. Opozorim naj še na to, da s tem načinom dela ne mislimo združevati revirjev. Vsak revirni vodja bi ostal tudi v bodoče odgovoren za svoj revir. Polde Pernuš, dipl. ing. ne bodo tam urejena bivališča. Nato si je tudi upravitelj sam ogledal tista bivališča in ugotovil, da je res tako in da so ugovori delavcev upravičeni. Take in podobne stvari so se že večkrat ponovile; celo z grožnjo delavcev, da bodo prekinili de- lo. Vsakokrat smo se z njimi pogovorili in jih potolažili, da bomo pač tudi to zadevo uredi- li. Toda kaže, da tega problema žal še ne jemljemo dovolj resno in iz svojih urejenih razmer ne vidimo težav drugih. Zidana stanovanja in denarna posojila za gradnjo individualnih hiš r to je vsekakor pohvale vredno, toda ali je prav, da smo pozabili na tiste, ki morajo še vedno bivati na terenu. Preseneča celo primerjava bivališč naših gozdnih delavcev z bivališči gozdnih delavcev v nerazvi-xtih republikah, ki so često tudi boljša. Verjetno bo kdo odgovoril in začel naštevati, käj smo vse storili za našega delavca. Mogoče ______.PRESEK! moramo, da je tudi sloves nekaj minljivega. Včeraj si bil lahko še prvi, danes pa si že lahko na repu, če si se uspaval na lavorikah. Naj bo dovolj ! Verjetno bo kdo pričel s številkami dokazovati drugače? Toda zadovoljen bom, saj bo to prav gotovo pomenilo obravnavati problem na bolj re sen način. POSlOTZ&O poročilo za leto 1970 • Povzemamo v kratkem glavne • misli poslovnega poročila pod- • jetja za leto 1970, ki ga je • obravnaval in sprejel 25. fe- • bruarja delavski svet. V delavskem svetu podjetja je lani sodelovalo 33 članov, od tega 8 kmetov - gozdnih posest- Kaj pa delavska bivališča ? • Že dalj časa ogledujemo, re- • šujemo in na visoki ravni v • podjetju razpravljamo o izbolj- • šanju delavskih bivališč na te- • renu. Lahko rečem, da se to • vleče v nedogled. Popravili • smo sicer nekaj streh in pre- • maknili nekatere stene enkrat • sem potem spet drugič tja. V • bistvu pa so ostala delavska • bivališča taka, da nikakor ne • ustrezajo potrebam v dobi ra- • ket in v državi s socialistic- • nim družbenim redom... Že nekajkrat se je dogodilo, da so naši delavci zahtevali izboljšanje nastanitvenih razmer. Delavci iz obrata Jesenice so na primer pred nekaj leti delali čez zimo na našem obratu na Mežaklji in ko so se spomladi vrnili nazaj na obrat Jesenice, so upravitelju izjavili, da na Mežakljo ne gredo več, dokler bo celo nekomu pokazal menzo na Mrzlem studencu, na Rovta-rici in v Kranjski gori in rekel; "Poglej, kako imamo urejeno, tu pa se pojavi demagog in kritizira ! " Prav! Naj bo kakor koli, toda razmere bi že bite lahko boljše v podjetju, ki slovi kot boljše v Sloveniji če že ne celo v Jugoslaviji. Toda zapomniti si nikov, v upravnem odboru 9 članov, v sedmih svetih delovnih enot 55 članov, v svetih gozdnih posestnikov 28 članov, v komisijah in odborih delavskega sveta stalno 82 in začasno 16 članov ter v 26 komisijah svetov delovnih enot 68 članov. ihansko leto je bilo v, posameznih obratnih enotah zaposlenih naslednje število delavcev in uslužbencev: PRESEKI Obratne enote Delavci Uslužb. Skupaj Učenci Bohinjska Bistrica 116 27 143 - Pokljuka 115 26 141 - Jesenice 64 26 90 - Radovljica 17 16 33 - Transport 38 6 44 7 Gradbena 52 6 58 - Uprava 6 51 57 6 SKUPAJ 418 158 566 13 Pogostost nezgod pri delu in njihovo število sta v upadanju, povečala pa se je resnost nezgod v primerjavi z letom 1969. Stanovanjska vprašanja delavcev smo reševali z dodeljevanjem posojil zasebnim graditeljem v skupni višini 480.000 dinarjev in z začetkom gradnje stanovanjskega bloka z 8 stanovanji v Zgornjih Gorjah. Predvideni plan gojenja gozdov smo lani izpolnili količinsko z 99 % finančno pa z 98 %. Z motornimi žagami smo posekali 93.016 m3 iglavcev, in 10. 904 m3 listavcev in ker smo presegli za 3 %, z malimi vitli 2. 828 m3 in zaostali za planom za 12 % ter s stabilnimi žičnicami samo 1.211 m3 ali zaostali za planom za 67 %. Poleg tega smo spravili z režijskimi vozniki 12. 162 m3 lesa ter zaostali za planom za 9 %, s pogodbenimi vozniki 24.018 m3 in zaostali za planom za 16 %, ročno pa smo spravili 15. 535 m3 lesa ter plan presegli za 14 %. V celoti smo v družbenih gozdovih spravili 122. 439 m3 lesa ter plan za leto 1970 stoodstotno izpolnili ! Lani smo nadaljevali s kabinetnimi deli za pripravo gozdno gospodarskih načrtov za enote Angledozer FIAT AD-7 pri delu - foto ing. Čelik imeli takih žag 196, odpade na eno motorno žago 535 m3 posekanega lesa. Za posek in izdelavo 1 m3 lesa smo porabili 2,08 ure ali 13 % več kot leta 1969 - največ zaradi izdelave vetrolomov na področju GO Bohinjska Bistrica. V družbenih gozdovih smo s traktorji spravili 50.472 m3 lesa in plan presegli za 13 %, z velikimi vitli 16.231 m3 in plan Jesenice, Radovljica - levi in desni breg - (er Bled. Projektantska služi u je strasirala in izdelala načrt' za 196 km gozdnih cest, za , 7 km žičnic in za 2,1 km vla’i, Celotni dohodek podjetja nastaja iz več vrst dc'ndkov, ki nastajajo s celotno 'ejavnostjo podjetja. Realizacija gUdnih sortimentov iz družbe'i .h gozdov je 15 28. 654.828, 95 din. Planje presežen za 11 %, v primerjavi z letom 1969 pa je povečanje za 24 %. Prodaja storitev je 3, 123. 047, 57 din. Tu gre predvsem za storitve transportnega obrata in gradbenega obrata (dela na pokljuški cesti). Plan je presežen kar za 202 %, v primerjavi z letom 1969 pa je realizacija večja za 134 %• Realizacija investicij v lastni režiji je 3, 581.070, 80 din. Plan je presežen za 6 %, v primerjavi z letom 1969 pa je realizacija večja za 62 %. Realizacija gojitvenih del je 2,248.025, 34 din. Plan ni dosežen, indeks je 98 ali 2 % manj. V primerjavi z letom ,1969 pa je realizacija večja za 15 %. Realizacija uslug pri odkupu lesa je 848.782, 14 din. Primerjava s planom kaže povečanje za 772 %. Skoraj osemkratno povečanje izhaja iz načina odkupa, česar v planu ni mogoče predvideti. Višina tega dohodka je odvisna od odločitve kmeta, ali bo dostavil les na naše skladišče ali pa samo na kamionsko cesto. Primerjava z realizacijo v letu 1969 pa kaže povečanje le za 29 %. Ostala realizacija je 571.072, 64 din. Ta znesek predstavlja realizacijo stanovanjskega sklada, počitniškega doma ter realizacijo lastnih storitev. V planu višina ni bila določena. V primerjavi z letom 1969 pa je doseženo z 69 %. Celotni dohodek iz proizvodnje predstavlja seštevek teh zneskov in je 50, 715. 114, 34 din. V primerjavi s planom je za 18 % večji, v primerjavi z doseženim v letu 1969 pa je za 30 % večji. Realizacija materiala je 98.540, 05 din. V planu ni bila določena višina, v primerjavi z doseženo realizacijo v letu 1969 pa je za 17 % nižja. Izredni dohodki so 1,060. 943, 42 din. Od tega zneska znašajo dohodki od obresti 407.993,17 N/din. Celotni dohodek po fakturirani realizaciji je bil dosežen v skup- J 16 nem znesku 51, 874. 597, 81 din. Primerjava s planom nam kaže povečanje za 21 %, primerjava . z doseženim dohodkom v letu 1969 pa povečanje za 29 %. Z doseganjem celotnega dohodka v opisani višini smo porabili za materialne stroške ter za zakonske in pogodbene obveznosti ( brez osebnih dohodkov ) 25, 240. 537, 15 din,to je le 13 % več, kot je bilo planirano in 17 % več kot v letu 1969. Odstotek potrošenih sredstev je torej 13 % nad planom, odstotek doseženega dohodka pa 21 % nad planom. Iz tega izhaja,da. ì smo presegli planirani dohodek. Del dohodka, namenjen za osebne dohodke in sklade, je dosežen z 31 % letnega plana, v primerjavi z letom 1969 pa je večji za 45 %. Stroški po posameznih pozicijah nikjer bistveno ne odstopajo od plana v večjem ali manjšem odstotku, kot v poprečju odstopajo celotni stroški. Največji odstotek odstopanja je pri nabavni ceni lesa, to je 31 % na plan in 29 % v primerjavi z letom 1969. Vzrok za to je v povečanju odkupnih cen med letom. Zanimivo je, da je amortizacija gozdov skoraj v skladu s planom odstopa le za 1 %, čeprav smo v zasebnem sektorju prodali 2. 600 m3 več, kot je bilo planirano in dosegli za 14 % večjo prodajno vrednost kot po planu. Vzrok za to je bil velik odkup iz negozdnih površin, za katere ne obračunavamo biološke amortizacije. Iz negozdnih površin smo odkupili 4.514 m3 za prodajno vrednost 1, 162. 741, 22 din. Razlika med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi (materialni stroški plus zakonske in pogodbene obveznosti), je del dohodka, namenjen za osebne dohodke in sklade. Ta del dohodka v znesku 29.967.552,84 din pomeni 31 % več, kot je bilo planirano, in 45 % več, kot je bilo doseženo v letu 1969. Če del dohodka za osebne dohodke in sklade delimo v razmerju 85 : 15, ki je bil postavljen s finančnim planom, bi odpadlo na osebne dohodke 22,922,419, 91 din in na sklade 4, 045.132, 93 din. Izplačana masa osebnih dohodkov v letu 1970, ki jo mora- mo pokriti, je 18, 308.523,36 din. Razlika med delom dohodka. za osebne dohodke in osebnimi dohodki, ki so bili izplačani, pa je 4, 613.896, 55 din. Nastali dohodek izhaja pretežno iz ugodnejše finančne realizacije, kot je bila planirana, in manj zaradi znižanja stroškov, zaradi tega je preostanek dohodka potrebno razporediti v sklade. Za osebne dohodke pa je namenjeno poleg pokritja še 750.000. 00 din. Ta znesek bomo izplačali le, če bodo to dovoljevali predpisi in družbeni dogovori. V kolikor bi ta višek osebnih dohodkov lahko izplačali, bi bila vrednost točke za leto 1970 0.05 din. Skupno je razporejeno v sklade 7, 909. 029, 48 din. Od tega zneska je razporejeno 177.078,27 din v rezervni sklad, ki naj bi bil po novem predlogu din 1, 000.000,00. Razporejeni znesek v rezervni sklad predstavlja samo razliko med stanjem sklada in višino sklada din 1.000. 000.00, za katero meni- mo, da je za normalno poslovanje potrebna. V sklad skupne porabe je razporejeno din 1,655.073,95. Ta znesek predstavlja več postavk, ki jih navajamo: Med sredstva za osebne dohodke smo v letu 1970 prištevali porabljena sredstva skupne porabe in sicer tisti del, ki ga prejemajo delavci neposredno (regresi, razna darila in nagrade). Na koncu leta sredstva za osebne dohodke, ki so bila med letom izplačana za ta znesek zmanjšamo, zato je potrebno na drugi strani ustrezno povečati delitev dohodka v sklad skupne porabe, ki ga takoj po razporeditvi uporabimo za kritje omenjenih izplačil. Ta znesek je 405.073, 95 din. V sklad skupne porabe je razporejen del ostanka dohodka, ki naj bi ga tudi v letošnjem letu namenili za kreditiranje investi cij v zasebnem kmetijstvu v znesku 100.000,00 din. Po predlogu letošnjega plana investicij ootrebujemo za dograditev stanovanj: stanovanjski os-morček Zg. Gorje 500.000,00 din, rakup stanovanja na Jesenicah 100.000, 00 din, stanovanj- r RE S E El Globinsko vrtanje pri masovnem miniranju - foto ing. Čelik sko upravna stavba v Radovljici 300.000,00 din, skupaj 900.000,00 din. Iz tekočega priliva skladu skupne porabe v letu 1971 je namenjeno 600. 000, 00 din za posojila za gradnjo individualnih hiš. Po predvidevanjih bo za ta znesek priliv nekoliko prenizek, za- Utrjevanje nasipov s statičnim valjarjem - foto ing. Čelik 17 Obračun dohodka pri poslovanju v zasebnem sektorju pa je naslednji: Realizacija eksterna Realizacija interna Povečanje zalog 11,688.286,90 9.054,60 65.137,16 SKUPAJ CELOTNI DOHODEK Odkupna cena lesa Biološka amortizacija Režija podjetja ______ 8,290.255,07 1, 572. 815, 76 1,696.464,19 SKUPAJ STROŠKI RAZLIKA - DOHODEK 11,762.478,66 11,559.505,02 202. 973, 64 Skupaj je bilo odkupljenih Skupaj je bilo prodanih Poprečni ostanek dohodka po m3 Poprečna biološka amortizacija za m3 znaša Poprečna režija za m3 znaša Poprečna odkupna cena znaša Poprečna prodajna cena znaša 43. 421 m3 43. 230 m3 4. 70 din 36. 38 din 39. 24 din 190. 93 din 270. 58 din PRESEK!_____________ to se v ta namen dodatno razporedi v sklad skupne porabe 50.000,00 din. Sklad skupne porabe je vir finansiranja raznih dotacij in pomoči družbenim in drugim organizacijam in tudi občini, v te namene je razporejeno 200. 000, - To vse skupaj da 1, 655.073, 95 din. Ostanek dohodka din 6, 076. 877, 26 pa je razporejen v poslovni sklad podjetja. Izplačani osebni dohodki v masi so se povečali od leta 1969 do konca leta 1970 za 14 %. To povečanje ustreza tudi povečanju vrednosti točke od 0,042 din na 0, 048 din, ki je prav tako 14 %. Poprečni osebni dohodek v letu 1970 je bil za 182 ur 1.578 din in na število zaposlenih 1.675 din. Jože Podlogar Nagraje- vanje kuharic • Že nekaj let, odkar imamo po • revirjih kuhinje, je problem • nagrajevanje kuharic. Njihove- • ga delovnega časa namreč ni • mogoče izmeriti, saj je de- • ljen. Med pripravo posamez- • nih obrokov je tudi precej ne- • produktivnega prav tako pa tu'- • di prostega časa. Zato pred- • lagam način, po katerem bi • problem lahko zadovoljivo re- • šili. Za samo pripravo hrane porabi kuharica skoroda enako časa, pa naj kuha na primer za deset ali petnajst ljudi. Razlika je le v tem, da je v njenem delovnem času, če kuha za več ljudi, tudi več produktivnega časa. Res pa je, da porabi tudi več časa za razdeljevanje hrane, če kuha za več ljudi, Isto velja tudi za pomivanje posode. Torej nimamo nobenih meril za priznavanje delovnega časa kùha- ric m za primerjanje tega dela z drugimi deli. Nekdaj, ko je imel gozdni obrat Pokljuka dodatni pravilnik za nagrajevanje, so bile kuharice nagrajevane v odvisnosti od števila abonentov in to v razponih po pet oseb. Ker pa se je število abonentov iz dneva v dan menjavalo, se tak način nagrajevanja ni obnesel. Pri nagrajevanju kuharic pač nastopa precej subjektivnih činite-ljev. Lažje je obračunati vse sekače, žičničarje ali nakladalce kot eno samo kuharico. Zato .smo prav revirni gozdarji večkrat tarče najrazličnejših negodovanj . Rešitve tega vprašanja se doslej ni nihče resno lotil. Verjetno pa brez kakršne koli osnove tudi ni mogoče kaj prida narediti. Da bi prispeval k rešitvi tega vprašanja, predlagam naslednjo pot! Že štiri leta zbiram za kuhinjo Mrzli studenec podatke in sicer mesečno število pripravljenih obrokov in izplačane delovne ure kuharicam. Vnesel sem jih za 18 vsako leto posebej v pričujoči grafikon in dobljene točke spojil med seboj. Dobljene krivulje za vsa štiri leta sem izravnal in nova izravnalna krivulja bi lahko služila za obračun kuharic. Ta krivulja predstavlja delovni čas. ki je potreben za pripravo enega obroka pri različnem mesečnem številu obrokov. Za primer vzemimo tegale: v mesecu je bilo 1.100 obrokov. Iz krivulje je razvidno, da pripada pri tem številu obrokov na en obrok 0, 30 ure ali za pripravo 1. 100 obrokov 330 ur. Če bi imeli ugotovljene take krivulje še za nekaj drugih naših kuhinj in še te izravnali, bi tar ko dobili .srednjo vrednost. Ta bi lahko veljala kot merilo za obračun pri nagrajevanju naših kuharic. Kvaliteto njihovega dela pa bi ocenjevali po pravilniku o nagrajevanju. Iz grafikona se da tudi videti, da je priprava večjega števila obrokov hrane cenejša; iz prakse pa tudi vemo, da je pri večjem številu obrokov tudi hrana cenejša ! Uroš Vidmar, dipl. ing. Urediti delavski • • Lani se je pojavil v našem • obratu, ki opravlja gozdno • proizvodnjo pretežno s sezon- • skimi delavci, spet problem - • fluktuacija ali upadanje, nara- • ščanje in nihanje števila de- • lavcev. To brez dvoma odlo- • čilno vpliva na organizacijo • dela v obratu, ki je skoraj • nemogoča. Zato predlagani • ureditev delavskega centra v • dolini, ki bi v veliki meri • zmanjšal odhajanje sezonskih • delavcev drugam in s tem o- • milil težave z iskanjem novili • delavcev. Za pojav fluktuacije sezonskih delavcev je sicer nekaj vzrokov v splošnih razmerah na tržišču delovne sile širom po Evropi, saj je povpraševanje po naših delavcih precejšnje. Tudi zaslužki so drugod bolj privlačni. Seveda pa prispevamo nekoliko k takšnemu stanju tudi sami zaradi neustreznih življenjskih razmer, v katerih delajo naši sezonski delavci. Res je sicer, da je naše podjetje vložilo v preteklosti že veliko denarja za zgraditev delavskih centrov po revirjih. Ti so v večini primerov tudi dobro urejeni. Razvoj in zadnji dogodki pa kažejo, da bo treba tudi. v Bohinjski Bistrici ure diti tak delavski center, kajti s tem bi v veliki meri rešili vrsto perečih problemov. V našem obratu v Bohinjski Bistrici je bilo zaposlenih zadnja leta okrog 180 delavcev, od tega okrog 50 stalnih in okrog 130 ______rmni sezoncev. Pri stalnih delavcih, ki imajo skoroda vsi domove v dolini in prihajajo vsak dan od tam na delo ter se po delu vračajo na svoje domove, ni večjih problemov, če odmislimo težave s prevozi na delo in z dela. Popolnoma drugače pa je pri sezonskih delavcih. Nekateri med njimi so brez vednosti revirnega gozdarja samovoljno zapuščali delo in odhajali v dolino ali na svoje domove. Razumljivo, da zaradi tega organizirano delo v obratu skoroda ni bilo več mogoče ! Kaj torej storiti? To je postalo vprašanje, ki se vsiljuje vsakomur, kdor bi rad pomagal. Večina predlogov govori za primeren delavski center v dolini, saj bi bilo mogoče na ta način urediti naslednje glavne probleme: 1. Večini delavcev bi omogočili sodobna stanovanja z vsemi sanitarijami in urejenimi prostori za osebno nego. Zakaj smo pozabili pohvaliti Cestno podjetje Kranj, ko je tako izvirno in cenen način poskrbelo za rekreacijo. . ! ? PRESEKI Občasno bivališče v Brdih na Jelovici - foto ing. Veber Stavba na Rovtarici (sedež revirja) - foto GG Bled 2. Organizirana kuhinja bi po kvaliteti hrane in higieničnosti njene priprave prav gotovo bolj odgovarjala kot doslej. Odpadel bi drag prevoz hrane, kar je treba narediti v sezoni celo trikrat na teden. Hrano bi lahko kupovali pri grosistu , zaradi česar bi bila cena za vsak obrok nižja od sedanje. Število zaposlenih v kuhinjah in za čiščenje bi se lahko zmanjšalo, saj moramo sedaj zaposlovati za po- 19 trebe našega obrata šest ali sedem kuharic in tri ali štiri snažilke. J. Organizirano prevažanje delavcev na delo in z dela bi zagotovil poleg najvažnejšega, da bi ti prihajali na delo spočiti in bolj zadovoljni, tudi točno vodenje pregleda o opravljenih delovnih obveznostih. Vse naše evidence, analize, kalkulacije in drugo, kar temelji na številu opravljenih delovnih ur, bi bile brez dvoma bolj točne in tudi bolj primerljive. Izognili bi se neenotnemu obravnavanju slabega vremena. V takih primerih bi bili namreč vsi delavci v delavskem centru in ta čas bi s pridom lahko uporabili za sestanke z njimi, za izobraževalne seminarje in podobno, česar sedaj ne moremo zagotavljati. Ob slabem vremenu bi delavci lahko tudi urejali svoje osebne zadeve v raznih uradih in drugače s pridom izrabljali razpoložljivi čas. S tem ne bi izostajali z dela in izgubljali dragocenega časa. Pa še nekaj! Organiziran prevoz na delo in z dela je ne samo boljši ampak tudi cenejši od posamičnega, kot ga predvideva v osnutku pravilnik o prevozih na delo. 4. Rešili bi tudi probleme bolo-vanja naših delavcev. Če delavec zboli, se mora večkrat na teden javiti zdravniku ali zdravstveni ustanovi, vendar v sedanjih razmerah za to nima primernega prevoza. 5. Izboljšala bi se tudi organizacija neposredne proizvodnje. Vemo, da bi morali opraviti posek, spravilo in prevoz iz tako imenovanih letnih revirjev ali oddelkov čimprej. To pa ni mogoče zaradi premajhnih stanovanjskih zmogljivosti in drugih razlogov. S prevozi delavcev na delo in z dela bi ta problem odpravili ter proizvodnjo povečali. 6. Ureditev delavskega centra bi seveda tudi vplivala na zmanj - šanje števila zaposlenih, ker bi lahko razpoložljivi delovni čas bolje izkoriščali brez škode za delavce. Zdi se mi, da tarejo podobni problejni tudi druge obrate. Zato menim, da bi kazalo o njih čimprej razpravljati, kajti jutri - kakor se temu reče - utegne biti že prepozno! Janez Čelik. dipl. ing. Tako smo razvili sušilnico..! e Ko srno v prvih povojnih le- • tih izboljševali stanovanjske e razmere naših delavcev v goss zdu, smo se predvsem trudi-o li urediti vse, kar zagotavlja o primerno spanje in počitek po « delu. Pozneje smo začeli ure- • jati tudi sanitarije, v zadnjem • letu pa je prišlo na vrsto tu- • di vprašanje, kako zagotoviti • učinkovito sušenje obleke in o obutve. Kaže, da so se nove, • doma narejene sušilnice zelo e obnesle in da smo z njimi spet s naredili korak naprej v skrbi • za našega delavca. V starih gozdarskih kočah ni bilo niti najosnovnejših bivalnih prostorov, kaj šele primerna razsvetljava, sanitarije in sušilnice za obleko in obutev. Za umivanje so si delavci iskali v bližini tekočo vodo, obleko in obutev pa so si sušili nad ognjišči. In da bi njihove življenjske razmere izboljšali. srno pričeli postopoma urejati bivalne prostore ter spalnice. Resene pograde so zamenjale postelje -najprej iz lesa in pozneje celo kovinske. Danes so v vseh bivališčih naših gozdnih delavcev na terenu postelje s sodobnimi posteljnimi vložki. Za kopalnice smo začeli skrbeti nekaj let pozneje. Pred sedmimi leti so bile kopalnice v naših delavskih stavbah in delavskih centrih redkost in še tiste so bile zastarele. Zaradi lastnih pobud in zaradi zahtev inšpekcije dela smo začeli urejati tudi to vprašanje. Razmišljali smo o primernih napravah, ki bi bile gospodarne in zadosti robustne za našo rabo. Ko smo urejali stanovanjsko naselje za delavce pri gradnji ceste v Srednji vrh, smo mislili tudi na kopalnico, ki naj bi bila boljša od tiste, ki smo jo za silo postavili pri gradnji ceste v Belci. Z združenimi močmi smo problem rešili. V naši avtomehanični de- 20 lavnici narejeno kopalnico smo preizkusili in ker se je obnesla smo enake kopalnice začeli nameščati tudi drugod. Sedaj so že skoraj povsod po našem terenu. Nekoliko izpopolnjene so v Mojstrani, na Rudnem polju, na Martinčku in kar tri na Rov-tarici. Ker dobro služijo svojemu namenu, lahko rečem, da so se v praksi obnesle. Seveda pa je pri tem posebno vprašanje, kako te kopalnice uporabljajo naši delavci. . ! Ko smo uredili tudi vprašanje umivanja, je ostalo nerešeno sušenje mokre in vlažne obleke ter obutve. Sušilnic za take namene ni bilo niti v sodobno urejenih stavbah. Ljudje so sušili svoje delovne obleke in obutev skrajno preprosto in seveda neučinkovito. Zato smo si zadali nalogo, da čimprej pridemo do primerne sušilnice. V to nas je silila tudi inšpekcija dela. Ko smo urejevali delavski center na Rovtarici, smo morali zagotoviti tudi primerno sušilnico. Služba za varnost pri delu jepovabilak sodelovanju strokovnjaka iz Kranja, da si je ogledal nekaj naših delavskih stanovanj in da bi naredil načrt za sušilnico. Po ogledu je predvidel, da bi nas stal načrt za sušilnico okrog 5.000 dinarjev in da bi nas stala izdelava ene sušilnice blizu 30. 000 dinarjev. Ker smo vedeli, da moramo postaviti sušilnice v vseh naših delavskih stanovanjih, bi pomenilo to precejšnje denarne izdatke. Zato se za tako rešitev nismo odločili, ampak smo začeli razmišljati o cenejših sušilnicah. Zahteve so' bile znane: kar se da nizka cena, možnost uporabe po vsem terenu, enostavnost rokovanja z njo in preprosta montaža. Načelo sušenja s komoro v obliki večjega prostora smo najprej rešili v Belci. Sušilnica dobro dela, vendar rešitev ne ustreza našim delovnim razmeram - ni prenosna. Zato smo sušilnico izpopolnili in mislili na njeno prenosljivost. Naši delavci, ki so med prvimi delali v Švici, so povedali, da tam delavci sušijo svoje obleke v nekakšnih omarah. O tem sem seznanil in se pogovarjal z Jankom Korošcem in potem je za- čela dobivati prva prenosna sušilnica svojo podobo. Z ing. Zdravkom Hafnarjem sva zadevo temeljito premislila in pretehtala. Po najinih zamislih so delavci v naši kovinski delavni-cpzačeli sestavljati sušilni komoro iz pločevine z jeklenim nosilnim ogrodjem. In ker je bila tudi izdelavna cena primerna, smo se odločili prototip iz -delati do kraja. Prvo tako sušilnico smo sklenili postaviti na Rovtarici. Rečeno - storjeno! Z ing. Hafnarjem sva upoštevala pri zasnovi vse naše posebne zahteve, to je cenenost, ogrevanje s trdimi gorivi, naravna ventilacija, prenosnost komo- re in enostavna izvedba ter upo -raba. Med samim delom smo se z delavci v kovinski delavnici stalno posvetovali in nekatere rešitve izpopolnili. Jeseni 1969 smo sušilnico postavili na Rovtarici in kaj kmalu ugotovili, da je izpolnila vsa naša pričakovanja. Mokra delovna obleka se je ■r njej posušila v pol ure! totem sva z ing. Hafnarjem ugotovila, kakšne so pomanjkljivo si nove sušilnice in sklenila predlagati izpopolnitve. Drugo, že .zpopolnjeno sušilnico smo postavili v stavbi na skladišču Rečica. Pokazala je še boljše re sultate. In s tem je bil led pretit. Za naše sušilnice so se za Dii zanimati tudi v drugih go.; Ino-gospodarskih podjetjih, „^PRESESI na /primer v SGG Tolmin, Sloveli j Gradec, Postojna itd. Posebna vrednost naše sušilnice je njena velika zmogljivost, enostavna uporaba in prenosnost. Seveda jo bomo še izpopolnili in najbrž ni daleč čas, ko bomo imeli sušilne komore z avtomatičnim urejanjem sušenja. In najvažnejše pri vsem tem je cenenost. Z denarjem, ki bi ga porabili za sušilnico, kakršno je predvidel strokovnjak iz Kranja, lahko izdelamo kar šest naših sušilnic! Pa še to, da so naše sušilnice uporabne ne samo v gozdarstvu marveč tudi v gradbeništvu, kmetijstvu, v JLA - skratka povsod, kjer so de- lavci J zpostavljeni vsem vremenskim neprijetnostim. Kakor vidite, smo spet obogatili naša prizadevanja za boljše delovne razmere naših delavcev na terenu. Seveda pa z vsem že narejenim ri'e smemo biti preveč zadovoljni, ker je še veliko neurejenega. Gozdarsko delo sodi med najtežja fizična dela, hkrati pa so gozdni delavci še izpostavljeni vremenskim nevšečnostim. K temu prištejmo še intenzivnost dela z mehanizacijo, ki prinaša nove nevarnosti - nova obolenja, ki jih moramo preprečevati ali vsaj zmanjševati. Zato bomo poskušali v prihodnje storiti korak naprej z uvajanjem finskih savn za povečevanje telesne in zdravstvene od- Sušilna komora za sušenje oblek, obutve in perila naših delavcev - foto GG Bled PRESEKI_____________ pornosti naših delavcev in preizkusiti vpliv savne na zdravljenje krvnega ožilja zaradi poškodb od vibracij. Polno je torej še pred nami hvaležnih opravil, ki jih bomo lahko z razumevanjem našega kolektiva uspešno dokončali. Saj gre vendar za boljše delovne in življenjske razmere naših delavcev. . ! dr. Ljubo Djorem Krčne žile in obramba pred njimi • Krčne žile, kakor pravimo po • domače motnjam krvnega pre- • toka v spodnjih okončinah, so • pri nas zelo pogoste. So pre- • cej hud problem tako za • zdravstveno službo kakor zla- • sti za paciente. Zato se le- • tos začenja organizirana bitka • za ublažitev in zdravljenje te • bolezni. O tem bo letos tudi • kongres za medicino dela. • Upamo, da bo tudi vam, dra- • gi bralci, koristilo, če se po- • drobneje seznanite z nastan- • kom krčnih žil in z zdravlje- • njem te bolezni. Po najnovejših statističnih podatkih boleha v Jugoslaviji zaradi sprememb na ožilju spodnjih okončin najmanj dva milijona ljudi! Zaradi takih sprememb na ožilju bolehajo na motnjah v krvnem obtoku predvsem zaposleni v industriji in delavci, ki opravljajo svoje delo pretežno stoje. Strokovnjaki se zato trudijo to zlo, kolikor je mogoče, zmanjšati. Pri tem pa si še niso docela na jasnem, kako preprečiti naraščanje števila bolnikov, kako obvarovati naše otroke, da ne bodo trpeli zaradi enakih težav. Statistični podatki opozarjajo, da so motnje v krvnem obtoku spodnjih okončin bolj pogoste pri ljudeh, ki veliko svojega delov- nega časa stojijo. Strokovnjaki navajajo tudi primerjalne podatke, ki povedo, da je invalidnost zaradi te bolezni večja, kot je bilo to videti doslej, in da zaradi te bolezni izgubi naše gospodarstvo najmanj toliko kot zaradi epidemij gripe. ysi veste, da je cela kopica tako imenovanih "stoječih" poklicev, pri katerih delavci zvečine stojijo. Tudi v gozdarskih poslih je tako. Zato so nevarnosti za motnje v krvnem obtoku precejšnje; še zlasti, ker vsi ogroženi delavci ne veste, kako je mogoče možnosti za to bolezen zmanjšati. Kdo izmed naših bralcev ve na primer o posebnih vajah, s katerimi je mogoče med delovnim odmorom pospešiti krvni obtok v nogah? In kdo sploh razmišlja o tem, da je on sam ali njegov sodelavec venomer izpostavljen nastanku krčnih žil? In koliko je danes pri nas delovnih organizacij, ki so se že resno lotile tega problema ter začele uvajati pripomočke in napotila, ki jih predlagajo v boju proti tej bolezni strokovnjaki? Ko se je naš davni prednik postavil na zadnje noge in začel uporabljati sprednje noge kot bodoče roke, ni mogel predvidevati, kakšne posledice bodo morali prenašati mnogi njegovi nasledniki čez mnoga tisočletja. Nikakor ni mogel predvideti ene izmed nezaželenih bolezni, na primer poslabšanje krvnega obtoka v nogah, ki se pogosto konča s krčnimi žilami. Ta bolezen sodobnega človeka je sploh med najbolj razširjenimi. Po podatkih več avtorjev zboli za njo več kot polovica vsega prebivalstva. Zato je prav, če si za boljše razumevanje nastanka motenj v krvnem obtoku in razvoja krčnih žil najprej prikličemo v spomin nekaj znanja o normalnem krvnem obtoku.’ Vsi veste, da poganja kri po telesu v najbolj oddaljene dele srce. Ko ta prepoji telo in odda celicam prepotrebno hrano ter kisik in sprejme iz njih razkrojen ostanke, jo srce poganja nazaj k sebi. Pravilno pretakanje s hrano in kisikom bogate krvi v vse dele telesa in iz najbolj oddaljenih delov telesa z razkrojnimi ostanki zasičene krvi proti srcu omogočajo po- 21 sebne zaklopke v venah - žilah dovodnicah. Tako pretakanje krvi omogočajo moč srca, pritisk neve krvi, ki prihaja, gibanje mišic ob venah (zlasti pri delu), utrip žil odvodnic - arterij, ki se prenaša na v bližini potekajoče vene, vsrk srca itd. Iz povedanega je razumljivo dvoje; da bo krvni obtok toliko težji in počasnejši, kolikor se kri zbira in odteka iz srca v bolj oddaljene predele telesa -zlasti v spodnje okončine; in da bo kri zastajala ter da bo obtok oviran, če kateri koli od sistemov, ki sodelujejo v krvnem obtoku, odpove. Največkrat pride do krčnih žil zaradi naslednjih vzrokov: 1. Določena nagnjenost k razvoju krčnih žil je že prirojena. V nekaterih družinah se pojavljajo krčne žile pogosteje kot v drugih družinah. Gre lahko za razvojne napake v ožilju, njegovi zgradbi in razvejenosti, ali pa gre lahko za splošno slabost tistega gradiva v žilnih stenah, ki odloča o njihovi večji ali manjši prožnosti in odpornosti. Gre pa lahko tudi za povezavo teh dveh vzrokov med seboj. 2. Pridobljene motnje v obtoku, ki jih ni malo med vsem življenjem. Med njimi so posebno pomembne vse tiste, ki ovirajo odtok krvi zaradi pritiska na žile: na primer pri nosečnosti, pri razvoju kake bule v mali medenici ali v trebuhu, zaradi močnega podvezovanja okončine, zaradi zarastline itd. Posebno so pomembne okvare ožilja samega; na primer poškodbe, vnetja, različne spremembe pod vplivom hormonov, prehrane itd. Vse to namreč poškoduje zaklopke, ki zaradi tega ne zadržujejo krvi, da ta prosto pada v nižje ležeče dele telesa - v noge oziroma stopala. Prezreti ne smemo tudi tistih motenj in okvar, ki nasploh ovirajo ali otežkočajo obtok. To so močneje ploska stopala, posledice poškodb, kot so zlomi goleni, večjih brazgotin po ranitvah in končno tudi način življenja ter poklic. ( Nadaljevanje in konec prihodnjič! ) ILOVICE Bodi tudi ti eden izmed 70.000..! Ne bomo na dolgo in na široko razlagali, kako zelo odgovorna je družbena naloga, ki si jo je zadal Rdeči križ Slovenije z vsakoletno organizacijo krvodajalskih akcij. Namesto da utemeljujemo pomen takega humanega dejanja, priporočamo .vsakomur, ki se počuti zdravega, naj sporoči najbližjemu občinskemu odboru Rdečega križa svojo pripravljenost darovati kri. Dobil bo sporočilo z vsemi nadrobnimi napotki, kje in kdaj bo najprej pregledan, predilo mu bodo odvzeli kri. Razpored krvodajalskih akcij na Gorenjskem je za letos naslednji: BESEEL a Kranj - od 24. do 31. marca ter 1. in 2. aprila; a Radovljica - 15. in 16. julija ter od 22. do 25. decembra; a Tržič - 29. in 30. oktobra; a Jesenice - od 15. do 20. novembra. V najavljenem času za krvodajalske akcije bodite pozorni na letake in lepake, ki bodo opozarjali občane, kdaj točno in kje je mogoče dati kri!- RDEČI Križ SLOVENIJE Priporočilo # Skupščina občine Radovljica » nam je poslala opozorilo, ki a je namenjeno graditeljem sta-® novanjskih hiš pred nakupom 9 zemljišč. Skupščina Radovljica opozarja vse tiste občane, ki nameravajo graditi stanovanjske ali počitniške hiše na območju te občine ter v ta namen nameravajo kupiti zemljišče, da morajo OBVEZNO PREVERITI NA ODSEKU ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE skupščine občine Radovljica ali na zavodu za urbanizem Bled, ALI JE ZA NAKUP PREDVIDENO ZEMLJIŠČE ZA NAMERAVANO GRADNJO ZAZIDLJIVO! rdeči križ Slovenije vas vabi na odvzem krvi • • Kakor vsako leto bo tudi le- • tos organizacija Rdečega kri- • ža poskušala pridobiti za od- • vzem krvi okrog 70. 000 krvo- • dajalcev. Zakaj ne bi bil eden • izmed njih tudi ti, cenjeni • bralec? S svojim človekoljub- • nim dejanjem boš morda re- • šil življenje, ohranil družini • očeta ali mati ali pa morda • pomagal nekomu k ozdravitvi. • Morda pa jo boš celo sam po- Sedež manipulacije na novem skladišču okroglega lesa na Rečici -foto GG Bled 23 FRESEEI Šoferji tovornih in terenskih vozil razširjajo svoje znanje o novih cestnoprometnih predpisih - foto GG Bled Zadnje čase se pogosto dogaja, sporočajo z oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Radovljica, da graditelji stanovanjskih in počitniških hiš kupujejo nezazidljiva zemljišča ter potem poskušajo izsiljevati pristojne organe za lokacijska oziroma gradbena dovoljenja. Zato opozarjajo vse interesente za gradnjo omenjenih objektov, da nobenemu prosilcu ne bodo izdali gradbenega ali lokacijskega dovoljenja za gradnjo na zemljiščih, ki niso predvidena za gradnjo stanovanjskih ali počitniških hiš. Za cenejšo proizvodnjo Že nekajkrat smo v našem podjetju razpravljali o možnosti, da bi podjetje prodalo motor, žage delavcem, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Nekatera druga gozdna gospodarstva so to že storila in določila odškodnino, ki jo delavci s svojimi žagami prejemajo za opravljeno delo. Sedaj razpravljamo o taki rešitvi spet tudi pri nas. Zagovorni- ki takega koraka pravijo, da se bo s tem proizvodnja občutno pocenila, ker bodo delavci sami skrbeli za ročno orodje. Seveda bo treba pred dokončno odločitvijo o tem vprašati delavce, ki z žagami delajo, in pri odločanju upoštevati ne samo ekonomske ampak tudi socialne in druge dejavnike. Sklenili so Delavski svet podjetja je sprejel na seji 26. februarja nekaj sklepov. o Sredstva za biološko amortizacijo in za ceste naj se formirajo v višini 15 % od kubičnega metra lesa blagovne proizvodnje in sicer 11 % za biološke namene in 4 % za ceste. Sredstva za gospodarjenje z zasebnimi gozdovi se formirajo od prodajne cene lesa za blagovno proizvodnjo in sicer: - les iz gozdnih površin 15 % - les iz negozdnih površin 10 % - les iz vrtov 5 %. Les iglavcev za neposredno lastno uporabo v kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu se določi v kvoti za vsak obrat in sicer 15 % od blagovne proizvod- nje v letu 1970. To kvoto bodo razdeljevali sveti gozdnih posestnikov na gozdnih obratih. • Gozdno gospodarstvo Bled pristopi k republiškemu računskemu centru z enim deležem, kar predstavlja glede na sedanje število kupljenih deležev okrog 400.000 dinarjev. • Za rekonstrukcijo ceste Jesenice - Planina pod Golico prispeva naše podjetje v treh letnih obrokih 250.000 dinarjev. • Za delegata v kulturno skupnost radovljiške občine se imenuje Nikolaja Lapuha, Bernarda Tonejca pa se imenuje za zastopnika na konferenci SZDL. Tudi za šolsko leto 1970/71 so odobrena sredstva za štipendiranje svojcev kmetov - gozdnih posestnikov. Za te namene je določeno 20.000 novih dinarjev. Letos je na seznamu 9 štipendistov in sicer 6 na visokih in višjih šolah ter 3 na srednji in poklicni šoli. Prvim je določena štipendija oziroma podpora 150.000 dinarjev na mesec, drugim pa 100.000 dinarjev na mesec. Prosta, delovna mesta • Komisija za kadre in izobra- • zevanje je 2. marca letos • razpravljala o prostih delov-« nih mestih, ki so ostala ne-a zasedena zaradi upokojitve na-0 ših delavcev ali ki so bila 0 določena s sistemizacijo. Delovna mesta, o katerih je komisija razpravljala in predvidela, naj bi bila čimprej zasedena, niso bila objavljena v javnih sredstvih obveščanja, saj gre v bistvu le za nove razporeditve PRESEKI delavcev, ki so* že člani naše delovne skupnosti in želijo spremeniti delo. Kljub temu, da so bili člani delovne skupnosti o teh delovnih mestih že obveščeni, objavo ponavljamo tudi v našem glasilu: TEHNIK ZA GOZDNO MEHANIZACIJO - Razen GO Radovljica imajo vsi drugi gozdni obrati po sistemizaciji to delovno mesto. ADMINISTRATOR - To delovno mesto je prosto v gradbenem obratu in v kadrovskem sektorju. KNJIGOVODJA OBRAČUNA DROBNEGA INVENTARJA IN MATERIALA - To delovno mesto je prosto v finančnem sektorju. EVIDENTIČAR - To delovno mesto je sistemizirano v transportnem obratu. VODJA LESNEGA SKLADIŠČA -To delovno mestò je sistemizirano v gozdnem obratu Radovljica. Kandidati za objavljena prosta delovna mesta naj takoj pošljejo svoje prijave kadrovskemu sektorju! VODORAVNO 1. glej sliko, 5. lepljiv izcedek iglavcev, postranski gozdni proizvod, 10. cestni zavoji, vijuge, 11. prva faza gozdne proizvodnje, 12. glej sliko, 15. konica, šilo, 16. v načrtu predviden posek, 17. .ploščinska mera, 18. nekdanji lastnik fužin v Bohinju, 20. kraj pri Tržiču, 22. delavec pri drči, 24. konj sive barve, 26. nikalnica, 27. nočno zabavišče, 29. sladka žgana pijača, 31. osebni zaimek, 32. priprava za čiščenje, 34. tiskovna agencija, 36. 5. črka abecede, 37. predlog, 38. naša reka, 40. vzorni, popolni, 43. španski spolnik, 44. izvor, izhodišče, 46. meniško oblačilo, 48. močnata jed, 50. vrsta vrbe, 51. element gozdnega sestoja, 55. kemični znak za natrij, 56. spodnji odebeljeni del debla, 58. odgovor na povabilo ali klic, 60. Albert Jakopič, 61. posek na golo, 62. zafeetek abecede. NAVPIČNO 1. popek, 2. lesno industrijsko podjetje, 3. skrajšano moško ime, 4. stari očka, 5. najtežja faza gozdne proizvodnje, 6. gradbeniška povezava dveh bregov (množina), 7. okrajšsmo ostali, 8. neprava, "manjvredna" roka, 9. obračunavanje zaslužr ka po storjenem delu; sozvok, 12. glej sliko, 13. grob, trd (človek), 14. Sveta gora, pogorje v Grčiji, 19. motenje, oviranje dela, 21. pristanišče v Kvarnerskem zalivu, 23. zgornji del telesa, 25. orodje pri spravilu, 28. rajon, okoliš, 3o. razkrivanje, analiza, 33. trate, neobdelan travnat svet (množina), 35. severovzhod, 36. dom Anice Černejeve, 38. orodje gozdnega delavca, 39. najmlajša geološka doba, 41. okrajšava za ešalon, 42. proizvod gozda, 45. amper, 47. zmikavt, 49. osebni zaimek, 51. spodnji del steklenice, 52. oranje, zorana zemlja, 53. varnostno obveščevalna služba, 54. vzvišena lirska pesem (množina), 57. vas pri Ljubljani, 59. Zveza komunistov. "PRESEKE" izdaja delavski svet Gozdnega gospodarstva Bled, ureja pa jih uredniški odbor - odgovorni urednik Franc Lakota, tehnični urednik Zdravko Hafnar, dipl. ing. - drugi člani uredniškega odbora so: Janez Košir, dipl. ing., Peter Lakota, dipl. ing. Peter Zorec, dipl. ing.,. - tisk delavska univerza "Tomo Brejc" v Kranju. --------------------------------'