GLASNIK URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BEZlGRAD • CENTER • MOSTE-POLJE 0 ŠIŠKA 0 VIC-RUDNIK • ZAGORJE vo SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA LJUBLJANA, 8. OKTOBRA 1968 LETO XV., ST. 24 MESTNI SVET Na podlagi 4., 6., 35. in 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem Poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. 1. SFRJ, št. 35/65), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, 11/64 in 36/65) ter 27. in 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), je Mestni svet na 17. redni seji dne 2. oktobra 1968 sprejel ODLOK o minimalnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje. 1 2 3 1. člen S tem odlokom se določajo minimalni normativi za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov ter način delitve sredstev stanarin in najemnin za investicijsko in tekoče vzdrževanje. 2. člen Investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov gre v breme sredstev organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, ki se v ta namen formirajo iz dela stanarin in najemnin. Tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav gre v brenie sredstev hiše, ki se v ta namen formirajo iz dela stanarin in najemnin po tem odloku. Stroške tekočega vzdrževanja stanovanja plača stanovalec, stroške tekočega vzdrževanja poslovnih prostorov po najemnik. Tl stroški niso Sajeti v stanarini oziroma najemnini. 3. člen Za investicijsko vzdrževanje hiš, stanovanj ter poslovnih prostorov po določilih tega odloka se štejejo delne Mi celotne zamenjave elementov, konstrukcij in opreme in sicer srednja in velika popravila stanovanjskih hiš ali stanovanj in poslovnih Prostorov, zlasti pa: , — obnova (zamenjava) strešne kritine, , — popravilo, zamenjava in re- konstrukcija strešne konstrukcije, — popravilo in nadomestitev strelovodov, — nadomestitev skupnih televizijskih in radijskih anten, — nadomestitev Instalacij in opreme v skupnih pralnicah in sušilnicah, — popravila^ ali zamenjava vseh mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov v stanovanjski hiši, ki niso posledica nepravilne uporabe, — zamenjava dotrajane vodovodne in plinske instalacije, hišne kanalizacije ter plinskega in kanalizacijskega priključka, — odstranitev škode in popravila, ki so nastala vsled pokanja kanalizacijskih ali vodovodnih instalacij, — vsa popravila in ■ zamenjava dotrajane centralne ali etažne kurjave, toplovodne instalacije in hišnega priključka, — popravila in nadomestitev centralnih bojlerjev daljinskega toplovodnega omrežja, — vsa popravila in zamenjava delov osebnega in tovornega dvigala, — obnova fasade, — vsa popravila in zamenjava stopnišč, . — vsa večja popravila in nadomestitev drvarnic in drugih" pomožnih objektov na dvorišču pri starih stanovanjskih objektih, — popravila in obnova vertikalne ter horizontalne izolacije, — popravilo in zamenjava stropov, stropne konstrukcije in podov, — pleskanje kompletnih oken in vrat na fasadah, rolet, vetrnic, balkonskih in dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegolovov in strelovodov, — stroški tehničnih, finančnih in administrativnih opravil, priprave in izvajanja investicijskega vzdrževanja. Iz sredstev za Investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš se lahko financirajo tudi ostale tehnične Izboljšave stanovanjskih hiš in stanovanj, vendar pod pogojem, da se po izvršitvi del opravi ponovno vrednotenje stanovanj glede na izvršene izboljšave in temu primerno zviša stanarina. 4. člen Poleg del iz 3. člena tega odloka se šteje m investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla njihova normalna doba trajanja. Stroški zaradi poškodbe elementov in opreme v stanovanjih In poslovnih prostorih po krivdi uporabnikov gredo v njihovo breme. V breme stanovalcev ali najemnikov gredo tudi stroški, ki nastanejo vsled nepravilne uporabe posameznih elementov in opreme v stanovanju oziroma poslovnem prostoru. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s posebnim splošnim aktom poprečne dobe trajanja posameznih elementov in opreme v stanovanjskih hišah, stanovanjih In poslovnih prostorih. V primeru ugotovitve, da je predčasna iztrošenost elementa ali opreme posledica neustreznega projekta, nekvalitetnih materialoy in slabe vgraditve, gredo stroški zamenjave na račun organizacije za gospodarjenje s stanovanjsko hišo. 5. člen Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov se po določilih tega člena štejejo vsa manjša popravila stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter vsi stroški v zvezi z normalno uporabo stanovanjskih hiš, zlasti pa: a) tekoče vzdrževanje Stanovanj in poslovnih prostorov, ki gre v breme stanovalcev oziroma najemnikov in ni vračunano v stanarini oziroma najemnini: — pleskanje notranjih oken in vrat, ki niso na fasadnih zidovih, — beljenje in slikanje stanovanj ter zamenjava tapet, — čiščenje lončenih peči in štedilnikov, — popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal in električnega zvonca, — popravilo in pleskanje vseh mizarskih del in vgrajenih omar, — popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in okovja, — nadomestitev vseh vrst tesnil pri vodovodnih pipah, baterijah v kopalnici ali kuhinji, — popravila in nadomestitev iztočnih pip in mešalnih baterij ter nadomestitev umivalnikov, pomivalnih korit in kopalnih kadi med potekom amortizacijske dobe trajanja, — čiščenje in odmaSttve straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi, — popravilo in nadomestitev straniščnih desk ter škatel za toaletni papir kot tudi poteznih vrvic z ročajem, — pleskanje oljnih površin v kuhinjah, kopalnicah in straniščih, — nadomestitev stekel na oknih in vratih, — čiščenje in struženje parketa, — zamenjava Samotne obloge in rešetk pri kaminih in zidanih štedilnikih, — potrebne dodatne prezidave lončenih peči, — pregled in čiščenje električnih in plinskih štedilnikov ter bojlerjev, — redni kontrolni pregledi električnih in plinskih števcev, — manjša popravila električne instalacije, podov, pragov in podobnega v stanovanju, — popravilo in zamenjava grelnih plošč in stikal pri električnih štedilnikih, — popravilo in zamenjava električnih grelcev in termostatov pri električnih bojlerjih, •— popravilo infra peči, — popravilo vrat, oken ter zastorov na zunanjih oknih in vratih, — redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanjih, — čiščenje greznic v primerih, kadar stanovalec ne plačuje kanalske pristojbine, — vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja ali zaradi poškodb s strani koristnika. Stanovalec je dolžan plačati tudi vse dodatne instalacije ali opremo, ki jo vgradi v stanovanje na svojo željo, zlasti nakup in montažo dvo-tarifnih električnih števcev ter stikalnih ur in druga dela, ki gredo neposredno v njegovo korist. Imetniki stanovanjske pravice so dolžni poleg plačila stanarine in stroškov tekočega vzdrževanja, ki gredo v breme stanovalcev in niso vračunani v stanarini, plačati še: — porabo vode, elektrike, plina, stroškov odvoza smeti ter uporabo kanalizacije, — stroške za centralno kurjavo, vključno s stroški odvoza pepela in osebnih dohodkov kurjača (bruto osebni dohodki), — celotne stroške etažne kurjave oziroma drugih načinov ogrevanja stanovanja; b) tekoče vzdrževanja stanovanj, stanovanjskih hiš In skupnih delov v zgradbi, ki gredo v breme sredstev hiše: — vzdrževanje dostopnih poti, zelenih površin, parkirnih prostorov in dvoriščnih zgradb ter ograj na funkcionalnem zemljišču zgradbe, — manjša popravila skupnih prostorov v primem poškodb, vodovodnih naprav, in podobno, — manjša popravila . v kotlarni centralnega ogrevanja, — delna 'zamenjava strešne kri- 4- manjša popravila ravpih streh, balkonov, in teras, . — čiščenje in manjša popravila kleparskih zaščitnih del, čiščenje žlebov in peskolovcev, — popravilo strelovoda, preizkus prevodnosti, — popravilo stikov in1 ventilov na instalacijah plinovoda ih centralnega ogrevanja v skupnih prostorih in stanovanjih, — popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji, — popravila in vzdrževanje prostorov in opreme skupnih pralnic in sušilnic, — zarpenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah v skupnih prostorih, — popravila in čiščenje plinskih, električnih in centralnih bojlerjev, ki so nameščeni v skupnih delih zgradbe, — popravilo in zamenjava dimniških vralec in popravilo kap dimnikov, — prelaganje lončenih peči, — stroški servisov za osebna in tovorna dvigala, — popravilo ometa in fasade v skupnih prostorih, — manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih, — nadomestitev platnenih zaves na zunanjih oknih, — manjša popravila in prelaganje parketa, — pleskanje kompletnih vhodnih vrat in stopnišča oziroma hodnika v stanovanje, — pleskanje instalacij v zgradbi in stanovanjih, ki se nahajajo izven zidu, to je centralne kurjave, plina in radiatorjev, — manjša popravila električne instalacije, podov, pragov in drugih naprav v skupnih prostorih, — vzdrževanje skupnih TV naprav, — vzdrževanje jaškov in zaščitnih mrež, — čiščenje hišne kanalizacije in priključka na zgradbe, — popravilo vhodnih vrat v stopnišču in v hit v skupnih prostorih, — stroški deratizacije zgradbe, — stroški zavarovanja zgradbe, — čiščenje skupnih delov zgradbe (delo in material), — čiščenje dimnikov, — stroški za uporabo električne energije v skupnih prostorih in napravah, — stroški čiščenja snega s streh in strešnih vencev ter vseh hodnikov pred zgradbo, — sl roški za požarnovarnostne naprave, — stroški tehničnih, finančnih in administrativnih opravil, priprave in izvajanja tekočega vzdrževanja. V stroške stavbe, ki se plačajo iz tekočega vzdrževanja, spadajo tudi stroški neposrednega upravljanja zgradbe, v katere spadajo osebni dohodek hišnika oz. upravitelja, nabava zastav in drogov za zastave, oglasnih desk, okvirjev za hišni red, seznama stanovalcev ter najnujnejše opreme prostorov, v katerih posluje hišni svet. 6. člen Višina sredstev za kritje stroškov tekočega vzdrževanja' stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki so v družbenem upravljanju in so našteti pod bj točko 5. člena tega odloka, določi po predhodni razpravi na skupščini stanovalcev delavski svet organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v • širši sestavi, v zavisnosli od starosti stanovanjske hiše tako, da določeni odstotek ne sme presegati 27 % od stanarine. Del najemnine poslovnih prostorov, ki se nameni za tekoče vzdrževanje skupnih delov hiše, se določi s posebnim splošnim aktom stanovanjskega podjetja, pri čemer pa znesek na m* koristne površine, namenjen za to, ne more biti manjši od zneska dela stanarin iz 1. odstavka tega člena. S sredstvi iz prejšnjega odstavka razpolaga organ upravljanja hiše, ki pooblasti svojega predstavnika za podpisovanje vse finančnbmaterial-ne dokumentacije. 7. člen Iz ostanka stanarine in najemnine za prostore, ki so v družbenem upravljanju, se krijejo tudi stroški zborov stanovalcev in stroški stanovanjskega podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori. 8. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjsko hišo izvaja dela na investicijskem vzdrževanju' in sanaciji stanovanjskih ter poslovnih zgradb v skladu s sprejetim programom v okviru sredstev, ki jih ima na razpolago. 9. člen Etažni lastniki v zgradbah z mešano lastnino, ki so v upravljanju organizacije za gospodarjenje, so dolžni prispevati sorazmeren del dejanskih stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje v smislu določil 16. in 17. člena zakona o lastnini na delih stavb (Ur. 1. SFRJ, številka 43/65 in 57/65). 10. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje ter upravljanje (Glasnik, št. 26/67). 11. člen Določila 5. in 6. člena tega odloka sc uporabljajo pri programiranju in obračunu stroškov tekočega vzdrževanja za leto 1968. 12. člen Ta odlok začn'e veljati osmi dan po objavi v Glasniku. St.: 010-086/68 Datum: 2. 10. 1968 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing., I. r. 87 Na podlagi drugega odstavka 45. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Ur. 1. SFRJ, št. 1/67 in 30/68), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. SFRJ, št. 26/65 in 15/67), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64 in 36/35) in 27. ter 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), je mestni svet na 17. redni seji dne 2. oktobra 1968 sprejel > ODLOK o potrditvi tržnega reda na živilskih trgih v Ljubljani 1. člen Potrdi se tržni red na živilskih trgih v Ljubljani, ki ga je sprejel zbor delovne skupnosti komunalnega podjetja »Ljubljanski živilski trgi« dne 26. septembra 1968. 2. člen i . Z denarno kaznijo v znesku 20 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor prodaja izven stalnih trgov brez dovoljenja komunalnega podjetja »Ljubljanski živilski trgi« (5. člen); 2. kdor prodaja na trgih alkoholne pijače (13. člen); 3. kdor ne prodaje na določenem prostoru in mestu oziroma kdor prodaja s tal (14. člen); 4. kdor je blago prodal, pa ne zapusti prodajnega mesta (17. člen); 5. kdor prodaja perutnino, golobe, kunce in druge male živali izven določenih prodajnih mest, ali jih prodaja skupaj z živili (19. člen); 6. kdor ne prodaja malih živali v primernih kletkah ali košarah, oziroma kdor ne krmi in ne napaja živali (20. Člen); 7. kdor muči in kolje živali na trgu (21. člen); 8. kdor prodaja zelišča in užitne gobe izven določenih mest ali jih ne označi z domačim imenom in svojim točnim naslovom (22. člen); 9. kdor prodaja mlečne izdelke izven prostorov, določenih v ta namen (23. člen); 10. kdor ne prodaja na istem mestu istočasno le istovrstno blago (27. člen); 11. trgovska podjetja in proda- jalci izdelkov obrtnih delavnic, i ki ne označijo prodajnega mesta, z ustrečmo firmo (28. člen); ,, 12. kdor ne odlaga odpadkov v smetnjake (34. člen); 13. prodajalec, ki ne vzdržuje reda in snage na svojem prodajnem prostoru ali mestu (35. člen); 14. prodajalec živil živalskega izvora, ki ni na prodajnem mestu oblečen v belo haljo ali predpasnik in ne nosi belih narokavnikov (37. Čl.); 15. kdor otipava živila (38. člen); 16. kdor dovaža blago izven dovoljenega časa (40. člen); 17. kdor odvaža neprodano blago z motornim vozilom pred koncem tržnega časa (41. člen). Denarne kazni iz prejšnjega odstavka izterjajo takoj na mestu pristojni inšpektorji, delavci milice in pooblaščeni delavci komunalnega podjetja »Ljubljanski živilski trgi«. 3. člen GLASNM1 _________ člen), se kaznuje po določilih 3. točk* 73. člena temeljnega zakona o bi®-govnem prometu (Ur. 1 SFRJ, števl 1/67 in 30/68). 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloM neha veljati odlok o tržnem re