Naravni plin in slovensko gospodarstvo
Mejra Festic,1 France Križanič2, Sebastijan Repina3
1Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Razlagova 14, Maribor, mejra.festic@uni-mb.si; in EIPF Ekonomski inštitut, Prešernova cesta 21, Ljubljana, mejra.festic@eipf.si 2Ministrstvo za finance, @upan~i~eva 3, 1000 Ljubljana, france.krizanic@mf-rs.si 3EIPF Ekonomski inštitut, Prešernova cesta 21, Ljubljana, sebastijan.repina@eipf.si
V ~lanku empiri~no preverjamo intenziteto vpliva dinamike gibanj cene plina na posamezne dejavnosti slovenskega gospodarstva. Gibanje cene plina seveda lahko pomaga pri prognoziranju gibanja oskrbe z elektri~no energijo, plinom, paro in toplo vodo, kakor tudi proizvodnje kovin, proizvodnje tekstilij, usnja, obutve, usnjenih in krznenih izdelkov, obla~il, proizvodnje vlaknin, papirja, kartona ter izdelkov iz papirja in kartona, proizvodnje izdelkov iz gume in plasti~nih mas, predelovalne dejavnost in proizvodnje pohištva, proizvodov za vmesno porabo ter reciklaže.
Ključne besede: cene plina, razpoložljiva koli~ina plina, proizvodnja po gospodarskih dejavnostih.
1 Uvod
Sprejetje evropskih direktiv o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (2003/55/ES), (Direktiva o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom (2004/67/ES) in Direktiva o proizvodnji in distribuciji energetskih surovin (2001/77/EC in 2003/54/EC)) določa smernice razvoja plinskega energetskega omrežja tudi v novih državah članicah in pridruženih članicah. Javna agencija RS za energijo določa splošne pogoje za dobavo zemeljskega plina iz omrežja. Od julija 2004 velja v državah EU Uredba o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (1228/2003), ki opredeljuje razpoložljive zmogljivosti omrežja in zahteva uporabo tržnih metod pri dodeljevanju prostih čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Svet EU je z Uredbo štev. 1223/2004 Sloveniji odobril prehodno razdobje pri dodeljevanju prostih čezmejnih zmogljivosti, kar je omogočilo Sloveniji tudi netržne metode dodeljevanja prostih zmogljivosti (do največ polovice skupne razpoložljive zmogljivosti) do julija 2007. Uredba EU iz leta 2005, ki ureja dostop do omrežij zemeljskega plina, je namenjena oblikovanju nediskriminatornih pravil za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina ob upoštevanju značilnosti nacionalnih oziroma regionalnih trgov (Morgan 2006, European Commision 2006).
Leta 2007 se je oblikoval širši pristop glede skupnih evropskih interesov na področju energetike oziroma plina, kar naj bi - ob upoštevanju evropskih direktiv - izboljšalo delovanje solidarnostne sheme za primere motenj pri dobavi energije oziroma plina (Jaffe et all. 2005). Države članice naj bi dodelile nacionalnim regulatorjem, ki se določijo na ravni EU, orodja za čezmejni prenos plina, vključno z nediskriminacijskim dostopom do omrežja, tarifami za prenos, dodeljevanjem zmogljivosti in določe-
nim časovnim razporedom ponudbe na trgu. Upoštevanje direktiv naj bi tako zagotovilo gospodarno in učinkovito uporabo plina, izboljšano plinsko infrastrukturo, vzpodbudila naložbe, ki bi izboljšale skladiščenje. Nadaljne investicije v energetsko infrastrukturo so potrebne tudi z vidika evropskih smernic, ki zahtevajo kapacitetne možnosti oblikovanja zalog (in sicer, 90 dnevnih zalog nafte in naftnih derivatov, zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina).
Energetski razvoj Slovenije naj bi do leta 2013 dajal prednost ukrepom varčevanja za zmanjšanje rasti porabe energije največ do ravni, določene z nacionalnim energetskim programom, kar bo ob povečevanju gospodarske rasti z energetsko intenzivnimi investicijami omogočilo, da se bo zmanjševanje energetske intenzivnosti približalo 3,5 % letno (Urbančič et all. 2005). S tem bi Slovenija do leta 2013 več kot razpolovila sedanji presežek nad povprečjem EU-15 in se uvrstila med energetsko učinkovitejše države. Temeljni pogoj za uresničitev takih usmeritev je večplastna javna podpora energetsko, surovinsko in emisijsko manj zahtevnim gospodarskim in infrastrukturnim sistemom, pri čemer se od investicij v energetsko infrastrukturo pričakuje izboljševanje zanesljivosti in kakovosti energetske oskrbe (Križanič and Oplotnik 2006).
Razvoj evropskega enotnega trga z energijo bo omogočil uživanje koristi varne oskrbe in nižjih cen, kar pa zahteva razvoj medsebojnih povezav, izboljšanje prenosne infrastrukture in dosledno izvajanje pravil Skupnosti o konkurenci (Brečevič 2003). Z vzpodbujanjem raznolikosti vrste energije, države porekla in tranzita se ustvarjajo pogoji za rast, večjo zaposlenost, boljše socio-ekonomsko okolje in večjo varnost energetske oskrbe. Brez dodatnih fizičnih zmogljivosti ni mogoče vzpostaviti konkurenčnega in enotnega evropskega trga, kar pomeni
večjo energetsko »vpetost« gospodarstev oziroma večje medsebojno povezovanje v evropskem plinskem omrežju in manjšo potrebo po prostih zmogljivostih, ščasoma pa tudi nižje stroške (Mulder and Zwart 2006, Serletis and Shahmoradi 2005). Zmogljivosti plinskega omrežja naj bi omogočale prenos zemeljskega plina za termo-energetske objekte, za industrijske odjemalce in gospodinjstva ter omogočale naj bi proste zmogljivosti za tranzit zemeljskega plina. Nadgradnja in izgradnja novega prenosnega omrežja za plin bi omogočila diverzifikacijo in zanesljivost oskrbe s plinom.
Oblikovanje partnerstev med državami ob Kaspijskem in Sredozemskem morju, severne Afrike in Bližnjega vzhoda izboljšuje oskrbo s plinom v Evropi. Nova strategija Evrope in Afrike predvideva medsebojne povezave energetskih sistemov, kar bi - ob ustreznem omrežju za prenos plina - razpršilo tudi oskrbo Slovenije s plinom (Sagen et all. 2004, Sagen et all. 2006).
Oblikovanje enotnega trga plina narekuje znatne investicije v plinovode, ki bodo omogočili večji tranzit plina. Glede na rastočo porabo plina v gospodinjstvih, energetiki in tudi v industriji ter zahteve po oblikovanju enotnega trga plina, lahko pričakujemo od nadaljnih investicij v plinsko infrastrukturo sledeče pozitivne učinke na narodno gospodarstvo:
■	večjo vpetost gospodarstva v energetsko infrastrukturo držav EU,
■	večje kapacitete za skladiščenje,
■	znižanje izgub pri prenosu in distribuciji plina,
■	zniževanje stroškov prenosa plina,
■	večjo učinkovitost notranjega trga plina, znižanje cen, višji standard storitev in večjo konkurenčnost gospodarstva,
■	večjo razpršenost odvisnosti od izvoznikov plina,
■	povečanje prihodkov iz naslova omrežnin, vzdrževalnih del, večje prihodke podjetij in večjo zaposlenost iz tega naslova.
Članek je razdeljen na tri dele, v prvem delu smo omenili regulativo trga zemeljskega plina, smernice EU in pomen enotnega trga zemeljskega plina; v drugem delu obravnavamo kazalnike porabe plina v Sloveniji; in v tretjem delu empirično preverjamo, kolikšna je intenziteta vpliva dinamike gibanj cene plina na posamezne dejavnosti slovenskega gospodarstva.
2 Kazalniki porabe plina v Sloveniji
Glede na dejstvo, da se energetske potrebe v EU pokriva-jov 50% z uvozom, da polovica plina porabljenega v EU prihaja iz treh držav (Rusije, Alžirije in Norveške) in da bi se pri sedanjih trendih odvisnost od uvoza plina povečala na 80%, lahko pričakujemo večji vpliv cene in količine razpoložljivega plina na narodno gospodarstvo.
Cena plina (kot tudi cena električne energije) je bila v Sloveniji pod evropskim povprečjem, pri čemer so bile cene plina za industrijske odjemalce za približno 13% pod evropskim povprečjem in so nižje od cene plina za gospodinjske odjemalce. Pričakuje pa se vpliv liberalizacije trga plina na ustalitev dinamike gibanj cene plina.
Cene nafte, plina in električne energije so se v zadnjih letih skoraj podvojile. Glede na naraščajoče povpraševanje po fosilnih gorivih, glede na preobremenjenost dobavnih verig in naraščajočo uvozno odvisnost, lahko pričakujemo, da se cene plina ne bodo zniževale, kvečjemu se povečujejo, pri čemer je zanesljivost oskrbe še bolj pomembna od cene. To dejstvo lahko vzpodbudi večjo energetsko inovativnost in učinkovitost, večjo skrb za konkurenčnost obnovljivih virov energije, kakor tudi večanje pomena obnovljivih virov energije in njihovega potencialnega pritiska na zniževanje cen plina in nafte (Wiser et. al 2005).1 Po drugi strani pa uvozna odvisnost od plina daje plinu potencial vplivanja na dinamiko gibanj makroekonomskih spremenljivk in dejavnosti slovenskega gospodarstva.
Poraba plina je v Sloveniji naraščala od leta 1990 v povprečju za 4,4% letno, kar je bila posledica večanja porabe tega energenta pri proizvodnji elektrike, v industriji, gospodinjstvih in v terciarnih dejavnostih (Public agency for the energetisc 2005). Energetska preskrb-ljenost s plinom je v Sloveniji pogojena z uvozom, kar potrjuje tudi sovpadanje dinamike rasti porabe in uvoza plina (tabela 1). Kazalniki v tabeli 1 kažejo dinamiko rasti porabe plina v posameznih skupinah dejavnosti glede na dinamiko gibanj končne porabe plina. Izračunali smo med-letne stopnje rasti izbranih spremenljivk in primerjali njihovo dinamiko gibanj. Med kazalniki najbolj izstopa rast porabe plina v energetskem sektorju glede na rast končne porabe plina v obdobju od 1997 do 2000, in sicer je dinamika rasti porabe plina v energetskem sektorju prehitevala dinamiko rasti končne porabe plina v obdobju od 1997 do 2000 kumulativno za 32%. Medtem ko kaže medletna dinamika po letu 2000 manjšo intenziteto gibanj. Po letu 2000 rast končne porabe plina prehiteva rast porabe plina v energetskem sektorju, in sicer za 17,5% v letu 2001, za 24% v letu 2003, za 1,6% v letu 2004 in za 22,2% v letu 2005 (z izjemo leta 2002, ko je zaostanek dinamike končne porabe za rastjo porabe plina v energetskem sektorju neznaten in znaša slabe 4%).
Dinamika rasti porabe plina v predelovalni dejavnosti in gradbeništvu je zaostajala za dinamiko končne porabe do leta 2002 za 2,5% do 10,2%, medtem ko se z letom 2003 doseže prehitevanje dinamike rasti porabe plina v predelovalni dejavnosti in gradbeništvu za 0,8% do 5,5%. Dinamika gibanj porabe plina v gospodinjstvih prehiteva dinamiko kočne porabe za 1,6% do 14,9% v obdobju od 2000 do 2005, medtem ko kumulativna dinamika gibanj za obodbje od 1997 do 2000 kaže 19,6% višjo rast porabe plina v gospodinjstvih glede na rast končne porabe. Dina-
1 Wiser at. al. (2005) argumentirajo vpliv obnovljivih virov energije na večanje energetske učinkovitosti in manjše povpraševanje po plinu ter posledično potencialno nižanje cen plina (»rebound« učinek, glej, Herring 2006).
Tabela 1: Kazalniki porabe plina v Sloveniji
(Mio Sm3)	1997/2000	2000/01	2001/02	2002/03	2003/04	2004/05
uvoz/porabo	1,0072	1,0011	0,9998	1,0015	0,9999	1,0010
energetski seidor/končno porabo	1,3258	0,8251	1,0376	0,7593	0,9842	0,7778
predeiovalne dejavnosti in gradbeništvo/ končna poraba	0,8979	0,8973	0,9749	1,0558	1,0083	1,0296
gospodinjstva/končna poraba	1,1962	1,0161	1,1468	1,1497	1,0399	1,0505
drugi porabniki/končna poraba	0,2054	4,1016	1,1858	0,4799	1,1343	0,4433
neenergetska poraba/končna poraba		0,9359	0,8893	1,1465	0,8864	1,1082
*	predelovalne dejavnosti In gradbeništvo vključujejo področje predelovalne dejavnosti brez podpodroqa proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva In podroqe gradbeništvo po standardni klasifikaciji dejavnosti.
*	končna poraba energije je poraba energije, ki se dokončno porabi v prometnem, industrijskem, tržnem, poljedelskem, javnem in gospodinjskem sektorju; izvzete so dostave do sektorjev za pretvarjanje energije In do same energetske industrije.
*	drugI porabniki se nanašajo na sektorje, ki niso posebej navedeni v kazalnikih.
*	standardni kubični meter pri 15 °C in 1,01325 bar.
*	Količnik medletnih % sprememb, koeficienti (med)letnih indeksov stopenj rasti izbranih kazalnikov. Vir: SURS, Statistični letopis In Energetska bilanca Republike Slovenije (2007).
mika gibanj neenergetske porabe glede na kon~no porabo ne kaže ve~jih odstopanj, saj le-ta zaostaja za 6,5% do 11% za dinamiko kon~ne porabe, ali pa le-to prehiteva za 10% do 14%.
Klju~no vprašanje predstavljene empiri~ne analize je vprašanje potenciala vpliva cene in koli~ine razpoložljivega plina na dinamiko proizvodnje posameznih dejavnosti slovenskega gospodarstva oziroma ali lahko na osnovi nihanj cene in koli~ine razpoložljivega plina napovedujemo spremembe stopenj rasti proizvodnje v slovenskem gospodarstvu (Kliesen 2006). Teoreti~no izhodiš~e analize je, da manjša koli~ina razpoložljivega energenta in njegove višje cene znižajo dinamiko proizvodnje, povišajo splošno raven cen, zmanjšajo zaposlenost in negativno vplivajo na neto izvoz. Glede na ve~jo uporabo nafte kot energenta je vpliv cene in razpoložljive koli~ine nafte na omenjene odvisne spremenljivke empiri~no potrjen (Hamilton 1983, Jones, Leiby in Paik 2004, Guo in Klisen 2005). Empiri~ne študije za vpliv plina na omenjene odvisne spremenljivke so bolj redke, saj je tudi uporaba plina kot energenta bistveno manjša od nafte. Nekatere študije potrjujejo vpliv cene plina na regionalno ekonomsko aktivnost (Leone 1982), na prerazdelitev dohodka med gospodinjstvi in dobavitelji plina (Stockfisch 1982) ter na inflacijo (Ott in Tatom 1982). Sklepi, ki izhajajo iz omenjenih študij glede vpliva višje cene plina na inflacijo, na znižanje realnega dohodka gospodinjstev in na znižanje (regionalne) ekonomske aktivnosti niso signifikantni. Študije so potrdile, da je imela 20% rast cene plina približno enak u~inek kot 10% rast cene nafte na rast realnega bruto doma~e-ga proizvoda (Energy Modeling Forum 1987), medtem ko je rast cene plina znižala porabo nižje dohodkovnih gospodinjstev samo, ~e rast cene plina ni bila anticipirana (Cullen et al. 2005).
3 Ocena vpliva cene in razpoložljive količine zemeljskega plina na gospodarske dejavnosti v Sloveniji
Metodologija. Za potrebe ocenjevanja u~inkov potencialnih sprememb cene in koli~ine plina na slovensko gospodarstvo smo uporabili OLS regresije (metodo najmanjših kvadratov). Modeli so ocenjeni na ~etrtletnih podatkih znotraj razdobja od tretjega ~etrtletja leta 1992 do ~etrte-ga ~etrtletja leta 2006 (oziroma prvega kvartala leta 2007) in zajemajo klju~ne segmente slovenskega gospodarstva kot tudi dejavnosti, kjer se plin sicer tudi uporablja. Gibanja celotne (industrijske) proizvodnje in proizvodnje po dejavnostih ter gibanja cen, gibanja zaposlenosti in izvoza smo spremenili v (med~etrtletne) stopnje rasti. Ceno nafte (brent, v $ za sod~ek) in plina (EUR/MBtu) smo pretvorili v eure in stopnje rasti. Upoštevana je cene uvoženega plina preko plinovodov (v EUR/MBTu) kot grosisti~na cena in tehtano povre~je za EU-25. Koli~ina porabe plina je podana v TJ bruto. Gibanja cen smo pojasnili z gibanji cen naftnih derivatov popravljenimi s trošarinami, cenami plina, metalov, bruto pla~ami menjalnega sektorja, z gibanjem razmerij med zalogami in industrijsko proizvodnjo ter zalogami in skupno porabo. Aktivnosti po dejavnostih pa smo ocenili s pomo~jo cene in koli~ine plina, izvoza, skupne porabe, industrijske proizvodnje, zalog in aktivnosti posameznih dejavnosti v preteklem obdobju.
Ena~be so ocenjene s stopnjami rasti izbranih spremenljivk z upoštevanjem optimalnega ~asovnega odloga in najboljšega Akaike kriterija. Pri spremenljivkah smo testirali prisotnost enotnega korena (H0 = enotni koren). Augmented Dickey-Fuller test (ADF) za izbrane spremenljivke je zavrnil hipotezo obstoja enotnega korena,
saj so vrednosti ADF presegale kritične vrednosti pri 1% stopnji značilnosti poskus.
Enačbe smo ponekod popravili z ARMA metodo, ki vključuje reziduale preteklih opazovanj, pri čemer se avtokorelacija približuje vrednosti 0 po manjšem številu/z večanjem števila časovnih odlogov (MA/AR) (Box and Jenkins 1976). Z Breusch-Godfrey in ARCH-testom smo preverjali hipotezo obstoja serijske avtokorelacije rezidua-lov in z dobrimi rezultati Breusch-Godfrey/ARCH testa sprejeli hipotezo H0 o neobstoju serijske avtokorelacije
rezidualov (reziduali OLS so podani v prilogi). Stabilnost izbranih modelov smo potrdili z Ramsey-Resetovim in Chow-Forecastovim testom stabilnosti (Thursby 1982).
Analizirali smo potencialni vpliv cene in količine plina (ter drugih spremenljivk) na posamezne sektorje ter celotno slovensko gospodarstvo.2 Regresije aktivnosti posameznih dejavnosti v tabeli 2 smo analizirali na osnovi modela, kjer smo upoštevali porabo plina, ceno plina in druge pojasnjevalne spremenljivke, kot izhaja iz enačb:3
St(Xt-sektor) = i=i°E[bi St(cene_plinat)] + i=i°Z[b2 St(poraba_plinat)] + i=i°Z[b3 St(Xt-n-sektor)] + i^i°i:rb4 Strspltll +	Strefob euAl +	StCzalAl + i^i°£rb7 StCgblt^l + St_
kjer je St stopnja rasti, bm koeficienti regresijskih enačb, Xt output izbranega sektorja, upoštevana je cena uvoženega plina preko plinovodov, količina plina porabljenega v Sloveniji, Xt-n je output izbranega sektorja v preteklih kvartalih, sp1t skupna agregatna poraba kot vsota doma-porabe, investicij in porabe države, efob_eut
če
izvoz
blaga, zalt zaloge proizvodov in qb1t skupna industijska proizvodnja. Maksimalni časovni odlog je 10 kvartalov. Rezultati so podani v tabeli 2.
Za ocenjevanje vplivov na celotno gospodarstvo (industrijsko proizvodnjo, inflacijo, zaposlenost, izvoz blaga) smo uporabili različico zgornje enačbe:
St(qblt) = i=i°I[bi St(cene_plinat)] + i=i°S[b2 St(poraba_plmat)] + i=i°i:[b3 St(splt-n)] + i=i°S[b4 St(efob_eut.n)] + i=i°S[b5 es_eu,.n)] + 8
St(cene_ststt) = i=i°E[bi St(cene_plmat)] + i=i°S[b2 St(bpl_tt)] + i=i°2[b3 St(zaWsplt-n/)] + i=i"S[b4 St(splt-n/qbl,-„)] + i=i°S[b5 St(tgort)] + i=i°S[b6 St(metalst)] + i=i°S[b7 St(pc_sptt)] +
8
St(zapt) = i=i°S[bi St(cene_plinat)] + i=i°2[b2 St(poraba_plinat)] + i=i°S[b3 St(splt-n/zalt-n)] + i=i°E[b4 St(splt-n/qblt-n)] + i=i°i:[b5 St(efob_eut-„)] + 8
St(efob_eut) = i=i°S[bi St(cene_plinat)] + i=i°S[b2 St(poraba_plmat)] + i=rs[b3 St(splt-n/zalt-n)] +
i=i°S[b4 Strsplt-n/qblt-n^l + i=i°S[bs StCeurAl + i=i°£rbfi Strcbslt-n)1 + e_
kjer je St stopnja rasti, bm koeficienti regresijskih enačb, qb1t industrijska proizvodnja, sp1t skupna poraba, cbs1t domača skupna poraba, zapt zaposlenost, sp1t-n/zalt-n razmerje med skupno porabo in zalogami, sp1t-n/qb1t-n razmerje med skupno porabo in industrijsko proizvodnjo, zalt-n/sp1t-n razmerje med zalogami in skupno porabo, efob_eut izvoz blaga, es_eut izvoz storitev, eurt tečaj tolarja do eura, tgort cene naftnih derivatov popravljene za trošarine metalst cene kovin, bpl_tt bruto plače v menjalnem sektorju, cene_ststt indeks cen življenjskih potrebščin, pc_sptt cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (trajni proizvodi za široko porabo) v Sloveniji. Maksimalni časovni odlog je 11 kvartalov.
Rezultati. Rezultati v tabeli 2 kažejo vpliv cene in porabe plina v Sloveniji na posamezne dejavnosti in na
celotno slovensko gospodarstvo (industrijsko proizvodnjo, izvoz, zaposlenost in inflacijo).
Rezultati potrjujejo vpliv cene in količine plina le na nekatere dejavnosti v Sloveniji. Glede na rezultate enačb v tabeli 2 lahko rečemo, da večja količina plina pozitivno vpliva na proizvodnjo tekstila, usnja, krzna in oblačil (s sicer nizkim koeficientom 0,5), na proizvodnjo vlaknin, papirja, kartona, izdelkov iz papirja in kartona (s koeficientom 0,35), na predelovalno dejavnost (z višjim koeficientom elastičnosti 1,9), na dejavnost obdelave in predelave lesa, proizvodnjo izdelkov iz lesa in plute (z visoko elastičnostjo 7,5), na proizvodnjo kovin (z elastičnostjo 4,3), proizvodnjo električnih strojev in naprav (z elastičnostjo 2,8) ter proizvodnjo pohištva in druge predelovalne dejavnosti (z vsoto koeficientov 8,8). Na večjo porabo plina pa se seveda elasično odzove dinamika
2	Bole in Rebec (2007) ocenjujeta, da je v funkciji povpraševanja po plinu elasičnost -0,35, pri čemer so v funkcijo povpraševanja po plinu vključene spremenljivke: cena plina, cena tekočih goriv, temperatura, oblačnost, cena premoga in konstanta.
3	Spremenljivke so desezonirane po metodi X-12-Arima.
oskrbe z elektri~no energijo, plinom, paro in toplo vodo (s koeficientom elasti~nosti 2,4), kakor tudi celotna industrijska proizvodnja (z nizko elasti~nostjo 0,06). Najvišjo signifikantnost imajo koeficienti pri proizvodnji obdelave in predelave lesa, izdelkov iz lesa, plute, protja, proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti, proizvodnja elektri~nih strojev in naprav ter kovin (pri 1% stopnji zna~ilnosti poskusa).
Rezultati kažejo potencial vpliva cene plina na proizvodnjo v posameznih dejavnostih, in sicer, cena plina ima potencial vplivanja na dinamiko gibanja celotne industrijske proizvodnje pri 5% stopnji zna~ilnosti poskusa z vsoto koeficientov -0,11 in pri ~asovnem odlogu 2 kvarta-lov. Ceno plino bi lahko uporabili tudi pri prognoziranju gibanj proizvodnje tekstila, usnja, krzna in obla~il (s koeficientom elasti~nosti -3,2), proizvodnji vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona (z vsoto koeficientov -1,3), proizvodnji tekstilij (z vsoto koeficientov -1,8), proizvodnji usnja, obutve in usnjenih izdelkov (z vsoto koeficientov -1,2) in pri proizvodnji izdelkov iz gume in plasti~nih mas (z vsoto koeficientov -0,9). Dinamika gibanj proizvodnje izdelkov za vmesno porabo bi se lahko prognozirala s pomo~jo gibanj cene plina (in drugih spremenljivk v ena~bi), saj je vsota koeficientov negativna (-0,09) pri stopnji zna~ilnosti poskusa 5%. S pomo~jo dinamike gibanja cene plina bi lahko napovedovali dinamiko gibanj proizvodnje kovin, pri ~emer je vsota koeficientov -0,15. Relativno dober rezultat smo dobili tudi z ena~bo dejavnosti reciklaže (z vsoto koeficientov -2,7). Rezultat pri proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih (kjer je vsota koeficientov -8,6) je na meji sprejemljivosti, in sicer je koeficient statisti~no zna~ilno razli~en od ni~ pri 10% stopnji zna~ilnosti poskusa. Dejavnost oskrbe z elektri~no energijo, plinom, paro in toplo vodo se seveda negativno elasti~no odzove (s koeficientom -5,7) na povišanje cene plina.
Elasti~nost odziva celotne industrijske proizvodnje na ceno plina je nizka, saj bi pove~anje cene plina za 1% to~ko zmanjšalo industrijsko proizvodnjo za 0,11% to~k, medtem ko je odziv izvoza statisti~no nezna~ilen. Dobljeni rezultati tudi kažejo vpliv cene plina na inflacijo, in sicer izhaja iz ena~be v tabeli 2, bi povišanje cene plina za 1% to~ko prispevalo k rasti cen življenjskih potrebš~in za 0,005% to~k, medtem ko je prispevek rasti cene nafte in naftnih derivatov (brez trošarin) višji in znaša 0,04% to~ke. Dinamika gibanj pla~ v menjalnem sektorju in dinamika razmerja med zalogami in skupno porabo pa prispevata k zmanjševanju dinamike inflacije. Iz dobljenih rezultatov tudi izhaja, da višje cene in poraba plina pove~ujeta zaposlenost (pri 1% stopnji zna~ilnosti poskusa).
S pomo~jo dinamike gibanj cene plina (in z drugimi pojasnjevalnimi spremenljivkami) bi lahko torej progno-zirali dinamiko gibanj proizvodnje tekstila, usnja, usnjenih izdelkov, krzna, obutve, obla~il in tekstilij, izdelkov iz gume in plasti~nih mas, proizvodnjo vlaknin, papirja, kartona, proizvodov za vmesno porabo, kovin, pohištva in predelovalne dejavnosti, reciklažo in seveda oskrbo z
elektri~no energijo, plinom, paro in toplo vodo. Pri opisanih relacijah so koeficienti sicer statisti~no zna~ilni, saj so P-vrednosti manjše od 0,05. Pri drugih opazovanih sektorjih (kot so, predelovalna industrija, predelava lesa, plute, slame in izdelkov iz lesa, proizvodnji kemikalij, kemi~nih izdelkov in umetnih vlaken, elektri~nih strojev in naprav itd.) nismo potrdili statisti~no zna~ilne razli~nosti koeficientov od 0, saj so P-vrednosti presegale vrednost 0,05.4
Statisti~no zna~ilnost koeficientov smo potrdili pri vplivu dinamike izvoza in skupne porabe (oziroma razmerja med skupno porabo in zalogami) na dinamiko gibanja celotne industrijske proizvodnje (z elasti~nostjo 0,27/0,37), zaposlenosti (z elasti~nostjo med 0,039 in 0,047), predelovalne dejavnosti (z vsoto koeficientov 5,46/0,087), proizvodnje kemikalij in kemi~nih izdelkov (s koeficienti 11,51/0,14), proizvodnje elektri~nih strojev in naprav (z vsoto koeficientov 10,61/0,08), pohištva (s koeficienti 28,90/0,53), reciklaže (z elasti~nostjo 15,99/0,14) in tudi nekaterih drugih analiziranih dejavnosti. Hkrati smo potrdili, da rast zalog (oziroma razmerja med dinamiko zalog in proizvodnjo ter razmerja med dinamiko zalog in skupno porabo) negativno vpliva na dinamiko proizvodnje posameznih dejavnosti, in sicer, proizvodnje tekstilij, usnja, obutve, vlaknin, kemikalij in kemi~nih izdelkov, proizvodnje pohištva in druge predelovalne dejavnosti. Iz rezultatov izhaja, da bi bilo smiselno prou~iti vpliv dinamike cene plina na skupno porabo in posledi~en vpliv dinamike skupne porabe na aktivnosti posameznih dejavnostih in celotno gospodarstvo.
4 Sklep
Empiri~na analiza je pokazala potencial prognoziranja dinamike proizvodnje posameznih dejavnosti v slovenskem gospodarstvu s pomo~jo gibanj cene plina (in drugih pojasnjevalnih spremenljivk). Gibanje cene plina seveda lahko pomaga pri prognoziranju gibanja oskrbe z elek-tri~no energijo, plinom, paro in toplo vodo, proizvodnje kovin, proizvodnje tekstilij, usnja, obutve, usnjenih in krznenih izdelkov, obla~il, proizvodnje vlaknin, papirja, kartona ter izdelkov iz papirja in kartona, proizvodnje izdelkov iz gume in plasti~nih mas, predelovalne dejavnost in proizvodnje pohištva, proizvodov za vmesno porabo ter reciklaže. Potrdili smo tudi statisti~no zna~ilen vpliv cene plina na cene življenjskih potrebš~in, pri ~emer povišanje cene plina za 1% to~ko prispeva k rasti cen življenjskih potrebš~in za 0,005% to~k. Dinamika gibanj cene plina je pokazala potencial pri vplivanju na celotno industrijsko proizvodnjo. Elasti~nost odziva celotne industrijske proizvodnje na cene plina je nizka, saj bi pove~anje cene plina za 1% to~ko zmanjšalo industrijsko proizvodnjo za 0,11% to~k.
Vpliv cene plina na opazovane gospodarske dejavnosti je sicer majhen, vendar na osnovi dobljenih rezultatov lahko re~emo, da nezanesljivost oskrbe s plinom lahko destabilizira slovensko gospodarstvo. Glede na velikosti
4 Za gospodarske dejavnosti, ki niso navedene v tabeli smo dobili neustrezne pokazatelje primernosti enačb.
Ö o
s;
o
iS <1
tu
S
i
«jp
s I
§8 O S
lisi
I ^ OJ O
J 5 m
ifi
od II II
"5
as,
m o
-P.
o S
9

sS
iti
I SI
■i!
s
ll« 1« §
»NM
!
S-s
o °
m 8
sg
53 33
(M p
11
si

i!
rM
II
s
II s
N II
^ C
is
S-
Scs
s s
ia
i-
i
s

<T> ^
S3
rJo
■a=p
II a
is
s-
II
S'
vi
i|
-p
Ss
S
5E


II
ftp

s

-s
II


£3
ag
9
Sei
II
II S
Ii
s® RS
5Ci
9Š
fn rs.
9Š

Ss

l|l Hid
Uli
t
H
II S
T S
r
a.
S
N S Z ^
t: s S °



K
S g S

Ii;;

s
SS
II s
" II
^ s
VO ^
11 »SI
KS
s I
aR
Is

II S
Sä
Ss

3 SÄ "5

R|
KS
LO ^
rM o rjp

rjp
s.r

P
rvid

oo o\
93
11 ^ P
is
11
as
■ä: tH °
"S
II O
i th °
iü II

s Ci
o m V Š
iä
§§

ss
RS
sg ^ p
Ii
s

si
si
M p
S!^ Ss

■že
s
"5
KS
io




rMR
II
?

g !i
= č
S"
koeficientov lahko rečemo, da je intenziteta reakcij posameznih gospodarskih dejavnosti na dinamiko gibanj cene plina šibka in da bi veljalo analizirati posreden vpliv cene plina na dejavnosti slovenskega gospodarstva preko dinamike gibanj skupne porabe v narodnem gospodarstvu.
Literatura
Bole, V. & Rebec, P. (2007). Izgradnja novega terminala za utekočinjeni plin, raziskovalna naloga za SUEZ, Ljubljana, EIPF, Ekonomski inštitut. Box, E. P., Gwilym, G. in Jenkins, M. (1976). Time series analysis,
Forecasting and control, San Francisco: Holden-Day. Brečevič, D. (2003). Cene energije za industrijske porabnike, Energija in okolje, dosegljivo na http://www.ireet.com/slo/ referati/cene-energije.pdf (marec 2008). Cullen, B. J., Friedberg, L. & Wolfram, C. (2005). Do households smooth small consumption schocks? Evidence from anticipated and unanticipated variation in home energy costs. V: Friedberg, L. (ur.), CSEM Center for the Study of Energy Markets, working paper 141. California University: California Energy Institute. Energy Modeling Forum. (1987). Macroeconomic impacts of-energy shocks: a summary of- the key results. V: Hickman, B. G., Huntington, H. G. in Sweeney, J. L. (ur.), Energy Modeling Forum report. Stanford: North Holand University. Energy sector indicators f-or sustainable development: guidelines and methodologies. (2005), dosegljivo na http://www. dti.gov.uk/energy/statistics/publications/indicators/2005/ page17171.html (april 2008). Eurostat concepts and def-initions database (2007), dosegljivo na http://circa.europa.eu/irc/dsis/coded/info/data/coded/en/ Theme9.htm (marec 2008). Eurostat. (2007). Energy policy, dosegljivo na [http://ec.europa.
eu/energy/energy_policy/facts_en.htm] (april 2008). Guo, H., Kevin L. & Kliesen, K. (2005). Oil price volatily and US macroeconomic activity, Federal Reserve Bank of St. Louis Review, 7(6): 669 - 683. Hamilton, J. (1983). Oil and the macroeconomy sincer world war
II, Journal of Political Economy, 91(2): 228 - 248. Herring, H. et al. (2006). The macroeconomic rebound effect and the UK economy. WP, July, Cambridge, Cambridge Centre f-or Climate Change Mitigation Research, Department f-or Land Economy, dosegljivo na http://www.landecon.cam. ac.uk.0607_Macro_Economic_WP [1].pdf (april 2008). Jaffe, M. A. & Victor, D. G. (2005). Gas geopolitics: vision to 2030. V: Natural gas and geopolitics, Amy M. J., Victor, D. G. in Hayes, H. M. (ur.) Chapter 14, Stanford, Center for Environmental Science and Policy, dosegljivo na http://33_Vic-tor_Gas_Geopoliti [1].pdf (marec 2008). Javna agencija Republike Slovenije za energijo (2006). Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2005. Zemeljski plin. Dosegljivo na http://www.agen-rs.si/sl/ informacija.asp?id_meta_type=30&id_informacija=688 (marec 2008).
Jones, W. D., Paul N. L. & Paik, I. K. (2004). Oil price shocks and macroeconomy: what has been learnd since 1996, Energy Journal, 25(2): 1-32. Kliesen, L. K. (2006). Rising natural gas prices and real economic activity, Federal Reserve Bank of St. Louis Review, 88(6):511-526.
European Commission. (2006). European Commission, The Green Book: european strategy f-or permanent, competitive and saf-e energy, Brussels, SEC, no. 317.
Križanič, F. & Oplotnik, Z. J. (2006). Makroekonomski pomen načrtovane investicije v podvojitev zmogljivosti prlinovoda in analiza financiranja projekta, raziskovalna naloga za Geo-plin plinovodi, Ljubljana, EIPF, Ekonomski inštitut.
Leone, A. R. (1982). Impact of higher natural gas prices on the northeast regional economy, Contemporany Economic Policy Issues, 1(1): 1-8.
Metodološka pojasnila. (2007), dosegljivo na http://www.stat. si/doc/metod_pojasnila/18-065-mp.htm (april 2008).
Ministrstvo za gospodarstvo R Slovenije. (2005). Poročilo o zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom ter javnih storitvah na področju oskrbe z zemeljskim plinom in električno energijo, dosegljivo na http://porociloZanOskZPJavSto-ZPEle[1].pdf (marec 2008).
Morgan, E. (2006). Predlogi sprememb 401-560, predlog resolucije 2004-2009, Evropski parlament, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, INI 2113, PE 378.549v01-00.
Mulder, M. & Zwart, G. (2006). Market failures and government policies in gas markets. V: Mulder, M. (ur.), Regulation and competition, a welfare economic analysis of the Dutch gas-depletion policy, Amsterdam, NBER, working papers, no.3.
Ott, M. & Tatom, J. A. (1982). Are there adverse inflation effects associated with natural gas decontrol, Contemporany Economic Policy Issues, 1(1): 27-46.
Sagen, E. L. & Roar, F. A. (2004). The f-uture of- European natural gas market: are lower prices attainable, Norway Statistics, Research Department, discussion paper, no. 379.
Sagen, E. L. & Tsygankova, M. (2006). Russian natural gas exports to Europe. Ef-f-ects of- Russian gas market ref-orms and the rising market power of- Gazprom, Norway Statistics, Research Department, discussion paper, no. 445.
Serletis, A. & Shahmoradi, A. (2005). Measuring and testing natural gas electricity markets volatility: evidence f-rom Alberta's deregulated markets, Calgary, University of Calgary, Alberta, Department of- Economics.
Stockfisch, J. A. (1982). The income distribution effects of a natural gas price increase, Contemporany Economic Policy Issues, 1(1): 9-26.
Thursby, G. J. (1982). Misspecification, heteroscedasticity, and the Chow and Goldfeld-Quandt Tests, The Review of Economics and Statistics, 64(2): 314-321.
Urbančič A. et al. (2005). Izdelava letnega energetskega pregleda. Kon~no poro~ilo, Inštitut Jožef Štefan, Center za energetsko učinkovitost, IJS-PD-9239, dosegljivo na http://www. letni_energetski_pregled_2004[2].pdf (maj 2008).
Wiser, R., Bolinger, M. & St. Clair, M. (2005). Easing the natural gas crisis: reducing the natural gas prices through increased deployment of renewable energy and energy efficiency, Lawrence, Ernest, Orlando, Berkeley National Laboratory, dosegljivo na http://www.lbl.gov/Science-Articles/ Archive/sabl/2005/February/assets/Natural-Gas.pdf-(april 2008).
Viri:
EIPF - Ekonomski inštitut. (2007). Interna baza podatkov. Eurostat. (2007). Data on energetics, [http://epp.eurostat.
ec.europa.eu] (data on energetic provision), (april 2008). OECD. (2008). OECD data base, gas price in EU, dosegljivo na http://lysander.sourceoecd.org/vl=1236089/cl=14/nw=1/ rpsv/home.htm (marec 2008).)
SURS. Statistični letopis. Energetska bilanca RS. (2005, 2007), dosegljivo na http://www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/ Okolje.asp (april 2008).
Mejra Festic je izredna profesorica s področja ekonomske teorije in politike, docentka za področje financ in bančništva, ter prorektorica za študijske zadeve Univerze v Mariboru od leta 2007. Zaposlena je na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in na EIPF - Ekonomskem inštitutu v Ljubljani.
France Križanič je docent s podro~ja ekonomske teorije in politike. Bil je več let direktor EIPF - Ekonomskega inštituta v Ljubljani, sedaj je Minister za finance Republike Slovenije.
Sebastijan Repina je dipl. univ. ekonomist, mladi raziskovalec, zaposlen na EIPF - Ekonomskem inštitutu v Ljubljani.
Seznam kratic:
bpl_tt: bruto plače v menjalnem sektorju
cene_ststt: indeks cen življenjskih potrebščin
db: proizvodnja tekstila, usnja, krzna in oblačil
dh: proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas
efob_eut: izvoz blaga
es_eut: izvoz storitev
eurt: tečaj tolarja do eura
metalst: cene kovin
nxt-n : neto izvoz
p_gast (=cene_plina): cena plina
pc_spstt: cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (trajni proizvodi za široko porabo)
q_gast(=poraba_plinslo): poraba plina v Sloveniji
qb1t: skupna industijska proizvodnja
qt: količina razpoložljivega plina
qa: proizvodi za vmesno porabo
qb1: industrijska proizvodnja, zalog in produktivnosti
qd : predelovalna industrija
sp1t: skupna agregatna poraba kot vsota domače porabe, investicij in porabe države
sp1t-n/qb1t-n: razmerje med skupno porabo in industrijsko proizvodnjo
sp1t-n/zalt-n: razmerje med skupno porabo in zalogami
tgort: cene naftnih derivatov popravljene za trošarine
zalt: zaloge proizvodov
zalt-n/sp1t-n: razmerje med zalogami in skupno porabo zapt: zaposlenost
xt-n: output izbranega sektorja v preteklih kvartalih x17: proizvodnja tekstilij
x19: proizvodnja tekstilij, usnja, obutve in usnjenih izdelkov, razen oblačil x20: obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz
lesa, plute, slame in protja, razen pohištva x21: proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov
iz papirja in kartona x24: proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken
x27: proizvodnja kovin
x31: proizvodnja električnih strojev in naprav x36: proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti
x37: reciklaža
x40: oskrba z električno energijo, plinom, paro in toplo vodo
Priloga: Reziduali regresijskih enačb tabele 2
Slika 1: Ocena funkcije proizvodnje tekstila, usnja, krzna (DB)- Slovenija
V7
2001	2002	2003
Slika 2: Ocena funkcije proizvodnje vlaknin, papiija, kartona, proizvodov iz papirja in kartona (DF) - Slovenija
Slika 3: Ocena funkcije proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas (DH) - Slovenija
2001	2002	2003	2004
Slika 4: Ocena funkcije proizvodnje za vmesno porabao (QA)- Slovenija
-.04 --.06
V
-.04 -.08
00 01 02 03 04 05 06
-Residual -Actual	Fitted
Slika 5: Ocena funkcije proizvodnje predelovalne industrije (QD)- Slovenija
\ /

'TT
2005 2008
Slika 6: Ocena funkcije proizvodnje tekstilij (X17)- Slovenija
XT
2000 2001 2002
2004	200S	2006
Slika 7: Ocena funkcije proizvodnje tekstilij, usnja, obutve, usnjenih izdelkov razen oblačil (X19)-Slovenija

_ -10 _ -15
A-
-ž
04	05
Slika 8: Ocena funkcije proizvodnje izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva, obdelave, predelave lesa (X20)- Slovenija
/--	--^---	
		
/ -	■ v/ ^	■ \ - v
		
2001	2002	2003	2004	200S
-Actual	F Itts d
Slika 9: Ocena funkcije proizvodnje vlaknin, papirja, kartona, izdelkov iz papirja in kartona (X21)-Slovenija
-Actual	Fit
Slika 10: Ocena fimkcije proizvodnje kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaknin (X24) - Slovenija
,___^^^^ /	-------—
	
/ A/v \	/ \ /
	
Slika 11: Ocena funkcije proizvodnje kovin (X27) - Slovenija
2001	2002	2003
2005	2006
Slika 12: Ocena funkcije proizvodnje električnih strojev in naprav (X31)-Slovenija
\/v		
- v ^		
		
-	^ V \ /	
2001 2002 2003 2004 2005 2006		
		
Slika 13: Ocena funkcije proizvodnje pohištva in druge predelovalne dejavnosti (X36) - Slovenija
--10 --20
2001	2002	2003	2004
Slika 14: Ocena funkcije reciklaža (X37) - Slovenija
2001	2002	2003	2004	2005	2006
Slika 15: Ocena funkcije oskrbe z električno energijo, plinom in vodo (X40)- Slovenija
2000	2001	2002	2003	2004	2006	2006
Slika 16: Ocena funkcije celotne industrijske proizvodnje (QB1) - Slovenija
Slika 17: Ocena funkcije cenovnih gibanj (inflacija) - Slovenija
.002 -.001 .000 -.001 -.002 -.003
A


.004 .000 -.004 -.006
2004 2005 2006
I	Residual	Actual_Fitted |
Slika 18: Ocena funkcije zaposlenosti - Slovenija
.015 -.010 -.005 .000 --.005 -.010
.004 -.000 -.004

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
I	Residual	Actual_Fitted |
Slika 19: Ocena funkcije izvoza (efob eu) - Slovenija
2001	2002	2003	2004	2005	2006