— 102 — Roža. V raju jaz sem se rodila, Na sestanke m6ž prevrlih Roža snežnobela, Mene so jemali, Vse z Iepoto sem vabila, In na grobe so umrlih _ Krasno tam dehtela. Moje cvetje stlali. ¦ Bila v svet sem jaz pognana . In ko Krist umrl za svet je, I Z Adamom in Evo, Za človeštvo celo, M Da trpela bi udana Moje spet postalo cvetje fl Ž njima b61 in revo. Tiste dni je belo. ¦ Ko je Kajn umoril brata, — Vendar tudi Še ubojno I Prva smrt na sveti, — Znamenje jaz nosim, I Rdeča bila vsa je trata, Cvetje rdeče-belo-dvojno ¦ Rdeči moji cveti. Po vrtovih trosim. ¦ Bila sama od cvetlic sem Sveti oče vsako leto . fl Priča bratomora, Zlato posveti me: I In sedaj svarilen klic sem Ktera knežna žije sveto, ¦ Bratskega razpora. Tista v dar dobi me. ¦ V dele vse odslej sveta setn Prva pa mi Cast na svetu, I Spremnica Cloveku, Da Mariji mili, I In njegovega srca sem Najkrasnejšemu so cvetu I Radost v vsakem veku. Mene posvetili. ¦ Grkom, Ritncem cvet jaz sveti In od prvega že veka ¦ Sem znanila slavo, Roža sem zdravilna, I V6jniku za dom oteti Že za mnogega Cloveka | Sem krasila glavo. Cvetka sem rešilna. I Vse zato pa me spoštuje, I Razna daje zvanja, m Duh in b6je občudnje: I Vse se meni klanja. ¦ Angelar Zdenčan