Ini. V Ljubljani, dne 9. aprila 1931. Stev. 35. Letnik LXXI. (Šol. leto 1930131) l/čit elf s Stanovsko politiško glasilo UJU — poverjeništvo Ljubljana Mesečno priloga »Prosveta« Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1 Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Diny za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rac. 11.197. Telefon 3112 Določbe novega uradniškega zakona, Novi zakon Velja za vse državne usluž* bence, tudi za poštne. Odredbe glave IX. glede pokojninskega sklada in prehodne določbe se nanašajo tudi na vojaštvo. Enako se odredbe glede tega sklada nanašajo tudi na prometne uslužbence. Za kontraktualce in dnevničarje veljajo samo odredbe glave X. (S u ^ Državna služba je dostopna vsem držav* ljanom po rojstvu; prirojenim državljanom po 10 letih, prej pa le z odobrenjem državnega sveta na predlog pristojnega ministrstva; tu jim državljanom le kot kontraktualcem in dnevničarjem. Drugi pogoji so ostali isti, ka* kor dosedaj. (§§ 2.—5.). Vrste'uslužbencev so siedeče: uradniki, pripravniki, zvaničniki in služitelji. V strokah se dele uradniki z ozirom na izobrazbo, in si« cer: z nepopolno srednjo šolo, maturo in fa* kultetsko izobrazbo. S posebno uredbo bo določeno, 'kam spadajo absolventi poedinih šol in kako so lahko uvrščeni kot državni uslužbenci. (§§ 6.—11.). Uradniški pripravniki služijo kot taki najmanj 3 leta, a po 2 letih smejo polagati strokovni izpit. Podrobne predpise tega iz* pita izda resorni minister. Iz)pit sme priprav* nik ponavljati samo dvakrat. Ako ga v petih letih'ne napravi, se ga mora odpustiti iz dr* žavne službe. Kdor polaga izpit izven službe* nega kraja ima po položenem izpitu pravica do povračila potnih stroškov. (§§ 12,—17.). Plača in razvrstitev uradništva je razvid* na iz tabele in dodatnih pojasnil pri niej. (§§ 18.—30.). Ocenjevanje uslužbencev, predvideno po uradniškem zakonu, ne velja za učiteljstvo. (§ 31./3.). Napredovanje je razvidno iz tabele. Ni* hče ne more napredovati v višjo skupino, ako ni izpraznjeno kako sistemizirano mesto v njej. Za napredovanje v višjo skupino lahko resorni ministri z uredbo predpišejo posebne strokovne izpite. Periodske povišice se dobe po preteku treh let efektivne službe v dotični skupini ter se odrejajo po službeni dolžnosti. Pravico do napredovanja izgubi, kdor je sla* bo ocenjen ali disciplinsko obsojen in v slu* čaju kazensko*sodnega postopanja (§§ 45 do 67.). Zaprisego uslužbenca izvrši starešina ob vstopu v službo, o čemer se napravi zapisnik. (§ 68.). Dolžnosti uslužbenca obstojajo v pokor* »čini glede zakonitih določil in marljivosti v službi.'K odredbam, ki jih smatra za protiza* konite stavi lahko svoj ugovor, mora pa jih izvršiti po ponovnem pismenem nalogu, ako ne nasprotujejo kazenskemu zakonu. Ako za* hteva službeni interes, mora na poziv stare* šine vršiti tudi službene posle, ki ne spadajo v neposredni nje'gov delokrog. Službeno taj* nost mora varovati dokler je v aktivni službi in tudi, ko izstopi iz nje. Te, ga razreši lahko le minister. (Prekršitev službene tajnosti je kazniva celo po izstopu iz službe tudi po ka* ženskem zakonu, ako je s tem oškodovan dr* žavni interes ali kaka oseba). Varovati mora svoj službeni ugled in ugled starešin. To ve* lja tudi za upokojence. Napram strankam mora biti postrežljiv. Službeno sme občevati le potom svojega starešine. Poleg svoje red* ne službe ne sme imeti druge, ako nima odo* brenja za to od oblasti. Tudi ne sme zavze* mati nikakega položaja, ki je kvaren ugledu službe. (§§ 69.-75.). Organizacije državnih uslužbencev so podvržene posebnim predpisom, ki jih prina* šamo na drugern'mestu. {§ 76.). Odlikovanja in nagrade od tujih držav sme sprejeti državni uslužbenec le z dovolje* njem pristojnega ministra. (§ 77.). Za škodo, ki jo napravi državni usrtužbe= nec tretji osebi z nezakonitim ali nepravilnim postopkom, odgovarja izvršilec in država. Tožba je mogoča proti izvršilcu in državi pri sodišču, kjer se je pregrešek izvršil. Država je dolžna oškodovancu povrniti razsojeno vsoto, ako je ne more plačati krivec. Za pre* greške v službi odgovarja uslužbenec po ka* ženskem zakonu in disciplinsko. (§ 78.). Učitelji so izvzeti iz odredbe glede name: stitve sorodnikov do četrtega kolena v nepo* srednem službenem odnosu. (§ 79.). Ob vstopu v državno službo mora prosi* lec nastopiti v 15 dneh, sicer izgubi službo. (§ 81.). Predpisanega službenega časa se mora uslužbenec točno držati, na poziv starešine mora delati tudi preko tega. (§ 82./1.). Zapustitev službenega kraja ni dovoljena brez dovoljenja starešine, izvzemši nujnih slučajev, ki jih pa mora takoj pri starešini opravičiti. (§ 82./1.). Delo uradnikov ob praznikih bo določeno s posebnim zakonom. (§ 82./2.). Odsotnost iz službe mora uslužbenec opravičiti v 24 urah pri starešini. (§ 83.). V slučaju bolezni mora predložiti zdrav* niško spričevalo, če starešina to zahteva. Starešina lahko odredi zdravniški pregled od državnih zdravnikov ali komisije. Komisijski pregled je obvezen po 6 mesecih bolezni ali ob nesposobnosti za službo. Komisijo odredi starešina, ki je poleg 2 zdravnikov njen član. Državni zdravniki nimajo pravice do nagrade za take preglede. Za komisijske preglede no* si potne stroške država, izvzemši slučajev, kadar uslužbenec sam prosi za pregled ob obolenju ali za upokojitev, ali ako da povod za pregled, pa se ugotovi, da je za službo spo* soben. V tem slučaju nosi stroške prizadeti. Čas rekonvalescence se računa v bolezenski rok. (§ 84.). Redni letni dopust je predviden za urad* nike II. in III./2. šest tednov, za ostale pa: z nad 25 službenimi leti 40 dni, 15—25 službeni* mi leti 30 dni, 5—15 službenih let 20 dni, do 5 službenih let 10 dni, za pripravnike 10 dni. Čas dopusta določi starešina.. Čas bolezen* skega dopusta ali rekonvalescence se vraču* nava v ta dopust. (§ 86.). Dopust po privatnem poslu daje minister ali ban. Pravico podelitve do 30 dni lahko prenese tudi na podrejene starešine. Prejem* ki v slučaju takih dopustov se dovoljujejo le za skupni čas dveh mesecev v enem letu. Do* pusti v svrho nadaljne izobrazbe ali dovršitve šolanja, se smatrajo kot po privatnem poslu, izvzemši slučajev ako se uslužbenec odredi za tako izpopolnjevanje iz neposrednega in* tcresa državne službe. Ti dopusti se vračuna* \;ijo v redni letni dopust, ako minister dru* gače pe določi. {§ 87.). Brezplačno zdravljenje v javnih bolnicah imajo vsi državni uslužbenci, upokojenci in njih rodbine po § 7. zakona o bolnicah. (§ 88.). Porodniški dopusti so dovoljeni do šest tednov. Ta čas se ne računa v enoletni maksi* malni rok za bolezenske dopuste. (§ 89.). Družinske izpremembe, ki imajo vpliv na službeno razvrstitev in prejemke, mora uslužbenec takoj javiti starešini. (§ 90.). Uslužbenski listi ostanejo v veljavi z istimi predpisi, kakor dosedaj. Poedine stro* ke lahko zahtevajo tudi podatke, ki so za nje potrebni. Overovljene priloge se hranijo pri centralnem usl. listu. (§§ 91.—92.). Dolgovi po umrlem uslužbencu se ne mo* rejo pokrivati iz rodbinske pokojnine. (§ 93.). Odtegljaji ,na plačo se lahko izvrše, za državne zahteve iz službenih odnošajev pri aktivnih uradnikih do 50%, pri upokojenih do 30%. (§ 94.). Pogrebnina se odmeri z enomesečno pla* čo, posmrtna pomoč pa dvomesečno, a\ta sa* mo ženi in otrokom, ako nimajo drugih do* hodkov. Po smrti kontraktualnega uradnika se izda na račun pogrebnine polmesečna pla* ča. (§ 95.). V slučaju nesposobnosti za službo po 3 letih dobi uslužbenec 30% od plače in polo* žajnc doklade kot redno ipomoč. Ako umre tak uslužbenec, se ženi in otrokom odmeri 20% od poslednjih prejemkov. (§ %.). Kolkovine so oproščeni uslužbenci za vse 'zahteve in pravice po uradniškem zakonu. (§ 97./1.). Samoupravnih davkov so državni usluž* benci oproščeni. (§ 97./2.). Nihče ne more biti brez pristanka pos stavljen na nižji položaj, kot ga zavzema. (§ 98). Premestitve se lahko izvrše: po potrebi službe, na prošnjo ali ako uslužbenca zame* njata službeni mesti. Povračilo stroškov pri* pade samo za prvi slučaj. Premestitve na podlagi razpisa se smatrajo kot premestitve na prošnjo. (§ 99.). Razrešitev se mora izvršiti najdalj tekom 30 dni. Novo službo mora Vsakdo nastopiti 5 dni po razrešitvi. Čas potovanja se ne računa v ta rok.'V istem kraju se mora na* stop ob premestitvi izvršiti v 24 urah. (§ 100.). Na razpoloženju je lahko uradnik, ako se ukine službeno mesto. To traja lahko naj* več leto dni. V tem roku pripadajo prizade* temu vsi prejemki. (§ 101.). Službeni čin se določa sledeče: ipo skupi* ni, času službe v isti skupini, po činu doteda* njega položaja, po času službe v isti stroki, po času službe v obče, po dnevu rojstva. V isti skupini je starejši oni, ki je prej dobil višji položaj. Čin se določa z ozirom na naj* višjo skupino, ki je mogoča. Starešina urada ima napram prideljenim najvišji službeni čin. T§ 102.). Odločbe v zadevah državnih uradnikov od VII. skupine višje se izdajo ts kraljevim ukazom, druge z ministrskim odlokom. (§ 103.). Periodske povišice se izdajo z odlokom ministra, odnosno bana, ki lahko prenese te pravice na podrejene organe. (§ 103./3.). Dekret se mora izstaviti o vsaki odločbi. {§ 103./4.). \ V penzijski sklad plačuje vsak uslužbe* nec 5% od plače in položajne doklade. (§§ 136./2,—137.). Tabela sedanjih in predvidenih bodočih plač po uradniškem zakonu iz leta 1923. in 1931. Razvrstitev in plače po starem uradniškem zakonu Razlika med prejemki po starem ur. zak. in za bodočnost predvidenimi novimi prejemki Predvideni bodoči mesečni prejemki, skupni Razvrstitev, napredovanje in predvidene bodoče plače po novem uradniškem zakonu iz leta 193!. Stari zakon — razvrstitev v zmislu §§ 243. in 258/2 novega zak. Plače po starem urad. zak. iz I. 1923. Nove položajne skupine po §§ 18., 22. in 46. Najkrajši roki v skupinah po § 49 — leta Službena leta ob rednem in neprekinjenem napredovanju Možnost napredovanja Razvrstitev službenih zvanj z ozirom na napredovanje po skupinah v zmislu §§ 45,46 in glave XIII. § 346. (Število sistemiziranih mest določi poseben zakon.) ■»Mesečna plača po §§ 21/1 In 22. Periodične povišice po §§ 21/2, 22 in 52 Mesečna položajna doklada Mesečna drag. doklada po §§21/1,22,28—29 Meseč. rodbinska doki. po § 27. I. draginjski razred (Ljubljana) H. drag. razred (vsa mesta in kraji sres. načel.) III. drag. razred (vsi ostali kraji) I. draginjski razred (Ljubljana) po § 26/1 H. drag. razred (kraji sres. načel.) § 26/2 III. drag. razred (vsi ostali kraji) brez mature po § 45/1 z maturo po § 45/2 I. draginjski razred po § 26/1 (Ljubljana) II. draginjski razred pa § 26/2 (kraji sres. načel.) III. draginjski razred po § 26/3 (vsi drugi kraji) o a 45 « H za vsakega otroka Službena leta po starem Kategorija Skupina polož. najnižia pol. + osn. plača +100% stan. in drag. dok. najvišja polož. + osn. plača +100% stan. in drag. dok. najnižja polož. + osn. plača +100% stan. in drag. dok. najvišja polož. + osn. plača +100% stan. in drag. dok. najnižja polož. + osn. plača+100% stan in drag. dok. najvišja polož. + osn. plača +100% stan. in drag. dok. I. draginjski razred II. draginjski razred ID. draginjski razred najnižja plača, polož. doklade in drag. doklade najvišja plača, polož. doklade in drag. doklade najnižja plača, polož. doklade in drag. doklade najvišja plača, polož. doklade in drag. doklade | najnižja plača, polož. doklade in drag. doklade najvišja plača, polož. doklade in drag. doklade 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja 4. stopnja Nad 30 si. let 6Q St. let 3 odi. ocene (§ 258/2) II. la 2740 I 2870 j 2560 2690 2470 2600 760-930 790-960 780-950 3500 3800 3350 3650 3250 3550 V. 3 17-19 - V. Učit. nar. šol. — Učit. učiteljišč § 45/2. — Učit. veščin § 45/2. — Učit. meše. šol. — Učit. šol za def. deco.— Pom. ref. § 45/2 — Sres. nadzor. § 45/2. — Ban. nadz. § 45/2. (Banski nadz. § 45/3 tudi v IV./l in 2 1450 1550 1650 1750 - 800 1250 1100 1000 150 150 21—30 U. l 2480 2740 j 2300 2560 2210 2470 520—560 550-590 540-580 3000 3300 2850 8150 2750 3050 VI. 3 14-16 - VI. Isti in učiteljice gospodinjskih šol § 45/2 in zabavilje g 45/2 1150 1250 1350 1450 - 650 1200 1050 950 150 150 . 15-20 n. 2 1 2095 2240 j 1915 2060 1825 1970 465-560 495—590 485—580 2560 2800 2410 2650 2310 2553 VII. 3 11—13 VII. VII. Odpade ban. šol. nadz. — drugo isti in učiteljice gospodinjskih šol § 45/1 910 970 1030 1090 1150 500 1150 1000 900 150 150 - m. - - . - - - - - - 9-14 n. 3 1829 1949 1641 1761 1547 1667 401-461 439-499 433—493 2230 2410 2080 2260 1980 2160 VIII. 3 8-10 12—14 VIII. VII Odpadejo srez. aol, nadz. — drugo isti 730 790 850 910 - 400 1100 950 850 150 150 16-35 m. 1 1984 2331 1796 2143 1702 2049 246—79 284-117 278—111 4—8 n. 4 1664 1749 j 1476 1561 1382 1467 261—331 299-369 293 — 363 1925 2080 1775 1930 1675 1830 IX. 4 4-7 8-11 IX. IX. Odpadejo pomožni referenti — drugo isti 675 625 675 730 - 300 1050 900 800 150 150 12—15 ni. 2 1665 1715 1477 1527 1430 1480 260—365 298-403 245-350 6—12 m. 3 1565 1665 1377 1477 1330 1430 110 148 95 1675 1775 1525 1625 1425 1525 X. 4 4-7 X. - Samo učiteljice gospodinjskih šol § 45/1 in zabavilje § 45/1 475 525 575 - - 200 1000 850 750 150 150 •> (§ 250) 1-3 n. 5 1480 1544 1292 1356 1198 1262 + 70 do - 6 +108 do — 44 +102 do - 38 1550 1550 1400 1400 1300 1300 Prlpr. z maturo 3 1-3 - Pripr. Pripravniki z maturo glej drag. razr. I - - - 1550 1400 1300 150 150 (§ 250) 1—5 in. 4 1334 1500 1146 1312 1099 1265 + 66 do — 100 f 104 do — 62 +101 do — 65 1400 1400 1250 1250 1200 1200 Pripr. brez mature 3 1-3 Pripr. - Pripravniki z nepopolno srednjo šoio glej drag. razr. - - - - 1400 1250 1200 150 150 S posebno uredbo bodo določeni pogoji za prejemanje ali omejitev osebnih in rodbin* skih draginjskih doklad. Na isti način se lahko draginske doklade zvišajo, znižajo ali ukinejo. (§ 28). — Vrednost naturalnega sta* novanja se odbija od osebne draginjskc do* klade. S posebno uredbo bo določeno, kako se ocenjujejo naturalna stanovanja. Tudi sta* narina od samoupravnih teles se odbija od osebne draginjske doklade. ,V koliko se bodo oddajale druge naturalne dajatve, bo določe* no s posebno uredbo. (§ 29.) — Vsi novi pre* jemki, povišice itd. pripadajo uslužbencu šele s 1. naslednjim mesecem. (§ 30.) —(S poseb* nim zakonom bo določeno število sistemizi* ranih mest v vsaki skupini in tudi število si* stemiziranih pripravniških mest. (§ 46.) — Na* mestitev ali napredovanje uradnikov ali pri* pravnikov se lahko izvrši le, če je izpraznjeno kako sistemizirano mesto v dotični skupini. (§§ 47.—48/1.) — Vsako ministrstvo mora vo= eliti spisek uslužbencev svojega resora po či* nu. O ureditvi in vodstvu te razvrstitve izda resorni minister poseben pravilnik. (§ 48/2.) — Vsak uslužbenec ima vpogled v status in sme zahtevati popravilo razvrstitve, ako sma* tra, da ni pravilno razvrščen. (§ 48/3.) — Pe* riodske povišice pripadejo po preteku 3 let efektivne službe v dotični skupini ter se od* rej a jo po službeni dolžnosti. (§ 52.) — Odlok o Iperiodski povišici izda minister ali ban. (§ 103/3). — Vse drugo je razvidno iz članka, v kolikor niso potrebna še podrobna določila na podlagi predvidenih uredb in pravilnikov. Stran 2. ,Učiteljski Tovariš" dne 9. aprila 1931. Štev. 35 ' Prevedba na novi zakon se izvrši za one uslužbence, ki so v aktivni državni ¡službi ali vstopijo po dnevu objave zakona v državno službo. (§ 248.). Razvrstitev ob prevedbi se izvrši tako, da se uvrste sedanje položajne skupine v ¡no» ve skupine tako, ikakor je to razvidno iz ta» bele. (§ 249,—250.). Državni uslužbenci ostanejo v onih polo» Sajniih skupinah, kakor so bili na dan veljav» nosti novega zakona, '¡odnosno v katerih bi morali biti na ta dan na osnovi razsodbe dr» žavnega sveta ali upravnih sodišč. Uzpremem» ba zateklega položaja se ne ¡Sme izvršiti ad» ministrativnim potem. (§ 252./1.). Ako je uslužbenec na dan veljavnosti no» vega zakona v višji skupini, kakor je zanj predvidena po razvrstitvi, obdrži položaj v katerem je bil na dan novega zakona; ako mu je položaj po razvrstitvi predviden v višji skupini, dobi pravico, da se postavi v najnižjo stopnjo svoje skupine. (§ 252./2.). V roke za napredovanje se šteje samo oni čas, ki ga je uslužbenec prebil efektivno v službi do dneva veljavnosti novega zakona. (§ 253.). V skupinah periodskih povišic pripada uslužbencu skupina, ki odgovarja številu efektivnih let v dotični skupini. (§ 255.). Od efektivnih službenih let je treba od» biti čas, ki ga je kdo izgubil za napredovanje zaradi slabe ocene ali disciplinske obsodbe na podlagi dosedanjih predpisov. (§ 256.). Do zakona o razvrstitvi in določitvi šte» vila službenih položajev napredujejo učitelji narodnih šol v V. skupino ako imajo poleg ostalih pogojev po § 49. 30 let efektivne služ» be, 50 let starosti in v poslednjih treh letih odlično oceno. (§ 258./2.). Ako bi imel kdo prejeti manjšo plačo, kakor prejema sedaj skupno položajne in osnovne plače, prejema razliko, dokler z na» predovanjem ne doseže iste plače. (§ 259.). Pravilniki o strokovnih izpitih po § 14. morajo iziti v 6 mesecih po dnevu veljavnosti tega zakona, a dotlej veljajo sedanji pred» pisi. 260.). Uredba o pravici ali izgubi draginjskih doklad po § 28. Doklej ne izide ta uredba, ve» ljajo dosedanji predpisi. (§ 261.). Uredba o ocenjevanju naturalnih stano» vanj in odtegljajih stanarine in naturalnih dajatev predvidena v § 29. mora iziti v 6 me» secih, a dotedaj veljajo dosedanji predpisi. (§ '262.). Državni uradniki, uradniki prometnih ustanov, ki napredujejo po uveljavljenju no» vega zakona ali bodo imenovani na višji po» loža j ter s tem dobe večje prejemke, ostanejo eno leto pri položajinh prejemkih, ki jih dotedaj 'prejmejo. To velja tudi za poviške osnovne plače in stanarine ter peiriodske po» višice. Rok teh poviškov se računa za vsak prejemek posebe od dneva, ko zapade pdvi» šek )po veljavnosti novega zakona. Te odred» be veljajo tudi za vojaške uslužbence. Po pre= teku enega leta prejme uslužbenec pctviŠic« po novem zakonu, z odbitkom (jnotaestečne razlike po §-\134./2. ,za penzijski fond. (§ 263.). Za prevedbo so dolžni državni uradniki v štirih mesecih predložiti (v kolikor to še niso izvršili) overovljene prepise originalnih dokumentov oblasti, ki vodi centralni usluž» benski list, v svrho vpisa vseh onih podatkov, ki zadevajo vštetje službenih let za pokoj» nino. (§ '274.). Zakon o službeni prisegi od 15. februarja 1929. ostane nadalje v veljavi. (§ 278.). Za osebje zavodov za vzgajanje malotet» nikov je pooblaščen minister pravde, da izda posebno uredbo glede pogojev izobrazbe, di» šciplinskih predpisov in računanja službenih let v pokojnino. (§ 290.). «MMMHHiMnHnMniiinMnH V uredbi o ureditvi ministrstva prosvete od 26. julija 1929. se ukinjajo: poslednji sta» vek prvega odstavka, tretji odstavek, sedmi, osmi in deveti čl. 22. in odredba čl. 24. (v ko» likor so v njih predvideni roki. (§ 291.). V zakonu o narodnih šolah od 5. decem» bra 1929. se ukinja: poslednji stavek § 72., § 73. odstavek 3., § 87., § 94, § 95. odstavek 3., § 116. odstavek 1, § 121., § 166. in § '176., v ve» ijavi pa ostane odredba § 95. odstavek 2. {§ 292.). Sreski šolski nadzorniki: Odredba prve» ga odstavka § 118. zakona o narodnih šolah od 5. decembra 1929. se izpremeni sledeče: »Ako je za sreskega šolskega nadzornika imenovan uradnik z akademsko izobrazbo, obdrži prejemke svoje položajne skupine.« Drugi odstavek se izpremeni sledeče: »Sreski šolski nadzorniki iz skupin, v ka» terih so razvrščeni učitelji narodnih šol, pre» jemajo osebno mesečno nagrado 300 Din.« (Odpadel je pa 10% povišek po § 7. čin. zak.). (§ 293.). Učitelji na šolah za defektno deca: Prvi odstavek § 180. zakona o narodnih šolah od 5. decembra 1929. se izpremeni in se glasi: »Državni nameščenci v šolah za neza» dostno razvito in defektno deco' prejemajo naturalno stanovanje, odnosno stanarino po § 84. imenovanega zakona, ako imajo. za te vrste pouka specialno izobrazbo in izpit. (Od» padel je 10% povišek po § 7. čin. zakona.). (§ 294.). Vštetje let zaradi vojnih zaprek. Zako» nodajno rešenje od 20. julija 1922. o prizna» nju službenega časa učiteljem in učiteljicam zaradi vojnih zadržkov, ostane nadalje v ve» ljavi. (§ 297.). Predmetni učitelji se uvrščajo v IX. od VI. skupine. (Cl. 301.), Kjerkoli se v specialnih zakonih v odred» bah, ki niso ukinjene omenja, da veljajo predpisi uradniškega zakona, se mora te upo» števati po novem uradniškem zakonu. (§ 335.). Kategorije po starem zakonu se morajo smatrati kot odgovarjajoče skupine po novem zakonu. (§ 336.). Položajna plača v starih predpisih se ima smatrati kot plača po novih predpisih, osnov» na plača pa kot periodske povišice. (§ 337.). Odredbe o specialnih dokladah ali dokla» dah na službo, se ukinejo, izvzemši onih, ki jih novi zakon izrecno omenja, da ostanejo v veljavi. (§ 338.). Absolventi višjega tečaja višje pedagoške šole z diplomskim izpitom bodo prevedeni po §§ 249. in 252. novega zakona, dokler ne bo reguliran njihov položaj z zakonom o višjih pedagoških šolah. Vrste uslužbencev, ki jih novi zakon ne omenja, a obstojajo na dan veljavnosti no» vega zakona, bo razporedil resorni minister v sporazumu z ministrom pravde in financ ter v soglasju z ministrskim predsednikom z ozirom na važnost funkcije v grupah analog» no odgovarjajoči razvrstitvi po § 347. (Odredbe o upokojitvi, disciplinskem postopku itd. slede v prihodnjih številkah lista). Tečaj nemških pedagogov o moderni osnovni soli v Ljubljani. (Slika vtisov s trodnevnega tečaja in razstave.) (Jutro) Šolski svetnik Schmidt. Ministerijalni svetnik Hylla predava. Rektor Bänger. daje, petletna, državnim in samoupravnim uradnikom in upokojencem z najmanj desetletnim službovanjem, na podlagi njih plače ali pokojnine in zavarovalne življenske police, BEOGRADSKA ZADRUGA, banka in zavarovalnica — zastopstvo „TEHNA", dražba z o. z. — Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80. Pač mnogo praznega besedičenja je bilo med nami, mnogo očitkov, povsem neutemeljenih i— na račun delovne šole, tako od strani lajikov in pa tudi takih, ki so prikrito simpa» tizirali s staro šolo, hoteč jo rehabilitirati na razne načine. Ne gre mi *a to, da bi meril usmerjenost privržencev ali nasprotnikov de» lovne ŠQle,_apipak izrečem naj samo mnenje o izvršenem tečaju v Ljubljani, kjer so tova» riši in tovarišice lahko izluščili jedro, t. j. ono, s čimer lahko edino nastopajo, da se čim bolj približamo skupnemu cilju. Vse učitelj» stvo si je edino v tem, da je treba naše šol» stvo reformirati, najti način, ki bo temeljil v duši. našega naroda in odgovarjal njegovim dejanskim potrebam — treba bo ustvariti tip naše reformirane šole. Naj se učiteljstvo resno oprime dela, da bomo zamogli na pod» lagi izkušenj najti tisti tip, ki bo našemu ,na» rodu vsestranski ustrezal. Oglejmo si zatorej izvajanja gg. predava» teljev Hylla, Schmidta in Biingerja — naših inozemskih tovarišev, ki so v svojih predava» njih izrazito utemeljili potrebo po novem duhu in delu v šoli. Že od prvega dne, ko je ministerijalni svetnik g. Hylla reševal načelna vprašanja novodobnega vzgojstva, se je splošno zani» manje stopnjevalo bolj in bolj in me podkre» pilo v mnenju, da je bil ta tečaj potreben in koristen, saj se je zanj ogrela vsa množica prisotnega učiteljstva. Zaradi tesnega prostora se moram ome» jiti na najvažnejša izvajanja teh izkušenih praktikov, h koncu pa še izbregovoriti besedo o prirejeni razstavi. Prvi dan je g. Hylla predaval o idejnih smereh, ki so dovedle do v Nemčiji sedaj običajnega tipa delovne šole. Zlasti je po» drobno orisal organizacijo šolstva v Nemčiji. Zaradi boljšega razumevanja je primerjal se» danjo organizacijo oni, ki so jo izvajali v zadnjem desetletju preteklega stoletja. Tu smo videli, kako je rastlo šolstvo iz strogo birokratičnega okvira do. sedanje demokra» tične ureditve, ali zmago demokracije nad fevdalnim birokratizmom. Na mesto opušče» nih Herbartovih načel (moralna vzgoja, in» telektualizem, mehanizem, individualizem) je stopila umetniška vzgoja dece, osebnostna pedagogika, načelo zajedniškega življenja in žarišče vsega šolskega dela je postal otrok» učenec. \ Naslednjega dne je sledilo velezanimivo predavanje šolskega svetnika g. Schmidta, ki je izpregovoril najpreje o šolskih nadzorni» kih in pokazal razliko v načinu nadzorovanja V pretekli dobi ali v dobi stare šole. Nato je podal zaihteve novodobnega šolstva in orisal načela, katerih bi se morali moderni nadzor» niki brezpogojno držati. Zlasti je poudarjal, da zamore nadzorovati delo v osnovni šoli le tisti, ki to delo iz lastne prakse v vseh po» drobnosti tudi pozna in da se nadzornik ne 'sme omejiti na suho registriranje vtisov, ki jih je pri nadzorovanju dobil, ampak mora vsakemu učitelju tudi praktično pokazati ka» ko naj postopa pri pouku. Sledila so res dra» gocena strokovna navodila glede učnega po» stopka in učnih pripomočkov. Zadnji dan je rektor g. Biinger s .svojimi praktičnimi nastopi naravnost fasciriiral vse navzoče. Krona vsega je bila prvoaprilska potegavščina, ko je na eklatanten način po» kazal, kako lahko se je v zmoti glede nove šole, ki z vsemi zunanjostmi le še ni v bistvu nova, da je treba prodreti v duha reformira» nega šolstva in se ne sme biti dostopen su» gestivnim vplivom. To je Ibila povsem po» trebna metodiška duhovitost, da ;se res do» ume bistvo razlike med dobro »staro« in »re» formirano« šolo. Tako je na najbolj nazoren način pokazal," kaj mora učiteljstvo pri svo» jem učnem postopku opustiti in česa se mora oprijeti, ako hoče svoje delo prilagoditi za» htevam novega časa. Vsem nastopivšim predavateljem so na» vzoči z burnim odobravanjem izražali svojo zahvalo in priznanje. Posebno močan vtis je gotovo na vse na» pravila, ne po svojem obsegu, pač pa po vse» bini, silno bogata razstava delovno»šolskega seminarja, ki ga v Essenu vodi rektor gosp. Bunger. Z zanimanjem so tovariši in tovari» šice pregledovali razstavljene izdelke, pre» malo pa je bilo časa, da bi se zamogli v samo delo tudi poglobiti v svrho spoznavanja teh» nik, ki prihajajo pri rokotvornem pouku v poštev. Razstavljeni so bili namreč izdelki, ki naj bi pokazali, kako in s katerim materi» jalom v Essenu delajo. Knjige Slovenske Šolske Matice. Člani SŠM prejmejo letos za veliko noč prav čedno pisanko: nič manj ko petorico knjig -za borih 30 Din. Ker obsegajo letošnje publikacije nad 600 tiskanih strani, dobiš tu» kaj kar 20 strani tiska za 1 dinar! Mislim, da je to rekord na našem književnem trgu. In koliko živega, pristno našega ter pedagoški nad vse pomembnega življenja se pretaka po teh 600 straneh! Učitelju in učiteljici, ki se imata odslej tudi pri nas udejstvovati v izvenšolskem delu, bo prav posebe dobro došla »Duševna podoba mladosti« (napisal dr. Josip J ena j), ker razgrinja kakor na dlani dušo našega slo» venskega mladeniča in mladenke v pošolski dobi njunega življenja. V »Pedagoškem Zborniku« bo iz istega razloga učiteljstvu zlasti ustrezal M e n c i» nov zelo instruktivni spis »Naša kmetska poklicna šola«. Razen tega je v Zborniku še dr. O z v a 1» d o v o slavnostno- predavanje na ljubljanski univerzi ob Masarykovi 80 letnici in pa čla» nek »Smoter moderne šole«, ki ga je prispe» val Stanko G o g a I a. Knjiga »Lepenkarstvo« (spisal Alojzij Nova k), prinaša izredno snažnih, natančno izdelanih slik s tega področja ter bo z naj» večjim pridom lahko služila pouku ročnih del. Jurančičeva knjiga »Iz šole za na» rod« bo učitelju, ki mu je kaj »za narodov blagor«, izkušen kažipot pri spoznavanju šol» skega okoliša. A »Letopis za triletno upravno dobo 1928.—30.« (sestavil Pavel Plesničar) je hkratu skromen spomeniček naši pedagoški kulturi ob 30 letnici SŠM pa spoštljiv poklon dvema neumornima pospeševalcema njenih teženj — H. Schreinerju^in Fr. Ga» b r š k u. Imenik članstva SŠM za leto 1930., ki ga prinaša ta letopis, nam je z ene strani lahko v ponos (število članov znaša 2919), z druge pa ne ravno v čast: koliko je še namreč takih šol, ki ne naročajo Matičinih publikacij, čeprav ministrstvo prosvete to zahteva z dvema naredbama (gl. str. 28.)! Koliko je še tudi takih učiteljev in učiteljic — zlasti po meščanskih šolah! Ali pa celo oseb na vodilnih mestih našega šolstva! Naj bi imenik članstva v ^prihodnjem letu ne oznanjal več njihove kulturne sramote! — a — „Srce je prazno..." Ko sem izvedel, da se je naš strah in up izpolnil in da je tabela Vseh tabel, to se pravi edino veljavna tabela prispela, sem hitro zgrabil suknjo in klobuk in zbe» žal na ulico. Doma mi ni bilo obstanka. Kajti kadar izveš novico, te zgrabi ne« premagljiva želja po človeku, da mu prvi poveš in da vse mu razodeneš. Je že tako s človekom, da ne more ne Jv nesreči ne v sreči biti sam. Je pač družabno bitje človek, pravijo prirodoslovci. Tečem tedaj po ulici, da me škrica moje predlanske suknje komaj dohajata. Oziram se na desno in levo, kje bi srečal znanca, ida mu razodenem in ga osrečim. Velik je< bil 'rv tistem hipu moj altruizem. Sreča mi je bila mila. Nasproti mi pride prijatelj — uradnik in pesnik v prostih urah. Skočim Sk njemu in mu povem: »Prijatelj, golobček! Je že tu, je že tu. Danes /je prišla!« Prijatelj se ustavi in začudeno vpraša: »Kaj je že tu? Kdo je prišel?« »Tabela! Naša tabela! Naš up in na» ša nada!« Ali ki prijatelj zamaši *s prsti ušesa in zaprosi: »Molči, za božjo voljo molči! Ne ma» ram slišati!« Pa mu v svojem navdušenju poteg; nem roke z ušes in dem: »Ali je res prišla tabela. To pot niso samo govorice. Le glej!« In mu pokažem črno na belem. Prijatelj prečita tabelo, mi jo žalost» no vrne in zašepeta: »Dopolnjeno je!« Začudim se: »Ali kaj "ti je? Leto dni in še čez smo čakali, se bali, ugibali, ra» čunali '— sedaj imamo tu jasno črno na belem: toliko dodajo tebi, toliko meni, ne preveč sicer, ali vendar! In po pravici povedano: še tega si nisem .nadejal ob tej splošni krizi! — No ti pa praviš: do» polnjeno je!« »Da, dopolnjeno je!« prikima moj žalostni pesnik 'prostih ur in pogled se mu zastre. »Dopolnjeno je! Kajti glej: Res je, upali ismo, se bali, pričakovali leto dni in še čez. Ali v tem upanju, v tej bo» jazni je bilo življenje. Naša fantazija je našla hrane. Gledala jo je dan za dnem do vseh potankosti. Sedaj pa je vse do» ločeno. Če česa ne veš, si ne boš več po« magal s fantazijo. V tabelo boš pogledal, pa boš vedel pri čem si. Ne bo več raz» burljivih idebat med znanci, ne bo več hrupnega veselja. Poezija je bila, z enim samim udarcem so jo poslali k vragu. S čim naj se sedaj (zabavam ob tihih veče» rih? Kaj naj razpravljajo zakonci med seboj. S čim naj fant z dekletom zida gra« dove v oblake? Le poizkusi: Pomolila ti bo pod nos tabelo: »Nak, ne boš me, tu stoji črno na belem »kako in kaj!« Rcal» nost n.i bila nikoli lepa, prijatelj, in tudi sedaj ne bo. Pa naj bo še tako trdno za» sidrana in še tako rožnata. Zato ti pra» vim: dopolnjeno je. Nikoli več se ne vr» nejo časi, ko smo upali in; se bali. Male» rielno krizo smo ¿¡morda ires prestali, ali zato je prišla nova kriza v naše daie — dolgčas, dolgčas bo zavladal med nami. Naša fantazija bo utihnila in sredi govo« rice nam bo zmanjkalo besed. Dragi moj: Prešeren ni samo tja v en dan dejal: »Sr» ce je prazno, srečno ni, (nazaj si up in strah želi!« »Ali, duša, golobček! Kaj te je ob» sedlo!« ugovarjam 'jaz. »Nič me ni obsedlo. Le po upu in strahu mi je žal. No, pa zdravstvuj. Bla« gor tebi, da si dosegel. Zame je tabela vsaj leto dni prezgodaj prišla! Vsaj še leto dni bi rad upal in se bal.« In je prija» telj ipesnik oddrsal svojo pot. Gledalcem za injim in razodelo se mi je, zakaj so naši pesniki le v stradanju ustvarjali. J. Ribičič. Tovarišici Milki Vodopivčevi v slovo. Komaj je dahnila pomlad, še preden se je utegnila pokazati narava v vsej svoji po» mladanski lepoti, ko so prvi zvončki, ki si jih ti tako zelo ljubila, začeli oznanjati vigred, preden je začelo solnce pošiljati toplih žar» kov, je bela žena stegnila svojo koščeno roko in ti pretrgala nit življenja. Milka! Je»li res, da te ni več med' nami? Mi ne moremo tega verjeti. Ne morejo verjeti tvoji malčki — V glavnem je bilo vidno dvoje: 1. Razne razredne tehnike rokotvornega pouka in 2. dela v lesu v zvezi z razrednimi teh* nikami. Pretežni del je odpadel na razredne teh» nike. Iz razstavljenih fotografij je bila vidna tehnika polaganja likov z lesenimi pal» čieami, izseki krogov itd. Tu je .stopilo v ospredje tudi slikarsko risanje, ki ima kot izraževalno sredstvo svoj poseben pomen. Od trodimenzionalnega upodabljanja bi bilo omeniti gnetenje, oblikovanje in modeliranje. Značilen je bil del čreves» nega staničevja, ki je kazal kako prehaja hrana v kri. Da je tudi papir velikega po» mena za delovni (pouk, je bilo tudi iz te raz» stave razvidno. Zastopane so bile v tem vse mogoče papirne tehnike, tako ple» tenje, gubanje in izrezovanje. Škoda, da niso bile ravno te tehnike, ki so zaradi cenenosti in prikladnosti v najožjem stiku ne samo z zaposlitvijo učencev, marveč tudi z njihovo izobrazbo, bolj močno zasto» pane. Kljub temu pa je vsakdo, ki je razstavo z zanimanjem pregledoval lahko prodrl v bi» stvo in uporabnost takega dela. Posebno po-; zornost pa so vzbujali učinkoviti izdelki nam še dokaj nepoznane tehnike v trganju p a piii j a. Ravno pri teh prihaja do izraza vsa plosko vitost dosežena brez vsakr» šnega orodja. Ti izdelki so kazali izključno spretno uporabo prstov in nolhtov, ki iztrga» vajo raznovrstne oblike ploskev — papirja — in jih nalepljajo. V kakšni zvezi so dela izrezovanja papirja z ostalim poukom, je bilo vidno iz razstavljenih izdelkov te vrste. Med temi papirnimi deli je bilo opaziti razne sta* t i s t i k e , ki so v najtesnejši zvezi z račun» skim poukom, narodnim gospodarstvom 'in domoznanstvom v šoli. V razstavi so bile za» stopane tudi grafične tehnike, suhi pesek, plastilin in kartonažai S posebnim zanimanjem smo ogledovali pismene izdelke učencev osnovnih šol okraja Sprottau, ki ga nadzoruje šol. svetnik gosp. Schmidt, h katerim je tekom svojega predai» vanja podal sam potrebna pojasnila. Opaziti je bilo, da se polaga že od početkov velika važnost na ličnost teh izdelkov. Zato so že od prvega šolskega leta dalje v uporabi listi z natisnjenim robom, kamor učenci vrišejo spisni vsebini primerne okraske. To delo, kjer učenci vsebino podčrta vaj o še z izrazom roke se s šolskimi leti stopnjuje in doseže tako dovršenost, kot nam jo je pokazala v tempo» gledu razstava. Spisi so bili bogato okrašeni s povsem otroškimi ilustracijami. Glede pi= save se mi zdi potrebno omeniti, da je bilo štiri petine vseh izdelkov pisanih v pokonč» ni pisavi, ostali izdelki pa so nudili sliko prav malo nagnjene pisave. Zelo nagnjene pisave ni bilo opaziti. Pisave so bile zelo lične, ka» zale pa so skoro vse več ali manj skeletni značaj kar pa nikakor ni neugodno vplivalo ne na ličnost niti na čitljivost, nasprotno, to je dalo vsem pisavam nekak izrazit značaj, ki pa je na gledalce napravil najboljši vtis. Poleg teh izdelkov so bile med drugim razstavljene tudi šolske knjige tako računice, slovnice, razne delovne knjige učencev, foto» . grafije del pri plastični mizi, uprizarjanje pri» povedk in pravljic, samostojno izdelanih učil in izdelkov učiteljev — sploh vsega toliko, da se je glasila obča sodba o razstavi kar najpo» volneje. V taki in še podrobnejši obliki si želim videti tudi bodočo banovinsko šolsko raz* stavo. Drago Bitenc. Opomba uredništva: Radi aktualnosti uradniškega zakona smo odložili potrebno poročilo o tečaju za prihodnjo številko. Po» verjeništvo je preskrbelo tudi stenograme predavanj za »Popotnika«. šolarčki, katerih nežna srčeca si si znala tako pridobiti, ne morejo tega verjeti njihovi star* ši, ki so s teboj izgubili najboljšo učiteljico» vzgojiteljico, ne moremo tega verjeti mi, ki stojimo ob svežem grobu, mi, ki smo s teboj izgubili odkritosrčno in najboljšo tovarišico. Imela si v svoji skromnosti samo eno že» Ijo — zdravje. Skromna je bila tvoja želja, Milka, toda tudi ta ti ni bila izpolnjena. Po» klical te je Vsemogočni k sebi, ker mu je tako dopadlo in mi vsi te pogrešamo. Pogrešajo te tvoji malčki,'ki se solznih očesc zaman oz i» rajo po svoji učiteljici, pogrešajo te njihovi starši, pogrešamo te mi vsi, ki si nam bila prava tovarišica, prijateljica, sestra. Zaustavlja se mi pero ob misli, da ti pi» šem poslednjikrat in besed mi primanjkuje, takih besed, svkaterimi bi se primerno pošlo» vila od tebe. Srce mi je težko in prepolno bridkosti. ; ! I Spavaj sladko in mirno, draga Milka, lahka naj 'ti bo slovenska žemljica, katero si ti tako zelo ljubila. • Pokojna Milka Vodopivčeva je bila ro» jena v Ljubljani 12. junija 1890. leta. Že kot otrok se je s svojimi starši preselila v solnčno Gorico, kjer je preživela svoja mlada leta. lam je tudi obiskovala učiteljišče, položila zrelostni izpit v septembru 1912. leta. Po |do= vršenih študijah je službovala v raznih krajih na Krasu in nato v tržaški okolici do 1. 1924., ko je bila od italijanske oblasti odpuščena. Že istega leta v jeseni se je preselila v Ljub» ljano. Novembra istega leta je bila imenovana za učiteljico pri Sv. Štefanu, srez Šmarje pri Jelšah, kjer je službovala 2 leti. Avgusta 1926. leta je bila imenovana za stalno učiteljico v Toplicah pri Zagorju ob Savi, kjer je službo» vala do letos, ko jo je sredi upov in nad pre» hitela smrt in ji pretrgala nit življenja. Tovarišica. Splošne vesti. POVSEM NOV POLO.ŽAJ GLEDE ORGA» NIZACIJ DRŽAVNIH USLUŽBENCEV. Uradniški zakon določa s § 76. glede uradniških organizacij sledeče: Državni uslužbenci ne morejo ustanav» ljati stanovsko»strokovnih udruženj državnih uslužbencev, ako nimajo za to> dovoljenja od svojega resornega ministra. V taka udruženja se lahko včlanijo in sprejmejo samo uslužbenci iste stroke in iste službene vrste. (V zmislu § 14. tvorijo iste vrste vse skupine, ki na osnovi iste izobrazbe vrše enake ali bistveno enake ¿posle, brez ob* zira na resor. V enakih vrstah je enoten dr* žavni strokovni izpit.« — Isto vrsto tvorijo n. pr. vsi državni uradniki, ki spadajo pod zakon o narodnih šolah). Upokojenci so lahko redni člani, a ne morejo biti člani uprave udruženja. Upokojenci, ki v aktivni službi niso bili člani udruženja, če je isto obstojalo, se sploh ne morejo več včlaniti; v slučaju ustanavlja» nja novega udruženja pa se, lahko tudi ti včlanijo. Uslužbenci, ki jim z disciplinsko ob s od* bo preneha služba ali, ki podajo ostavko na državno službo, ne morejo ostati nadalje člani udruženja. Člani udruženja tudi ne morejo nadalje ostati oni uslužbenci, ki izpremene stroko ali službeno vrsto. To se pa ne nanaša na one uslužbence, ki preidejo v službo v ministrstvu svojega področja, toda ti ne morejo biti iz» voljeni za funkcijonarja udruženja. V eni stroki in iste službene vrste sme obstojati samo1 eno udruženje za celo državo. Ta udruženja ne smejo imeti ne pokrajin* skega, ne verskega in ne plemenskega zna* čaja. Kot pokrajinska udruženja se ne smatrajo banovinske sekcije, ki so deli udruženja za celotno državo, toda isto udruženje sme imeti v isti banovini samo eno sekcijo. Tudi za delo v udruženju veljajo za čla* ne predpisi o čuvanju ugleda in dostojanstva državnega uradništva in vsi disciplinski pred* pisi, v kolikor bi delo udruženja in njega članov tikalo službene odnošaje in službene interese. Stanovsko»strokovna udruženja državnih uslužbencev so pod nadzorstvom pristojnega resornega ministra, kateremu morajo predla* gati letna poročila o delovanju udruženja. Za vsako sporazumno akcijo raznih udruženj je potrebna predhodna odobritev resornega ministra. Proti državnim uslužbencem, ki se pre* greše proti tem odredbam, se bo postopalo disciplinsko. V vseh udruženjih, ki ne delujejo v skia* du z gornjimi odredbami, bo resorni minister v sporazumu z notranjim ministrom razpustil upravo in nadzorni odbor in bo postavil ko* misarja, ki bo polnomočno opravljal vse po* sle upravnega in nadzornega odbora, dokler dotično udruženje ne dovede v soglasje z no» vimi odredbami. V težjih slučajih, ako udru» ženje deluje v nasprotju z gornjimi določba* mi, razpusti resorni minister s posebnim od* lokom udruženje v sporazumu z ministrskim predsednikom. Proti taki odločbi ni pritožbe. Predpisi predhodnih odstavkov ne ve» Ijajo za uradniške izadruge in njihove zveze. Po § 345. se morajo v roku treh mesecev po novem zakonu obstoječa udruženja pre» urediti po § 76. ter o tem predložiti poročila resornemu ministru, odnosno ministrskemu predsedniku. Udruženja, ki tega ne store v danem ro» ku, morajo v nadaljnjih treh mesecih likvi» dirati. Izredna skupščina odloči, kako se uporabi premoženje. Ta odločba postane izvršna, ko jo odobri resorni minister v sporazumu z mi» nistrom notranjih del. Ako udruženje ne predloži takega sklepa ali ga ministeT ne odo» bri, se uporabi premoženje v zmislu pravil. — Konsekvence (uradniškega zakona. »Narodna Prosveta« objavlja: Izpremembe v izvršnem odboru UJU. Na osnovi določb no» vega uradniškega zakona so predali ostavko na položaj v upravi UJU tov. Milan Rabre» novic in Milorad Vujanac, kot upokojenca in Pavle Flere, kot uradnik min. prosvete Njihova ostavka je bila sprejeta na seji 3. aprila ter je prevzel vodstvo poslov UJU podpred» sednik tov. Miladin Cvijovič z ostalimi osmi» mi člani izvr. odbora. — Tovariš predsednik UJU Milan Rabre» novic je ob priliki ostavke na jpoložaj v upra* vi UJU poslal uredništvu »Učiteljskega to» variša« sledeči dopis: »Dragi tovariš! Ker sem upokojenec, sem na osnovi novega uradniške» ga zakona, ki je včeraj stopil v veljavo, po* dal ostavko na položaj in predsedništvo v upravi UJU. Ko se odtegnem s tega položaja smatram v prvi vrsti za svojo dolžnost, da se prisrčno zahvalim na zaupanju in veliki po» zornosti in podpori, ki mi je bila izkazana od tvoje strani osebno, kakor od ostalih naših tovarišev v izvršnem in širjem odboru ter po» edinih sekcijah. To enodušno in vedno ne» razdeljivo zaupanje mi je dajalo moč, da sem se v polni meri posvetil udruženju. Ako nisem povsem izpolnil tvoja pričakovanja, oprosti, ker več nisem umel in mogel. Kar ni zmogel eden, so izvršili mnogi, ker je naše vzajemno zaupanje in vedno složno in eno» dušno delo pokazalo naše sile in to nam je doneslo znatne uspehe na zunaj in znotraj. Četudi preneham biti član uprave, hočem tudi v bodoče, kot član udruženja, biti vedno z vami in pri vas ter vam pomagati, kolikor bom mogel. Hvala ti še enkrat in prejmi moj tova» riški pozdrav! V Beogradu, 3. aprila 1931. M i* lan Rabrenovič, 1. r. — Tovariš Milan Rabrenovič si je stekel v zadnjih tednih velike zasluge za učiteljstvo. Kot predsednik UJU je, bil budno na straži za stanovske in* terese in je storil vse kolikor je mogel, da zaščiti interese učiteljstva. Kolikor je mogo» če je storil na čelu izvršnega odbora in pri» znati moramo, da smo našli v njem polno ra* zumevanje za stvar. Z mirno dušo in mirnim srcem bo lahko razgrnil svoja prizadevanja pred sotovariše in vsak objektiven član bo moral priznati, da je bilo storejno vse — kar je bilo mogoče. V prihodnji številki priobči* mo članek tov. Milana Rabrenoviča v katerem je naslikal položaj in prizadevanje, da se je pridobila V. skupina za vse učitelj* stvo. Ob slovesu z njegovega položaja v UJU pa mu kličemo: Da bi še mnogo let preživel v sredini učiteljstva in da bi nas vedno ve* zala tako tesna čuvstva in ideali do stanu, kakor so nas v zadnjih dneh! — Novo učiteljsko glasilo. V Novem Sa* du je pričel koncem marca izhajati »Učitelj* ski Vesnik Dunavske banovine«. Letno stane 24 Din. Izhaja mesečno. Lastnik lista je »Pri* pravljalni odbor za sekcijo UJU Dunavske banovine. Ureja ga Dj. Mirkov, učitelj v No* vem ¡Sadu, Futoški put, 121. List pledira za organizacijo sekcij UJU po banovinah, kar je z novim zakonom itak postal predpogoj za obstanek organizacije, in se bo morala iz* vršiti v teku treh mesecev reorganizacija UJU po banovinah, z ozirom na' zahteve uradniškega zakona. — Maturanti državnega moškega učite» ljišča v Mariboru. 1920.—21. Bliža se deset* letnica. Dogovorili smo se, da jo bomo pra* znovali. Javite se s predlogi na naslov tov. Toneta Kregarja, Sv. Andraž, p. Velenje ali pa meni Marica Strausova, Rajhenburg. — Radiossekcija UJU v Beogradu priredi 8. aprila za deco predavanje ob .10. ur' dop. in dne 10. aprila ob 14. uri 30 min. Kakor smo poučeni se tudi v Ljubljani snuje orga* nizacija šolskega radia s sodelovanjem poverjeništva UJU. Šole, ki imajo že radio* aparate bodo dobile zadevno vprašanje, za ostale šole bo pa s tem postala nabava radio» aparatov še bolj aktualna. — Predstava mladinske igre Žaromil v ljubljanskem gledališču. Pravljično igro »Ža» romil«, je spisala učiteljica Ruža Lucija Pe» telinova, službujoča v Škocijanu pri Mokro» nogu. Prirejena bo za mladino ljubljanskih in drugih šol v bližini Ljubljane/ »Žaromil« ie pravljična mladinska igra v štirih dejanjih, ki prikazuje prirodno tragiko in tajne čare našega Krasa. Sredi pdosebljenih prirodnih sil, ki vodijo dejanje s karakterističnimi po» tezami svojega bistva, se bori in zmaguje člo* vek zaradi svoje vztrajnosti in požrtvovalno* sti. Med človekom in divjo prirodo pa je vez — udomačena žival, ki instinktivno čuti, kdo jo ljubi. Igra podaja otroku v obliki vabljive pravijičnosti mnogo resnic, ki zamorejo v"do* moljubnem in prirodoljubnem pogledu obo* Sati ti njegovo dušo. Ker bi dali radi priliko tudi podeželski mladini, da prisostvuje pred* stavam v narodnem opernem gledališču bodo v prvi polovici meseca majnika posebne šol» ske predstave p'o zelo znižanih cenah, ako javijo šolska upraviteljstva v naprej svoj po» set gledališča z mainiškim izletom. Igro bo zrežiral prof. Josip Šest, Žaromila igra Mitja Goreč, drugi glavni vlogi sta v rol- ah odličnih poklicnih igralcev Skrbinška in Rekarjeve. Godbene točke komponira g. Nebenfiihrerje* va, olese naštudira prof. ritmične gimnastike H. Pajkova. Predstava bi se vršila v dopol* danskem ali popoldanskem času. kakor bi bi* lo -za izletnike pač prikladnejše. Prijave in vsaj približno število posetnikov je vposlati najkasneje do 15. aprila na naslov pisarne: »Atenam. Ljubljana, 'Dunajska 'cesta 1. a/II. Pripomniti je tudi ali naj se vrši predstava dopoldne ali popoldne. Skušali bomo vprizo* riti igro kar najbolje, da pride do zasluženega uspeha. — Prepričani smo. da bode učitelj* stvo s kolegijalnega stališča zadevo simpa» tično sprejelo. BOLNIŠKO ZAVAROVANJE DRŽAVNIH USLUŽBENCEV. (BOLNIŠKI SKLAD). Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko jba* novino v Ljubljani, je izvedlo bolniško zava* rovanje, ki je velikega pomena za slehernega državnega uslužbenca. Dajatve so minimalne (10 Din mesečno), koristi in ugodnosti bolni» skega zavarovanja pa velike: 1. Brezplačne zdravniške ordinacije pri skladnih zdravnikih specialistih. 2. Brezplačna dobava zdravil, tudi spe» cialitet. 3. Brezplačna oskrba III. razreda na Golniku. 4. Denarne podpore obolelim članom, ki morajo v bolnico. 5 Denarne podpore članom |v manjših krajih (trgih in vaseh), kjer ni mogoče dobiti društvenih zdravnikov. Teh ugodnosti more biti deležen član, ki oboli, če je že najmanj tri mesece član bolniškega sklada. Važno je tudi dejstvo, da morejo postati člani bolniškega sklada Ie redni ali izredni člani Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko ba* novino v Ljubljani. <5$- Šolski upravitelji i Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo, i reienjem ministrstva prosvete O. N. br. 36637/25. in O. M br. 24398/30 odobrenih pomožnih mčil v zem-ljepisnem pouku Slike z Jadrana En Primorja 12 različnih umetniških barvastih «lik Domačije in Primorja, izdelanih po naiik »aj-•lavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačevida in Krušlinu. Znižana cena Din 296'— razume se, da skupno z učno knjigo, ¡serija-njem in poštnino. Slike so velike 45X60 cm in so pripravljene tako, da se jih lahko obe« na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike ▼ okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 440)2/28 in ministrstva notranjih del J. B, br. 204M 28 najprimernejše sredstvo u uspešno propagando za naš Jadran. Nndite otrokom pri nazornem pouka ulitek ap«-znavanfa prirodnih lepot našega morja in Primorjal Budite v otrorih nacionalno znvest s doseg« ijubezni de jogoslovenskega Jadrana. Naročila se pošiljajo na: Hrt. POT. UliM kijižsra, Ikeirti odio. j Imll Hiti 52 Torej mora biti sleherni član bolniškega sklada zaeno tudi član imenovanega dru» štva, ki je dobrodelna in socialna ustanova in ki ima namen dajati svojcem umrlih čla* nov posmrtnino. Člani tega društva pa morajo plačevati redni mesečni prispevek, ki znaša od 6 Din do 10 Din.lVišina tega prispevka je pač od» visna od starosti člana ob dnevu vstopa v to društvo in se plačuje vedno v isti višini ne oziraje se (na število (smrtnih primerov. Pri vstopu v to društvo se mora plačati tudi pri* stopnina, ki znaša 40 Din in članarina, ki je letna in znaša 10 Din. Posmrtnina se izplača v znesku od 1500 Din do 5000 Din. Višina posmrtnine je odvisna od dobe trajanja član* stva. Ugodnostni rok za pristop je le do 30. aprila t. 1. Zahtevajte torej nemudoma pri imenovanem društvu prijave za pristop k obema skladoma. Čim večje bo število članov, tem večje bodo ugodnosti tako pogrebnega kakor tudi bolniškega sklada. Osebne zadele. —i Napredovali so s l./II. 1931. v II. sku» pino: Koprive Aleksander. Mihev Ivan, Ber* lani Julija, Černi Viktor, Ferluga Ferdinand, Grašer Josip, Gabrovšek Frančiška, Kastelic Marijana, Šalamun Marija, Reisman Angela, Rožanc Franc, Vreček Alojzija, Velnar Josip, Zupane Apolonija; v II./2. skupino: Menaše Helena, Mlinaric Josipina, Muren Cirila, Pire Štefanija, Brumen Marija, Brgle.z»Kosi Dra» gica, Čižek Marjeta, Čopič/Elizabeta, Čok Al» bert, Fister Katica, Jenko Marija, Klacer He» lena, Kelbl Valentina, Wieser Friderika, Res» man Alma, Rogl Zorka Praznik Julija, Pi» skernik Helena, Vreš Antonija. Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za januar, februar in marec 1931. Članarina: Fra» nja in Šimon Vodenik, Kranj, 50 Din; J os. Rajšp, Maribor, 50 Din; učit. društvo za me» sto Maribor 500 Din; savinjsko učit. društvo 156 Din; učit. društvo za slovenjebistriški okraj 300 Din; ljutomersko učit. društvo 1080 Din; učit. društvo za marenberški okraj 260 Din. Darila (razen že izkazanih): Duro Iv. Lesica, Ljubljana 100 Din; D. Roglič, Mari» bor 100 Din; Učit. gosp. poslovalnica Mari» bor 2370 Din; Lutman*Vokač Marija, učit. Rače, 1 obveznico 7% inv. posojila a 100 Din. — Vsem darovalcem prav iskrena zahvala! — Gospodarska podjetja; zemljevidi (12.083 Din; grb 790 Din; Prekm. pravljice 762 Din; Almanah 60 iDin; Šola v nebesih 13.50 Din. — Blagajnik. —g Za »Dom učiteljic« sta darovali tov. Celnarjeva in Draščkova 50 Din namesto ven» ca na grob očeta tov. Franje Lavričeve. Tova» rišice posnemajte! Učiteliski pevski zbor UJU. — pev. Prihodnji pev. tečaj se bo vršil' 13. in 14. aprila. Začetek 13. ob 9. uri dopofc» dne v Glasbeni Matici. Redni letni občni zbor bo 13. aprila ob 9. uri v Glasbeni Matici z običajnim dnev» nim redom. Odbor. MIROSLAVA LE1TGEB ■■■■■ LJUBLJANA, JURČIČEV TRG ŠTEV. 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk. HR 0 NUNI IN POSOJILNI KONZORCIJ ikreditna zadruga državnih V Ljubljani, Aleksandrova cesta S/l. [uslužbencev s sedežem Daje nameščencem posojila, tudi ranžijska, po 8% — Sprejema Zahtevajte pojasnila, hranilne vloge in jih obrestuje po 5—7% brez odbitka rentnega telefon št. 3413 davka, torej povprečno l/*°/o ugodneje ko drugod. Zlasti se pri- Ček. rač. 10 684 poroča malo varčevanje z najmanjšimi vložki od Din 10^ dalje. Ustanov. 1.1874. Stanovska organizacija UJU Iz društev: Vabila: UČITELJSKIM DRUŠTVOM, KI ZBORU* JEJO! Radi popisovanja o ljudskem štetju, ki traja do 20. t. m. in roka pred velikonočnimi počitnicami, ki končajo 15. t. m. smo bili pri= morani preložiti dan zborovanja od 18. t. m. na 25. t. m. Aka bo katero od teh društev preložilo zborovanje na 2. maja, se bo to ob= javilo v prihodnji številki Učiteljskega tova? riša. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA NO» VOMEŠKI IN TREBANJSKI SODNI OKRAJ ne. bo zborovalo radi počitnic in ljud* skcga štetja v tem mesecu. Na svidenje 2. maja v Novem mestu. Začetek zborovanja kot zadnjič ob 8. in pol dop. Na dnevnem redu je zanimivo poročilo o pedagoškem tečaju v Ljubljani, ki ga je priredilo ministrstvo prosvete na poverjeništvo UJU v Ljubljani. To v vednost onim, ki so kot števni komisarji pri ljudskem štetju želeli drug termin preda« vanj. Dalje so na dnevnem redu tudi druga stanovsko važna vprašanja, posebno z ozirom na novo pragmatiko. Ob tej priliki pa naj ne bo nikogar, ki bi brez tehtnega vzroka bežal od nas že s prvim vlakom. Ta dan bodi naš praznik. Vse, ki ¡niso še poravnali svojih ob« veznosti pri društveni blagajni, pozivam naj to store čimprej, da ne bo radi njih malomar« nosti prizadeto vse članstvo, kakor se je to zgodilo zdaj z ustavljenjem lista (št. 33 in 34.) Društvo mora biti točno v plačevanju svojih prispevkov poverjeništvu. Toda praz« na blagajna ne more pričarati kritja primanj« kljaja, ki ga povzroča neredno plačevanje čla* narine. Nova pragmatika naj poživi v vseh stanovsko zavest, to iskreno želi — predsed« nik. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOL. LENDAVA bo imelo svoj občni zbor, dne 25. aprila 1931. v Črenšovcih ob pol 10. uri v osnovni šoli. Upamo, da se ga udeležijo tudi tovariši(ce), katerih še nismo videli pri letošnjih zborovanjih. — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BRE« ŽIŠKI SREZ bo zborovalo v soboto, dne 25. aprila 1931. ob 10. uri v Brežicah. Na dnev« nem redu je poleg ostalih stanovskih zadev predavanje tov. Lavrenčiča iz Maribora o so« dobnem pouku telovadbe združeno s praktič« nim nastopom. Z ozirom na 'važnost dnev« nega reda pričakuje polnoštevilne udeležbe odbor. = SLOVENJGRAŠKO IN ŠOŠTANJ* SKO učiteljsko društvo zborujeta skupno v soboto, dne 2. maja t. 1. ob '(11. uri v slo« venjgraški šoli po1 sledečem dnevnem redu: 1. Obravnava došlih dopisov. 2. Predavanje: »O Sokolstvu in o sodobni telovadbi« (učit. Mrovlje). 3. Predavanje: »Psihoanaliza« (stro» kovni učitelj Jenko). 4. Razgovor o event. fu= ziji slovenjgraškega in šoštanjskega učitelj« skega društva. 5. Slučajnosti. — Predsednik. = UČIT. DRUŠTVO ZA POL. SREZ LJUTOMER bo zborovalo v soboto, dne 2. maja 1930. pri Kapeli iz začetkom ob 10. uri. Na dnevnem redu sta poleg običajnih točk še referat tov. Špangerja o ustanovitvi dru« štvenih odsekov in referat tov. Lubeja o za« konu biogenezije. Odborova seja, pomnožena s knjižničnima odsekoma, pa se bo vršila ra« di podaljšanih počitnic v sredo 15. aprila v Gornji Radgoni ob 4. uri popoldne. Udeležba obvezna! — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA* RIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v so« boto, dne 25. aprila ob pol 10. uri predpoldne v Narodnem domu v Mariboru po običajnem sporedu, na katerem bo tudi zanimivo pre« . davanje tov. poverjenika A. Skulja o kmet. in gospodinjskem nadaljevalnem šolstvu, da« lje statistika o izvenšolskem delu. ¡Pol ure pred zborovanjem bo sestanek šolsko«uprav« nega društvenega odseka, čegar člani«ce naj bodo točno in polnoštevilno zbrani. V četrtek pred zborovanjem, t. j. dne 23. aprila cb 2. pop. naj pridejo v hotel Zemljič k seji vsi člani«ce društvenega odbora. — tovariši, tova« rišice! So zdaj tedni obračunovanja! Vprašaj« mo se, ali imamo mirno, čisto vest v pogledu društvene članarine, smo isto poravnali ali še vedno kot gluhi dolžniki pač uživamo ugodnost članstva in listov organizacije, na kateri morda znamo pač kritizirati, sebe pa v obveznostih napram njej ne disciplinirati!? Izvršite po' sklepu zadnjega zborovanja — kot najboljši odgovor na svoječasne graje naše« 2a stanu v banskem svetu — pristop k /naši Gospodarski poslovalnici in Učit. domu, saj to sta naši ustanovi! Pridite polnoštevilno k zborovanju, kjer nam bo povedal tov. pover« jenik zopet marsikaj zanimivega. Na svide« nje! Predsednik. = KOZJANSKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO bo zborovalo v soboto125. aprila 1931. točno ob 10. uri v Kozjem. Dnevni red: 1. Za« pisnik. 2. Dopisi. 3. »Javno delovanje žene — podcenjevanje njenega dela«, tov. Smolni« karjeva. 4. »Nekaj o koledarju«, tovariš Her« naus. 5. Razgovor o izvenšolskem delu uči« teljstva. 6. Slučajnosti. Polnoštevilne udelež« be pričakuje — odbor. Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva" I Nm knjige- —k Kamnarjev Jurij, spisal France Seljak. Založila Družba sv. Mohorja 1931. Mohor« jeVe knjižnice 38 zvezek. Str. 228. Cena za člane b.roš. 21 Din. vez. 33 Din, za nečlane broš 28 iDin, vez. 44 Din. — To je oovest povojne Primorske. V zadnjem desetletju je slovensko književnost dobila mnogo zares le« pih črtic, novelic pesmi, ki so bile porojene z Ibolečilne sinov kraške zemlje. Do .konca bodo to< nesmrtne priče, da državne meje ne ločijo src in duš. MAUCKSiAfl Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstvo, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5* - FOTO - SPORlT — Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! Šolskim vodstvom se priporoča za časa izletov HOTEL „CENTRAL" na Bledu. Hotel leži tik jezera. - Cena obeda je 7 do 12 Din. Celodnevna prehran;^ s prenočiščem Din 28"— do 3'2'—. Čolni po najnižji ceni. — Se najtopleje priporoča HOTEL „CENTRAL" BLED Naročajte s a s k a r s d e za do s o ki tiskarni v urad i n r u s v Na prvem mestu so: „Pffafff1 šivalni stroji posebno za šolsko uporabo vsled lahkega teka. - Pouk v vezenju in krpanju perila brezplačen. Ugodne cene. Plačljivo tudi na obroke. ŠolsSca vodstva dobe popust. IGN. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7 Kranj, Glavni trg 140 Podružnice: Novo mesto, Glavni trg Celje, Miklošičeva ulica 2 DVOKOLESA- ŠIVALNE STPJ3JE NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJI! GRAMOFONE dobite najceneje v trgovini FRANC IEPOŠA, MARIBOR GLAVNI TRG ŠT. 1 Tvrdka Ign.Žargi - .Pri nizki ceni' Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 3 in 11 priporoča bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, kakor roKavic, nogavic, srajc, kravat ter damsko konfekcijo. Potrebščine za krojače in šivilje. NA DEBELO IN DROBNO Mr- la. amerikansko prašno olje znamka „H y geni e" in la.oljnati karbolinel svetli nudi po najnižji ceni Aug.Ziahtiž, Maribor Grajski trg št. 1 — Telefon 2066 Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini „PRI SOINCU" Glavni trg S "I Png^očajmD^ C g LJE Prodaja tudi na obroke! Za obilen obisk se priporoča ALOJZ DROFEN8K P i Ž N i K i. MIKUŠ LJUBLJANA Meslnl irg šlev. 15 Na malo Na veliko Ustanovljeno 1.1839. T e I e I o n SI. 2282 KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! VELETRGOVINA F. Köllig C E I J E U Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. riEHDBWSHDBD*&4D*DIKHD»*>to*D»