Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XI.
Celovec, petek, 2. november 1956
Štev. 44 (758)
Nova vlada na Madžarskem za red in pomiritev
Medtem ko se je položaj na Poljskem po zadnjih pomembnih spremembah popolnoma umiril in nadaljnja demokratizacija javnega in političnega življenja hitro napreduje, je šel razvoj na Madžarskem bistvena drugačno pot. Iz manifestacij v Budimpešti se je razvila prava ljudska vstaja, v prvi vrsti naperjena proti tujim četam v deželi in proti bivšemu Rakosi-Gorijevemu režimu, ki je s svojim popolnim podrejanjem sovjetskim interesom preziral ljudske težnje po svobodi, boljših življenjskih pogojih in nacionalni neodvisnosti. Zajela je vso državo in je prišlo iz dneva v dan do srditejših bojev predvsem v večjih mestih.
Tak razvoj je nujno zahteval spremembe v madžarski vladi, ki so jo zadnjo soboto končno osnovali na široki podlagi kot vlado narodne enotnosti z ministrskim predsednikom Nagyjem na čelu. V njej so večinoma ljudje, ki niso sodelovali v
državnem in partijskem vodstvu zadnjih let in ki se niso kompromitirali med ljudstvom. Hkrati s preosnovo vlade je prišlo tudi do sprememb v vodstvu Partije madžarskih delovnih ljudi in je bil za prvega sekretarja imenovan Janos Kadar, kateri uživa v madžarskem delavskem razredu velik ugled.
Predsednik nove vlade Nagy je takoj po zaprisegi naslovil na madžarsko ljudstvo deklaracijo, v kateri je poudaril, da je v tragičnih dogodkih na Madžarskem moč videti »usodne posledice strašnih zmot in zločinov v minulem desetletju«. Za odpravo teh posledic je nova vlada zagotovila, da bo s Sovjetsko’ zvezo pričela pogajanja o umiku sovjetskih čet iz Madžarske, da bodo razpisane nove svobodne volitve, da bo za zagotovitev miru ustanovljena narodna garda, sestavljena iz pripadnikov ljudske vojske, policije, de-
Izraelske čete napadle Egipt
lavcev in mladine, da bo uprava podjetij prenešena na delavske svete in da bodo na gospodarskem področju izvedene obširne reforme za dvig življenjske ravni madžarskega ljudstva.
Vprašanje vstaje na Madžarskem je na zahtevo zapadnih velesil prišlo’ tudi pred Varnostni svet, kjer pa so razpravo zaenkrat preložili. Jugoslovanski zastopnik, ki se je glasovanja vzdržal, je izjavil: Predlog, naj bi položaj na Madžarskem obravnavali, je pravzaprav izkoriščanje madžarske jtragedije v propagandistične namene, in sicer zdaj, ko ne bi smeli ukreniti ničesar, kar bi zaviralo napore vlade za upostavitev reda.
Dogodki na Madžarskem so ves zadnji teden stali v ospredju svetovnega zanimanja in so jih jasno komentirali na najrazličnejše načine. Prav tako pa so izzvali po raznih državah obširne akcije za pomoč madžarskemu ljudstvu in so v teku številne zbirke za Rdeči križ, ki je žrtvam madžarske vstaje dobavil že velike količine zdravil in drugih potrebščin.
Anglija in Francija z vojaško
Se vedno je pozornost svetovne javnosti osredotočena na razplet dramatičnih dogodkov na Madžarskem in že se pričenja tragično razvijati tudi položaj na Bližnjem vzhodu. Anglija in Francija, ki sta v Varnostnem svetu doživeli polom s svojim načinom reševanja sueškega vprašanja, sta se zadnji torek odločili, da s silo spremenita položaj sebi v korist. Nepričakovano mobilizacijo in vdor izraelskih čet v Egipt sta vzeli kot povod za svojo vojaško intervencijo na področju sueškega prekopa.
V ponedeljek so namreč oddelki izraelske vojske vdrli na sinajski polotok in napredovali proti sueškem prekopu. Francija in Anglija sta po tem dogodku smatrali za potrebno, da se vmešata v izrael-sko-egiptske zadeve in sta se sporazumeli, da stavita Egiptu in Izraelu 12-urni rok za prenehanje s sovražnostmi, ker da bi bili v nasprotnem slučaju prisiljeni, s svojimi vojaškimi silami zagotoviti varnost plovbe skozi sueški prekop. Od Egipta sta zahtevali dovoljenje za zasedbo važnih položajev ob prekopu, kar pa je egiptska vlada odločno odklonila.
Vdor izraelskih čet na egiptsko ozemlje je prišel tudi pred Varnostni svet, ki se je sestal k izredni seji. Med razpravo pa se je zgodilo, da sta Anglija in Francija s svojim vetom preprečili sklep, na podlagi katerega naj bi izraelski vojaški oddelki takoj zapustili Egipt. S tem sta zavrnili tozadevni ameriški predlog, za katerega so glasovale ostale članice Varnostnega sveta skupno s Sovjetsko zvezo, in je prišlo v tako važnem vprašanju prvič po, zadnji vojni do nesoglasja med tremi zapadnimi velesilami.
Svoje grožnje z zasedbo področja sueškega prekopa sta Anglija in Francija začeli uresničevati že pred potekom 12-ur-nega roka in so po poročilih ameriške tis-
silo rešujeta sueško vprašanje
kovne službe prispeli prvi francosko-an-gleški oddelki že v nočnih urah na egiptsko ozemlje. Egiptska vlada je v torek (Nadaljevanje na 8. strani)
Po zadnjih poročilih se sovjetske čete umikajo iz Budimpešte, moskovski radio pa je poročal, da je sovjetska vlada pripravljena za pogajanja o umiku sovjetskih oboroženih sil iz vseh satelitskih dežel.
Skupni protest ZSO in NskS
zaradi rovarjenja proti členu 7 Državne pogodbe
V zvezi z dejavnostjo nekaterih organizacij, naperjeno proti v Državni pogodbi zajamčenim pravicam slovenske narodnostne manjšine na Koroškem sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev naslovila na varnostno direkcijo za Koroško v Celovcu skupno protestno vlogo ter jo v prepisu poslala v informacijo tudi notranjemu ministrstvu in ministrskemu komiteju za izvedbo člena 7 Državne pogodbe. V protestu je v glavnem rečeno:
Iz časopisnih poročil povzemamo, da je bilo v soboto, dne 20. in v nedeljo, dne 21. 10. 1956 v Celovcu zasedanje »Delovne skupnosti avstrijskih obrambnih zvez«.
Iz kratkega tiskovnega poročila ob koncu zasedanja je moč jasno razbrati, da je bilo zasedanje v prvi vrsti naperjeno proti pravicam slovenske manjšine: tako je bilo z zaskrbljenostjo izraženo, da »je baje ustanovitev slovenske gimnazije že izvršeno dejstvo«, čeprav imamo, kakor znano, avstrijski državljani slovenske manjšine na Koroškem na temelju § 2 člena 7 Državne pogodbe pravico do lastnih srednjih šol. Nadalje je iz tiskovnega poročila med drugim razvidno, da bodo obrambne zveze podvzele skupne korake, da bi bilo premoženje bivšega društva »Deutscher Schulverein Sudmark« končno »v smislu njegovih določenih namenov dodeljeno nasledstvenim organizacijam«.
V protestu sta Zveza slovenskih orga-
Vabilo
V soboto, dne 3. novembra 1956 ob 9. uri dopoldne bo v dvorani št. 3 Delavske zbornice v Celovcu
zborovanje kandidatov in zaupnikov volilne skupnosti »Kmečka gospodarska zveza66
Vsi kandidati in zaupniki Kmečke gospodarske zveze so na to zborovanje prisrčno vabljeni.
nizacij in Narodni svet koroških Slovencev opozorila, da sta se namen in dejavnost bivše organizacije »Deutscher Schulverein Sudmark« odražala med drugim v vzgoji mladine k nemštvu, v borbi proti židovstvu, zlasti pa v zavzemanju za priključitev Avstrije k Nemčiji. Pod plaščem »obrambe pred Nemcem sovražnimi vplivi, pospeševanja nemškega prebivalstva na jezikovno ogroženih področjih ter ustanavljanja in podpiranja nemških šol in otroških vrtcev« pa je ta organizacija na južnem Koroškem dejansko stremela za tem, da bi slovenskemu prebivalstvu odvzela njegov značaj in njegove pravice kot manjšine.
Da stremijo tudi tako imenovana nasledstvena društva organizacije »Deutscher Schulverein Sudmark«, n. pr. »Alpenlan-discher Kulturverband« v Grazu in »Karntner Schulverein Sudmark« za istimi cilji, je razvidno iz tega, da so nove organizacije oživili večinoma bivši funkcionarji in pristaši »Deutscher Schulverein Sudmark«, ter iz tiskovnih poročil ob ustanovitvi (primerjaj Alpenruf, 3. 5. 1952 in 23. 3. 1953 ter Volkszeitung, 22. 5. 1955 in 4. 10. 1955) in končno iz dejstva, da zahtevajo zase v smislu njegovih določenih namenov premoženje bivše organizacije »Deutscher Schulverein Sudmark«. Podobno nastopa tudi »Karntner Landsmann-schaft«, ki se sicer naziva kot nepolitično, vedno spet proti manjšinskim pravicam koroških Slovencev. Omeniti je treba tudi, da so se »Karntner Schulverein Sudmark«, »Karntner Landsmannschaft« in »Karntner Abwehrkampferbund« združili celo v »Delovno skupnost za južno Koroško« ter, v kolikor nam je znano, razširile doslej dva posebna, v zadnji konsekvenci nedvomno proti pravicam manjšine naperjena letaka.
Zato sklicujoč se na člen 4 § 2 in člen 7 § 5 Državne pogodbe predlagamo, da se dejavnost navedenih organizacij in delovnih skupnosti natančno preišče ter se v primeru, da je, kakor mi smatramo, dana kršitev navedenih določil Državne pogodbe, prepove njihova dejavnost v smislu navedenih določil.
Nismo pozabili
V nedeljo, dne 11. novembra bomo kmetje, najemniki in užitkarji z glasovnico v roki za prihodnjih 5 let izbirali svoje predstavnike za krajevni kmečki odbor, za odbor okrajne kmečke zbornice in za občni zbor kmetijske zbornice.
Volitve v kmetijsko zbornico, njene okrajne in krajevne odbore imajo svoj določeni pomen. ]e vendar kmetijska zbornica ustanova, ki ima v našem družbenem življenju in državni ureditvi obsežne naloge. Ona ima pravico in dolžnost, da pri razpravljanjih o družbenih odnosih tolmači in zastopa gospodarskopolitične in socialnopolitične interese in zahteve kmečkega prebivalstva in da se bori za njegovo enakopravnost. Poleg tega pa je kmetijski zbornici naročeno, da razvoju časa primerno usmerja in pospešuje proizvodnjo v kmetijstvu in gozdarstvu in da nepristransko pomaga utrjevati gospodarske pozicije kmečkih ljudi. Prav v te namene ji odmerjata država in dežela letno potrebne denarje in ji prepuščata, da jih upravlja in razpolaga z njimi po svoji uvidevnosti, kjer sta pomoč in podpora javne roke najbolj potrebni.
Ta delokrog že sam kaže, kako pomembna ustanova je kmetijska zbornica dandanes, ko kmečko podeželje čedalje bolj zaostaja v udeleženosti na skupno ustvarjenih dobrinah, ko morajo kmečki ljudje daleč preko splošne mere delati in ko se jim po najrazličnejših poteh jemlje možnost soodločanja v politiki odkupa in cen ter se jih s tem prikrajšuje za pravični zaslužek.
Sicer je kmečko prebivalstvo v naši družbeni grupaciji res v manjšini, toda le po številu, ni’ ' r pa po pomembnost svoje dejavnosti za družbo. Od organov našega predstavništva, od ljudi, ki zastopajo interese kmečkega prebivalstva v krajevnih in okrajnih odborih, predvsem pa v občnem zboru kmetijske zbornice, pa je odvisno, kako bo naša pomembnost cenjena in vrednotena v družbenem dogajanju občine, okraja, dežele in države. Izbira med ljudmi, ki bodo v prihodnjih petih letih tolmačili naše interese, razpravljali in sklepali o naši nadaljnji razvojni poti, je pred nami. Odločitev bomo izrekli 11. novembra. Izrekel jo bo vsak, ne glede na to, ali bo volil in kako bo volil.
Volilne skupine in njihovi kandidati so se nam že predstavili. Izbira je mogoča med volilno skupnostjo „Kmečka gospodarska zveza“ ter med Bauernbundom, Freiheitliche Bauernschaft in Arbeitsbauernbundom. Ob spominu na preteklost in ob trezni presoji sedanjosti odločitev ne bo težka.
Nismo pozabili, da so ljudje, ki so se zbrali na kandidatnih listah Bauernbunda in Freiheitliche Bauernschaft, vsa desetletja plačevali naše doprinose k prehrani in koristim družbe z zavestnim gospodarskim zapostavljanjem in prikrajševanjem na izobrazbi in udeleženosti pri pomoči in dobrinah, ki so jih delili v Landeskulturratu, Landesbauernschafti in v kmetijski zbornici.
Nismo pozabili na vse gorje in vso škodo, ki smo jo utrpeli zaradi tega v agrarni krizi od leta 1930 naprej, predvsem pa v dobi nacizma.
Nismo pozabili, kako je Bauernbund v dobi svoje samovlade v kmetijski zbornici v letih 1945 do 1951 pri delitvi subvencij za obnovo kmetijstva prikrajševal Ziljo, Rož, Gure in Podjuno, da so se lažje bogatili Her-renbauri v severnih predelih dežele. Nismo pozabili, da je n. pr. dobil okraj Velikovec od zbornice le 2.8 milijona šilingov subvencij, medtem ko jih je dobil okraj Št. Vid 8 milijonov. Nismo pozabili, da sta n. pr. občini Herrenbaurov Grabštanj in Gospa Sveta dobili desetkrat toliko subvencij kakor gorjanske občine Škofiče, Radise in Zg. Vesca. Nismo tudi pozabili, da je šlo za gradnjo stanovanj za kmetijske delavce v severne predele dežele osemkrat toliko subvencij kot v naše predele.
Ne bomo pozabili, da je večina v sedanji kmetijski zbornici zavestno dušila krajevne kmečke odbore in odbore okrajnih zbornic in jim jemala po zakonu predvideni* glas pr\ odločanju v agrarnopolitičnih vprašanjih in pri stavljanju zahtev za denarno pomoč, ki je bila namenjena kmetijstvu in pri uporabi in delitvi denarjev iz zborničnih doklad in denarjev za pospeševanje kmetijstva; da jim
Zbornična svetnika Ogris in Dumpelnik:
V organih kmetijske zbornice
je potrebno močno
je jemala glas pri organizaciji in izvajanju kmetijske pospeševalne službe, predvsem pa glas pri oceni dela in izpolnjevanja nalog zbornice.
Ne bomo pozabili, da večina v sedanji zbornici ni dala občnemu zboru možnosti, da bi pregledal račune zbornice in ocenil, če so bili razpoložljivi milijoni vsako leto tudi res najbolj izdatno uporabljeni. Mi pa tudi ne bomo pozabili, da je Bauernbund sredstva, ustanove in uslužbence zbornice velikokrat uporabljal za svoje izrecno strankarske namene.
Nikakor pa ne bomo pozabili, da je Bauernbund privesek OVP, v kateri komandirajo kmečkim ljudem najbolj nestrpno in sovražno razpoloženi industrialci in prekupčevalci, ki delajo na račun kmečkega delovnega človeka čedalje večje dobičke. Bauernbund je vedno spet dokazal, da napravi za kmečke delovne ljudi le toliko, kolikor to ustreza interesom Herrenbaurov, industrialcev in prekupčevalcev. Prav tako je tudi dokazal, da seje po Zilji, Rožu, Gurah in Podjuni seme nestrpnosti in sovraštva, namesto da bi našim vasem pomagal iz zaostalosti in stiske, v katero jih je spravil s svojo politiko.
Mi vemo, da smo se v Kmečki gospodarski zvezi že 1951 uprli pristranosti v kmetijski zbornici ter gospodarskemu zapostavljanju in izžemanju kmečkih ljudi južne Koroške. Mi tudi vemo, da je bila Kmečka gospodarska zveza v zadnjih petih letih v zbornici edina skupina, ki se je borila za enakopravnost kmečkih ljudi južne Koroške in za izpolnjevanje dolžnosti zbornice, ki jih ima do kmečkih ljudi sploh. Zato naša odločitev pri teh volitvah ne bo težka.
Na volišče moramo iti, da dobimo v zbornici pripadajoče zastopstvo. Na volišče pa bomo šli z glasovnico volilne skupnosti „Kmečka gospodarska zveza“. Le če bomo 11. novembra vsi oddali to glasovnico, bodo imeli Zilja, Rož, Gure in Podjuna v občnem zboru kmetijske zbornice prave zastopnike svojih koristi.	(bi)
Mednarodna banka za obnovo in razvoj
Mednarodna banka za obnovo in razvoj v Washingtonu se v prvi vrsti bavi s tem, da dodeljuje posameznim državam-člani-cam, katerih je imela ob zaključku poslovnega leta 1955/56, torej koncem letošnjega junija, 58, posojila in jim tako omogoča izgradnjo ip. razvoj gospodarstva. Istega dne je znašala podpisana glavnica banke 9.050,5 milijona dolarjev.
Iz poročila, ki ga je banka objavila o svojem poslovanju v preteklem poslovnem letu, je razvidno, da je napravila banka v letu 1955/56 čistega dobička v vrednosti 29,2 milijona dolarjev. To pomeni, da se je dobiček v teku enega poslovnega leta zvišal za 5,5 milijona dolarjev, kajti v letu 1954/55 je znašal šele 24,7 milijona dolarjev. V zadnjem poslovnem letu je dala banka 20 različnim državam skupno 26 posojil in je skupni znesek njenih posojil dosegel vsoto 2.720,1 milijona dolarjev.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Avstrijsko-angleška pogodba o letalskem prometu
V	uradu zveznega kanclerja na Dunaju so podpisali avstrijsko-an-gleško pogodbo o zračnem prometu. Pogodba predvideva upostavitev rednih letalsko-prometnih zvez med Avstrijo in Anglijo ter vzdrževanje letalskega prometa tudi v tretje dežele.
Jugoslavija bo gradila pet elektrarn za izvoz energije
V	začetku prihodnjega meseca bodo predstavniki Jugoslavije. Avstrije, Italije in Zahodne Nemčije razpravljali o načrtu, ki predvideva gradnjo petih elektrarn v Jugoslaviji ter izvoz električne energije v Avstrijo, Italijo in Zahodno Nemčijo. Po tem načrtu naj bi nove elektrarne zgradili na Peričici, Cetini, Idrijci, Trebinjšici in pri Čadskem. Vse elektrarne bi dajale nad 5 milijard kilovatnih ur električne energije za izvoz v omenjene države, gradnje pa bi predvidoma stale 380 milijonov dolarjev.
Zadnjih 5 let, ko sva po volitvah 1951 imela čast in dolžnost, da zastopava na listi »Kmečka gospodarska zveza« v občnem zboru kmetijske zbornice in njegovih pododborih kmečko prebivalstvo Zilje, Roža, Gur in Podjune, sovpada v čas, ko postajajo razmere na vasi vedno težje.
Iz obdobja obnove s pomočjo subvencij iz Marshallovega plana prehaja avstrijsko gospodarstvo in kmetijstvo na samostojni račun. Kmetijski pridelki že dalj časa v glavnem krijejo potrebe prebivalstva po prehrani. O njihovih cenah pa čedalje bolj odloča mreža prekupčevalcev po svojih vidikih in ne glede na to, v koliko so s ponujeno ceno kriti kmetovi proizvodni stroški in v kakšnem razmerju do cen za kmečke pridelke so cene kmetijskih strojev in orodja, gradbenega materiala in drugih pripomočkom za kmetovanje.
Nas kmete od Zilje, iz Roža, Gur in Podjune ta razvoj še posebej hudo prizadene. Desetletja trajajoče gospodarsko zapostavljanje in druga svetovna vojna sta nam povzročila neprecenljivo gospodarsko škodo; v letih povojne obnove pa nam je samovlada Bauembunda v kmetijski zbornici prisodila le malenkostni odstotek pomoči, s katero je razsipala po severnih predelih dežele. Nevarnost go-
V Ženevi je zaključila svoje delo konferenca za ukinitev suženjstva in trgovine s sužnji. Prisostvovalo ji je 45 pooblaščencev za sestavo konvencije o ukinitvi suženjstva in 8 opazovalcev. Konferenca je začela svoje delo z razpravo o končnem tekstu dopolnilne konvencije o ukinitvi suženjstva, trgovine s sužnji in ustanov in postopkov, podobnih suženjstvu.
Predstavnik Jugoslavije je ob tej priložnosti izjavil, da bo odprava suženjstva mogoča šele z razvojem ekonomsko manj razvitih dežel. Dopolnilna konvencija naj
zastopstvo KGZ!
kmetij, koristno more biti le tako delo, kjer pri usmerjanju kmetijskega pospeševalnega dela in v ta namen določenih subvencij dežele in države sodeluje najširši krog zborničnih organov. To pa so krajevni kmečki odbori, odbori okrajnih zbornic in občni zbor kmetijske zbornice. Kmečka gospodarska zveza je vedno zahtevala, da se to delo decentralizira', da ne sme biti samo urad kmetijske zbornice tisti, ki bo o tem delu in o uporabi sredstev sam odločal, temveč da morajo soodločati tudi krajevni kmečki odbori in odbori okrajnih zbornic. Ti najbolj poznajo razmere in potrebe na vasi. Večina v občnem zboru je odklanjala to zahtevo in je v zadnjih letih to delo le še bolj centralizirala. Ta večina se očitno boji, da najpotrebnejše vasi in kmetje ne bi dobili enako pomoč, kakor jo dobijo veleposestniki in njihovi izvoljenci.
Da ta trditev o večini občnega zbora kmetijske zbornice ni pretirana, potrjuje tudi kategorično odklanjanje enakopravnosti slovenskega jezika v poslovanju zborničnih organov in odklanjanje zastopnika Zveze slovenskih zadrug v občnem zboru. Večina v zbornici je proti temu, da bi dobil vsak kmet posredovano pomoč zbornice v jeziku, ki ga najlažje govori in ki ga najbolj razume.
Ko vse to ugotavljava, hočeva posebej
onemogoči kakršen koli postopek, ki je podoben suženjstvu. Obžaloval je, ker je v členu 10 dopolnilne konvencije omejen cilj konvencije.
Predstavnik Združenih držav Amerike je na konferenci izjavil, da ZDA ne morejo pristopiti k predloženi konvenciji Organizacije združenih narodov glede ukinitve suženjstva, s katero naj se zamenja instrument. Lige narodov iz leta 1926. Poudaril je sicer, da se njegova vlada upira vsem oblikam suženjstva in da je zaradi tega ratificirala pakt iz leta 1926.
Varšava. — Iz poznanjskih zaporov so izpustili 394 ljudi, ki so jih zaprli v zvezi z znanimi poznanjskimi dogodki. Te ljudi so osvobodili po sklepu poljskega državnega tožilstva, da bodo revidirali vse obtožnice, ki so jih predložili sodišču. Državno tožilstvo je sodišču hkrati predlagalo, naj bi izpustili iz zapora ljudi, ki niso obtoženi ropanja ali ubojev.
Aman. — Pretekli teden so v Amanu podpisali vojaški sporazum med Jordanijo, Sirijo in Egiptom. Sleherni napad na eno izmed teh dežel bodo smatrali za napad na vse tri dežele. Prav tako bodo izdelali načrte za skupno obrambo in skupno poveljstvo, ki mu bo poveljeval egiptovski obrambni minister Amer.
Atene. — V zvezi z izjavo ameriškega veleposlanika v Atenah Allena, da je ciprsko zadevo mogoče rešiti samo s pogajanji, poudarjajo v grških uradnih krogih, da bo ostalo stališče grške vlade nespremenjeno in trdno. Obenem trdijo, da bo Grčija predložila ciprski spor OZN, ker pri pogajanjih niso zaznamovali nobenega uspeha zaradi nepopustljivosti Velike Britanije, sicer pa da ima tudi grška vlada pogajanja za najprimernejšo rešitev spora.
Kairo. — Predsednik Naser, kralj Saudske Arabije in predsednik Sirije Kuatli so imeli v Kairu posvetovanje o položaju v Severni Afriki, ki je nastal spričo francoske ugrabitve alžirskih voditeljev. Zaradi ugrabitve je mednarodna federacija sindikatov arabskih držav napovedala generalno stavko v vseh arabskih deželah.
Rim. — Po poročilih Jugopresa se bo v Rimu začelo 12. novembra zasedanje mešane jugoslovansko-italijanske komisije. Komisija bo razpravljala o težavah, ki ovirajo izvajanje določb letos marca sklenjenega sporazuma o posebnih dobavah. Po tem sporazumu naj bi Jugoslavija nabavila v Italiji za 60 milijonov dolarjev industrijske opreme in drugih dobrin za rekonstrukcijo industrije.
Peking. — Predsednik burmanske protifašistične lige U Nu, ki se mudi na uradnem obisku nai Kitajskem, je imel razgovore s predsednikom kitajske vlade. Njuni razgovori so bili predvsem omejeni na pereče probleme na Daljnem vzhodu.
Pariz. — Ameriški general Griinther je v zadnjem govoru pred odstopom s položaja vrhovnega poveljnika oboroženih sil Atlantskega pakta poudaril, da bo treba to vojaško zvezo še nadalje krepiti, prav tako pa tudi sistem kolektivne varnosti v okviru tega pakta. Dodal je, da se je treba zavedati, da čakajo spet nove nevarnosti.
New Delhi. — Cesar Etiopije Haile Selassie je prispel na tritedenski obisk v Indijo. V Bombaju so mu priredili slavnosten sprejem. Namen obiska je poglobitev prijateljskih zvez med obema državama.
Pariz. — Šestega novembra se bo začela v New Delhiju letna konferenca UNESCO. Na konferenci bodo razpravljali o vlogi te specializirane agencije OZN pri razvoju mirnodobne uporabe jedrske energije in zboljšanju pogojev za šolanje novinarjev. V sekretariatu UNESCO pravijo, da bodo v Delhiju razpravljali tudi o ukrepih za večjo svobodo poročanja in o zahtevi severnoafriških držav Maroka in Tunizije za sprejem v OZN.
Oslo. — Sovjetska zveza in Norveška sta sklenili sporazum o sodelovanju pri reševanju na Barentsovem morju. Hkrati sta bili izmenjani tudi pismi, v katerih je rečeno, da bo norveška reševalna služba pomagala posadkam in potnikom sovjetskih ladij, ki bi se ponesrečile v norveških vodah.
Washington. — Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so ZDA in Zahodna Nemčija sklenile sporazum o prodaji ameriške vojaške opreme novo ustanovljeni zahodnonemški armadi.
Edino kandidati Kmečke gospodarske zveze
so in bodo v kmetijski zbornici zastopali
koristi južnega predela Koroške!
spodarskega izčrpanja kmetij, obuboža-nja in zdravstvene oškodbe kmečkih ljudi je po naših vaseh neprimerno večja, kakor pa v drugih predelih dežele.
Ob vsaki priložnosti sva v občnem zboru in njegovih pododborih opozarjala na ta nevarni razvoj po naših vaseh ter vedno znova zahtevala vsestransko pomoč, da bi južnokoroški kmetje v gospodarskem razvoju dohiteli kmete severnih predelov ter dosegli njim enako trdnost kmetij. Večina v občnem zboru za pomoč našim kmetom, pri kateri jih je vsa leta prej prikrajševala, tudi v teh letih ni imela razumevanja. Lepo je tudi število zahtev Kmečke gospodarske zveze v prid splošnega zboljšanja razmer v kmetijstvu, ki jih večina v zbornici ni hotela obravnavati, ker jih ni ona postavila.
Plodno in ljudem v kmetijstvu, ne glede na pripadnost in velikost njihovih
Predstavili so se
Za volitve v kmetijsko zbornico so poleg volilne skupnosti »Kmečka gospodarska zveza« vložili svoje kandidatne liste: Karntner Bauernbund, Arbeitsbauembund in Freiheitliche Bauernschaft.
Kandidatno listo Bauernbunda vodijo namestnik deželnega glavarja Ferlitsch, prezident zbornice Gruber in ing. Valentin Mayerhofer, listo Arbeitsbauernbunda zvezni poslanec Steiner in deželna poslanca Poscharnig in Tillian, listo Freiheitliche Bauernschaft pa dr. Scheuch, sedanji prvi namestnik prezidenta zbornice Kauf-mann in Matthias Leitgeb.
V splošnem se kandidatne liste po imenih ne razlikujejo od sedanje garniture v občnem zboru kmetijske zbornice. Močna pa je razlika, kar tiče število kandidatov, ki ga imajo te tri skupine iz naših prede-
Dopolnilna konvencija o ukinitvi suženjstva
dati izraza najinemu spoznanju, da se bodo odnosi kmetijske zbornice do kmečkih ljudi v Zilji, Rožu, na Gurah in v Podjuni v prihodnjih petih letih zboljšali le, če bodo šli vsi kmečki volivci teh predelov 11. novembra na volišče in če bodo tam oddali glasovnico z napisom »Kmečka gospodarska zveza«. Močno zastopstvo Kmečke gospodarske zveze v odborih okrajnih kmečkih zbornic in v občnem zboru kmetijske zbornice je najboljše jamstvo za dosego naše enakopravnosti v kmetijski zbornici. To zastopstvo si moramo izvoliti sami, le če bodo naše vrste strnjene in naša volja odločna, uspeh našega prizadevanja ne bo izostal. Zato 11. novembra t. 1. vsi na volišče za Kmečko gospodarsko zvezo.
Tomaž Dumpelnik	Janko Ogris
1. r.	L r.
lov. Na izglednem mestu imajo iz naših predelov Bauernbunda 2 kandidata (ing. Mayerhofer in Albin Petschnig iz Podgo-rij), Arbeitsbauembund 1 kandidata (Lud-wig Go j er iz Lovank), Freiheitliche Bauernschaft pa nobenega kandidata.
Spodnja Zilja, Rož, Gure in Podjuna imajo okoli 10 000 volilnih upravičencev in jim zaradi tega pripada v občnem zboru kmetijske zbornice 8 zastopnikov. To število pa naši predeli ne bodo dosegli, ako bodo dali volilni upravičenci svoj glas tem trem strankam. Primerno zastopstvo bodo dosegli le, če bodo zaupali svoj glas kandidatom volilne skupnosti »Kmečka gospodarska zveza«. Kandidati Kmečke gospodarske zveze so vsi iz naših vasi in odločno pripravljeni, da se borijo za interese našega kmečkega prebivalstva.

Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze
za leto 1957
Kakor vsako leto bo Slovenska prosvetna zveza v Celovcu tudi za leto 1957 skupno s koledarjem posredovala lepo zbirko dobrih slovenskih knjig. In sicer bodo naročniki tokrat prejeli naslednje knjige, ki bodo v skupni zbirki stale 25 šilingov:
1.	Koledar slovenske Koroške, ki bo poleg koledarskega dela prinesel tudi vrsto zanimivih in aktualnih člankov o Koroški.
2.	France Bevk:	»Iskra pod pepe-
lom«, zgodovinska povest iz časa kmečkih uporov na Tolminskem.
3.	Beno Zupančič: »Mrtvo morje«, povest, katere nenavadni dogodki se razpletajo na ladji med Dubrovnikom in Avstralijo.
4.	Ivan Ribičič:	»Kala«, napeta
mladinska povest o psici Kali, ki bo prav gotovo postala slovenski Lassi.
5.	Dr. Miroslav Z e i:	»Morja in nji-
hovi zakladi«, poljudno znanstveno delo o čudovitem vodnem in podvodnem svetu, o vrtu, kjer človek samo žanje in nič ne seje.
O vsaki knjigi bomo v zaporednih številkah Slovenskega vestnika prinesli daljši opis vsebine. Danes pričenjamo z Bevkovo povestjo
»Iskra pod pepelom«
To je zgodovinska povest, ki se je bodo Vsi naročniki te knjižne zbirke prav gotovo razveselili. V njej nam pisatelj slika drugo izmed treh uporniških gibanj tolminskih kmetov proti takratni gosposki, ki jih je izžemala in jim nalagala težka bremena. Prvi tak upor je bil že v prvi polovici sedemnajstega stoletja, a se je končal s porazom tlačanov. Toda duh upora je ostal v ljudstvu kot tleča iskra pod pepelom, ki se je ob prvi priložnosti zopet vnela v svetal plamen. To je bilo ob koncu sedemnajstega stoletja pod grofom Jakobom Antonom Goronijem, ki je bil takrat gospodar Tolminskega. Njegova
Mednarodni knjižni sejem v Zagrebu
Jutri se bo pričel v Zagrebu mednarodni knjižni sejem, za katerega so prijavila udeležbo poleg 500 jugoslovanskih podjetij tudi založniška podjetja iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Francije, Holandije, Italije, LR Kitajske, Madžarske, Vzhodne in Zapadne Nemčije, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Razstava je v novem delu zagrebškega velesejma in zavzema nad 1400 kvadratnih metrov prostora, katalog razstave pa obsega več kot 800 strani. Na razstavi bodo podelili za najboljšo tehnično izdelavo in opremo tri nagrade V višni 100 000, 80 000 in 50 000 din.
trda roka je podložnike stiskala in zatirala, da jim je bilo hujše kot kdajkoli prej. Da bi si olajšali težek položaj, so se kmetje zopet uprli. Vodja tega drugega očitnega upora na Tolminskem je bil Simon Golja s Kneže v Baški grapi. Okoli te osrednje postave in njegove družine se razvija zgodba bojev za stare pravice, ki so se zopet končali s porazom upornikov in s težkimi posledicami za nje. V tem vnanjem okviru se pletejo usode glavnih junakov povesti, ki v številnih prizorih slika tedanje življenje tolminske vasi in njenega boja za človeka vredno življenje.
Toliko o prvi knjigi, o drugih pa v naslednjih številkah našega lista.
Opozarjamo, da si proti posebnemu doplačilu k zbirki lahko naročite tudi brošuro Lojze Ude: »Teorija o vindišarjih«, ki jo je izdala Slovenska prosvetna zveza v Celovcu.
Vse, ki žele prejeti letošnji knjižni dar Slovenske prosvetne zveze, vabimo, da zbirko že sedaj naročijo pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih.
NOVE KNJIGE
Veseli veter, Filip Kalan, Cankarjeva založba v Ljubljani.
Je to zbirka esejev, v katerih partizanski avtor pripoveduje o partizanskih umetnikih:	pesnikih, pisateljih, dramati-
kih, gledaliških igralcih, pevcih, režiserjih in slikarjih. Knjiga obsega tri dele: v prvem delu je govora o pesnikih in pisateljih, drugi del je posvečen partizanskemu gledališču, medtem ko v tretjem in zadnjem delu spoznamo likovno umetnost v času partizanske borbe.
Prvi trije eseji — »Na partizanski straži«, »Dva poizkusa« in »Dvorni poet revolucije« — so posvečeni Mateju Boru, njegovi partizanski poeziji in dramatiki. »Mojster med mladimi«, to je Oton Župančič, veliki pevec slovenske Modeme, ki je prvi zaklical v viharni čas: Pojte za menoj! »Zapisek o dveh mladih« pa velja Kajuhu in Petru Levcu, ki sta s svojo poezijo kljub mladim letom odločno stopila v prve vrste slovenskih partizanskih pesnikov.
»Veseli veter« je naslov drugega dela, po katerem se imenuje tudi celotna zbirka. Posvečen je nastanku, razvoju, uspehom, zgodam in nezgodam partizanskega gledališča, v bistvu pa je to pripoved o doživetju partizanstva, izpoved o tem, kako je partizanščino doživljal in doživel »kulturnik«. Kajti Kalan je bil kot direktor Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju v središču takratnega kulturnega dogajanja in je kot tak lah-
Oton Župančič:
tu]±ffr . . .
Grobovi tulijo... šume in tulijo razpokani kot nenasitna žrela, zevajoča v polnočni mrak... Kaj hočete od nas?
Imeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast, imeli smo jih — dali smo jih vam — kaj hočete, grobovi, še od nas?
Grobovi tulijo... vrtinci črni vstajajo iz njih in kot vampirji se vijo po zraku in žrtev iščejo z bodečimi očmi.
ko najbolj doživeto in verodostojno opisal gledališče v partizanih.
V tretjem delu, ki govori o likovni umetnosti, o partizanskih slikarjih, so poleg opisov nekaterih padlih umetnikov najbolj prepričljive študije o grafičnem ustvarjanju Vita Globočnika, Doreta Klemenčiča, Franceta Miheliča (njegova risba krasi tudi ščitni ovitek Kalanove knjige) ter Nikolaja Pirnata. Le-ti Kalanovi eseji nenavadno odkritosrčno, pogodljivo in zanesljivo razkrivajo značilnosti, lastnosti, kvalitete in pomanjkljivosti slovenske partizanske grafike in njen pomen ter pogojenost v zgodovinskem času.
Kalanov »Veseli veter« je tako po tematiki kakor tudi po obliki edinstvena knjiga, kajti tako izčrpno in na taki kulturni ravni o slovenski partizanski umetnosti še nihče ni pisal. Njegovo pisanje pa je enako tehtno pri obravnavanju vseh treh poglavitnih oblik, v katerih se je manifestirala partizanska umetniška tvornost: literature, gledališča in grafike. Zato je glavna odlika in poglavitna dragocenost Kalanove knjige prav v tem, da
Oko tl plameneče — kam si se zagledalo? Kaj hrepeniš v daljine, v jasnine vedre! Sanjaš nadoblačno razkošno luč?... Grobovi tulijo!
Ti krepka pest — tvoj meč jebliskžareč-r-ko seka rane, poje melodijo svetld in zmagovito skozi noč — obstoj, obstoj — grobovi tulijo!
Uporne prsi ve, ki dihate svobodni zrak, sreč kipeče, ki biješ, da te sluša milijon, trpeči milijon — čuj, sodba ti je pisana: grobovi tulijo!
Dokler ne pade zadnje jasno čelo, ki lesketa na njem se večnosti poljub, grobovi tulijo...
(Odlomek)
podaja enotno podobo imenitne in zgodovinsko edinstvene vloge, ki jo je imela prerojena slovenska kultura v narodnoosvobodilnem boju slovenskega naroda. Ob tem spoznanju zvenijo kot oporoka Kalanove besede, ko pravi, »da bomo tistim, ki niso nikdar videli partizanskega jutra med borovci in bukovjem, da jim bomo pripovedovali o partizanskih igralcih, ki so na štoru s'redi jase peli pesem o veselem vetru, pesem o domovini, pesem o mirni, o svetli, o zmagoviti bodočnosti ...«
Naročite knjigo v knjigarni »Naša knjiga« v Celovcu, Gasometergasse 10.
Izbor črnske književnosti
Dr. Peter Guberin, profesor za romanske jezike na univerzi v Zagrebu, že dalje časa proučuje črnsko književnost in velja za enega njenih najboljših poznavalcev v Evropi. Mednarodno združenje črncev s sedežem v Parizu je poverilo dr. Guberinu častno nalogo, da pripravi antologijo črnske književnosti.
Lojze Ude:
TEORIJA O VINDIŠARJIH
(Osnutek kritične razprave)
Končuje pa tako-le: ..Narodnostne skupine, v katerih se na mejah rade prepletajo med seboj velike kulture, izpolnjujejo funkcijo, ki je v ozki zvezi z evropsko solidarnostjo. Najlepši dar. s katerim se moreta medsebojno obdarovati dva naroda, je prostovoljna odločitev za dvojezičnost. Kar je v preteklosti vodilo k napetosti, nesporazumu in plamtečemu sovraštvu, prav to more, če se Zapad odloči za jezikovno toleranco, ometi v bodočnosti nasprotni učinek. Naj se nihče ne da upla-šiti, ako na poti k temu cilju doživljamo vedno spet protisunke. Cim višji je vrh, tembolj strma je pot. Nekega dne bomo vendarle doživeli čudež, da bo vsakdo govoril svoj jezik in da se bodo istočasno vsi razumeli. Jezi-kovni problem našega časa ne bo rešen na ta način, da bo neki narod oropan svojega jezika, temveč tako, da se bo poleg svojega naučil še drugeg a.“ (Podčrtal U.)
Za nas Slovence to sicer niso nikaka odkritja. Mi se borimo za zmago bistveno istih 'dej že nad sto let. Najplemenitejši izraz teh teženj je pri nas največji slovenski pesnik Prešeren z vsem svojim delom. Slovenci ne sovražimo nemškega jezika. Velik del slovenske inteligence zna tudi nemščino. Koroški Sloven-
ci se nikdar niso branili učiti se nemščine. Ako pa je kedaij v preteklosti prišlo do sovraštva, se je to zgodilo zaradi tega, ker so nemščino vsiljevali, ker so jo hoteli razširiti na škodo slovenskega materinskega jezika, ker so hoteli slovenski jezik zatreti. Zadnjikrat so to poizkusili med vojno celo v okupiranem delu Slovenije. To se dogaja na Koroškem deloma še danes. Gre za vprašanje trajnega načelnega pomena.
Kdaj bodo v Celovcu in Gradcu prenehali izmišljati si teorije, ki so v nasprotju s spoznanji kulturnega človeštva? Kdaj bodo našli k Herderju, kakor se po strašnih izkušnjah nacizma vračajo k Herderju Nemci iz rajha? Dokler ne bodo našli, ne 'bodo našli tudi ne pravilnega odnosa do koroških Slovencev. Nemški svet je 'danes poln ideologov in zagovornikov evropske skupnosti. Tudi Koroška ni brez njih. Dokler pa ne bodo razumeli, da je laž vse, kar se o tem govori, dokler se nacionalno vprašanje na Koroškem pošteno ne reši v duhu enakopravnosti in spoštovanja slovenskega jezika in kulture, ki je v tem jeziku nastala, jim ne moremo verjeti. Kdaj se bodo med Korošci nemškega jezika pojavili odločni zagovorniki teh idej?
Wutte je menda sam začutil, kako težko je iskati razlik med ,,nacionaln:mi“ Slovenci in Slovenci, ki jih on imenuje „Windische“, v jezikovnem, etničnem območju. Zato polaga težišče in odločilnost razlik v nekatere druge objektivne ,,znake" in v zavest. Vendar pa se ne more odločiti prav od preteklosti ter zaradi tega v posebnem poglavju razpravlja tudi o jezikovnih razlikah. Tu ne pove prav nič novega, ponavlja vse tisto, o čemer sem razpravljal že spredaj in kar sem že tudi zavrnil. Rekel sem pa tamkaj tudi, da bi se moglo resno govoriti o jezikovnih, etničnih razlikah "med ..nacionalnimi" Slovenci in »''Kbndische" le, če bi se moglo to trditi za vse koroške Slovence in če bi jih mogli v tem pogledu kot celoto postavljati v nasprotje z ostalimi Slovenci. Le tak dejanski položaj bi tudi opravičeval posebno etnično poznamenovanje. Dejanski položaj pa je drugačen. Wutte kljub temu govori o nekih jezikovnih razlikah. Prezre, da zahaja s tem v še večji nesmisel. Za bogato tradicijo živega sodelovanja koroških Slovencev na ustvarjanju skupne slovenske 'kulture, slovstva in znanosti (prim. razpravo dr. Ivana Grafenauerja .Slovensko slovstvo na Koroškem živ člen vseslovenskega slovstva" v Koroškem zborniku, Ljubljana 1946), zajemanja iz skupne zakladnice slovenske kulture, koroški Nemec tako nič ali skoro nič ne ve. Tudi rezultatov raznih volitev v avstrijski monarhiji, kakor se zdi, ni jemal resno. Koroški nacionalist se je menda šele ob plebiscitnem rezultatu zavedel, da obstoji na Koroškem močna skupina nacional-
no zavednih Slovencev ^n da je treba s tem dejstvom računati. Iz tega izhodišča — in Wutte izhaja iz njega — pa je seveda dokazovanje, da obstoje med nacionalno zavednimi Slovenci in „Windische“ kake jezikovne, etnične razlike, še veliko bolj brezupno početje kakor iz izhodišča pisca brošure .,Die VVahrheit liber Kiirnten". Kako je namreč mogoče dokazovati — če komu šov nistična strast še ni vzela vse pameti — da obstoje jezikovne, etnične razlike (navade, običaji, narodna pesem) med ljudmi, ki so vsi istega avtohtonega slovanskega rodu, ki žive na istem prostoru, v isti vasi, ki se vsak dan srečujejo in razgovarjajo med seboj, kakor na pr. otroci v šoli, ki so mnogokrat člani iste družine (namreč nacionalno zavedni in nezavedni Slovenci) in Id dostikrat zajema o celo iz iste sklede? To naj nam razlože nemški znanstveniki, učeni Steinacher. SchneefuB in drugi. S tega vidika je njihovo govorjenje, da .,Windi-sche" niso Slovenci, pravtako neumno, kakor bi bilo neumno, če bi zaradi tega, ker pravimo Slovenci v našem jeziku Italijanu tudi Lah, Madžaru Oger, ali , dem Deutschen" Nemec, rekli še, da Lahi niso Italijani, Ogri niso Madžari in Nemci niso »Deutsche". Razlika bi bila samo ta, da bi tako naše besedičenje Italijanom, Nemcem ali Madžarom ne bilo prav nič nevarno, nevarno in jasen izraz germand-zatoričnih tendenc pa je, če nemško-avstrijska družba za del koroških Slovencev uporablja posebno etnično ime , Windische“ kot nasprotje s Slovenci, ,-Slovenen".
(Nadaljevanje sledi)


Lep uspeh gostovanja Planinskega okteta iz Maribora
Minulo soboto in nedeljo so se mudili na Koroškem odlični pevci Planinskega okteta iz Maribora. Zbor osmih pevcev je v soboto popoldne prispel na državno mejo pri Pliberku. Obmejni organi so na obeh straneh meje opravili svoje službene dolžnosti korektno in vljudno, kar je lepa poteza za podvig osebnega prometa med obema sosednima državama. Na meji so priredili gostom domačini prisrčen sprejem, nato pa so se odpeljali ob najlepšem vremenu skozi pestro-barvno jesensko pokrajino proti Pliberku, kjer so se nekaj časa ustavili. Kakor so zagotavljali, je bil prvi vtis v domači gostilni v Pliberku zelo prijeten in jih je prisrčno presenetil. Na kratko so si ogledali mesto, v spremstvu gostinske hčerke so se podali tudi na grad, od koder so si ogledali prostrano okolico s starodavno sivo Peco v ozadju.
V Šmihelu je bil napovedan prvi koncert. Bila je sobota zvečer, lep dan, ko ljudje še dolgo v zgodnji večer opravljajo jesenska kmečka delaj končno so se na večer pričeli zbirati še grozeči oblaki na nebu, zaradi česar so bili prosvetaši domačega prosvetnega društva glede udeležbe nekoliko zaskrbljeni. Toda vas in okolica je pokazala spričevalo svoje kulture in napolnila Šercerjevo dvorano. Poleg kmetov, gospodinj in delavcev je prihitelo posebno veliko število mladine, kar je zelo razveseljiv pojav.
Občinstvo je že nestrpno pričakovalo napovedani kulturni užitek. In zares, dvorana je prisluhnila, postalo je kakor v svetišču, ko so zaplavali v dvorano mehki ubrani glasovi odlično podane pesmi. Na mah je bil vzpostavljen najožji kontakt med pevci in občinstvom. Pri vsaki pesmi so prišli do izraza negovan glas, lep jezik in odlična dinamika. Pristno, čustveno in vroče podana pesem v prvem delu, ki govori o planini, ljubezni in pomladi, o zim-
Do neobičajno tragične prometne nesreče je prišlo v nedeljo ponoči na deželni cesti na Obirskem pri Železni Kapli.
Ob 23. uri se je peljal zidar Osvald Pečnik iz Lepene s svojim kolesom po obir-ski deželni cesti mimo gostilne »Obir-Pepej« na Obirskem. Ko se je pripeljal nekaj metrov mimo gostilne, se je nenadoma sprostila od kolesa leva pedala in
Spričo bližnjih volitev v deželno kmetijsko zbornico, okrajne kmetijske zbornice in krajevne kmečke odbore je priredila volilna skupnost »Kmečka gospodarska zveza« preteklo nedeljo dvoje zborovanj volivcev, in to v Šmihelu nad Pliberkom in Št. Primožu v Podjuni.
Številni kmetje so pozorno in z zanimanjem sledili st^rnim izvajanjem govornikov, dveh kandidatov v deželno
Motorizacija ▼ kmetijskem gospodarstvu na Koroškem
V zadnjih letih se je močno razvila motorizacija v kmetijskem gospodarstvu na Koroškem. Iz »Statističnega priročnika koroške dežele« je razvidno, da uporabljajo 1677 traktorjev z vsemi potrebnimi pritiklinami. Poleg tega služi kmetijskemu gospodarstvu številno raznovrstnih drugih strojev. Moderne namakalne naprave so opremljene pri 136 kmetijskih obratih. S 412 stroji za molžo skušajo izravnavati pomanjkanje molznikov na kmetijah, 427 pralnih strojev in 216 pralnih centrifug uporabljajo v številnih kmečkih gospodinjstvih. Strojnih postaj je bilo koncem leta 1955 na Koroškem 32, ki so dosegle zelo pomembno zmogljivost in jako koristijo mnogim, predvsem srednjim in malim kmetijskim obratom.
Na Koroškem so ob koncu leta 1955 zaznamovali 42.303 motoma vozila. Med temi je bilo 9627 osebnih avtomobilov in omnibusov, 4429 tovornih avtomobilov, 3494 priklopnih vozov, 3320 vlačilnih strojev, 250 specialnih vozil in 21.180 motornih koles. Naraščanje motorizacije je razveseljivo, ni pa razveseljiva statistika prometnih nesreč, ki jih je bilo v minulem letu 6622 in pri teh 166 oseb usmrčenih.
skem večeru, poje uspavanko in pripoveduje o trgu in vasovalcu, o ograjenem vrtcu ter kliče »prebudi se, dekle«, so vrele kakor neviden tok iz grl odličnih pevcev ter segle vsem poslušalcem v globino. Občinstvo je zaradi tega tudi po vsaki pesmi dalo duška svojemu vzhičenju z navdušenim aplavzom.
Po prvem delu koncerta je spregovoril predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwitter in izrekel dragemu Planinskemu oktetu iz Maribora v imenu vseh prisrčno dobrodošlico. Poudaril je zadovoljstvo, da je koncert obiskalo posebno veliko mladine ter da je medsebojna izmenjava kulturnih dobrin manifestacija bratstva in preko tega uspešen doprinos za mednarodno sporazumevanje in sodelovanje. V tem smislu je lepo poslanstvo tudi gostovanje Planinskega okteta iz Maribora.
Za Planinski oktet se je tovariš Viktor Mavrič zahvalil za sprejem in pozornost, ki so mu ga poslušalci izkazali že v prvem delu sporeda. Omenil je tudi, da so tudi koroški slovenski pevski zbori ob svojih gostovanjih na Štajerskem Mariborčane zelo razveselili. Dejal je, da je koroška slovenska narodna pesem priljubljena pri vseh Slovencih.
V drugem delu so pevci postregli z vrsto živahnih, poskočnih in dovtipnih pesmi, ki so izredno vžgale ter poslušalce vzradostile in navdušile do prekipevajočega vrhunca.
Minil je lep večer, poln nevsakdanjega umetniškega užitka, ki se ga bodo vsi udeleženci še dolgo spominjali in o njem govorili. Vse priznanje velja pevovodji tovarišu Mirku Lahu, ki je že od ustanovitve zbora aktiven član okteta.
Drugi dan ob enajstih je bil koncert v Železni Kapli. Prvotno predvideno prireditev v kino-dvorani je nekaj tistih pre-
zidar je stopil nenadoma z levo nogo v prazno. S tem je izgubil ravnotežje in se prevrnil čez kolo preko obcestnega zidu v Obirski potok. Pri tem je Pečnik tako nesrečno padel na oster kamen, da si je razbil čelnico in so mu izstopili možgani. Bil je na mestu mrtev. Pečnik je zapustil ženo in dva nepreskrbljena otroka.
kmetijsko zbornico, Janka Janežiča in dr. Mirta Zwittra, ter kandidata v okrajno kmetijsko zbornico v Velikovcu, Mirka Kumra. Navzoči so se strinjali z njihovimi programatičnimi mislimi ter odobravali njihova izvajanja o načrtnem delu, ki ga bodo naši mandatarji z vso odločnostjo in dosledno izvajali v kmetijskih predstavništvih za dosego gospodarskih, demokratičnih in socialnih pravic kmetov, posebno malih in srednjih tudi na našem, doslej od vseh zapostavljenem ozemlju.
Kmetje in najemniki bodo dne 11. novembra glasovali za kandidate na listi »Kmečka gospodarska zveza«, ki jamčijo,
Bauernbund nas je vedno zapostavljal
in zastopal le koristi velikih, on je največji
nasprotnik enakopravnosti našega
srednjega in malega kmeta!
da se bodo nesebično potegovali za njihove koristi, ker razumejo njihove težnje in potrebe do podrobnosti ter jih objektivno in nepristransko ocenjujejo.
Kakor smo izvedeli, bodo prihodnja predvolilna zborovanja volilne skupnosti »Kmečka gospodarska zveza«; v soboto, dne 3. novembra, ob 9.00 uri dopoldne v Celovcu, v Delavski zbornici I. nadstropje štev. 3, v nedeljo, 4. novembra, po maši na Obirskem pri Zupancu,
v nedeljo, 4. novembra, ob 9.00 uri v Globasnici pri Steklu,
v nedeljo, 4. novembra, ob 11.30 uri v Železni Kapli pri Kolarju.
Kmetje in najemniki! Pridite na zborovanja v velikem številu.
prečilo, ki se ne morejo povzpeti do spoznanja, da govori umetnost vsem umljiv jezik ter je pomemben doprinos k medsebojnemu zbližanju in prijateljskemu sožitju. Najeli so kino-dvorano in ljudje so bili radovedni, kaj bo v njej, toda izkazalo se je, da je bila prazna. Na žalost še cvete v Železni Kapli narodno sovraštvo in nestrpnost, kar krivce tega pojava nikakor ne postavlja v lepo luč.
Spored koncerta se je zato odvijal v gostilni pri Kolarju. S svoio številno udeležbo so Kapelčani in okoličani pokazali veliko zanimanje za goste iz Maribora in njihov krasni umetniški doprinos. Z veliko hvaležnostjo in navdušenjem so sprejemali njihov plemeniti kulturni dar in iz dna duše uživali umetniške utrinke iz slovenske kulture. Pri poslušanju prvo-
Kmečka gospodarska zveza
se bori za
demokratizacijo kmetijske zbornice
vrstno zapete pesmi je z globokim občutkom uživalo tudi precej onih, ki so se svojemu slovenskemu ljudstvu miselno že nekako odtujili. Tudi koncert v Železni Kapli bo ostal vsem v neizbrisnem spominu. Planinski oktet je v Železni Kapli v imenu domačega prosvetnega društva pozdravil Peter Kuhar, nakar je v imenu okteta spregovoril tov. Viktor Mavrič. Koncert je s svojim obiskom počastil tudi jugoslovanski generalni konzul gospod Mladen Devide.
Popoldne istega dne je Planinski oktet koncertiral s prav tako lepim uspehom v Št. Primožu v Podjuni. Tudi tukaj je občinstvu nad vse ustregel in dovršeno izpolnil svoje poslanstvo.
Mariborski gostje so si ogledali precejšen del naše Podiune, srečali mnogo obrazov in se s številnimi ljudmi tudi seznanili. V ponedeljek so se nekaj časa zadržali še v deželnem glavnem mestu. Ob tej priložnosti je slovenski oddelek celovškega radia posnel tudi vrsto njihovih pesmi.
Gostovanje Planinskega okteta iz Maribora je bil lep in pomemben uspeh ter bo številnim koroškim Slovencem trajno ostal v najprijetnejšem spominu.
Beljak
Pred nedavnim je policija v Beljaku spet prijela 14-letnega begunca, ki je prispel iz Zapadne Nemčije in nameraval v Italijo. Fant, neki konditorski vajenec v Boblingenu, je pred dobrimi štirinajstimi dnevi skrivaj zapustil svoje starše in učno mesto ter se podal proti avstrijski meji. Še v Nemčiji so ga nemški policisti prijeli, toda fantu se je posrečilo, da jim je ušel in ilegalno prekoračil državno mejo. Iz Salzburga se je črno peljal na Dunaj, kjer je, obiskal svojo teto, kateri je končno ukradel 750 šilingov. Z denarjem si je kupil vozni listek do Rima, vendar je v Beljaku izstopil. Policija ga je v nekem hotelu prijela in mu prekrižala nadaljnjo pot. Najprej so fanta zaradi prepovedanega prekoračenja meje policijsko kaznovali. Po prestani, kazni pa ga bodo spet spravili v Nemčijo.
Borovlje
V Borovljah je izbruhnila nalezljiva bolezen škrlatinka, na kateri je obolelo precej šolskih otrok in tudi nekaj odraslih. Mnogo obolelih so prepeljali v bolnišnico v Celovec. Zaprli so osnovno šolo, da bi razširjanje epidemije omejili in preprečili.
Podravlje
Koncem preteklega tedna je ležal na mrtvaškem odru Urban Heber p. d. Šu-starč v Dulah. Umrl je v 87. letu starosti. Bil je kremenit značaj in svoječasno predsednik izobraževalnega društva »Sloga« v Podravljah; v času, ko je bila občina Vernberk v slovenskih rokah, je bil tudi občinski odbornik. Ponižanim in revnim so bila vrata njegove gostoljubne hiše vedno na stežaj odprta, tako da je bil spoštovan in priljubljen pri vseh ljudeh. Kadar je bilo treba pomagati, ni gledal na opredelitev in prepričanje prosilca, merodajna je bila zanj vedno le potreba prosilca. Da je mogel postaviti novo gospodarsko poslopje, je odšel leta 1902 v
Slovenska fizkulturna zveza
vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo v soboto, dne 3. novembra 1956 ob 13.00
uri v Celovcu, Gasometergasse 10.
Vabimo vse člane, da se občnega zbora zanesljivo udeležite in tovariško pozdravljamo!
Odbor.
☆
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote, 3. novembra do četrtka, 8. novembra 1956 film:
»Postaja pred peklom«
(Station vor der Holle)
v soboto, 3. novembra, ob 20.00 uri v Bil-čovsu pri Miklavžu,
v nedeljo, 4. novembra, ob 14.00 uri Ledenice - Spodnje Borovlje pri Graberju: pravljični film »Frau Holle«, ob 16.00 uri istotam »Postaja pred peklom« in ob 20.00 uri v Škofičah pri Schiitzu,
v torek, 6. novembra, ob 20.00 uri v Goričah - Miklavčevo pri Plantevu, v sredo, 7. novembra, ob 20.00 uri v Globasnici pri Šoštarju,
V četrtek, 8. novembra, ob 20.00 uri v Šmihelu pri Šercerju.
Ameriko, od koder se je vrnil leta 1906. Že v prvi svetovni vojni ga je policija zasledovala, v drugi pa je bil z mnogimi drugimi vred izseljen v taborišču Hessel-berg in Weichsenburg. Ko se je vrnil po vojni, je našel doma izropano hišo in prazen hlev, tako da je moral 76 let star začeti znova urejati si svoj dom. Po smrti svoje druge žene lansko leto je nekaj časa živel pri svoji hčerki Marici Špicar-jevi v Ljubljani. Bil je navdušen nad lepoto Ljubljane, prestolice vsega slovenstva. Vendar umreti je želel doma in biti pokopan na skočidolskem pokopališču. Njegove želje so se izpolnile v nedeljo, ko smo ga položili z zadnjemu počitku. Lahko mu kličemo;
Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži.
Celovec
Pred kakim mesecem je davčni izvedenec Hermann Taucher nenadoma brez sledu izginil iz Celovca. Mož je kot lastnik nekega davčno-posvetovalnega urada oškodoval več žena za več ko 150 000 šilingov. Denar je po večini zaigral v kazinu v Vrbi. Pobeglega Taucherja so zaradi goljufije, poneverbe in lahkomiselnih dolgov zasledovali s tiralico. Pred nekaj dnevi pa so v državnem gozdu Kalt-leutgeben na Nižjem Avstrijskem našli mrtvega moškega in ugotovili, da je mrlič iskani Taucher. Pri obdukciji so' ugotovili, da je moral zaužiti precejšnje količine alkohola ter je umrl za srčno kapjo.
Velinja ves
Minuli ponedeljek, ko je bil jesenski sejem v Celovcu, je našo vas in vso okolico pretresla nad vse žalostna vest, da je komaj 25-letni Viktor Filipič p. d. Šmonov v Velinji vesi našel smrt pri prometni nesreči. Na deželni cesti blizu vasi Ivovlje je hotel prehiteti nekega voznika. Zaradi goste megle pa na veliko nesrečo ni zapazil, da je iz nasprotne strani privozil tovorni avtomobil. Ko ga je zagledal, je bilo že prepozno. Sicer je zavil svoje vozilo še nekoliko v stran, toda mu je spodletelo na mokri asfaltirani cesti, da je strmoglavil in ga je tovorni avto povozil. Nesrečni Viktor je bil na mestu mrtev. Nepopisna žalost je zajela Šmonovo družino, posebno še, ker je v tej družini vladalo najlepše soglasje in razumevanje med starši in otroci ter tudi med brati in sestrami. S tako hudo prizadeto Filipičevo družino vsi globoko sočustvujemo in ji izrekamo iskreno sožalje!
KOLEDAR
Petek, 2. november; Verne duše Sobota, 3. november: Hubert Nedelja, 4. november: Karel Ponedeljek, 5. november: C aha rij a Torek, 6. november: Leonhard Sreda, 7. november: Engelbert Četrtek, 8. november: Štirje kron. m.
Tudi na naših cestah dosti prometnih nesreč
Zborovanja volilne skupnosti »Kmečka gospodarska zveza64
ZMAJ POD TRIGLAVOM
V bližini vasi Krnica nad Zabreznim je podzemska jama. Domačini ji pravijo Šolarjeva luknja. V tej jami pod Triglavom je nekoč živel velik star zmaj. Vsako leto je zahteval eno izmed najlepših gorjanskih krav.
Nekoč je ta zmaj zaspal za sto let. Ljudje so se potem upali v jamo.
Ko so Turki divjali po slovenskih krajih, so Gorjanci pred njimi skrili v jamo tri kadi zlata in srebra.
Čez čas se je zmaj zbudil in zagledal zaklad...
Nekoč so šli gorjanski lovci na lov v Pokljuške gozdove... S seboj so imeli dva psa volčjaka. Spotoma sta zašla v to
jamo. Ko sta bila v bližini zmaja, sta opazila, da ogromni zmaj odpira gobec, maha z repom in njima grozi s smrtjo. Vsa trda sta obstala pred groznim zmajem.
Potem sta ga prosila, naj ju pusti živeti.
»Če bosta namesto mene varovala gorjanski zaklad, vaju pustim živa, drugače vaju pospravim za malico!« je rohnel zmaj.
»Kar boš ukazal, vse bova naredila,« sta odvrnila.
Zmaj je pokazal volčjakoma zaklad, močno udaril z repom, da se je gora zamajala. Potem je izginil.
Najdaljši in najkrajši govor
Kevin Sheehan je nedavno postavil svetovni rekord v govorjenju brez prestanka. Govoril je polnih 133 ur brez vmesnega počitka. Pred kratkim pa je postavil rekord, ki je prvemu ravno nasproten: imel je najkrajši govor, kar jih je kdajkoli bilo slišati na londonskem sodišču Old Baily. Rekel je samo: »No, sir.« Sodnik ga je namreč vprašal, če je res ponaredil hranilno knjižico svojega prijatelja. Kljub kratkobesednosti ga je sodnik obsodil na dve leti zapora.
Psa sta zrastla za tri metre. Njune oči so postale zelene in so bile velike kot brusni kamni. Zagorele so v divjem ognju.
Psa sta zalajala, da je bilo slišati do Debele peči in Triglava.
Potem se ljudje niso več upali v jamo.
Nekoč je stari pastir Matevž iz Gorij silil v jamo. Kam se je napotil, ni povedal niti Tretineku, ki mu je pomagal pasti krave.
Ko je Matevž prestopil prag votline, mu je močna zelena svetloba slepila oči. Zaslišal je pasje lajanje. Dobro je razločil dva psa, ki sta imela oči kot brusna kamna. Psa sta odpirala gobca. Matevž je postajal omotičen. V grlu ga je stiskalo. Komaj je zlezel iz jame. Pobral je svojo pa-
Nekoč je živel osel, ki bi bil neznansko rad postal muzikant. Želel je biti drugačen kot so sicer osli, ki jim je samo žret-ja mar in drugega ne znajo kot celo življenje prenašati tovore. Muzikant biti, to ni kar si bodi; vse te občuduje in kamorkoli prideš, povsod si dobrodošel.
Stopil je k lisici po nasvet. Ta se je sicer ukvarjala samo s pravdarskimi posli, vendar se je tudi na glasbo dobro razumela. Lisica mu je svetovala klarinet; da je to bojda močno umetelno glasbilo in bi bilo zanj, osla, kakor nalašč. Napotila ga je k opici, ki je bila velika umetnica v igranju na klarinet.
Opica je prevzela osla v uk. Marljivo se je osel lotil klarineta, ali ta vražja reč ni bila tako preprosta. Pri igranju na klarinet je močno važna sapa; te je imel osel sicer dovolj in na pretek, ali kaj ko drugače ni bil preveč pripraven. Opica si je zelo prizadevala, a uspeha ni bilo.
Spoznal je osel-muzikant, da s klarinetom ne bo nič ter se je oglasil pri zajcu, ki ume odlično tolči na boben, kot je znano. Rade volje je zajec sprejel osla med svoje učence. Vendar, ko je minilo nekaj časa, je svetoval oslu, naj se poprime kakega drugega glasbila, kajti za boben da ima premalo notranjega občutka.
Osel se je čutil užaljenega. On da nima občutka! Še preveč ga ima, saj je ves nabit z notranjimi občutki! Ker ni bil navaden osel, ni odnehal. Čeprav ne bo bobna igral oziroma tolkel, bo umetnosti služil na drug način. In poskusil je pri slavnem goslaču medvedu.
Medved, to vam je bil muzikant. Naj-
stirsko palico in pogledal, če se ga še drži njegova pastirska usnjata malha.
Toda, glej! Malha se je nataknila na vejo in ga vlekla nazaj. Matevž je obupan mislil, da ga drži ogromen pes. Vpil je: »Pomagajte, ljudje, pomagajte!«
Tedaj je stopil predenj Tretinekov Janko in se glasno smejal...
»Veja vas drži, boter, veja!« Odlomil je trhlo vejo in rešil Matevža.
Kadar se je Matevž hvalil, kako je hodil po Šolarjevi jami, je vedno zamolčal, kako ga je polival mrtvaški pot in kako se je ujel za vejo.
Ko bi vedeli vaški samosrajčniki za Matevževo junaštvo, bi se mu gotovo smejali.
lepše in najmilejše melodije je izvabljal iz nežnih strun, da se je oslu kar milo storilo. Medved je bil takoj pripravljen, da nauči osla te čudovite umetnosti. Dejal je, da je v goslanju izučil že cel rod medvedov, pa da ni zlomek, da ne bi enega samega osla. Ta se je s pridnostjo lotil gosli in ko je spet preteklo nekaj časa, je medved moral priznati, da se je motil. Nikakor ni mogel osla naučiti gosla-nja. Jezen je odšel osel k lisici po nasvet.
»Če z godali nimaš sreče, pa poskusi s petjem!« je svetovala lisica, »k mojstru
2a šalo:
Podnajemniško maščevanje
Peter je podnajemnik. Že dolga leta stanuje v najetem stanovanju. Ker plačuje premalo, se je gospodinji zahotelo višje najemnine. Zato je Petru odpovedala. V treh tednih se mora izseliti in pustiti sobo v stanju, v kakršnem jo je prevzel.
Peter je podnajemnik. Peter je revež in se mora izseliti. Toda pred selitvijo se je sklenil maščevati. In v časopisu izide dan nato velik oglas:
»Takoj kupim 300 debelih stenic, ker moram pri izselitvi pustiti sobo v prav takem stanju kot sem jo prevzel. Ponudbe na Peter Klobasa, dosedanji podnajemnik pri gospej Frtavčkovi, Dolga pot 18.«
Molža
Pri nas smo dobili novo moč na posestvu. Takšno, ki zna vse. Tudi krave molsti seveda. Toda po prvi molži pride nova moč iz hleva s prazno golido.
»Kako to?« so jo vprašali. »Ali krava ni dala mleka?«
»Pač!« je dejala nova moč, »pet litrov.«
»No — in?«
» ... toda brco z nogo tudi!«
slavcu pojdi! On te morebiti nauči vsaj peti.«
Tako je osla prevzel slavec. Dolge večere mu je prepeval najlepše napeve; osel je pazljivo poslušal in skušal za slavcem ponavljati. Imel je najboljši namen peti kot njegov učitelj in glas je imel močan, ni bilo kaj reči ali — ojej in ojoj! — iz sebe ni iztisnil drugega kot pravo pravcato oslovsko riganje! Slavčeva ženica se je močno hudovala ter je svojemu možičku slavcu dejala, da takih serenad ne bo poslušala, res ne!
Gozdni prebivalci so se pričeli norčevati iz ubogega osla, ki je zaradi svojega neuspeha in nerazumevanja drugih bil ves nesrečen. Nekoč je v gozdu srečal modrega, starega čuka.
»Dragi moj dobri osel,« je menil čuk, »bodi moder in ne lotevaj se posla, ki ga ne razumeš.«
Osel je spoznal, da ne bo nikoli niti muzikant niti pevec. Ker pa ni bil moder kot stari čuk, je zaradi tega žaloval do smrti.
Po smrti so mu gozdni prebivalci postavili lep spomenik. Iz njegove kože so napravili boben.
O oslu, ki je hotel postati muzikant
Hajke ni bilo več. Po tistem jutru je nastopil mir. Preganjalci so popustili. Obilje, mir in topla jesen — vse to je bilo kakor magnet, ki je priklepal patruljo na Brda. Vedeli pa so, da bo ta idila zelo kratka. No, končno so se le vdali pritisku tele-skopcev in zares krenili na pot. Potovanja v kolobarju je bilo konec, Sabotin je izginil.
Pot se je vila proti severu. Globoko pod njimi se je vila Soča. Vedno močneje je pihal vlažni jesenski veter, otožni oznanjevalec deževja in zime. Kolona je šla v gosjem redu. Spredaj izvidnica v copatah iz avtomobilske gume. Sledil ji je December, ki je bil za zvezo. Nato so šli go-narsovci in preostali partizani. »Tišina, razdalja!« je šel glas od moža do moža. Nekateri so na nevarnih mestih hodili po prstih. Pred vasmi so se ustavljali. Izvidnica se je vasem previdno približala, da bi videla, ali ni tam morda okupator. December je stalno nosil puško v roki, pripravljeno na strel. »Italijanski vojak,« je šepnil Dušan Črtu. Oba sta se smehljala.
Okrog polnoči so prebredli Sočo pod jezovi elektrarne. Voda je bila tam samo do pasu. Dvajset metrov od njih je bil vojak v bunkerju. Ni jih videl in ne slišal. Pot v četo je bila prosta.
Preden so zapustili Brda, so zvedeli še to: obveščevalka, ki je hodila v Krmin, je javila Korotanu, da je bila zadnja hajka zaradi pobeglih gonarsovcev. V patrulji so se spogledali: torej n j e so iskali, mi pa smo sumili, da z njihovo pomočjo iščejo nas!
Ljubu in Igorju se je vendarle zdelo, da nekaj ni v redu: če ju je ženska na javki prijavila, zakaj so jih zahajkali šele čez štiri dni? Korotan pa, ki je že poznal navade zasedbenih štabov, jima je razmo-tal vozel: preden so zbrali vojaštvo in napravili načrt, so šli po vodi najmanj štirje dnevi.
Zjutraj so bili v logoru tolminske čete. Tam sta jih pričakovala stara prijatelja: Gato in Štefan. Gato se je od veselja smejal in kazal svoje močne, bele zobe, Štefan pa se je vedel kakor njegov ded, kadar mu je vnuček napravil posebno veselje: prijazno jih je gledal in se rahlo smehljal s tankimi, polzaprtimi ustnicami.
GATO IN ŠTEFAN
Štefan je bil zelo kratek v svojem pripovedovanju. Pravzaprav je takoj obmolknil, brž ko je pogovor nanesel na to; če
pa je kaj povedal, je bilo vse zasoljeno z .madonami' in s .hudiči". Gato je bil bolj zgovoren, zlasti kadar sta bila na samem s Črtom ali z Ljubom. Šestorica si je počasi ustvarjala podobo o njuni poti. Šla sta skozi mnogo težje preizkušnje kakor oni. Ne samo, da sta bila brez specialke in da sta se ravnala le po zvezdah, tudi večja smola se ju je držala.
Tiste odločilne noči, ko so udarili ven, sta bila Gato in Štefan že okrog desetih zvečer v sirku, kakih dve sto metrov od kampa. Čakala sta, kdaj pridejo Dušan, Igor in drugi. Ura v bližnjem gonarškem zvoniku je udarila deseto, enajsto, dvanajsto ... Gato je že nekajkrat hotel nazaj k luknji, da bi pogledal, kaj je z njimi. Morda jo je Dušan ubral stran od koruze ob murvah na levi? Morda so se zgrešili v temi? Toda Štefan je vztrajal na tem, da ostaneta skupaj in da se Gato ne vrača.
Brž ko sta zaslišala strele, sta jo sama ucvrla naprej.
Prvo noč je še kar šlo. Naslednjega večera pa se je začel ples. Komaj se je znočilo, sta že hitela proti vzhodu. Spuščala sta se po nekem peščenem hribu. Bila je trda tema, luna še ni vzšla. Nenadno je zrasla pred njima velika, mračna hiša, pred katero se je sprehajal karabinjer. Vrgla sta se na tla in se počasi odplazila nazaj.
Vzpenjala sta se nazaj v hrib, po kate-
rem sta se malo prej tako neprevidno spuščala, da bi se skoraj zaletela v kara-binjera. Po dolini so se bližale velike luči avtomobila in švignile mimo mesta, kjer sta pravkar bila. »Cesta in kasarna,« je zazeblo Gata.
Znašla sta se pred hišo z veliko škar-po. Če sta hotela naglo naprej, sta morala po stezi pod hišo.
»Buona sera!« je pozdravil Gato neke temne postave, ki so bile na vežnih vratih.
Sence so se naglo premaknile, odzdravil pa ni nihče.
Gato se je ozrl in opazil fanta, ki je švignil od hiše v smeri proti kasarni.
Skoraj stekla sta naprej. Spet je začel teren močno padati. Zašla sta v močvirnat svet, poln vode in nekih visokih rastlin. Gato je trdil, da je to tobakova njiva.
Zavila sta na desno, zakaj v močvirju se jima je vedno bolj udiralo. Spet sta bila na trdnih tleh.
Iz teme je zrastel pred njima tih, svetel pas — cesta. Stekla sta čeznjo. Na drugi strani so ju zajeli nizki grmiči, trnje in robidovje. Prebijala sta se skoznje stran od ceste.
»Qua!« je nenadno nekdo zakričal za njunim hrbtom.
Počepnila sta v grmovju.
Nagli koraki so se oddaljevali na cesti.
»Qua!« je zadonel oster glas z nasprotne strani, pred njima.
V loku okrog njiju so odmevali koraki
------1 ZA GOSPODINJO IN DOM
Kako izbiramo otroške igrače?
Pogosto se dogodi, da otrok z novimi igračami nima pravega veselja. Ako iščemo vzroke za ta pojav, moramo priznati, da smo tega največkrat krivi sami in ne otrok. Otroku smo prinesli igračo, ki ne ustreza njegovemu duševnemu razvoju. Otrokova zmogljivost in koristi so v raznih dobah različne. Če bi triletnemu otroku kupili obleko, primerno za šestletnega, tudi ne bi vedel, kaj početi z njo. Gotovo takih napak pri obleki ne delamo. Pač pa so take napake pogoste pri izbiranju igrač. Otrokova velikost je dostopna našemu opazovanju in merjenju, zato zanj laže kupimo obleko, ki mu ustreza.
Mnogo teže je pri ugotavljanju duševnega razvoja, kajti s strokovnjaki se v takih primerih ne moremo posvetovati. Zato ne preostane nič drugega, kakor da se starši sami poglobijo v opazovanje vedenja lastnega otroka, predvsem v njegovo igralno zmogljivost. Ob takem opazovanju bomo ugotovili, da je nespametno podariti šahovnico petletnemu otroku. Kaj počne tak otrok s šahom? Šahovske figure porabi otrok kot potnike v svojem avtomobilu ali vlaku ter jih seveda v taki igri tudi kaj kmalu izgubi.
V	peči bo treba zakuriti
Čeprav v koledarju še nismo zabeležili prvega zimskega dne, je že zdaj. zelo prijetno, če v sobi nekoliko zakurimo. Torej začelo se je neprijetno delo: kurjenje peči. Zato bi vam radi dali nekaj nasvetov, kako s kurivom varčujemo in kako si to delo olajšamo.
Osnovno pravilo, ki si ga velja zapomniti, je to, da kurimo v peči s takim kurivom, za kakršnega je peč pripravljena. Če je peč zgrajena za premog, je brezsmiselno v njej kuriti z drvmi ali obratno, ker ne bo dajala toliko toplote in bomo denar tako rekoč metali skozi okno.
V	vsakem prostoru naj bo peč tako velika, da ustreza velikosti prostora. Zastonj bomo v hudem mrazu kurili ves dan, če je peč premajhna. Vedeti moramo tudi to, da če v peč preveč nalagamo, peč preveč vleče in s tem gre veliko neizkoriščene toplote v dimnik. Tako lahko zapravimo tudi do 60 odstotkov kuriva.
Pazite, da se vrata peči dobro zapirajo. Tudi to vpliva na preveliko potrošnjo kuriva. Mnogo bolje je plačati račun za popravilo vrat oziroma peči, kakor pa račun za meter drv.
Najprimernejša temperatura v sobi je 18 do 20 stopinj Celzija. Za stanovanja so najbolj primerne lončene peči oziroma peči, ki se ne ohlade hitro. Take peči enakomerno grejejo in se tudi preveč ne razgrejejo.
Preden zjutraj sobo pospravimo, odnesimo iz peči ves pepel. In takoj naložimo v peč nekaj papirja, trsk in drva, da potem lahko samo še podkurimo, kadar bi' radi zakurili. S tem ne smetimo po sobi dvakrat.
V takih primerih ne gre samo za praktično škodo, ampak še za mnogo večjo. Ako dajemo majhnemu otroku igrače, primerne za starejše, s tem tudi povzročimo, da postane prehitro zrel in ga s tem prikrajšamo za najlepši del detinstva. Če se otrok ne more razživeti kakor je potrebno, lahko pride tudi do čustvenih in značajnih motenj. Prav tako tudi neugodno vpliva na otrokov duševni razvoj, če dajemo otroku igrače, primerne za mlajšega bratca ali sestrico. Tudi v takih primerih navadno ne pride do sproščene igre, ki bi otroka zadovoljila. Če pa otrok nima drugih možnosti in je prisiljen igrati se z igračami, primernimi za mlajše sovrstnike, ima to lahko še posebne posledice. Tak otrok začne v duševnem razvoju zaostajati za drugimi. Precej dolgo je v svojem obnašanju podoben mlajšim otrokom.
Ali naj pri izbiri upoštevamo otrokovo korist?
Starši so večkrat v zelo težavnem položaju. Otrok hoče določeno igračo, starši pa mu žele kupiti ali pa sami napraviti kako drugo. Nastane vprašanje, ali naj pri izbiri igrač upoštevamo otrokovo korist in želje. Oglejmo si nekaj praktičnih in poučnih primerov.
Neki otrok je takole razlagal svoji teti, ko je nanesel pogovor na igračke: „Jaz sem hotel gradbene kocke in kamne, mama pa mi je kupila sestavljenko iz papirja, ker je bila njej bolj všeč!“ Ali: »Mama igra zelo rada igro — Človek, ne jezi se! — in mi moramo
Kljub velikemu napredku medicine skoraj na vseh področjih je medicina proti izpadanju las brez moči. Vendar pa ločimo tako imenovano normalno izpadanje las, katerega ni mogoče zadržati, in pa izpadanje las zaradi kake kožne bolezni. V tem primeru lasje tudi zelo močno in hitro izpadajo. Ena takih bolezni je na primer lojavica. Ločimo mastno in suho lojavico. Ako hočemo v tem primeru preprečiti izpadanje las, moramo zdraviti kožno bolezen lojavico in lasje ne bodo več izpadali.
Kar se tiče zdravljenja lojavice, je važno, da najprej ugotovimo, za katero lojavico gre, ali za suho ali za mastno. Pri mastni loj a vici je koža mastna, včasih pokrita z mastnimi luskami ali z maščobnimi luskastimi krastami. Suha lojavica pa je značilna po suhih belih luskah, ki jih imenujemo tudi prhljaj.
Mastno lojavico zdravimo z lasnimi vodami ali mazili, ki vsebujejo žveplo, salicilno kislino ali resorcin. Ko se zamaščenost las zmanjša, lahko uporabljamo razne posipe, ki vsebujejo do 20 odstotkov žvepla.
zaradi nje vedno igrati to igro.“ Takih primerov bi lahko našteli mnogo. Iz njih vidimo, da pri izbiri igrač ni dovolj, če starši upoštevajo svojo korist in se prav nič ne ozirajo na otroka. Gotovo je, da take igrače bolj služijo želji in zadovoljstvu staršev, kakor pa otroku, ki so mu namenjene. Otrok se skuša staršem podrediti iz poslušnosti, vendar taka igra ne sprošča njegovih notranjih napetih doživetij in želja, temveč deluje v smislu zaviranja otrokove osebnosti.
Tu nastane kočljivo vprašanje. Ali naj mislimo pri izbiri igrač izključno na otrokove koristi in želje?
Razumljivo je, da ne smemo popolnoma prezreti otrokovih interesov in želja, prav tako pa bi bilo napačno, če bi se pri izbiri igrač izključno ravnali po trenotnih otrokovih koristih. Starši so dolžni tudi gojiti in usmerjati otrokove koristi in otroka tudi v tej smeri razvijati. Seveda mora tako usmerjanje upoštevati razvojno zmogljivost.
Starši znajo praktično presoditi, ali kaže kupiti triletnemu otroku veliko in drago lutko, proti kateri izteguje roke. Praktično namreč lahko domnevamo, da bi mu takšna lutka, čeravno bi jo otrok zelo rad imel, prinesla mnogo razočaranj. Ne bi je mogel položiti v posteljico, niti ne bi mogla sedeti pri mizi in bi se kaj kmalu razbila.
Pri izbiri igrač ni važna samo otrokova korist, temveč tudi objektivne možnosti staršev. Čeravno si otrok želi igračo iz trgovine, vendar mi lahko njegovo korist in željo zadovoljimo tudi z igračo, ki jo izdela-
Uspešno zdravljenje je predvsem odvisno od stopnje, koliko so lasje zamaščeni, in pa od občutljivosti kože za različna dražilna sredstva. Zaradi tega je pri pojavu katere koli lojavice potrebno, da bolnik obišče zdravnika, ki pri upoštevanju vseh nastopajočih okolnosti predpiše primemo zdravljenje. Za občutljivo kožo bo zdravnik predpisal bolj razredčena zdravila, ki kožo manj dražijo, dočim bo za odpornejšo kožo lahko predpisal bolj koncentrirana zdravila.
Danes zdravijo lojavico tudi z različnimi zdravili, ki vsebujejo primerne vitamine, in to vitamine iz skupine B, z vitaminom B6 in z biotinom, prejšnjim vitaminom H. Kožna bolezen nastopi ponavadi prav zaradi pomanjkanja vitaminov v hrani. Prav iz teh razlogov moramo uživati tako hrano, ki telesu dovaja čim več vitaminov. Torej zelenjavo tudi pozimi, le na ta način se izognemo najrazličnejšim boleznim. Če pa se bolezen pojavi, je najbolje takoj obiskati zdravnika, da posledice bolezni ne postanejo preveč usodne. Na vsak način pa je vsako odlašanje brezsmiselno in škodljivo.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK _____
Kožna bolezen kot vzrok izpadanju las
mo sami. Taka igrača bo gotovo cenejša, morda celo še trpežnejša in bo odigrala prav tako vlogo kakor draga kupljena igrača. Taki vzgojni ukrepi so lahko večkrat zelo koristni in potrebni.
Stalne in priložnostne igrače
Prav v tej zvezi je prav, da spregovorimo tudi o stalnih in priložnostnih igračah. Stalne igrače imenujemo tiste igrače, ki jih odrasli poklanjajo otrokom in jim služijo dalj časa v igri in zaposlitvi. Sem spadajo žoge, slikanice, medvedek, matador, ravno tako majhno orodje, kot žagica za rezljanje, lopatica itd. Razen teh stalnih igrač, ki so navadno drage, če jih ne naredimo sami, poznamo še mnogo priložnostnih igrač. Le-te si otrok nenadoma zaželi in ko dosežejo svoj smoter, jih spet zavrže. Sem sodijo razne ladjice iz papirja, papirnati zmaji, balončki iz milnice, možički in živalice iz raznih gozdnih sadežev (kostanj, želod itd.), lutke iz cu-njic, vozički iz raznih škatlic, tehtnica iz rabljenih konservnih škatlic itd. Takega gradiva najdemo dovolj, ne da bi pri tem trpela naša denarnica. Prav te igrače, ki jih sami naredimo, imajo za otroka posebno vrednost. Otrok nas namreč pri takem delu opazuje in vidi, kako igrača nastane, kar je zanj zelo zanimivo in mu pomeni nekaj novega. Take igrače imajo posebno vzgojno vrednost. Otroka prav posebno čustveno navežejo na odraslega. Otrok namreč vidi, kako se oče ali mati trudita, da bi izpolnila njegovo željo. Tako se starši in otrok še bolj zbližajo.
Gotovo lahko v vsaki družini najdemo nekoga, ki bo imel toliko časa in dobre volje, da bo naredil otroku nekaj igrač. Tudi starejšega brata ali sestrico lahko spodbudimo k temu. Sčasoma pa si bo otrok sam začel izdelovati in izmišljati take priložnostne igrače.
Še o mrčesu
Srebrne ribice ali kratko ribice, kot jih imenujejo, delajo veliko škodo pri vseh škrobnatih živilih, papirju, perilu, obleki, usnju. Preganjata jih najbolj uspešno čistoča in svetloba. Stanovanje moramo tudi pridno zračiti, da bo suho, ker se te živalice še posebno rade zarede v vlagi. Uporabljamo pa tudi DDT in mešanico sladkorja z boraksom.
Ščurki so mrčes, ki je na lovu le ponoči in požrešno žre, do česar pride. Poiščemo luknje, iz katerih prihajajo in jih zamašimo s cementom ali mavcem. Uporabljamo tudi pantakan in DDT. Kadar po-tresamo te praške, spravimo vsa živila v zaprte omare. Uspešen pa bo lov tudi, če nastavimo na več mestih plitve skledice z mešanico enega dela moke, enega dela sladkorja in dveh delov boraksa.
Če se na pohištvu pojavi drobna žago-vini podobna črvojedina, vidimo, da se je naselil črv. Zadelajmo vse luknjice, ki jih črvi delajo, z voskom, v rove same pa napihajmo z ročko, ki jo imamo za mazanje šivalnega stroja, formalinov prah ali DDT. Če pa je pohištvo že bolj napadeno od črva, ga moramo zapliniti.
in klici karabinjerov. Bilo jima je jasno: Cesta je bila izpeljana na visečem terenu v ostri serpentini, povsod po njej so se nenadno pojavili karabinjeri, na sredi med obema krakoma pa sta bila onadva.
Samo od četrte strani, z vzhoda, ni bilo slišati ničesar.
Pričela sta se plaziti tja; upala sta, da bo tam »luknja« iz obkolitve. Čez čas pa sta trčila na visok zid z bodečo žico na vrhu, kakršno imajo navadno zidovi mu-nicijskih skladišč. Zid je bil gladek in zelo visok. Preplezati ga ni bilo mogoče. Splazila sta se dokaj metrov ob njem, a zidu ni bilo konca. Samo korake karabinjerov sta slišala razločneje.
Bila sta v vreči, ki je bila čvrsto zavezana.
Umaknila sta se ob zidu nazaj v goščavo.
Prihulila sta se k tlom in zadrževala sapo. Prav blizu po kamniti cesti so odmevali koraki straž.
Nenadno zaslišita čisto blizu sebe smrkanje človeka. Onemita. Njegovih korakov sploh nista čula. Moral je priti s ceste po mehki stezi. Gato da uro pod sebe, da bi je ne bilo Slišati.
»Ostia, madona!« nenadno zakolne neznanec.
Nato čujeta oddaljujoče se smrkanje in preklinjanje. Očitno se je karabinjer vračal na cesto.
»Polh je padel na karabinjera,« je sklepal Gato. »Tepejo in ženijo se zdaj!«
Res sta kdaj pa kdaj zaslišala nekakšno sikanje, ki je prihajalo z drevja.
»Planil bi na karabinjera in ga zadavil, če bi se priklatil do naju,« je šepnil Gato.
Spet gluha tišina. Samo nestrpni koraki s ceste. Od vsepovsod. Le ob zidu je mir. Gato in Štefan sta vsako sekundo na preži. Tako napeta nista bila niti v teleskopu. »Ali za trdno vedo, da sva tu ali samo kaj sumijo? Bodo odšli ali bodo počakali jutra in naju takrat stisnili?« se je zaman spraševal Štefan. »Če bi karabinjer vedel, da sva tu, bi ne prišel tako blizu. To je res. Toda kaj misli njegov komandant?«
Štefan je začel s prsti grebsti zemljo, izkopal majhno luknjo in zakopal vanjo svoje zlato nalivno pero:
»Zlate penkale jim ne dam!« se je pridušal Gatu.
Okrog polnoči sta zaslišala glasen klic karabinjera:
»Chi va la?«
Nato koraki po trdi cesti in spet:
»Chi va la?«
Štela sta klice straž. Ponovili so jih osemkrat.
Prišla je izmena. Bilo je osem stražarjev.
In potem spet mir, kak avto na cesti in tepež polhov.
Po izmeni sta izgubila upanje, da bodo odšli. Štefan je preklinjal, Gato pa je rekel:
»Štefan, jaz se bom vdal!«
Štefan ni videl Gatu v oči, samo slišal je njegov tihi, zlomljeni glas.
»Nič mi ne bodo mogli, saj sem pod pravim imenom. Samo tepli me bodo!«
Štefan je še vedno molčal, Gato pa je nadaljeval:
»Če nama namečejo bomb, sploh ne bo nihče zvedel, da sva padla!«
»Kdo ne bo zvedel?«
»Naši----------domači------------«
»Misli raje, kako bova ušla —« zamahne Štefan z roko.
Gato pa nadaljuje:
»Jaz se bom vdal, ti pa izkoristi priliko in pobegni! — Grem na cesto!«
»Ne!« Štefan ga je trdo zagrabil za roko.
»Zakaj ne?« je vprašal Gato.
»Ne!« Na Štefanu je bila vsaka mišica kakor struna.
»Bom!« se je uprl Gato.
Štefan je stisnil v roki aluminijasti nož, ki si ga je napravil v kampu in se vzpel na kolena.
Gato je ležal na peščenih tleh, se opiral na komolce in žvečil dolgo, zeleno travo.
»Samo zakašljaj ali pa se dvigni —,« mu je zagrozil Štefan.
Gato je odvrgel travo in legel vznak:
»Hotel sem sporazumno------------«
»Oba bova padla ali pa nobeden!«
Tako je Štefan s svojo odločnostjo rešil Gata. Takrat se mu še sanjalo ni, da bo prihodnjo noč Gato njegov rešitelj.
Ob dveh je prišla nova izmena.
Upanja na to, da bodo odšli, je bilo manj ko nič. Pa vendar sta se vedla, kakor da vsaj trohico še upata. Zakaj Štefan si je bil na jasnem: »Če ne bodo odšli, morava izginiti od tod še pred jutrom! Dneva ne smeva počakati! Čim več noči, tem bolje za beg!«
In vendar se Štefan pred dnem ni odločil za udar. Ko pa se je začelo daniti, ga je zazeblo in streslo: »Zdaj ali nikdar, če ni že prepozno!«
Splazila sta se proti karabinjeru, ki je bil prvi v njihovi vrsti. Bil je na tistem koncu serpentine, proti kateremu sta sno-či tekla, a so ju zadržali. Pomikala sta se naprej na skrajni desni skoraj tik ob zidu, ki je segal do ceste. Bila sta na moč previdna, ker bi tudi najmanjši šum lahko uničil njun načrt: napasti karabinjera, ga z enim udarcem podreti in razorožiti. Če bi to napravila brez šuma, ju drugi zaradi ovinka ne bi opazili. Goščava, ki je segala skoraj do ceste, ju je popolnoma zakrivala. V rokah sta krčevito stiskala kamen in aluminijasti nož.
(Nadaljevanje sledi)

NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Vso pc^eraosf im skvb kmečkemu gozdu?
Pomen in vloga gozda v kmečkem gospodarstvu sta se v zadnjem desetletju podvojila in potrojila. Včasih je bil gozd le kmetova rezerva za primer nesreč, za potrebna popravila in nove gradnje kmetijskih poslopij ter sredstvo, s katerim je oče izplačal doto svojim otrokom, preden je izročil posestvo svojemu nasledniku. Danes, v času tehnične revolucije, ki čedalje ostreje zajema tudi vas, pa izpolnjuje gozd poleg te tudi še druge naloge. Gozd daje tržno blago »les«, brez katerega ni tehničnega in kulturnega napredka. Gozd pa tudi edini omogoča kmečki družini, da lahko drži korak s tokom časa in da se — primemo spremenjenim življenjskim okoliščinam — še lahko obdrži na svoji zemlji.
Pravzaprav kmečki gozd le še v mali meri koristi osebnim potrebam kmečke družine, ker čedalje bolj postaja pomemben činitelj, če že ne motor za uspešno obratovanje kmetije. Včasih je sekal kmet v svojem gozdu kvečjemu vsako desetletje enkrat, sedaj pa bi bilo že skoraj potrebno, da bi sekal vsako leto. Drugače skoraj ne more obdržati svoje kmetije na nogah in si v naraščajoči potrebi lajšati delo ter ga držati na rentabilni višini.
Ta razvoj časa, katerega konca pa še ne vidimo, zahteva tudi drugi odnos do gozda. V gozdu je treba danes gospodariti enako razumno in preračunljivo, kakor na polju ali pri živini. Kar tiče polja in živine, smo se mi in naši predniki že mnogo učili in naučili iz dognanj znanosti in prakse. Posredovanja znanosti in izkušenj racionalnega gospodarstva v gozdu pa nikoli nismo vzeli dovolj resno. Potrebe tega se pričenjamo zavedati šele sedaj, ko so kmečki gozdovi posekani že daleč preko mere. Ta očitek velja nam vsem, tako kmetu zasebniku in vasi, kakor tudi skupnosti.
Gozd nam mora danes in v bodoče prinašati denar, čim več denarja, ker ga vedno več potrebujemo. Ta potrebni denar
pa nam bo prinašal le, če bomo pričeli v gozdu tudi razumno gospodariti. Potrebe po lesu v svetu rastejo. Debelina in vrsta lesa nista več tako važni kakor pa količina. Lesna industrija predela in plača vse do krajnika in žagovine.
f>csedon;i način
pospeševanja gozdarstva
Zadostitev potrebam po lesu je osnovna naloga gozda in prvi pogoj za boliše poplačani delovni dan kmečkih družin. Pospeševanje gospodarstva v gozdu, da bo lahko zadostil svoji nalogi, pa je stvar skupnosti. Kakor po drugih deželah, tako je tudi na Koroškem bil v zadnjih letih pri kmetijski zbornici ustanovljen poseben oddelek za gozdarstvo. Njegova naloga je, da vsestransko pomaga kmečkemu človeku pri gospodarstvu v gozdu. Kako obsežen pomen ima delo tega oddelka, vidimo iz poročil, ki pravijo, da je popis gozdov (Waldbestandsaufnahme) pokazal, da nikakor nista preko mere posekana državni gozd in gozd zemljiških veleposestnikov, temveč da je daleč preko mere posekan kmečki gozd. Kmečki gozd je moral v zadnjih desetih letih prispevati več kot 10 milijard šilingov za mehanizacijo kmečkih obratov. In najmanj toliko bo moral prispevati tudi v prihodnjih desetih letih. Kam bomo prišli, če se po eni strani splošne razmere in odnosi do kmetijstva ne spremenijo, po drugi strani pa sedanji način gospodarstva v gozdu naglo ne zboljša? —
Gospodarstvo v gozdu pospešuje, kakor rečeno, posebni oddelek kmetijske zbornice (Forstabteilung), ki ima svoj sedež v Celovcu, Museumgasse 10. Njegovo dosedanje delo je predvsem obsegalo predavanja, tečaje in nasvete. To je bilo tudi prav, ker brez poznanja življenja v gozdu in dognanj v zvezi z vzgojo, oskrbo, sečnjo in uporabo posekanega lesa posameznih dreves in gozda kot celote ni
mogoče v gozdu pametno in uspešno gospodariti. V zadnjih petih letih je oddelek za gozdarstvo priredil tozadevno 169 predavanj in 34 tečajev.
V zadnjem času pa je ta oddelek prešel, predvsem v poletnem času, na dajanje praktičnih nasvetov in navodil na licu mesta, to je v gozdu. Ti nasveti se predvsem nanašajo na prodajo in ceno lesa, prodajo gozdov, na obmejne spore v gozdu, na vprašanje odškodnin in podobno. Malo pa so bili strokovnjaki oddelka klicani, da bi dali praktične nasvete in navodila o vzgoji in oskrbi gozda ter da bi sestavili gospodarske načrte za kmečki gozd, čeprav bi bilo to spričo zgoraj povedanega najbolj potrebno. Čimprej moramo priti na jasno, kako urediti gozd, da bo dajal največ lesa in da ne bo nastala v gozdu čez par let vrzel, ko ne bo več mogoče nič posekati.
Subvencije za ohranitev kmečkega gozda
Oddelek za gozdarstvo gre kmetu tudi na roko pri prodaji in merjenju lesa, se pravi na področju, kjer je ogromno število kmetov zaradi nevednosti izročeno na milost in nemilost lesnim trgovcem in prekupčevalcem.
Kakor poroča zadnji »Der Kamtner Bauer«, pa razpolaga oddelek za gozdarstvo tudi z znatnimi subvencijami za obnovo gozda, za pogozdovanje in podobne ukrepe za očuvanje gozda in povečanje prirastka na lesu. Subvencije črpa iz dotacij državne blagajne in jih podeluje za obdelavo, gnojenje in apnenje gozdne zemlje, za ograditev novo zasajenih nasadov gozda, da bodo zavarovani pred živino in divjačino. Nadalje podeluje subvencije za spremembo in zboljšanje gozdnih sestojev potom zasaditve hitreje rastočega drevja z enako in boljšo kvaliteto lesa. Kakor za spremembo in zboljšanje gozdnih sestojev, podeluje oddelek subvencije tudi za ločitev gozda od paše in sicer za ograditev pašnikov in za zboljšanje gozda, ki je s tem osvobojen paše.
subvencijah za obnovo in ohranitev gozda razmeroma zelo pozno, pozivamo vse kmete, da takoj prijavijo predvidena zboljšanja v gozdu in da prosijo za subvencijo, ne glede na to, ali bodo zboljšanja izvedli v prihodnjem letu ali pa šele v letu 1958.
(bi)
'Rudnine povečajo ne sne sl
Jajca imajo hranilno vrednost zlasti zaradi obilja beljakovin. Beljakovino vsebuje ne le beljak, marveč tudi rumenjak. Jajca pa vsebujejo tudi razne rudnine. Srednje debelo jajce z lupino vred vsebuje 3.4 grama ogljikokislega apna, 0.09 g natrija, 0.06 g klora in v beljaku približno 2 °/o žvepla.
Nesnica mora dobivati dovolj rudnin za tvorbo jajc. Krma pa ne vsebuje vselej dovolj rudnin. Če bi kokoš krmili s samo pšenico, bi je morala pozobati 5.5 kg, da bi dobila dovolj apna za eno samo jajce. Če bi naj dobila dovolj natrija, bi morala pozobati 200 g pšenice, primerno količino klora pa bi dobila iz kilograma pšenice. Toda kokoš pozoblje na dan le 100 do 150 gramov zrnja. Zato s samim zrnjem ne more dobiti dovolj rudnin, da bi lahko znesla jajce.
Rudnine med krmo si najlaže nabere na prosti paši. Vendar je tudi paša različna. Ponekod kokoši lahko dobijo na paši precej rudnin, drugje pa premalo. Kadar pospešujemo nesnost, moramo skrbeti, da bo krma vsebovala med drugimi potrebnimi snovmi tudi dovolj rudnin. Zato pa je treba vedeti, katera krma vsebuje rudnine.
V zeleni krmi (zelinju) je precej rudninskih soli; toda je količina teh snovi odvisna od kakovosti zemlje, kjer so krm-ske rastline rasle. Mnogo rudnin vsebuje ribje olje in nekaj jih je v ribji ter mesni moki. pomemben dodatek h krmi za nesni-ce je klajno apno. Številni krmski dodatki, ki jih izdelujejo tudi pri nas in priporočajo za nesnice, vsebujejo precej rudnin, ki bi jih sicer kokoš v zaprtem prostoru ne mogla dobiti v piči.
(Sedež/ /e čas za razmišljanje e ejezdu
Svojo gospodarsko ceno ima gozd pozimi v tem, da lahko po sanencu ali »na vlak«, kakor pravijo, »potegneš« hlode do žage, jamski in celulozni les pa do skladišča.
Lepo drse hlodi in drugi les po zamrz-lem snegu.
Skrben gospodar si že pred snegom določi najbolj primerne vlake in pri vseh delih in vožnjah v gozdu pazi, da ne dela škode na pomladku. Če pravočasno sekamo, to je že v poletnih mesecih, se debla dobro osuše in tehta kubični meter lesa samo 520 do 570 kg.
Pri odkazovanju drevja spoštujmo stare izkušnje o prebiralni sečnji! Sekajmo vedno 10 do 30 °/o manj lesa, kolikor ga priraste. V gozdu imamo drevje raznih starosti in različnih debelin. Če prav prebiramo, mlado drevje vetru ne daje nikjer opore, pa tudi sneg je nima, ker se krošnje dreves več ali manj prepletajo. Tu velja stari rek »Drevo se na drevo naslanja«. Marsikje smo že posekali preveč in sedaj lomi sneg mladovje, ki je ostalo brez opore.
V gozdu nimamo samo iglavcev. Vemo, da je bukovje enakovredno, da je celo vrednejše. Poleg hlodov za žago ali luščenje dobimo primerne komade za tesa-nje železniških ali manjših pragov. Poleg drv za kurjavo nam da bukovje znatne količine bukovega celuloznega lesa.
Večkrat podiramo tršaste bukve, ki zatirajo pod seboj obilen jelov pomladek. Zato najprej odstranimo debele veje, ki bi sicer pri padcu drevesa polomile mnogo mladovja. Smer padca določajmo tako, da bo najmanj škode, prostor okoli drevesa pa očistimo, da bomo lažje zase-kovali in podžagovali.
Ne povzročajmo gozdu ran po nepotrebnem! Ranjeno drevje je dostopnejše za razne bolezni. Pozimi so nam napake v rasti dreves očitnejše, oglejmo1 si jih pobliže, planirajmo po svoji uvidevnosti posek za prihodnja leta. Pozimi imamo največ časa za gozdarjenje, zato si res temeljito oglejmo svoj gozd, pa tudi sosedov in se skupaj pogovorimo, ne samo o cenah, ampak o stanju gozda.
Ponekod imamo v gozdu praznine, pleše. Posvetujmo se, kako bi jih spomladi pogozdili. Posvetujmo se z gozdarji. Danes vemo, da je mešan gozd najbolj zdrav in življenjsko odporen.
Čist smrekov gozd prej ali slej izhira.
Priroda sama izbira drevje, človek naj jo samo dopolnjuje, potem bo v gozdu dosti lesa. Predelava lesa danes ni več omejena na nekaj drevesnih vrst, danes lahko rečemo, da predela industrija vse. S semenom, katerega veter ne raznaša, se naseje gosto mladje smreke, jelke, bora, macesna, bukve, hrasta, kostanja, jelše in akacije. Krilato seme, katerega veter raznaša, pa imajo: topol, breza, vrba, javor, brest, jesen, gaber. To seme je slabo kalivo in se ne zaseje na gosto. Zato najdemo ta drevesa le bolj po redko. Prav pa bi bilo, da bi imeli več teh dreves, kakor bi bilo tudi prav, če bi vnašali v gozdove več divje češnje, rdečega hrasta, duglazije in topole. Gozdna gospodarstva in nekateri kmetje imajo v tej smeri še dobro urejene gozdove.
Pozimi imamo ob ogledu gozdov časa dovolj, *da o napredku v gozdarstvu razmišljamo, se posvetujemo z gozdarji in izberemo na vasi nekaj ljudi, ki bodo v nekakšnem vaškem gozdarskem odboru sestavili predloge za vzgojo, varstvo in pametno izkoriščanje gozdov.
Gozdu gnojijo predvsem listavci, zato odvažajmo čim manj listja za steljo.
Rast gozdnega drevja lahko izboljšamo z apnenjem kislih zemljišč. Povsod, kjer raste vresje, praprot, borovničevje, brusničevje, breza, črna jelša in kostanj, so tla kisla. Takemu gozdu ali poseku bo apnenje prav dobro djalo.
Tudi o tem razmislimo v poznojesenskih in zimskih dneh.
Gospodarsko razmišljanje o gozdu je zelo potrebno delo, večkrat ga opraviš na poti v gozd, posebno še ob podrobnejšem ogledovanju gozda, ki kaže vse sončne in senčne strani rasti gozdnega drevja in človeških slabosti v izkoriščanju gozda.
P. Vovk
Za vse te namene dobijo kmetje, ki imajo manj kot 200 ha gozda, subvencije v višini do 50 °/o skupnih stroškov. Za dosego subvencij v prihodnjem letu je treba vložiti prošnjo najpozneje do prihodnjega ponedeljka, to je do 5. novembra t. 1. Prošnjo je treba vložiti ali neposredno pri oddelku za gozdarstvo koroške kmetijske zbornice v Celovcu, Museumgasse 5, ali pa pri okrajni kmečki zbornici.
Slovenski kmetje smo po svojih zastopnikih že pred leti zahtevali v kmetijski zbornici take obsežne subvencije za obnovo in očuvanje kmečkega gozda. Čudno pa je, da dobimo odgovor na to zahtevo šele sedaj in na tako nenavaden način.
Ker prihaja ta objava o razpoložljivih
Vodno voč inozemskih kmetijskih strojev
V drugem četrtletju tekočega leta je avstrijsko kmetijstvo izdalo za nove traktorje 209.1 milijona šilingov (za 75.7 milijona šil. več kot v istem času lanskega leta). Za kmetijske stroje pa je izdalo 216.2 milijona šilingov (za 2.9 milijona šil. več kot v istem času preteklega leta). Nasproti prvemu četrtletju tekočega leta se je izdatek za mehanizacijo povečal za 123.1 milijona šilingov.
Domača proizvodnja kmetijskih strojev je v prvem polletju zaostajala za lansko, zato pa močno raste povpraševanje za inozemskimi stroji.
&Ii /e govedo bolno?
Kolikokrat se pojavi to vprašanje, ko vidimo na zadržanju goveda kakšne neobičajnosti? Zato tukaj nekaj znamenj zdravega in bolnega goveda.
Zdrava živina ima mehko in prožno kožo. Če pa se koža, ko jo primemo in potegnemo, da se malo dvigne, ne izravna takoj, ker je trda, usnjata in se guba, je to znamenje, da živali ne krmimo pravilno ali pa da boleha za .dolgotrajno, kronično boleznijo. Zdrave živali imajo gladko in bleščečo dlako. Če je dlaka suha, kuštrava in če jo živali menjajo šele ob začetku poletja, nekaj z živaljo ni v redu.
Zdravo govedo začne kmalu po krmljenju prežvekovati, če počiva. Na minuto napravi do 40 žvekov. Če prežvekuje počasneje, nekako leno, žival ni zdrava. Vendar prežvekovanje in tek niso vselej zanesljiva znamenja. Jetične živali, pa tudi obolele za mnogimi drugimi boleznimi, ali če imajo v prebavilih kakšen tuj predmet, imajo navadno izvrsten tek, čeprav so smrtno nevarno bolne.
Vlažno, močno pokašljevanje opazimo pri živalih, ki imajo lahek nahod; ob primerni oskrbi žival kmalu ozdravi. Suh, medel kašelj, ki traja mesece, je vselej sumljiv in je navadno znamenje pljučne jetike.
Dalj časa trajajoča driska, ki je ne moremo odpraviti z nobenim sredstvom, je navadno znamenje črevesne tuberkuloze. Lahka driska zaradi krmljenja z zeleno krmo, zlasti spomladi, pa ni bolezenski pojav.
Vodenične otekline na vratu, predprsju in trebuhu, na katerih ostanejo dalj časa prstni odtisi, če na oteklino pritisnemo, nastopajo pri splošni vodenici, največkrat pri obolenju sečnega mehurja zaradi kakšnega predmeta, ki ga je žival požrla.
Zdravo govedo takoj vstane, če ga k temu silimo. Rogovi in ušesa zdravega goveda so ob koži zmerno topli, če pa so zdaj topli pa spet mrzli, to pomeni, da ima žival vročino. Zdrava žival ima vlažen in zmerno topel smrček. Temperatura — ki jo merimo v danki — naj bo 39.5° C; če je večja, ima žival vročino.
Zdrava krava se začne pojati šest tednov po otelitvi, potem pa vsake tri tedne, dokler se ne zabreji. Premočno uveljavljanje spolnega nagona je lahko znamenje bolezni jajčnikov. Če jalovosti ni povzročilo nepravilno krmljenje ali ker je bila žival dolgo zaprta v hlevu, je priporočljivo, da vzrok ugotovi živinozdravnik. Krave ne smejo ostati dolgo jalove.
Inž. R. S.
Jugopres o vprašanju izvedbe člena 7
V letu 1957 skoraj 34 milijard šilingov izdatkov
S ponatisom nekaterih komentarjev iz jugoslovanskega tiska smo v našem tisku že posredovali našim bralcem nekaj odmevov, ki so jih tudi v jugoslovanski javnosti imeli nedavni dunajski razgovori z ministrskim komitejem za izvedbo člena 7 Državne pogodbe. Tokrat ponatiskujemo iz informativnega biltena Jugopresa — jugoslovanske poluradne tiskovne službe — komentar izpod peresa njegovega zunanjepolitičnega komentatorja, v katerem je med drugim rečeno:
Reakcija nekaterih krogov v Avstriji na člen 7 Državne pogodbe ter na spomenice, ki so jih manjšinske organizacije Hrvatov v Gradišču in Slovencev na Koroškem predložile že lani avstrijski vladi in v katerih so iznešeni konkretni predlogi za izvajanje člena 7, je pokazala na obstoj močnih tendenc v Avstriji proti manjšinskim pravicam.
Omejevanje vprašanja zaščite manjšin po členu 7 na pravico do šol, dasi je ta pravica nedvomno ena od najbolj važnih manjšinskih pravic, dalje izključitev hrvatske manjšine iz razgovorov v zvezi s členom 7, zaslišanja
Izraelske čete napadle Egipt
(Nadaljevanje s 1. strani) zvečer, ko je zavrnila angleško-francoski ultimat, razglasila splošno mobilizacijo in je predsednik Naser izjavil, da je Egipt v primeru anglo-francoske invazije pripravljen na borbo.
Ko je predsednik angleške vlade An-thony Eden v spodnji zbornici obrazložil anglo-francoske ukrepe v Egiptu, je naletel na ostro nasprotovanje predvsem s strani laburistov. Zahtevali so odstop Edenove vlade, laburistični vodja Gait-skell pa je vprašal, s kakšnimi polnomočji in kakšno pravico Eden opravičuje vmešavanje anglo-francoskih čet, še preden so zavzeli stališče Združeni narodi.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Sobota, 3. november:
5.35	Kmečka godba — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro
—	9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 10.00 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih —
11.45	Oddaja za podeželje — 14.30 Pozdrav nate — 16.15 Odlični izbor — 17.10 Ljudska godba — 18.10 Za prijatelje zborovske glasbe — 20.16 Glasba med vrsticami.
Nedelja, 4. november:
6.10 Glasba iz Avstrije — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Glasba za zabavo — 11.05 Veselo petje — veselo igranje — 13.45 Lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Misli z nami — 17.05 Glasba ob petih —
19.00	Nedeljska športna poročila — 19.45 Z godbo — 20.15 Kriminalna uganka: „Kdo je storilec?"
Ponedeljek, 5. november:
5.35	Kmečka godba — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro
—	8.45 Zapiski iz domovine — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Slovenska oddaja
—	15.30 Sodobni avstrijski komponisti —
16.00	Podeželjski venček — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Slovenska oddaja — 20.16 Vzemi stvar enkrat z lahke strani.
Torek, 6. november:
5.35	Alpski zvoki — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro —
8.45	Zdravniki v boju proti bolezni in smrti
—	9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Slovenska oddaja — 15.30 Zabavna glasba — 16.40 Oddaja za žene — 20.16 Koncert.
Sreda, 7. november:
5.35	Alpski zvoki — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro —
8.45	Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Od-
predstavnikov združenj staršev, ki so bila ustanovljena prav za borbo proti manjšinskim pravicam itd., — vse to so znamenja, da se omenjene tendence odražajo tudi izven okvira tiska in krajevnega okolja. Utrjevanje takih tendenc vsekakor ne bi bilo v korist po-voljnemu razvoju avstrijsko-jugoslovanskih odnosov, v katerih so bili po vojni zabeleženi pomembni rezultati in za katerih nadaljnji pozitivni razvoj so dani vsi pogoji.
Jugoslovanska javnost je z zadovoljstvom sprejela dejstvo, da se je v povojnem razvoju izoblikovala v Avstriji evolucija k pojmovanju manjšine kot mostu, ki naj bi spajal dve sosedni deželi namesto da jih razdvaja. Zato pričakujemo razvoj prav v tej smeri namesto razvoja k zoževanju ali zanikanju manjšinskih pravic, ki so, v ostalem, splošno priznane v današnjem svetu in ki jih je potrdila tudi Državna pogodba.
Komentator Jugopresa nato podrobno navaja, kakšne pravice jamči člen 7 Državne pogodbe slovenski in hrvatski manjšini v Avstriji, ter dodaja:
Poleg teh določil obstoji na Koroškem tudi odredba o dvojezičnem šolstvu. Z njo je ustvarjena posebna oblika dvojezične šole na področju južne Koroške, na kateri se slovenski otroci učijo nemščino, avstrijski pa slovenščino. To odredbo je zunanji minister Gruber svojčas ocenil kot vzorno šolsko ureditev. Predstavniki učiteljev so se pravtako povolj-no izražali o odredbi. Čeprav ni mogoče trditi, da je s to odredbo ustvarjeni sistem idealna rešitev, se je vendar dvojezično šolstvo pokazalo kot primerno sredstvo za zaščito manjšinskih pravic na področju šolstva.
Na koncu navaja zunanjepolitični komentator Jugopresa, da manjšinske skupine v Avstriji po' svojih organizacijah zahtevajo, da se vprašanje zaščite manjšinskih pravic na osnovi člena 7 obravnava kot celota, namesto da se omejuje samo na šolski problem.
daja za podeželje — 14.00 Slovenska oddaja — 15.45 Glasba na tekočem traku —
16.45	Znanje za vse — 18.45 Slovenska oddaja — 20.16 Mnogo glasbe.
Četrtek, 8. november:
5.35	Alpski zvoki — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro —
8.45	Avstrijci v inozemstvu — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Slovenska oddaja
—	15.30 Glasba na tekočem traku — 18.45 Oddaja za kmete — 20.16 Lovska ura.
Petek, 9. november:
5.35	Kmečka godba — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro
—	8.45 Domovina in čas — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Slovenska oddaja
—	15.35 Z glasbo gre vse bolje — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Slovenska oddaja — 20.20 Klasiki v radiu.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 3. november:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.00 Ciganski ansambel v Ljubljani (posnetki) — 11.30 Skladbe Bučarja —
12.00	Opoldanski koncert — 12.30 Kmečka oddaja — 12.40 Popevke in ritmi od vsepovsod — 13.15 S kmečko godbo — 13.30 Od arije do arije — 14.20 Zanimivosti — 14.30 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Okno v svet — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 4. november:
6.00	Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — 7.35 Zabavne melodije — 9.22 Pod vaško lipo — 10.10 Simfonični koncert — 12.10 Opoldanski glasbeni spored — 13.30 Za našo vas — 14.00 Želeli ste — poslušajte! —
16.00	Dežela, ki jo oblivajo pljuski — 18.40 V zabavnem ritmu — 20.00 Večerni operni koncert — 21.00 Kulturni razgledi.
Ponedeljek, 5. november:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.35 Venček slovenskih narod-
Finančni minister dr. Kamitz je zadnji petek predložil parlamentu letni proračun za leto 1957. Proračun je razdeljen na tri dele in predvideva skoraj 34 milijard šilingov skupnih izdatkov. Izdatki v rednem proračunu znašajo 31,212 milijarde šilingov, v izrednem proračunu 712 milijonov ter v posebnem proračunu za primer, da bi bili državni dohodki višji od predvidenih, še dodatnih 1 947 676 000 šilingov.
Novost v prihodnjem gospodarskem letu je zgoraj navedeni posebni proračun, ki je bil osnovan zaradi tega, ker so bile zahteve in želje posameznih ministrstev v rednem proračunu upoštevane le do 70 odstotkov in so bila posebno občutno skrčena sredstva za razne investicije. Zato nameravajo zaenkrat neupoštevanim potrebam po možnosti zadostiti v okviru posebnega proračuna, seveda, če se bodo uresničila pričakovanja glede višjih dohodkov, zlasti še, ker je minister Kamitz po stari navadi njih višino računal zelo
Na Norveškem, kjer je kakor sploh v vseh skandinavskih deželah zelo močno razvito potrošniško zadružništvo' (tudi v Avstriji imamo neke vrste potrošniškega zadružništva, namreč konzumne zadruge — op. ured.), so za zaščito potrošnikov poleg tega uvedli še poseben »odbor za potrošnike«, ki ga sestavlja gotovo število parlamentarnih poslancev. Naloga norveškega parlamentarnega »odbora za potrošnike« je v tem, da vsestransko varuje koristi potrošnikov. V ta namen se med drugim ukvarja s cenami, s kontrolo blaga z zdravstvenega in kakovostnega stališča ter pripravlja v tej zvezi razne ukrepe in predpise. Važna dolžnost odbora je, da sprejema od potrošnikov pritožbe, želje in predloge in ima vsak potrošnik pravico, da. se s svojimi željami lahko neposredno1 obme na »odbor za potrošnike«. Vse stroške, ki nastanejo s tem delom, krije država.
Ta odbor skrbi tudi za vzgojo potrošnikov, kar po dosedanjih izkušnjah vsekakor tudi spada v okvir zaščite potroš-
nih pesmi — 12.00 Opoldanski koncertni spored — 12.30 Oddaja za kmete — 12.40 Pohorski fantje pojo in igrajo — 13.15 Za vsakogar nekaj — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Družinski pogovori — 18.10 Vokalni ansambli pojo slovenske narodne pesmi — 20.00 Mladinska oddaja.
Torek, 6. november:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.00 Operetni spored — 8.50 Slovenske narodne pesmi — 10.30 Jezikovni pogovori — 10.45 Melodije za razvedrilo —
11.15	Za dom in žene — 12.00 Slovenske narodne — 12.30 Kmečka univerza — 13.30 Od arije do arije — 14.20 Zanimivosti —
14.35	Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Športni tednik — 20.10 Bolgarske pesmi.
Sreda, 7. november:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.00 Španska simfonija — 12.05 Opoldanski operni spored — 12.30 Oddaja za kmete — 13.30 V plesu in pesmi po Jugoslaviji — 14.35 Želeli ste — poslušajte! —
16.00	Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih — 18.00 Kulturni pregled — 18.15 Slovenske pesmi — 20.00 Puccini: „Madam Butterfly“, opera.
Četrtek, 8. november:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.00 Naši najmlajši pojo —
12.00	Lahek opoldanski spored — 12.30 Oddaja za kmete — 12.40 Odlomki iz Traviate
—	13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe — 14.35 Želeli ste — poslušajte! —
16.00	Z jugoslovanskimi solisti in skladatelji
—	18.45 Poje ženski pevski zbor — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov —
22.15	Po svetu jazza.
Petek, 9. november:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.00 Zbori pojo slovenske narodne in umetne pesmi — 10.15 Popevke in ritmi — 11.00 Za dom in žene — 12.00 Iz arhiva slovenskih narodnih pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Od melodije do melodije — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 Slovenske zaljubljene pesmi — 20.15 S pesmijo po Kitajskem.
previdno ter jih v rednem proračunu predvidel s 30,352 milijarde šilingov.
V svojem govoru pred parlamentom je minister Kamitz poudaril potrebo po stabilizaciji cen ter pri tem soglašal s predsednikom Avstrijske sindikalne zveze Bohmom, kateri je nedavno v nekem govoru izjavil, da delavstvo ne bi zahtevalo povišanje plač in mezd, če bi se na drugi strani tudi cene ne dvigale. Poleg tega je minister Kamitz zastopal mnenje, da bodo ministrstva morala svoja sredstva upravljati zelo varčno in da bo smel parlament zakone, ki povzročajo izdatke, sklepati le takrat, če bodo na razpolago potrebna sredstva, ker novi ali zvišani davki ne pridejo v poštev. Dejal je, da iz istega razloga trenutno tudi ni bilo mogoče računati z znižanjem davkov, do katerega pa da bo prišlo začetkom leta 1958 in da je za 1. januar 1958 predvideno znižanje mezdnega in dohodninskega davka zlasti za male in srednje kategorije.
tiska in radia ter prireja predavanja, seminarje in tečaje. Poleg tega izdaja mesečna poročila, ki jih brezplačno daje na razpolago časopisom, radiu, učiteljstvu gospodinjskih šol, zadružnim in sindikalnim organizacijam ter drugim interesentom. Izdaja tudi knjižice in brošure za vzgajanje potrošnikov, kakor n. pr. »Razmisli, preden kupiš!«, »Kako bom za svoj denar prejel več blaga« in podobno.
»Odbor za potrošnike« je ustanovil tudi poseben komite za ocenjevanje blaga in za označbo kakovosti. V komiteju je 24 članov: trije so iz »odbora za potrošnike«, 21 pa jih je iz raznih ustanov in množičnih organizacij. Komite hoče uvesti enotne označbe za tekstilno blago, da se bo potrošnik že na podlagi označbe lahko pravilno odločil pri kupovanju raznih potrebščin.
Zadnja novost v prizadevanju norveških oblasti za zaščito potrošniških koristi pa je ustanovitev posebnega »ministrstva za družinske zadeve in za vprašanja potrošnje«. To ministrstvo seveda tesno sodeluje s parlamentarnim »odborom za potrošnike«, oba pa se pri reševanju svojih nalog opirata zlasti na sindikalne in zadružne organizacije ter na organizacijo gospodinj in na organizacijo žen — zadruž-nic.
Ugotavljajo, da norveški »odbor za potrošnike« med ljudstvom nima nasprotnikov, kar je vsekakor zgovoren dokaz za njegovo plodno delovanje v korist potrošnikov — torej v korist najširših plasti ljudstva.
Hudo gospodari alkohol na Koroškem
Ostre odredbe celovškega policijskega direktorja proti alkoholiziranim šoferjem so bile uspešne. Na drugi strani pa se množijo prometne nesreče na podeželju, ki jih povzročajo pijani vozniki. Tedensko ugotavljajo po pet takih primerov. Posebno ob raznih slavnostih in praznikih se vozi v večernih in nočnih urah mnogo mladih ljudi z motornimi vozili, ko so se poprej napili. Pred vsako gostilno je postavljenih polno motornih vozil. Veliko je tudi takih, ki se vozijo brez dovoljenja za vožnjo, poleg tega pa so še alkoholizirani. Tudi cesto od Vrat-Megvarje imenujejo cesto smrti, ker se veliko šoferjev preveč naužije italijanskega vina in predstavljajo veliko nevarnost v gostem motoriziranem cestnem prometu.
Toda tudi v gospodarstvu povzroča čezmerno uživanje alkoholnih pijač zelo zle posledice. Alkohol uničuje kmečke domove, mnogi delavci in nameščenci zapijejo ves zaslužek, vsled česar vladajo v mnogih družinah velika beda in pomanjkanje. Po izjavi deželnega sanitarnega ravnatelja postaja na Koroškem alkoholizem vedno bolj pereč problem. Primarij umobolnice je izjavil, da je tretjina pacientov alkoholikov in računajo, da se bo odstotek v prihodnjih letih še zvišal.
RADIO IPROGR AM
Posnemanja vredni ukrepi za zaščito potrošnikov
niških koristi. V ta namen se poslužuje