Poštnina plačana v gotovini.
60.
V Ljubljani, dne 10. junija 1929.	Letnik XI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADI« UST
ljubljanske in mariborske oblasti
Vaetoinct:
246. Zakon o državnih cestah. 247. Zakon o samoupravnih cestah. 248. Uredba o ureditvi ministrstva pravde. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zakoni in kraljevske uredbe.
246.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Predpisujemo in proglašamo na predlog Našega Ministra za gradbe in po zaslišanju predsednika
Našega ministrskega sveta
Zakon
o državnih cestah/
I. del.
Obče odredbe.
§ 1.
Državne ceste so one javne ceste, ki služijo glavnemu prometu med poedinimi krajinami države ali jih vežejo z glavnimi prometnimi cestami sosednjih držav ali z glavnimi pristanišči, kakor *hdi one ceste, ki so iz drugih razlogov posebno važne za državo.
Javne so one ceste, ki so vsakomur dostopne ^ promet in uporabo v obsegu, ki ga dopušča namen ceste.
§ 2.
Mostovi in drugi objekti na državnih cestah, ''■grajeni od veščakov, so sestavni deli teh cest.
§ 3.
Državne ceste s pripadajočim zemljiščem za Potrebe ceste so javna imovina. Ne smejo se uko-riščati zoper svoj namen in ne obremenjati ali °^vzemati svojemu namenu po zasebnem pravu, ampak samo po odredbah tega zakona.
§ 4.
Državne ceste skupno z napravami in pripada-i°čini zemljiščem za potrebe ceste morajo biti vpisne kot državna lastnina v zemljiške knjige; kjer Pa teh ni, se napravijo za državne ceste tapije po državljanskem zakoniku.
§ 5.
Državne ceste po § 1. tega zakona so:
1.	Beograd - Mladenovac -Topola - Kragujevac -Gornja Sabanta - Jagodina - Ćuprija - Paraćin -P°.iate - Ražanj-Aleksinao-Niš-Leskuvac - Džep -v ranje - Bujanovac - Kumanovo - Skoplje - Veles -Dradsko - Krivolak - Sv. Đorđe - Demir Kapija -Đevđelija - grška meja.
2.	Beograd - Zemun - Karlovčić - Ruma - Mitroviča - Kuzmin - Šid - Vukovar - Osijek - Našice -t ožega - Kamensko - Pakrac - Banova jaruga -Popovača - Križ - Graberje - Kloštar Ivanić - Dugo selo - Sesvete - Zagreb - Stenjevac - Sv. Nedelja -
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 13. maja 1929., št. 110/XLV.
Samobor - Bregana - Kostanjevica - Novo mesto -Trebnje-Višnja gora- Ljubljana-Medvode- Kranj -Jesenice - Kranjska gora-meja avstrijske države.
3.	(Beograd) Zemun - Stara Pazova - Petro-varadin - Novi Sad - Vrbas - Topola - Subotica -Horgoš - madžarska meja (na Szegedin).
4.	Beograd-Pančevo-Alibunar - Uljma -Vršac -Vatin-romunska meja (na Temešvar).
5.	Beograd - Grocka - Smederevo - Osipaonica -Požarevac - Petrovac - Krepoljin - Zagubica - Bre-stovačka banja - Metovnica - Zvezdan - Zaječar.
6.	Beograd - Cukarica - Železnik - Sremčica -Stepojevac - Lazarevac - Lajkovae - Slovac - Va-Ijevo-Loznica-Srpski Zvornik-Bosanski Zvornik-Drinjača - Vlasenica - Podromanija - Sarajevo -Blažuj (križišče ceste na Travnik) - Konjic - Rama (križišče ceste na Jajce) - Mostar - križišče ceste na Gacko - Metković.
7.	Novi Sad - Zabalj - Veliki Bečkerek - Laza-revo - Šupljaja - romunska meja.
8.	Petrovaradin-Irig-Ruma Klenak-Šabac-Koceljevo - Valjevo.
9.	Valjevo - Kosjerići - Užice - Mokra gora -Dobrun (križišče ceste na Prijepolje) - Višegrad -Rogatica - Goražda - Foča - Gacko - Trebinje -Dubac- (Dubrovnik).
10.	Rogatica - Podromanija.
11.	Gacko - Nevesinje - križišče ceste: Mostar-Metković.
12.	Paraćin - Boljevac - Zaječar.
13.	Niš - Knjaževac - Zaječar - Rgotina-Negotin-Prahovo.
14.	(Niš) - Kočane - Žitorada - Prokuplje - Be-lonjin - Tulare - Kuršumlija - Prepolac-Podujevo-Priština - Lipljan - Štimlje - Suva reka - Prizren Zur - albanska meja.
15.	Skoplje - Kačanik - Uroševac - Štimlje.
16.	Niš - Bela Palanka - Pirot - Caribrod - bolgarska meja.
17.	Maribor-Ptuj-Ormož-zveza z državno cesto: Varaždin - Ćakovac.
18.	Kumanovo-Stracin- Kriva Palanka-Deve Bair - bolgarska meja.
19.	Veles-Štip-Kočane - Carevo selo.
20.	Štip - Radovište - Strumica - Novo selo -bolgarska meja.
21.	Gradsko - Drenovo - Prilep - Bitolj - grška meja.
22.	Skoplje-Tetovo-Gostivar-Mavrovi banovi-Rostuša - Debar - Struga - Ohrid - Resan - Bitolj.
23.	Križišče ceste: Bitolj-Resan pod Resno-Carev dvor - Stenje - albanska meja.
24.	Prilep - Brod - Kičevo - Debar.
25.	Priština - Babin most - Vučitrn - Mitroviča.
26.	Kragujevac - Kraljevo - Ušće - Raška - Mitroviča - Padalište - Peć - Cakor - Andrijevica -Maleševo - Lijeva rijeka - Bioče - Podgorica - Cr-nojevića Rijeka-Cetinje-Njeguš-Troica - (Kotor).
27.	Raška - Novi Pazar - Sjenica - Prijepolje -Plevlje - Lever Tara - Savnik - Nikšić - Osječe-nica - Viluse - Trebinje.
28.	Pojate (križišče od ceste: Beograd - Niš) -Stalać - Kruševac - Trstenik - Kraljevo - Cačak -Požega - Užice - Bajina bašta - Rogačica - Ljubo-vija- Zvornik- Han Capardi-Simin han-Tuzla-Doboj -Teslić-Kotor varoš-Banjaluka - Ivanjska-Kozarac'- Prijedor - Bosanski Novi - Dvor - Bre-
zovo polje - Maja - Glina - Vrgin most - Vojnić -Karlovac - Netretić - meja Hrvatske in Slavonije-Metlika - Jugorje - Novo mesto.
29.	Kuzmin - Bosut - Rača - Bijeljina - Bosanski Zvornik.
30.	(Blažuj) (križišče ceste: Sarajevo Mostar)-Kiseljak - Kaonička ćuprija - (križišče ceste na Travnik) - Zenica - Vranduk - Zepče - Doboj -Derventa - Bosanski Brod - Slavonski Brod - Gar-čin - Vrpolje - Đakovo - Osijek - Darda - Beli Manastir - Knjaževo - madžarska meja (za Udvar).
31.	Plevlje - Rudo - z odcepkom na Uvac.
32.	Dobrun - (zveza s cesto: Užice - Sarajevo)-Uvac - Priboj - Bistrica - Prijepolje - Belo polje -Berane - Andrijevica.
33.	Nikšić - Danilov grad - Podgorica - Tuzi -albanska meja.
34 Osječenica - Grahovo - Risan.
35.	Karlovac-Generalski stol-Tunj -Jezerane-Vrinje-Žuta lokva.
36.	Sušak - Bakar - Kraljevica -Crkvenica-Senj -Žuta lokva - Otočac - Perušić - Gospić - Gračac -Zrmanja - Knin - Vrlika - Sinj-Ugljane-Zagvozd -Vrgorac - Metković - Neum - Slano - Gruž - Dubrovnik - Hercegnovi - Zelenika - Risan - Kotor -Trojica - Budva - Petrovac - Bar - Ulcinj - Sv. Nikola - albanska meja.
37.	Kozica - (križišče od ceste: Sinj - Metković)-Tučepi - Makarska.
38.	Križišče od ceste: (Sinj - Metković) - Klis-Solin-Split.
39.	Knin - Drniš - Lozovac - Šibenik.
40.	Stara straža (križišče od ceste: Knin-Gračac) - Đevrske - Bribir - Benkovac - Zemunik -Sukošani.
41.	Knin - Grab - Grahovo - Drvar - Bosanski Petrovac - Vrtoče - Bihać - Bosanska Krupa - Bosanski Novi.
42.	Bosanski Petrovac - Ključ - Han Čađavica -Mrkonjić grad - Jajce - Donji vakuf - Bugojno -Prozor-Rama (zveza s cesto: Sarajevo - Mostar).
43.	Bugojno - Šuica - Livno - Sinj.
44.	Donji vakuf - Travnik - Kaonička ćuprija (zveza s cesto: Zenica - Sarajevo).
45.	Jajce - Banjaluka - Klašnica - Bosanska Gradiška - Stara Gradiška - Okučani - Pakrac - Daruvar - Suho polje - Virovitica - madžarska meja.
46.	Glina - Petrinja - Sisak - Popovača.
47.	Sesvete - Novi marof - Varaždin - Ćakovac -Dolnja Lendava - madžarska meja.
48.	Zagreb - Jastrebarsko Karlovac-Netretić-Vrbovsko - Delnice - Lokve Jelenje-Čavle-Sušak.
49.	Ljubljana - Vrhnika - Dolenji Logatec - Planina - italijanska meja.
50.	Ljubljana - Trojane - Vransko - Celje - Konjice - Slovenska Bistrica - Maribor - Št. Ilj - avstrijska meja.
Vse ostale ceste, ki so bile doslej državne, a tukaj niso navedene, postanejo samoupravne.
§ 6.
Uvrščanje drugih obstoječih ali novih cest med državne (člen 1., prvi odstavek) ali proglašanje državnih cest za nedržavne se vrši odslej samo po zakonski poti.
II. del.
Gradnja in vzdrževanje državnih cest.
1. Projektiranje in gradnja.
§ 7.
Državne ceste se morajo graditi in vzdrževati tako, da se more vršiti "promet po njih lahko in brez nevarnosti za osebe in imovino.
§ 8.
Glavno smer trase za izvedbo novih in preložitev obstoječih cest kakor tudi elemente za izdelavo in sestavo projektov odobrava minister za gradbe.
Minister za gradbe predpiše pravila o trasiranju in sestavljanju projektov za državne ceste kakor tudi normalije in tipe za gradnjo propustov in mostov vseh vrst na državnih cestah.
§ 9-
Za projektiranje in gradnjo državnih cest se določajo ti-le sistemi:
širina cestišča (planuma) od 6"00m do 9’00m;
širina vozišča od 500 m do 6"000ni;
najmanjši polumer krivine 50"00 m, izjemoma pa 20 00 m;
največji vzpon v premi in krivini nad 50'00 m, polumera 5 %, izjemoma 6 %, v krivinah pod SO'OO m pa največ 3 %.
Kateri izmed teh elementov in na katerih progah naj se uporabijo kakoft tudi izjeme določa minister za gradbe glede na talne in prometne razmere, ko odobrava generalno traso.
§ 10.
Spodnji in zgornji ustroj cest, steze za pešce, odvodni jarki, zaščitni rovi, meje cestnega zemljišča, razpored drevja ob cestah, kilometrski znaki, kažipoti, signali, ograje in odrivači, nad-zorniške in cestarske hiše, drogovi za telegrafske in telefonske vode poleg ceste kakor tudi vsi drugi objekti, zgrajeni od veščakov, se morajo postavljati in izdelovati po tipih, ki jih odobri minister za gradbe.
§ H-
Zaradi gradnje ali preložitve državnih cest ali mostov, imajo osebe, ki se legitimirajo s pismenim pooblastilom pristojnega gradbenega oblastva, pravico, vršiti na tujem zemljišču potrebna predhodna dela.
Storjeno škodo povrne gradbeno oblastvo na podstavi cenitve po zakonskih predpisih.
Če se oškodovana stranka ne zadovolji z odmerjeno odškodnino, ima pravico, zahtevati v 30 dneh od dne, ko je bila obveščena, naj ji določi' odškodnino pristojno redno sodišče.
2. Razlastitev.
§ 12.
Vsaka nepremičnina kakor tudi stvarne pravice na njej se smejo zaseči začasno ali stalno tako za neposrednjo kakor tudi za posrednjo potrebo državne ceste.
§ IB.
Privatne, cerkvene, odnosno verske, občinske, vaške, sreske in oblastne imovine se razlaščajo za potrebe državne ceste proti odškodnini lastnikom po zakonskih predpisih o razlastitvi nepremičnin za obče narodne potrebe.
Čim je načrt razlastitve pristojno odobren, smejo začeti gradbene sekcije z delom na zemljišču, ki je predmet razlastitve; vendar pa morajo obvestiti pred začetkom dela lastnike teh imovin o razlastitvi ter jim poslati načrt razlastitve. Zoper to ni pritožbe.
§ 14.
Vsote, potrebne za odškodnino zaseženih posestev, se postavijo vsako leto v državni proračun.
§ 15.
Kamen, gramoz in pesek, potreben za gradnjo in popravljanje državnih cest, se sme jemati iz oblastnih, sreskih, občinskih, cerkvenih in verskih zemljišč, kolikor ga lastniki ne potrebujejo za svoje namene.
Če so imeli lastniki takih zemljišč od tega kaj dohodka, se jim mora ta dohodek povrniti.
Jemanje kamena, gramoza in peska iz javnih rek. morskih in jezerskih bregov je svobodno in brezplačno.
Mesta, na katerih naj se jemlje ta material, odrejajo gradbene sekcije sporazumno s pristoj-
nimi oblastvi; pri tem pa morajo paziti na to, da se z jemanjem materiala ne dela škoda rečnim strugam, morskim in jezerskim bregovom in okolnim posestvom.
3.	Vzdrževanje in nadziranje.
§ 16.
Vzdrževanje državnih cest in nadziranje vrši minister za gradbe po svojih organih; neposredno pa skrbe za vzdrževanje gradbene direkcije in sekcije.
§ 17.
Za dnevno popravljanje in nadziranje se postavljajo na državnih cestah cestarji in cestni nadzorniki.
§ 18.
Če drži cesta skozi gozde, odredi pristojno šumsko oblastvo na zahtevo gradbene direkcije izseko svetlih prog, kolikor je to potrebno, da dobi cesta dovolj svetlobe in zraka. Prav tako odredi pristojno šumsko oblastvo tudi pogozdovanje goličav, nadalje ureditev hudournikov in deročih tokov poleg ceste, kjer je to potrebno, ter proglasi za zaščitne gozde po odredbah zakona o gozdih one gozde, kjer je to potrebno za vzdrževanje ceste.
III.	del.
Kritje stroškov za gradnjo in vzdrževanje državnih cest.
§ 19.
Državne ceste in objekte na njih gradi in vzdržuje ministrstvo za gradbe iz državnih sredstev in s prispevki, ki jih pobira država v ta namen po posebnih odredbah tega ali drugih zakonov.
§ 20.
Vsa dela in vse nabave za gradnjo in vzdrževanje cest se vrše po predpisih o postavljanju javnih zgradb in po zakonu o državnem računovodstvu.
§21.
Če je državna cesta, ki drži skozi mesto ali trg, tlakovana ati če je drugače na zahtevo dotične občine zgrajena kot mestna (trška) ulica, obreme-njajo presežek stroškov za gradnjo in vsi stroški za vzdrževanje tega dela ceste to občino.
Pri gradnji mostov na državnih cestah v mestih trpe presežek stroškov, provzročen s potrebami mesta, dotične občine.
Redno vzdrževanje takih mostov je stvar dotične občine. Večja popravila takih mostov (obnove vozišča, pleskanje itd.) vrši država, stroške za to pa trpita država in dotična občina na polovico.
§ 22.
Kdor provzroča znatno večje stroške zri vzdrževanje državnih cest nego ostali (interesenti), mora plačevati vsako leto izreden prispevek za vzdrževanje prekomerno ukoriščane ceste.
Ta prispevek se določa sporazumno med gradbeno sekcijo in onim, ki cesto ukorišča. Prispevek mora biti tolik, da se z njim po možnosti pokrivajo vsi večji stroški.
Ta sporazum postane pravnomočen, ko ga odobri gradbena direkcija.
Če se sporazum ne doseže, določi višino prispevka gradbena direkcija.
Ta prispevek se polaga v denarju ali v mate-1 rialu pri pristojni gradbeni sekciji ter se mora uporabljati za vzdrževanje samo onih cest in njih delov, za katere je bil pobran.
§ 23.
Če se promet prekine zbog elementarnih nezgod (snežni zameti, naplavine ob nalivih, raz-rivanje pobočij itd.), mora odrediti sreski poglavar na zahtevo gradbene sekcije uporabo ljudskega dela za popravilo državnih cest, kolikor je to potrebno za upostavitev najnujnejšega prometa. Potrebno delovno moč morajo dati proti nagradi na razpolago predsedniki (župani) občin, v katerih okolišu je nastopila prekinitev prometa, po potrebi pa tudi predsedniki (župani) sosednjih občin. V takih primerih se sme vzeti tudi ves potrebni material, ki se najdena okolnem privatnem zemljišču; vendar pa se mora naknadno izplačati po tržnih cenah.
Vsota, potrebna za ta izredna dela, kolikor nedostaju po proračunu, se mora takoj datj na razpolago ministru za gradbe iz izrednih kreditov.
§ 24.
Postavljanje mitnic na mostovih in uvajanje mitnine na državnih cestah je prepovedano. Obstoječe mitnice in mitnine smejo ostati še nadalje samo, dokler ne poteče pogodba ali koncesija.
IV.	del.
Končne odredbe.
§ 25.
Dokler se ne izda zakon o upravnem postopanju, velja za vlaganje pritožb zoper odločbe upravnih oblastev po predpisih tega zakona rok 14 dni od dne, ko je bila odločba priobčena.
§ 26.
Minister za gradbe se pooblašča, da sme predpisati:
a)	uredbo o vzdrževanju cest, mostov, pr°' pustov in drugih objektov na državnih cestah;
b)	uredbo o službenih razmerjih državnih cestnih nadzornikov in njih prejemkih, kolikor ni to že storjeno z drugim zakonom;
c)	uredbo o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih.
Minister za gradbe se pooblašča, da sme predpisati sporazumno z ministrom za notranje posle uredbo o zaščiti javnih cest, mostov in drugih objektov na njih, o uporabljanju javnih cest i'1 pripadajočega zemljišča, o omejitvi ali prepovedi vožnje z izvestnimi vozili, o gradnji objektov in ograj ob javnih cestah, o sestavi, teži in brzini vozil in vobče vse, česar je treba za zaščito javnih cest in varnost prometa na njih.
S to uredbo se predpiše tudi kazen za pre-kršitve njenih predpisov.
Uredbe, izdane po pooblastitvah v tem paragrafu, se smejo izpremeniti samo po zakonski poti-
§ 27.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v «Službenih Kovinah».
S tem zakonom se razveljavljajo vsi zakoni in vse uredbe, kar jih je veljalo doslej glede javnih cest vobče, glede njih ureditve, vzdrževanja in njih uporabljanja v poedinih krajinah države, kakor tudi vsi ostali zakonski predpisi, ki nasprotujejo odredbam tega zakona.
V Beogradu, dne 8. maja 192&
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutaiÄ Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general: Peter Živkovič s. r.
247.
Mi
Alelcscinclex» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za gradbe in po zaslišanju predsednik® Našega ministrskega sveta
Zakon
o samoupravnih cestah.*
I.	del.
Obče odredbe.
§ 1-
Samoupravne ceste so po tem zakonu on® javne ceste, ki so vsakomur dostopne za proiue in uporabo v obsegu, ki ga dopušča namen ceste, ter so na zakonit način uvrščene med samouprav ne ceste.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 13. maja 1929., št. 110/XLV.
Minister za gradbe: St. B. Savković s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
§ 2.
Samoupravne ceste so:
!■) Oblastne ceste I. reda in oblastne ceste
O.	reda (sreske ceste).
2.) Občinske ceste I. in II. reda.
^■) Dovozne ceste k železniškim postajam.
§ 3.
Oblastne ceste I. reda so one javne ceste, ki ^ ožijo glavnemu prometu na ozemlju dveh ali več oblasti ali ki so posebno važ.ne za promet v oblasti.
Oblastne ceste II. reda so one javne ceste, ki služijo glavnemu prometu med važnejšimi kraji v oblasti ali ki vežejo te kraje s cestami višje vrste.
§ 4.
Uvrščanje javnih cest med oblastne ceste I. ali k reda kakor tudi proglašanje oblastnih cest za oeste nižje vrste vrši po zaslišanju prizadetih občin •n okrajnih (sreskih) cestnih odborov pristojni organ oblastne samouprave z odobritvijo ministra 23 gradbe.
§ 5.
Občinske ceste I. reda so one ceste, ki so važne za vso občino.
Vse ostale javne ceste, vštevši one, ki služijo \Prvi vrsti za gospodarske namene poedinih sku-P'o interesentov, so občinske ceste II. reda.
§ 6.
Uvrščanje javnih cest med občinske ceste I. ali k reda kakor tudi njih opuščanje vrši občinski ^bor z odobritvijo pristojnega višjega samouprav-aega oblastva.
§ 7.
Dovozne ceste k železniškim postajam so one lavne ceste, ki vežejo poedine železniške postaje
poedina železniška postajališča z najbližjimi lavnimi cestami, če jih proglasi za take po zasli-sanju železniške uprave in krajevnih interesentov Pristojni organ oblastne samouprave.
§ 8.
Mostovi in drugi objekti na samoupravnih cestah, zgrajeni od veščakov, so njih sestavni deli. Zanje veljajo, kolikor ne spadajo v privatno last-aino, iste odredbe kakor za ceste, na katerih so.
Ce so ti objekti posebno važni za promet ali zbog stroškov izdelave in vzdrževanja, jih sme Proglasiti višje samoupravno oblastvo za samostalne objekte ter jih uvrstiti v višjo kategorijo, neg° je cesta, na kateri so.
§ 9.
§ 12.
Glavno smer trase za izvedbo novih in preložitev obstoječih cest kakor tudi elemente za izdelavo in sestavo projektov odobravajo: za oblastne ceste I. reda minister za gradbe, za oblastne ceste
II.	reda gradbene direkcije, za občinske ceste pa pristojni organ oblastne samouprave.
§ 13-
Spodnji in zgornji ustroj cest, propusti, mostovi, steze za pešce, odvodni jarki, zaščitni rovi, meje cestnega zemljišča, razpored drevja ob cestah, kilometrski znaki, kažipoti, signali, ograje in odrivači, nadzorniške in cestarske hiše, drogovi za telegrafske in telefonske vode poleg cest kakor tudi vsi drugi objekti, zgrajeni od veščakov, se morajo postavljati in izdelovati po tipih, ki jih predpiše pristojni organ oblastne samouprave sporazumno z gradbeno direkcijo.
§ 14.
Za oblastne ceste I. reda veljajo ti-le elementi:
najmanjša širina cestišča (planuma) . 600 m,
najmanjša širina vozišča............ 500 m,
najmanjši polumer krivine .... 20 00 m,
največji vzpon......................6 %;
a za oblastne ceste II. reda in za dovozne ceste k železniškim postajam:
najmanjša širina cestišča........... 5 00 m,
najmanjša širina vozišča............ 400 m,
najmanjši polumer krivine .... 20'00 m, največji vzpon......................7 %.
Zgornji ustroj na oblastnih cestah obojega reda se gradi s kamenito podlogo najmanj 20 cm in s tolčencem v stlačenem stanju najmanj 15 cm debeline.
Kateri izmed teh elementov in na katerih progah naj se uporabijo kakor tudi izjeme od njih določa na predlog oblastne samouprave minister za gradbe, ko odobrava generalno traso za oblastne ceste I. reda, gradbena direkcija pa za oblastne ceste II. vrste.
Občinske ceste se grade tako, da ustrezajo vozilom, ki se rabijo v dotični občini, in potrebam krajevnega prometa.
Ostale odredbe za gradnjo samoupravnih cest predpiše pristojni organ oblastne samouprave.
Projekti za stalne mostove na samoupravnih cestah z razpetino preko 8 m in za začasne s preko 12 m spadajo pod odobritev pristojnega državnega gradbenega oblastva.
Projekte za vse ostale mostove na oblastnih in občinskih cestah I. reda kakor tudi na občinskih cestah II. reda z razpetino preko 3 m odobrava pristojni organ oblastne samouprave.
Samoupravne ceste skupno s pripadajočim zemljiščem za potrebe ceste so javna imovina ter Morajo biti vsak čas proste za javni promet. Ne sniejo se okoriščati zoper svoj namen ter se ne sniejo obremenjati ne odvzemati po zasebnem Pravu, ampak samo po odredbah tega zakona.
§ 10.
Samoupravne ceste skupno z napravami in pripadajočim zemljiščem za potrebe ceste morajo biti, ee n* dokazana privatna lastnina, vpisane kot last-jpaa samoupravnega telesa v zemljiške knjige; ^ar pa teh ni, se napravijo za samoupravne ceste taPije po državljanskem zakoniku.
Uravna osnova za vpis v zemljiško knjigo ali ilt napravo tapije je pravnomočen sklep pristoj-Qega samoupravnega telesa.
^ Kako samoupravno telo mora sestaviti sezna-lr>ek svojih cest; v tem seznamku morajo biti ceste značene po smeri, odnosno po nazivu, dolžini, širini in pravnem naslovu, s katerim so uvrščene 'ned samoupravne ceste.
Pri občinskih cestah se sestavi za vsako kate-g0rii° poseben seznamek.
Overovljen prepis pravnomočnega seznamka nnnioupravnih cest mora poslati oblastna samouprava ministrstvu za gradbe, občina pa oblastni samoupravi.
V seznamke je treba vpisati tudi vse naknadne ■spremembe glede cest.
II.	del.
Gradnja in vzdrževanje samoupravnih ces
§ H-
Samoupravne ceste se morajo graditi in vzdrž' Vati tako, da se more vršiti promet po njih lahl ■n brez nevarnosti za osebe in imovino.
§ 15.
Za sestavo načrtov, širino, jakost mostov, preizkušanje materiala kakor tudi za gradnjo in nadzorstvo nad gradnjo, za preizkušanje in periodične revizije mostov veljajo predpisi, ki jih izda pristojni organ oblastne samouprave sporazumno z gradbeno direkcijo.
§ 16.
Vse mostove na samoupravnih cestah morajo pristojni samoupravni organi občasno pregledovati tako glede njih stanja kakor tudi glede varnosti za promet, in eventualne nedostatke nemudoma odpraviti.
§ 17.
Zaradi gradnje ali preložitve samoupravnih cest ali mostov, imajo osebe, ki se legitimirajo s pismenim pooblastilom pristojnega samoupravnega oblastva, pravico, vršiti na tujem zemljišču potrebna predhodna dela.
Storjeno škodo povrne samoupravno oblastvo na podstavi cenitve po zakonskih predpisih.
Ce se oškodovana stranka ne zadovolji z odmerjeno odškodnino, ima pravico, zahtevati v 30 dneh od dne, ko je bila obveščena, naj ji določi odškodnino pristojno redno sodišče.
§ 18.
Vsaka nepremičnina kakor tudi stvarne pravice na njej se smejo zaseči začasno ali stalno tako za neposrednjo kakor tudi za posrednjo potrebo samoupravne ceste.
§ 19.
Privatne, cerkvene, odnosno verske, občinske, vaške in sreske imovine se razlaščajo za potrebe samoupravne ceste proti odškodnini lastnikom po zakonskih predpisih o razlastitvi.
Čim je načrt razlastitve pristojno odobren, smejo začeti samoupravna oblastva z delom na zemljišču, ki je predmet zasege; vendar pa morajo obvestiti pred začetkom dela lastnike teh imovin o zasegi ter jim poslati načrt razlastitve.
§ 20.
Za odškodnino zaseženih imovin postavlja samoupravno telo potrebne vsote v letni proračun.
§ 21.
Kamen, gramoz in pesek, potreben za gradnjo in popravljanje samoupravnih cest, se sme jemati iz oblastnih, sreskih, občinskih, cerkvenih, odnosno verskih zemljišč, kolikor ga lastniki sami ne potrebujejo za svoje namene.
Če so imeli lastniki takih zemljišč od tega kaj dohodka, se jim mora ta dohodek povrniti.
Jemanje kamena, gramoza in peska iz javnih rek, morskih in jezerskih bregov je svobodno in brezplačno.
Mesta, na katerih naj se jemlje ta material, odrejajo samoupravna oblastva sporazumno s pristojnim državnim oblastvom; pri tem pa morajo paziti na to, da se z jemanjem materiala ne dela škoda rečnim strugam, morskim in jezerskim bregovom in okolnim posestvom.
§ 22.
Kraj oblastnih cest, ob zunanjem robu jarkov, se mora po krajevnih razmerah zasaditi drevje ali pa, kjer je to potrebno, smer ceste označiti z drogovi.
§ 23.
Če drži cesta skozi gozde, odredi pristojno šumsko oblastvo na zahtevo samoupravnega telesa, izseko svetlih prog, kolikor je to potrebno, da dobi cesta dovolj svetlobe in zraka. Prav tako odredi pristojno šumsko oblastvo tudi pogozdovanje goličav, nadalje ureditev hudournikov in deročih tokov poleg ceste, kjer je to potrebno, ter proglasi za zaščitne gozde po odredbah zakona o gozdih one gozde, kjer je to potrebno za vzdrževanje ceste.
§ 24.
Če se na oblastnih cestah prekine promet zbog elementarnih nezgod (snežni zameti, naplavine ob nalivih, razrivanje pobočij itd.), morajo odrediti občine, na katerih ozemlju se prekinitev dogodi, v mejah fizične in gospodarske možnosti nemudoma vse, česar je treba (eventualno z uporabo ljudskega dela), da se čimprej upostavi najpotrebnejši promet.
III.	del.
Kritje stroškov za gradnjo in vzdrževanje samoupravnih cest.
A.	Obča sredstva in prispevki.
1.	Oblastne ceste. *
§ 25.
Oblastne ceste in objekti na njih se grade in vzdržujejo z oblastnimi sredstvi in s prispevki okrajnih cestnih odborov, kolikor ne bi bilo mogoče pokriti teh stroškov iz posebnih virov.
§ 26.
Za gradnjo in prelaganje obstoječih oblastnih cest prispeva oblastna samouprava 50 % gradbenih stroškov.
Ostalih 50 % gradbenih stroškov porazdeli pristojni organ oblastne samouprave na one cestne okraje, ki imajo od teh cest neposrednje koristi.
Ta porazdelitev se izvrši po koristi, ki jo imajo poedini okraji od nove ceste, in v razmerju z njih davčno močjo.
§ 27.
Od stroškov za vzdrževanje oblastnih cest I. in II. reda in vseh objektov na njih, zgrajenih od veščakov, odpadajo praviloma: dve tretjini na oblast, ena tretjina ,pa na one cestne okraje, čez katerih območje drže te ceste.
Oblastna doklada za vzdrževanje oblastnih cest ne sme biti manjša od 30 % skupne oblastne doklade.
§ 28.
Če je oblastna cesta, ki drži skozi mesto ali trg, tlakovana ali če je drugače na zahtevo dotične občine zgrajena kot mestna (trška) ulica, obreme-njajo presežek stroškov za gradnjo in vsi stroški za vzdrževanje tega dela ceste to občino.
Pri gradnji mostov na oblastnih cestah v mestih trpe presežek stroškov, provzročen s potrebami mesta, dotične občine.
Stroške za vzdrževanje takih mostov (obnova vozišča'm pleskanje) trpita dotična oblast in dotična občina na polovico. Redno vzdrževanje takih mostov obremenja dotično občino.
2.	Občinske ceste.
§ 29.
Občinske ceste I. reda se grade in vzdržujejo z občinskimi sredstvi in s prispevki višjih samoupravnih teles.
Oblastna samouprava in okrajni cestni odbori dajejo po svojih sredstvih občini podporo, zlasti če nobena oblastna cesta ne drži čez njeno ozemlje.
Občinske ceste II. reda se grade in vzdržujejo redno s prispevki davčnih zavezancev v onih krajih, ki so jim te ceste poglavitno namenjene. Porazdelitev teh prispevkov določa občinski odbor po neposrednjem davku zavezancev.
§ 30.
Če služi oljčinska cesta več občinam, morajo te občine sorazmerno prispevati k nje gradnji in vzdrževanju.
Če se prizadete občine glede tega prispevanja ne morejo sporazumeti, odloči o sporu pristojni organ oblastne samouprave.
Isto velja tudi, če je most v območju ene občine, a ga ukorišča v večji meri druga občina.
§31.
Kolikor dela občinska cesta mejo med dvema občinama, gradita in vzdržujeta to cesto obe občini skupno in v enakih delih. Če pa uporablja tako cesto ena občina več nego druga, se sme ustanoviti v ta namen poseben prispevek, skladno s § BO. tega zakona.
Isto velja tudi za gradnjo in vzdrževanje mostov in brvi čez reke in jarke, ki delajo mejo.
3.	Dovozne ceste k železniškim postajam.
§ 32.
Stroške za gradnjo in vzdrževanje teh cest trpe praviloma: eno tretjino oblast, eno tretjino železniška uprava in eno tretjino prizadeti okraji, odnosno neposredno prizadete občine ali poedina podjetja, sorazmerno s koristmi od te ceste. Končno odločbo o gradnji in vzdrževanju teh cest izreče pristojni oblastni organ sporazumno z gradbeno direkcijo.
B.	Izredna sredstva in izredni prispevki.
1.	Prispevek za izredno uporabljanje samoupravnih cest.
§38.
Kdor provzroča znatno večje stroške za vzdrževanje samoupravnih cest nego ostali interesenti, mora plačevati vsako leto izreden prispevek za vzdrževanje prekomerno ukoriščane ceste. Ta prispevek mora biti tolik, da se z njim po možnosti pokrivajo vsi večji stroški.
Ta prispevek se določa sporazumno, in sicer pri oblastnih cestah med pristojnim okrajnim cestnim odborom, pri občinskih cestah pa med občino in onim, ki cesto ukorišča. Če se sporazum ne doseže, določi prispevek pristojni organ oblastne samouprave.
Ta prispevek se polaga pri okrajnem cestnem odboru, odnosno občini, ter se mora uporabljati za vzdrževanje samo onih cest in njih delov, za katere je bil pobran.
Ta prispevek se pobira tudi na onih cestah, na katerih se pobira cestnina (mitnina), odnosno mostnina.
2. Mitnina in mostnina.
§ 34.
Uvajanje mitnine na samoupravnih cestah je prepovedano. Obstoječe mitnice in mitnine smejo ostati še nadalje samo, dokler ne poteče pogodba ali koncesija.
3.	Posebne pravne obveznosti.
§ 35.
Obstoječe posebne obveznosti za vzdrževanje poedinih samoupravnih cest in mostov na pod-
stavi dogovorjenih sporazumov ali pravnomočnih pogodb med prizadetimi samoupravnimi telesi ali med njimi in privatnopravnimi osebami ostanejo še nadalje v veljavi.
Če se uvrsti taka cesta v nižjo ali višjo vrsto, to ne vpliva na te obveznosti.
Če se gospodarske razmere in drugi odločilni pogoji za plačevanje tega prispevka bistveno iz-premene, sme pristojno nadzorstveno oblastvo na predlog prizadete stranke to obveznost izpreme-niti ali ukiniti.
4.	Državni prispevki.
§36.
Pri gradnji večjih del, zgrajenih od veščakov, na oblastnih in občinskih cestah na težkem terenu, kakršna so: izsekavanje skalnih partij v soteskah, gradnja večjih stalnih mostov, zavarovanje bregov pri teh in prelaganje rečnih strug, daje minister podporo iz posebne partije, ki se postavi vsako leto v proračun ministrstva za gradbe.
Ta podpora se daje samo na podstavi odobrenih načrtov in proračunov prvenstveno onim samoupravam, ki ne bi mogle izvršiti takih del iz lastnih sredstev.
C.	Uporaba ljudskega dela.
§ 37.
Za gradnjo in vzdrževanje samoupravnih cest se mora uporabljati ljudsko delo, kolikor ne bi mogla izvršiti teh poslov samoupravna telesa iz svojih denarnih sredstev (§ 71.).
Uporaba ljudskega dela po tem zakonu zahteva osebno delo zavezancev, odnosno njih namestnikov, ali plačevanje ustrezne povprečne dnine navadnega delavca.
§ 38.
Osebnemu delu so zavezani vsi za delo sposobni moški prebivalci v območju dotičnega samoupravnega telesa od polnih 18 do polnih 55 let.
Ta obveznost se dä odkupiti s plačilom ustrezne delavske dnine.
Davčni zavezanci, ki ne spadajo pod obveznost osebnega dela ter plačujejo nad 100 dinarjev ne-posrednjega davka, morajo, ne glede na spol, starost in delovno sposobnost, plačati odkupnino.
Vsi državni, oblastni in občinski uradniki in civilni in vojaški uslužbenci (vštevši častnike) kakor tudi vse duhovniške osebe vseh veroizpove-danj in upokojenci plačujejo vobče osebno delo v denarju v znesku tridnevne plače (osnovne in položajne), odnosno pokojnine, ne glede na spol, starost, položaj in državljanstvo.
§39.
Obveznosti osebnega dela, odnosno plačevanja odkupnine, so oproščeni dijaki do 24 let, če ne plačujejo več nego 100 dinarjev neposrednjega davka.
§ 40.
Zaradi odrejanja delovne obveznosti, odnosno odkupnine, se jemlje za enoto:
pri osebah, ki plačujejo do 200 dinarjev neposrednjega davka, en dan dela;
pri osebah, ki plačujejo do 500 dinarjev, 2 dni dela;
pri osebah, ki plačujejo do 900 dinarjev, 3 dni dela;
pri osebah, 4 dni dela;	ki	plačujejo	do	1400	dinarjev,
pri osebah, 5 dni dela;	ki	plačujejo	do	2000	dinarjev,
pri osebah, 6 dni dela;	ki	plačujejo	do	2700	dinarjev,
pri osebah, 7 dni dela;	ki	plačujejo	do	3500	dinarjev,
pri osebah, 8 dni dela;	ki	plačujejo	do	4400	dinarjev,
pri osebah, 9 dni dela;	ki	plačujejo	do	5400	dinarjev,
pri osebah, 10 dni dela;	ki	plačujejo	do	6600	dinarjev,
pri osebah, 11 dni dela;	ki	plačujejo	do	8000	dinarjev,
pri osebah,	ki	plačujejo	do	10.000	dinarjev,
12 dni dela;
pri osebah, ki plačujejo nad 10.000 dinarjev neposrednjega davka, za vsakih nadaljnjih 3000 dinarjev po en dan več.
§ 41.
V enem letu se sme odrediti uporaba ljudskega dela, odnosno plačevanje ustreznih dnin, največ za tri enote pri oblastnih in tri enote pr* občinskih cestah.
§ 42.
Davčni zavezanci, ki imajo tovorni voz z vprego ali tovorni avtomobil, morajo na poziv oblastva priti na delo s svojim vozom, odnosno avtomobilom. V tem primeru se računi dnina od voza za tri delavske dnine, dnina od avtomobila pa za šest.
§ 43
Vsak zavezanec izvršuje svojo obveznost v svoji občini, pri popravilih oblastnih cest pa sani° v svojem okraju.
§ 44.
Porazdelitev delovne obveznosti na poedine zavezance in višina povprečne dnine navadnega delavca za zameno osebnega dela se mora odrediti po krajevnih razmerah v začetku vsakega leta ter razglasiti na običajni način
§ 45.
Ljudsko delo. se mora uporabiti po možnosti ob dneh, ko je prebivalstvo najmanj zaposleno s poljskimi deli.
§ 46.
Pristojni organi oblastnih samouprav morajo izdelati najdlje v šestih mesecih, ko stopi ta zakon v veljavo, pravilnik o uporabljanju ljudskega dela.
Ta pravilnik mora obsezati zlasti tudi predpise, kako se vodi evidenca zavezancev, kako se določajo in razglašajo njih obveznosti, kako se pobira odkupnina in kdaj in kako se pozivljejo zavezanci na delo, kako je postopati ob pritožbah, kakšne dolžnosti ima predsednik občine (župan), kakor tudi vse ostale potrebne odredbe.
§ 47.
Cestna obveznost, pretvorjena v denar, se mora plačati najdlje do dne 1. oktobra; drugače se izterja prisilno.
Osebe, ki niso odkupile svoje obveznosti iu niso prišle na osebno delo, se privedejo na delo prisilno ter se kaznujejo poleg tega z zaporom do sedmih dni.
Prisilno izterjavo vrši in kazen izreka na predlog pristojnega samoupravnega oblastva sreski poglavar.
IV.	del.
Uprava.
1.	Oblastna uprava cest.
§ 48.
Gradnjo in vzdrževanje oblastnih cest vrši pri' stojna oblastna samouprava po posebnih strokovnih organih. Dovolitev za izredno uporabljanje oblastnih cest in dovoznih cest k železniškim postajam (nakladanje materiala, polaganje cevi, p°' stavljanje drogov) daje pristojni organ oblastne samouprave.
§ 49.
Za dnevno ipopravljanje oblastnih cest I. lü II. reda iu za nadzorstvo nad njimi postavijo samouprave potrebno število cestnih nadzornikov iu cestarjev ter predpišejo pravila o njih službenih razmerjih.
Oblastni cestni nadzorniki in cestarji so javni organi; v tem pogledu veljajo zanje isti predpi8’ kakor za državne cestne nadzornike in cestarje.
2.	Okrajni cestni odbori.
a) Sestava.
§ 50.
Kot pomožni organ oblastne samouprave 23 gradnjo in vzdrževanje njenih cest se ustanovi P0 potrebi, ko se predhodno zaslišijo prizadete 0 čine, v vsakem političnem srezu po eden ali vet cestnih odborov.
§ 51.
Okrajni cestni odbor ima 7 do 20 odbornikm ter se izvoli za tri leta. Posle opravlja tudi po pr teku zgoraj omenjenega roka, dokler se ne us * novi novi odbor.
§ 52.
hiti
Za člana okrajnega cestnega odbora m®ie .. izvoljen vsakdo, ki more biti občinski od o
§ 53.
Število odbornikov poedinih cestnih okrajev ^reja pristojni organ oblastne samouprave po velikosti cestnega okraja.
Cestni okraj, ki ima manj nego dvajset tisoč Prebivalcev, mora imeti najmanj sedem odbor-nikov, od dvajset do trideset tisoč prebivalcev najmanj deset, od trideset do štirideset tisoč pre-ivalcev najmanj dvanajst, preko štirideset tisoč Prebivalcev pa najmanj petnajst odbornikov.
§ 54.
Porazdelitev odbornikov (ki se volijo v okrajni cestni odbor) med poedine občine cestnega okraja 'rši pristojni organ oblastne samouprave glede j*a velikost občine, na davčno moč, na število prebivalcev in na prometne razmere. V občinah, ki imajo nad tri tisoč prebivalcev, se mora odrediti vsaj po en odbornik.
Clane okrajnih cestnih odborov volijo občinski biibori. V ta namen sme pristojni organ oblastne samouprave združiti več manjših občin.
b) Pristojnost in nadzorstvo.
§ 60.
Okrajni cestni odbor upravlja cestni prispevek in pazi na to, da se pokrivajo stroški za gradnjo in vzdrževanje oblastnih cest. Skrbi za plačevanje obresti in odplačevanje dolgov.
§ 61.
Okrajni cestni odbor:
1.	) sodeluje pri vzdrževanju oblastnih cest po navodilih pristojnega organa oblastne samouprave;
2.	) vrši nadzorstvo nad gradnjo in vzdrževanjem občinskih cest;
3.	) sklepa o podpori za občinske ceste;
4.	) posreduje v sporih, ki se nanašajo na občinske ceste;
5.	) opravlja vse potrebne posle na zahtevo pristojnega organa oblastne samouprave;
6.	) sestavlja proračun cestnega okraja;
7.	) sklepa o okrajni dokladi;
8.	) zaključuje letni račun.
posla one člane okrajnega cestnega odbora, pa tudi načelnike same, ki prekršijo v večji meri zakon ter zanemarjajo svoje dolžnosti, kakor tudi razpustiti ves okrajni cestni odbor.
§ 66.
Glede upravljanja imovine cestnega okraja, sej okrajnega cestnega odbora, predsedovanja, sklepanja, sejnih zapisnikov, razglašanja sklepov in temu podobnega je treba postopati po predpisu, ki velja za občinske odbore.
Vsi pravni akti in vse pogodbe, ki jih izda okrajni cestni odbor, morajo imeti podpis načelnikov in podpisa dveh odbornikov. Za pravne akte in pogodbe glede pravnih poslov, ki se nanašajo na odsvajanje, zastavljanje in trajno obre-menjanje imovine cestnih okrajev, na posojila in jamstva, je potrebna odobritev pristojnega organa oblastne samouprave.
3.	Občinska uprava cest § 67.
§ 55.
Pristojni organ oblastne samouprave sme imenovati v vsakem okrajnem cestnem odboru poleg '^voljenih odbornikov še največ tri odbornike, ki So opravljali slične posle in ki bi mogli koristno služiti tej ustanovi.
§ 56.
Okrajni cestni odbor izvoli v prvi seji izmed sebe načelnika okrajnega cestnega odbora. To 'olitev vodi odbornik, ki je po letih najstarejši.
Oa je volitev veljavna, je treba prisotnosti najmanj treh četrtin vseh odbornikov in absolutne 'ečine glasov vseh prisotnih odbornikov.
Ce zbog nezadostne udeležbe odbornikov ni mo-8oče izvoliti načelnika, se mora izvršiti v 14 dneh nova volitev načelnikova, ne glede na število prisotnih članov.
Volitev je tajna z glasovnicami.
Če se pri glasovanju ne doseže absolutna večina, je treba takoj pristopiti k ožji volitvi.
Če se dobita pri ožji volitvi enaki števili glasov, se izvrši volitev z žrebanjem.
Ko je izvoljen načelnik, se izvoli njegov namestnik. Za to volitev veljajo iste odredbe, ki veljajo za volitev načelnikovo. •
Pritožbe zoper to volitev se morajo vložiti v l'i dneh od diie volitve pri pristojnem organu °blastne samouprave.
§ 57.
Če kdo izmed članov odbora umre, če izstopi m odbora ali če je trajno zadržan, opravljati odbor-niško dolžnost, mora okrajni cestni odbor to nakaniti pristojnemu organu oblastne samouprave, ai ravna nadalje po zakonu.
§ 58.
Sedež okrajnega cestnega odbora je praviloma Sedež načelnikov; vendar pa sme odrediti pristojni ^an oblastne samouprave, ko je zaslišal ta odbor, 'udi drug kraj.
§ 59.
Člani okrajnega cestnega odbora opravljajo Posle praviloma brezplačno.
Onim odbornikom, katerih stanovališče je nad sli|-i kilometre daleč od sedeža okrajnega cestnega izbora, se sme priznati za one dni, ko so prisostvovali sejam okrajnega cestnega odbora, od-sl<0dnina za potne stroške in prehrano iz denarnih Sredstev cestnega okraja, in sicer v obliki dnev-ki ji odredi višino okrajni cestni odbor in jo odobri pristojni organ oblastne samouprave.
Načelniki okrajnih cestnih odborov imajo za ®dno opravljanje svojih poslov nagrado od 15 do ' 6 dinarjev, odborniki pa od 5 do 10 dinarjev na eto po kilometru oblastnih cest, ki jih vzdržujejo, Poleg tega pa posebno odškodnino za izredne posle Zven svojega okraja, opravljene po naročilu ali z naknadno odobritvijo pristojnega organa oblastne amouprave, odnosno načelnika okrajnega čestoga odbora.
Višino to nagrade in odškodnine odreja pri-.0'ln' organ oblastne samouprave na predlog 'Krajnega cestnega odbora.
Noben član okrajnega cestnega odbora ne sme r e vzeti v svojem okraju gradnje ali dobave za Potrebe samoupravnih cest, dokler traja njegovo • Uzbovanje. V neizogibnih primerih sme dati pri-s ojni organ oblastne samouprave izjemno dovolitev.
§ 62.
Proračun dohodkov in razhodkov cestnega okraja za nastopno leto mora skleniti okrajni cestni odbor najkesneje v dveh mesecih pred začetkom omenjenega leta.
Račun dohodkov in razhodkov iz minulega leta se mora zaključiti v dveh mesecih po preteku proračunskega leta.
Preden se vzameta v pretres letni proračun in račun, morata biti najmanj 14 dni javno razgrnjena na vpogled v vsaki občini cestnega okraja. Pripombe in nedostatki, ki se navedejo, se vzamejo v poštev ob pretresu.
Točna doba, t. j. od katerega do katerega dne bosta letni proračun in račun javno razgrnjena pri dotičnem občinskem uradu (sudu), se mora razglasiti o pravem času po vseh občinah cestnega okraja na krajevno običajni način.
§ 63.
Proračun dohodkov in razhodkov cestnega okraja se mora predložiti pristojnemu organu oblastne samouprave najdlje 14 dni po zaključku.
Izpričani letni račun s priloženim poročilom o i eventualnih izpremembah v imovini se mora pred- i ložiti pristojnemu oblastnemu organu v pregled i najpozneje v enem mesecu od dne, ko ga je pre-! tresel in rešil okrajni cestni odbor.
§ 64.
Načelnik okrajnega cestnega odbora ali, če je zadržan, njegov namestnik, je izvrševalni organ okrajnega cestnega odbora.
Kot tak nadzira in vodi vse posle okrajnega cestnega odbora.
Porazdeljuje odbornike na poedine dele cest, za katere skrbe.
Odborniki ga morajo podpirati v tem poslu ter izvrševati prejeta naročila.
Načelnik zastopa okrajni cestni odbor v vseh poslih.
Načelnik mora sestaviti proračun in položiti letni račun, ki mora biti izpričan s prilogami. Eno in drugo mora pravočasno predložiti okrajnemu cestnemu odboru (§ 62.). Izposlovati mora pri pristojni finančni upravi vse, česar je treba zaradi pobiranja okrajne cestne doklade, ter voditi izplačila. Če pa se poveri voditev blagajne načelniku, mora sprejeti to dolžnost pod nadzorstvom in s skupno odgovornostjo enega odbornika.
Načelniku je dolžnost, točno izvrševati naročila pristojnega organa oblastne samouprave v stvareh, ki se nanašajo na ceste, ter mu poročati o vseh važnejših dogodkih v zvezi z vzdrževanjem cest v tehničnem in gospodarskem pogledu.
Po izvršeni novi volitvi okrajnega cestnega odbora mora izročiti odstopajoči načelnik, če je vodil blagajno, z onim članom okrajnega cestnega odbora, ki je imel skupno z načelnikom ključ od blagajne, novemu načelniku vse akte, ki se nanašajo na cestno upravo, potem račune, blagajno in ostali inventar cestne uprave vpričo enega člana novega odbora v osmih dneh od dne, ko se je novi odbor konstituiral. O izročitvi, odnosno prevzemu, se mora sestaviti zapisnik. Prepis zapisnika se mora izročiti bivšemu načelniku.
§ 65.
Na predlog pristojnega organa oblastne samo-1	* Uradni list z dne 13. decembra 1927., št. 484/
uprave ima veliki župan pravico, odstraniti od i /123.
Gradnja in vzdrževanje občinskih cest spada v pristojnost občin. Občinska uprava daje odobritev za izredno uporabljanje občinskih cest (§48.).
Trase novih občinskih cest odobrava pristojni organ oblastne samouprave.
Pristojni organ oblastne samouprave sme odrediti, da se izvrše nujna popravila občinskih cest, in sme, če bi bilo potrebno, ukreniti, česar je treba za popravilo občinskih cest.
V.	d e 1.
Državno nadzorstvo nad samoupravnimi
cestami.
§ 68.
Državna upravna (policijska in gradbena) ob-lastva morajo paziti na to, da se vzdržujejo samoupravne ceste v dobrem stanju.
Če se zaslede na cesti nepravilnosti, ki ovirajo promet, morajo zahtevati državna oblastva njih popravilo od pristojnega samoupravnega organa.
VI.	del.
Pritožbe.
§ 69.
Za vlaganje pritožb zoper odločbe samoupravnih oblastev po tem zakonu velja rok 14 dni po priobčitvi odločbe.
VII.	del.
Prehodne odredbe.
§ 70.
Razdelitev obstoječih oblastnih cest izvrši minister za gradbe po § 3. tega zakona na podstavi člena 38. uredbe o prenosu poslov na oblastne samouprave («Službene Novine» z dne 26. novembra 1927., št. 269/LXXII*). Isto velja za vse one bivše državne ceste, ki niso navedene ,v § 5. zakona o državnih cestah.
Razdelitev obstoječih občinskih cest izvrši na predlog občin pristojni organ oblastne samouprave.
§ 71.
Zaradi izgradnje najpotrebnejših cest v oblastih, ki jim v veliki meri nedostaja javnih cest, določi minister za gradbe, ko je zaslišal pristojnega organa oblastne samouprave, program dela za največ pet let vnaprej in odredi, katera dela iz tega programa naj se izvrše ,v poedinih letih.
Če bi se dela, določena za poedina leta, ne izvršila brez tehtnih razlogov, sme odrediti minister za gradbe, da se izvrše ta dela v nastopnem letu z uporabo ljudskega dela pod njegovim nadzorstvom. V tem primeru se sme zvišati dolžnost dela, odnosno odkupa, za polovico največje mere.
Prav tako morajo izgraditi občine, ki nimajo najpotrebnejših cest I. reda, te ceste ,v nastopnih petih letih po programu, ki ga določi najdlje do konca leta 1929. po njih zaslišanju pristojni organ oblastne samouprave.
Če katera občina ne bi izvršila svojega letnega programa brez tehtnih razlogov, ravna pristojni organ oblastne samouprave analogno predpisu prvega odstavka tega paragrafa.
Če ne stori tega tako, da bi se mogla začeti dela o pravem času, izda potrebne naredbe pristojna gradbena direkcija.
Če je oblast izgradila svoje ceste ali če vzdržuje svoje obstoječe ceste v pravilnem stanju iz rednih sredstev, jo sme minister za gradbe na njeno prošnjo oprostiti uporabe ljudskega dela.
§ 72.
Kjer obstoje sreske samouprave,* prevzemajo okrajni cestni odbori, ustanovljeni po tem zakonu, do nove organizacije sreske samouprave tudi vse ostale posle iz dosedanje pristojnosti teh samouprav.
Isto velja za okrajne cestne odbore, katerih konstituiranje je že odrejeno po obstoječih predpisih.
Izvoljeni cestni odbori ostanejo v svoji funkciji, dokler ne poteče rok, za katerega so izvoljeni.
§ 73.
Če okrajnih cestnih odborov ni, jih je treba ustanoviti po tem zakonu najdlje do dne 1. septembra t. 1.
VIII.	del.
Končne odredbe.
§ 74.
Pristojni organi oblastne samouprave predpišejo tudi drugo, česar je treba za izvrševanje tega zakona.
§ 75.
Ko stopi ta zakon v veljavo, se razveljavijo vsi zakoni in vse uredbe, kar jih je veljalo doslej za samoupravne ceste, kakor tudi vsi ostali predpisi, ki nasprotujejo odredbam tega zakona.
§ 76.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi čez mesec dni po razglasitvi v «Službenih Novinahx
Pristojni organ oblastne samouprave dodeli okrajnim cestnim odborom iz odobrenega pro-računa, in sicer iz partije za vzdrževanje oblastnih cest za to leto, ustrezne vsote sorazmerno z dolžino in stanjem oblastnih cest v dotičnem cestnem okraju.
Uporaba ljudskega dela v tem letu se ukoristi letos v 50 % maksimuma, določenega z zakonom (§ 41.)
V Beogradu, dne 8. maja 1929.
Minister za gradbe: St. B. Savković s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškic s. r.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
248.
Na podstavi drugega odstavka člena 5. v zakonu o ureditvi vrhovne državne uprave z dne 31. marca 1929. in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta predpisujem to-le
na odsek za območje vrhovnega sodišča v Sarajevu (tretji odsek);
na odsek za območje višjih deželnih sodišč V Ljubljani in Splitu (četrti odsek);
na odsek za območje apelacijskoga sodišča v Novem Sadu (peti odsek).
Ministrov kabinet sprejema vloge, pritožbe in vso ostalo službeno pošto, poslano ministru samemu; odpravlja vso ministrovo rezervatno službeno korespondenco; vodi zaupni arhiv; vrši službo glede ministrovega službenega razmerja proti ostalim ministrstvom in njih uradom; opravlja vse ostale posle, ki mu jih daje minister v delo.
Odseki za območje apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici, banskega stola v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu, višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu kakor tudi apelacijskega sodišča v Novem Sadu vodijo, vsak po svoji teritorialni pristojnosti, vse upravne in personalne posle sodišč (rednih in šerijatskih) in državnih tožilstev, kolikor ne spadajo ti posli v pristojnost IV. oddelka; vodijo seznamek kandidatov za mesta sodnikov, državnih tožilcev in za ostala mesta v resortu ministrstva pravde, kolikor ne spadajo ta mesta v pristojnost IV. oddelka; vodijo vrhovno nadzorstvo nad upravo sodišč in državnih tožilstev, bodisi po sodnih inšpektorjih, bodisi po podrejenih starejšinah; vrše disciplinske poizvedbe glede sodnikov in državnih tožilcev po istih organih; opravljajo posle, ki se nanašajo na odobritev kazenskega postopanja zoper sodnike; opravljajo posle ministrstva pravde po zakonih o advokatih in notarjih (javnih belež-nikih) kakor tudi o sodnih izvršilcih; urejajo in rešujejo poročila o delovanju podrejenih sodišč in drugih uradov ter jih pošiljajo po potrebi oddelku zakonodajnemu in za uvajanje zakonov. Vendar pa spadajo vsi spredaj navedeni posli, kolikor se tičejo upravnih sodišč, v pristojnost četrtega odseka.
Personalne in disciplinske posle, ki se nanašajo na osebje ministrstva samega, vodi neposredno načelnik tega oddelka. Načelnik vodi tudi nadzorstvo nad arhivom.
§2.
II. Pravni oddelek se deli:
na civilnopravni odsek (šesti odsek)-
na razdelek (referat) za kazenskopravne posle;!
na razdelek (referat) za mednarodno pravno občevanje.
Civilnopravni odsek oddaja ostalim ministrstvom pravna mnenja in mnenja o njih zakonskih projektih civilnopravnega značaja; vrši posle glede legitimacij in adopcij; posle po zakonu o civilnem zakonu (braku) v Vojvodinj in Medji-murju kakor tudi posle tajništva vrhovnega zakonodajnega sveta, kolikor spadajo vsi ti posli v pristojnost ministrstva pravde.
Referent za kazenskopravne posle oddaja ostalim ministrstvom pravna mnenja in mnenja o njih zakonskih projektih kazenskopravnega značaja; daje navodila državnim tožilcem in nadzira njih ■ delovanje, razen njih delovanja v disciplinskih in upravnih stvareh; zbira in ureja njih poročila o delovanju.
Referent za mednarodno pravno občevanje vrši posle glede ekstradicij kakor tudi ostale posle mednarodne pravne pomoči v civilnopravnih in v kazenskopravnih stvareh.
Posle glede mednarodnih konvencij vrši, kolikor spada to v pristojnost ministrstva pravde, načelnik oddelka sam.
§3.
Uredbo
o ureditvi ministrstva pravde.**
§ L
Delitev oddelkov na odseke in razdelke (referate).
L Obči (sodnoupravni) oddelek se deli:
na ministrov kabinet;
na odsek za območja apelacijskih sodišč V Beogradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici (prvi odsek);
na odsek za območje banskega stola v Zagrebu (drugi odsek);
* V Sloveniji okrajni zastopi.	Op. ur.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 27. maja 1929., št. 122/LI.
III.	Oddelek zakonodajni in za uvajanje zakonov se deli na tede odseke:
na odsek za izdelovanje zakonskih projektov (sedmi odsek);
na odsek za uvajanje zakonov in nadzorstvo nad uporabljanjem zakonov (osmi odsek);
na razdelek (referat) za razglašanje zakonov, urejanje zbornika zakonov in uredb in za knjiži nico.
Odsek za izdelovanje zakonskih projektov pripravlja in izdeluje projekte zakonov, uredb, pravilnikov in naredb v stroki ministrstva pravde ali sam ali pa po posebnih strokovnih komisijah, skrbi za sestavljanje teh komisij in sodeluje z njimi.
Odsek za uvajanje zakonov in za nadzorstvo nad uporabljanjem zakonov daje navodila in tolmačenja za uporabljanje novih zakonov, uredb, pravilnikov in naredb; organizira strokovna predavanja ter jih vodi; skrbi za to, da se odpošiljajo
poedine osebe k sodiščem v državi ali v inozemstvu proučevat novo postopanje in njih uporabljanje; vrši neposredno po sodnih inšpektorjih nadzorstvo nad uporabljanjem zakonov; skrbi za odpravljanje neenakega uporabljanja zakonov; naposled zbira in ureja statistične podatke o delovanju sodišč v civilnopravnih in kazenskopravnih stvareh ter sodeluje v tem pogledu z občo državno statistiko.
Referent za proučevanje zakonov, za urejanje zbornika zakonov in uredb in za knjižnico vrši posle, ki se nanašajo na razglašanje zakonov in uredb in na ostale službene izdaje ministrstva pravde, zlasti na zbirke odločb najvišjih sodišč; oskrbuje knjižnico ministrstva pravde in vodi administrativne posle tega oddelka; čuva državni pečat in originale zakonom.
§4.
IV.	Oddelek za kazenske in podobne zavode in ekonomsko-račun-s k i se deli na te-le odseke:
na odsek za kazenske za,vode (deveti odsek); na odsek za zavode, podobne kazenskim zavodom (deseti odsek);
na ekonomsko-računski odsek (enajsti odsek). Odsek za kazenske zavode vrši vse administrativne in ekonomske posle, ki se nanašajo na kazenske zavode in na sodne zapore; vrši nadzorstvo nad delovanjem teh zavodov in zaporov ter jih po potrebi pregleduje; vodi personalne in disciplinske posle glede osebja teh zavodov; skrbi za strokovno izobrazbo tega osebja s predavanji i. dr.; pripravlja odločbe o pogojnem odpustu in o pomilostitvah.
Odsek za zavode, podobne kazenskim zavodom, vrši glede zavodov za vzgajanje in poboljševanje in zavodov za izvrševanje očuvalnih odredb vse posle, ki jih vrši glede kazenskih zavodov in sodnih zaporov odsek za kazenske zavode.
Ekonomsko-računski odsek vrši posle za sestavljanje proračuna ministrstva pravde, za nove in naknadne kredite; skrbi za zidanje, vzdrževanje, popravljanje in zakupovanje zgradb in zemljišč, za nabavljanje pohištva in pisarniških potrebščin za ministrstvo pravde in za vse urade in zavode, podrejene ministrstvu, kolikor ni to izročeno v pristojnost kakega drugega odseka tega oddelka ali podrejenega urada; nadzira vse eko-nomsko-računsko delovanje uradov in zavodov, podrejenih ministrstvu pravde.
V.	Oddelek za vere se deli:
na odsek za pravoslavno vero (dvanajsti odsek);
na odsek za rimsko-katoliško vero (trinajsti odsek);
na odsek za muslimansko vero (štirinajsti odsek);
na odsek za ostale vere (petnajsti odsek).
Ti odseki sestavljajo in pripravljajo, vsak za dotično vero, odločbe glede versko-političnih poslov; vrše nadzorstvo nad versko-političnim delovanjem dotičnih ver, kolikor spada to nadzorstvo v pristojnost ministrstva pravde; vrše nadzorstvo nad delovanjem duhovnih sodišč in nad matičnimi posli verskih funkcionarjev; urejajo interkonfesio-nalna razmerja in nadzirajo občevanje z verskimi napravami v inozemstvu; vrše vse personalne posle verskih funkcionarjev, kolikor spadajo v pristojnost ministrstva pravde, in upravljajo dotacije, odrejene za poedine verske organizacije.
§ 5.
Vrste in število položajev.
Ministrstvo pravde ima:
5 načelnikov,
5	sodnih inšpektorjev,
9 inšpektorjev (administrativnih),
7 tajnikov (L kategorije),
2 pisarja (L kategorije),
7 pomožnih tajnikov (II. kategorije),
15 pomožnih pisarjev (II. kategorije),
1 šefa računovodstva,
4 knjigoivodje,
1 šefa arhiva,
4 arhivske uradnike,
1 ekonoma,
9 zvaničnikov (razvrščenih po uradniškem z-’ konu),
27 zvaničnikov-dnevničarjev,
14 služiteljev (razvrščenih po uradniškem z. konu),
6	služiteljev-dnevničarjev.
§ 6.
Kvalifikacija osebja.
Načelniki, inšpektorji in tajniki ministrstva pravde, razen onih v oddelku za ,vere, morajo imeti sodniški izpit, pisarji, razen onih v oddelku za vere, pa morajo biti diplomirani pravniki. Načelniki, inšpektorji, tajniki in pisarji oddelka za vere morajo imeti diplomo kake fakultete. Vsi, razen pisarjev, morajo imeti ali sodniški izpit ali pa državni strokovni izpit ministrstva za notranje Posle ali ministrstva za prosveto.
Pomožni tajniki in pisarji morajo imeti srednjo šolo ali državno trgovinsko akademijo, tajniki pa poleg tega državni strokovni izpit, ki je predpisan zanje v ministrstvu pravde. Ekonomsko-računski uradniki morajo imeti enako šolsko izobrazbo kakor pomožni tajniki in pisarji, za nadaljnje napredovanje pa državni strokovni izpit, ki je v ministrstvu za finance predpisan za take uradnike. Arhivski uradniki kakor tudi zvaničniki in slu-šitelji morajo imeti občo izobrazbo, predpisano z uradniškim zakonom za to vrsto uslužbencev, arhivski pa poleg tega državni strokovni izpit, predpisan zanje v ministrstvu pravde.
Uradniki ministrstva pravde, ki se na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, že zatečejo v službi ministrstva pravde, obdrže položaje, na katerih se otečejo, najsi nimajo za te položaje kvalifikacije, Predpisane s to uredbo.
§7.
Razpored osebja in dela.
Minister pravde odreja s svojo naredbo, kdo načeluj poedinim oddelkom in odsekom, razporeja ustalo osebje ministrstva po poedinih oddelkih in °dsekih ter odreja, kdo podpisuj akte, ki jih ni Pridržal za svoj podpis.
§ 8.
Končna odredba.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinahx Takrat prestanejo veljati uredba z dne 14. decembra 1919., št. 26.241. o ustroju ministrstva pravde* in uredba z dne 31. julija 1919. o začasnem ustroju ministrstva za vere** kakor tudi ostali predpisi, ki nasprotujejo predpisom te uredbe.
V Beogradu, dne 20. maja 1929.; št. 39.860.
Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
* Uradni list z dne 9. januarja 1920, št. 13/3.
** Uradni list z dne 3. septembra 1919., št 628/141.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
p^ds. 236/4/29—1.	3—3
Razpis.
Odda semestopisarniškegauradnika v II. a.li III. kategoriji pri okrajnem sodišču v Radovljici; obenem se oddado vsa mosta pi-s a r n i š k i h uradnikov, ki se izpraznijo tekom razpisa ali zaradi njega.
Svojeročno spisane, pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj, vlože prosilci po službeni poti najresneje do dne
2 5. junija 192 9.
I,ri podpisanem predsedništvu.
Piedsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 31. maja 1929.
S 9/28—15.	1089
Odprava konkurza.
Prezadolženka: R e i t z Marija na Mimi.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. 8 9/28—1 o imovini te prezadolženike, je po § 139. h- r. odpravljen, kor jo bila vsa masa razdeljena.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 3. junija 1929.
8 7/29—2.	1090
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini zapuščine 90 Vinkšiiju Francetu, neregistriilaneim trgovcu v Gradcu št. 47 (Bela krajina).
Konkurzni komisar: dr. Sirko Ivan. starejšina okrajnega sodišča v Metliki.
Upravniki mase: Mazelle Julij, veleposestnik v Gradcu.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Metliki dne 2 2. junija 1929. ob desetih. Oglasi tv oni rok do dne 9. julija 1929. Ugotovitveni narok pri istem sodišču dno 2 3. julija 1929. ob desetih.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 6. junija 1929.
C 202/29—1.	1092
Oklic.
Firma M. Grundner, trgovina v Zrečah, ki jo zastopa dr. Prus Anton, odvetnik v Konjicah, je vložila zoper Hrena Antona, p. d. Esiha, posestnika v Crešnovi, sodaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 1126 Din s pripadki. _
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 21. junija 192 9. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 4.
Ker je bivališče Hrena Antona neznano, se mu postavlja za skrbnika Fink, Mihael, uradnik v Konjicah.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 5. junija 1929.
C II 128/29—3.	10&5
Oklic.
Firma Medič-Zankl v Ljubljani jo vložila zoper Jovanoviča Pera, trgovca v Vukovaru, tožbo zaradi 601 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se jo določil na dan 11. junija 1929.
ob pol enajstih pri tem sodišču v sobi št. 50.
Ker je sedanje bivališče Jovanoviča Pera neznano, se mu postavlja za skrbnika Rakovec Ivan, soilni uslužbenec v p. v Ljubljani.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek IL,
dne 3. junija 1929.
A 114/23—5.	1058
Poklic dediča neznanega bivališča.
Travnkar Helena, užitkarica v Pišocah, je dne 28. aprila 1923. umrla.
Poslednja volja se ni našla.
Zapustničin sin Travnkar Ivan, ki je vpošteven kot dedič, čigar bivališče pa sodišču ni znano, se pozivlje, naj se zglasi venem 1 e t u od današnjega dne pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z Vašem Avguštinom, kanclistom podpisanega okrajnega sodišča, ki se je postavil odsotnemu dediču za skrbnika.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek I.,
dne 1. junija 1929.
A 254/28—18.	1091 3—1
Poklic dediča neznanega bivališča.
Krumpačnik Helena, rojena Vrankar, posestnica na, Rečici ob Savinji št. 60, je dne 16. decembra 1928. umrla.
Poslednja volja se ni našla.
Zapustničin sin Krumpačnik Anton, čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, naj se zglasi v enem lotu od današnjega dne pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina s Krum-pačnikom Ivanom, posestnikom in tesarjem na Rečici ob Savinji št. 5, ki se je postavil odsotnemu zapustničinomu sinu Krumpačniku Antonu za skrbnika.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L,
dne 6. junija 1929.
A VHI 361/28—13.	1054
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Mavec Franc, kočar v Iški vasi št. 84, je dne 20. aprila 1925. umrl.
Poslednja volja se ni našla.
Odsotna sinova Mavec France in Mavec Herman, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozi vije ta, naj se zglasita v en omletu od današnjega dno pri tem sodišču. Po tem roku se bo obravnavala zapuščina z
ostalimi dediči in s Škuljem Francem, posestnikom in županom v Iški vasi, ki se je postavil odsotnima dedičema za skrbnika.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 28. maja 1929.
A 10/29—14.	1057
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Ging! Jerica, kuharica v Ribnici na Pohorju, je dne 9. decembra 1928. umrla.
Vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, se pozivljejo, naj jih napovedo in dokažejo pri tem sodišču v sobi št. 4 dne 5. j u 1 i j a 1 9 2 9. ob devetih ustno ali pa do tega, dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikako nadaljnje pravice do te zapuščine, če bi zaradi plačila, napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek L,
dne 3. junija 1929.
A 40/29—7.	1047
Poklic neznanih dedičev.
Krajšek Ana, rojena dne 2. marca, 1871. v Št. Danijelu št. 69, srez Slovenj,gradeč, naposled kuharica v Št. Rupertu na Dolenjskem, je dne 2. januarja 1929. umrla, no da bi bila zapustila sporočilo poslednje volje.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja Zupančič Franc, župan v Št. Rupertu na Dolenjskem.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to venem letu od današnjega dne naznaniti sodišču in izkazati svojo dodinsko pravico. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, lc-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Mokronogu, oddelek L,
dne 29. maja 1929.
T 30/29—3.	1094
Amortizacija.
Na prošnjo Lavričeve Jacqueline, trgovke v Ljubljani, Pod trančo št. 2, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih delnic, ki jih je prosilka baje izgubila: 25 delnic Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani, št. 28.801 do 28.825 po 100 Din, ki se glase na prinosnika.
Imetnik teh delnic so pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v enem letu od dne razglasitve tega edikta, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da so delnice brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 21. maja 1929.
E 202/29—10.	1936
Dražbeni oklic.
Dno 3. julija 1 929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stari grad, vi. št. 90 (stavbišče s hišo in gospodarskimi poslopji, 2 vinograda, 8 njiv, 8 travnikov, 5 gozdov in 6 pašnikov).
Cenilna vrednost: 59.890 Din; vrednost priteklin-1609 Din; najmanjši ponudek; 39.927 Din.
Prodajalo se bo tudi po posameznih parcelnih skupinah.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi s© ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 26. maja 1929.
E 947/28—5.	999
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. junija 1 929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sohi st. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gornja Bistrica, vi. št. 547, 548, 549, 878 (hiša, dvor in vrt) in 964.
Cenilna vrednost: 32.300 Din: najmanjši ponudek: 21.562 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-
četkom dražbe, sicer bi se ne mogle vefi uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 22. maja 1929.
E 117/29—6.	1099
Dražbeni oklic.
Dne 4. j u 1 i j a 19 2 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolnja Lendava, vi. št. 106 (hiša, dvor, vrt) in vi. št. 1543.
Cenilna vrednost: 33.520 Din; najmanjši ponu-dok: 22.348 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek 11.,
dne 1. junija 1929.
E 278/29—8.	1068
Dražbeni oklic.
Dne 8. julija 1 929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolga vas, vi. št. 53(5 (hiša. dvor, vrt).
Cenilna, vrednost: 30.000 Din; vrednost priteklin; 15(5 Din; najmanjši ponudek: 15.078 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 1. junija 1929.
E 319/29—6.	1011
Dražbeni oklic.
Dne 3. julija 1 92 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trzin, vi. št. 5(80 (hiša št. 115 z gospodarskim poslopjem in eno parcelo).
Cenilna vrednost: 28.500 Din; najmanjši ponudek: 17.167 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II.,
dne TO. maja 1929.
E 309/29—2.	934
Dražbeni oklic.
Dne 3. j u 1 i j a 1 9 2 9. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Oplotnica, vi. št, 520 in 580.
Cenilna vrednost: 5608 Din 80 p; najmanjši po-nudek: 3739 Din 20 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah,
dne 15. maja 1929.
E 857/28—15.	922
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. junija 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lopaca, vi. št. 178, in zemljiška knjiga Dobrina, vi. št. 311.
Cenilna vrednost: 16.991 Din 50 p (po odbitku preživitnih pravic v vrednosti 2600 Din čista vrednost 14.391 Din 50 p); najmanjši ponudek: 9600 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 3. maja 1929.
Št. 38/1.	1064
Razpis.
Krajevni šolski odbor v Apačah razpisuje gradbena dela za novo šolsko poslopje, sestoječe iz ene učne in treh stanovanskih sob. Načrti, stroškovnik in pogoji za oddajo zgradbe so roflektantom na vpogled pri šolskem upravitelju vsak dan od 8. do 13. ure. Pismene ponudbe, pravilno opremljene in kolkovane in naslovljene na podpisani krajevni šolski odbor, naj se vlože najpozneje do dne 2 3. junija 19 29. do fO. ure (dopoldne) v zaprtih kuvertah pri šolskem upravitelju. Krajevni šolski odbor pa si pridržuje pravico, oddati zgradbo ne glede na nižjo ponudbo tudi drugemu stavbniku.
Krajevni šolski odbor v Apačah,
dne 7. junija 1929.
Razne objave.
Vabilo na V. redni ob2ni zbor,
ki ga bo imela
Jugočeška. Jugoslovansko-češka tekstilna industrija, d. d. v Kranju,
v torek dne 2 5. junija 1 929. ob 11. uri v družbenih prostorih v Kranju z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta.
2.	) Predložitev računskih zaključkov in bilance za poslovno leto 1928.
3.	) Poročilo revizorjev in sklepanje o poročilu upravnega sveta in revizorjev.
4.	) Razdelitev čistega dobička za leto 1928.
5.	) Volitev treh članov upravnega sveta.
6.	) Volitev dveh revizorjev in enega namestnika,
7.	) Slučajnosti.	109^
* * *
Po § 14. družbenih pravil imajo glasovalno pra' vico oni delničarji, ki so položili pri družbeni blagajni v Kranju šest dni pred zborovanjem vsaj deset delnic z nezapadlimi kuponi vred. Delničarji glasujejo lahko po § 18. družbenih pravil ali osebno ali pa po pooblaščencu. Posest desetih delnic daje pravico do enega glasu (§ 16. družbenih pravil).
Upravni svet.
1060 3-2	Objava.
Podjetje Javno skladišče in prevozna družba, d. d. v Celju, je sklenilo na občnem zboru z dne 5. marca 1929., znižati delniško glavnico od 1,500.000 Din na 889.800 Din.
Vsi upniki, ki imajo, terjatve do tega podjetja, naj jih priglase v 14 dneh.
V Celju, dne 5.junija 1929.
Upravni svet.
i0S8	Objava.
V	noči od dne 6. na dan 7. junija 1929. se je izvršil vlom v stavbno pisarno podpisanega podjetja. Pri tej priliki so bile med drugim ukradene: okrogla štampiljka z državnim grbom na sredi in z napisom: «Ing. Viktor J. Accetto oblastveno pooblaščeni i”' ženir Maribor» s tremi zvezdicami, katerih ena večja — stoji nad črko «i» v besedi «Maribor», dv0 — manjši — pa ob začetku in koncu besede «Maribor», nadalje tri podolgovate štampiljke z bosedih-«Stavbeno podjetje Accetto in drugovi, družba z o. z., Maribor», «Pečarsko podjetje Kalmus in drugi» in «Ing. Viktor Accetto civilno avtorizirani inženir»-
Te štampiljke se proglašajo za neveljavne.
V	Mariboru, dne 7. junija 1929.
Stavbeno podjetje Accetto in drugovi, družba z o. z-
1087	Objava.
Izgubil sem izpričevalo L razreda državno {P311 nazije v Mariboru iz šolskega leta 1923./1924. Proglašam ga za neveljavno.
Rakuša Janko s. r.,
organist v Svetinjah (pošta Ivanjkovci)-
E 58/29—5.	1000
Dražbeni oklic.
Na predlog Malalana Karla bo dne 27. juni j a 1 9 2 9. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 2 na podstavi odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Ana, vi. št. 175, gozd, cenilna vrednost 105.000 Din; najmanjši ponudek: 70.000 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Tržiču,
dne 24. aprila 1929.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Št. 319/prez/29.	3—3
Razpis.
Na juridični fakulteti v Ljubljani se razpisujeta:
1.	) mesto docenta ali izrednega ali rednega profesorja za pravno zgodovino (historijo) južnih Slovanov;
2.	) mesto docenta ali izrednega ali rednega profesorja za javno, v prvi vrsti za državno in meddržavno pravo.
Prosilci za te mesti naj vlože pravilno opremljene in kolkovane prošnje, ki naj se jim dodado Curriculum vitae in znanstveni spisi, in sicer prosilci za mesto pod 1.) do dne 9. julija 1929., prosilci za mesto pod 2.) pa do dne 31. decembra 192 9. pri podpisanem rektoratu.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, dne 25. maja 1929.
Rektor: Vidmar s. r.
1086 Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Delniška trgovska in industrijska družba Hartner v Murski Soboti
dne 2 6. junija 1 92 9. ob 17. uri v svojih družbenih prostorih.
Dnevni red:
1.	) Ugotovitev skleipčnosti, imenovanje skrutina-torjev in zapisnikarja.
2.	) Poročilo upravnega sveta.
3.	) Predložitev računskih sklepov za leto 1928.
4.	) Absolutorij upravnemu svetu in preglednikom računov.
5.	) Volitev preglednikov.
6.	) Slučajnosti.	Upravni svet.
Po § 17. družbenih pravil upravičuje posest desetih delnic do enega glasu. Vsak delničar, ki hoče glasovati na občnem zboru, mora založiti potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred polnih šest dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni.
Št, 24/1929.	.	1085
Objava.
Delniška družba Dolenjske železnice objavlja, da se je vršilo dne 1. junija 1929. vpričo notarja XXXVI. redno žrebanje družbenih 4%nih prioritetnih obveznic iz leta 1892.
Izžrebale so se te-le številke: 1008, 562, 38, 978, 909, 1281. 638, 1249, 702, 1193, 784, 1060, 134 in 1166.
Obveznice teh številk bo vnovčevala Kranjska hranilnica v Ljubljani izza dne 1. decembra 1929. S tem dnem prestane vsako obrestovanje teh ob-voznic
Upravni svet Dolenjskih železnic.
Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik:
Ambrožič Miroslav v Ljubljani.