List 4. spodarske y obrtniške Tečaj XXXI. ___• _.........-jí*. t '1* « ÍA'1 narodne Ishajajo vaako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane po poSti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., j i celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 40 kr pol 2 gold Četrtleta 1 gold.; posilj četrt 1 gold. 30 kr Ljubljani y sredo 22. januarija 1873. O b s 9 g : Poduk našim gospodarjem, ki hočejo govejo živino na kak sejm gnati Poduk , kako naj se ravná z živino t ne zbolí. in kaj naj storí gospodar, kedar mu zbolí. (Konec.) želnem zboru lánském Klic po znižani ceni solí da Obravnava kmetijskih šol na Kranjskem v de- Slovensko alovstvo Mnogovrstne novice. Naši dop Kaj imamo pričakovati od volilne reforme? Novićar Gospodarske stvari Poduk našim gospodarjem 9 ki hočejo govejo živino na kak sejm gnati. C. kr. deželna vlada je v „Oglasniku" zadnjih „Novic" oklieala, da sejmi, ki so bili zarad kužne gob- čnice in parkeljnice prepovedani, vprihodnje smejo biti, ki se mejijo s okrajih na Dolenskem in Notranjskem, Hrvaško in ReŠko, kjer imajo tursko govejo kugo. Će tudi je prepoved sejmov nadloga velika mnogim gospodarjem , ki bi radi živino prodali in za-njo skupili denarja, ki ga na vse strani potrebujejo y 6 venaar prepoved sejmov v ta^ih nevarnih časi kakor so sedanji zavoljo turške kuge, velika pripomoć za obrambo kuge, kajti če le ena kužna živina pride na sejm, jo lahko zatrosi na drugo živino, in tako gre po njej bolezen na vse kraje, kamor se žene kup-ljena^pa na sejmu okužena živina. e tudi so proti Hrvaškemu in Reski okrajini ne-varne meje zdaj zaprte, da ne sme živina iz Hrvaškega ali Reške okraj ne nam y vendar postava od 29. julija 1868. Še ukazuje nekaj druzega, in to so spriČala, da je živina zdrava, ali tako imenovane „živin s ke mora pôse a Vsaka goveja živina, naj je kjer koli na sejm gredé imeti tak pôs y Kakosni pa Listi so ti „posi"? so , ki jih je vlada dala natisniti, da županom ni treba posebnih tacih spričal pisati; ampak da se kar na-nje zapiše, kar glava tacega lista kaže. Tak pôs y kterega ni treba štempljati y daje in ležna reč »tave ne Za župane in lastnike živine so ti pôsi res nad biti moraj po 15 samo pri nas y ampak po gon omenj po h deželah e ne bi gospodar, ki svojo živino žene na sejm oskrbel s takim pôsom, sam si je kriv y se sejm v ne Ljublj 3m el na 7 ; Kranj ali kam drugam, pa ej m če pride na posa dobij Zato je treba privaditi se tudi te novine. al ne povsod, in sicer so prepovedani še v tistih j tiskane pose po tiskarnici. *) kr v Ljublj v Žup Eg am Poduk 9 kako naj se ravná z živino 9 da ne zbolí, in kaj naj storí gospodar, kedar mu zbolí. (Konec.) Kaj ima gospodar živine o živinski kugi sploh storiti. t e gospodar že ne sme nobene bolezni pri svoji živini v nemar puščati, tem veče pazljivosti mu je pa ri tako imenovanih kugah treba, to je, pri boleznih, tere ob enem času več ali vso živino enega kraja na-padejo in dostikrat tudi Čisto pokončajo. Kuge se naredé: Iz škodljivosti, ktere so daleč razširjene ali iz kakosti in lege kakega kraja izvirajo ; teh se te živina ne more ogniti. Take škodljivosti so, postavimo: pomanjkanje krme ali vode za pijačo , slaba krma ali voda, slabo vreme itd. Nektere kuge, ktere se tako iz-cimijo, morejo tudi nalezljive biti, to je, iz njih se o bolezni neki kužni strup izcimi, kteri tiči v krvi, scanju y blatu y potu in v sapi in na popolnoma zdrava podpise župan, in če je kak živinozdravnik v bolezen narediti more. živinceta enacega plemena prestopi in potem ravno tako tÍ8tem kraji, ki je živino ogledal, naj ga tudi pod piše on. Na takém posu stojí imé in stanovanje lastnika, imé in stanovanje gonja ča (če gospodar sam živine lezen v gob eu Take kuge so, postavimo in na smrkelj itd. parkljih, črnica ali y bo- vrančni prisad Kuge se pa tudi naredé ne zene na sejm) popis živine (to je: ali je vol, te- líca, krava itd., kakošne barvě je in če ima kakošna posebna znamenja), da se ne more kaka druga živina 2. samo po okuženji, ktero se ne izcimi pri nas mgm m Mtfta WÊm u y ampak se po živini iz tujih dežel zanese y žene. namesto te vriniti, in pa kraj, kamor se živina e gospodar več goved žene na sejm, se na en list za-išejo vsa. Zdolej pa potrdi župan s svojim podpisom, a je živino zdravo videi in da ne tam ne v okolici tistega kraja ni nobene kužne bolezni. domá ktere ga domaća živina dobi, a potem se vedno dalje in dalje razširja. Take kuge se imenujejo nalez- ljive kuge, kakor je, postavimo, turkšagoveja kuga. Nalezljiva bolezen se razširja tako da Tak pôs pa ima veljavo za dni. lastnik ni prodal in jo žene po preteklih e živine dneh bolna živina pride z zdravo v dotiko ali na paši in v hlevu, ali pa da zahaja na take kraje, kjer je pred bolna živina bila m drug sejm, more župan jl _ __à * f7 ta pos ; pa spet za , če je dni. na živina zdrava, podaljšati kjer so se ostanki klaje, ali blato, Ker so taka spriČala po postavi od 29. julija 1868. pređpi-sana za vse dežele, zato utegne županom tudi drugih slovenskih dežel to naznanilo ugodno biti. scavnica, sline, smrkelj bolne živine ostali. Včasih tuđi ni treba, da se bolna živina zdrave dotakne, kajti kužnost dostikrat tiči v potu in v sapi, ktero bolna živina sope, in jo potem ve ter dostikrat precej dalec zanese. Kužne bolezni ne zanesó samo živa bolna ži-vinčeta sama, tudi z njihovim mesom, kožami, z rogovi in parklji, potem z dlako, kožuhovino itd. jo utegnejo ljudje zatrositi, kteri so imeli z bolno živino opraviti. Ob v ar o v an je živine, da se ne okuži. Ker se prave nalezljive kuge v naših krajih nikoli same ne izcimijo, temuć se vselej zatrosijo, more pre-vidni gospodar svojo živino tacih bolezni gotovo in popolnoma obvarovati, ée jo skrbno varuje, da z bolno živino v dotiko ne pride. Ker mu pa dostikrat neznano ostane , da je blizo njega kje kaka okužena živina, in ker so, kakor je bilo že rečeno, tudi mnogotere kuge nalezljive, ktere se v deželi izcimijo, zavoljo kterih tudi njegova živina zboleti utegne, terja previdnost, da se umni kraetovalec tudi ob času, ko ni nič znano, da je blizo kje kaka kuga, vseh okolišČin ogiblje, ktere bi utegnile zatrošenje kužne bolezni olaj-šati. Vselej bo tedaj svoj hlev tujim ljudém zap irai, zlasti takim, kteri imajo sploh z živino opraviti, kakor mesarjem, pastirjem, konjačem, kupcem volne, strojar-jem itd.; tudi on sam ne bo nikoli pri tuji bolni živini stikal, temuc tudi svojim poslom mora to prepo-vedati. Novo dokupIjene živine ne sme koj v hlev med svojo živino djati ; skozi 10 dni jo mora posebej imeti in še le potem jo sme v hlev djati, kedar je popolnoma prepričan, da je zdrava. Ako se soseskina živina skup na pašo goni, mora župan čedniku ostro prepovedati, da ne sme kake tuje živine z domačo f pasti, svoje čede ne blizo tuje goniti in na take kraje ne zahajati, kjer se je tuja živina pasla ali gonila. Novo dokupljenih živinčet čednik ne sme pred na gmajno pustiti, dokler niso 10 dni se oclločena opazovala in za zdrava spoznana bila: vsako bolno živinče inorajo koj iz cede djati in to brez odloga županu naznaniti; on sam pa ne sme nikoli in nikakor bolne živine zdravili. Mesar tistega kraja ne sme svoje klavne živine na soseskino gmajno puščati , pa tudi s svojo domačo živino je ne sme v enem hlevu imeti. Nikdar se ne more dosti priporočati to, gledati na to, da se živina in meso po postavi ogleduje, ker se tu prav dostikrat najprvo spozna, ali je kaka nalezljiva bolezen ali ne med živino, ktero iz raznih krajev kupljeno priganjajo. Tako se vsaj lahko stori, da se take bolezni dalje ne razširjajo. Take previdnosti je tem več treba, če se v kakem kraji ali v njegovi okolici kaka kužna bolezen res začne. Kazni, ktere čakajovsacega, kteri ne spo 1- nuje postav zastran kužnih bolezni. Kazenska postava odločuje v §§. 400. do 402., kakošna kazen čaka vsacega, kteri ne spolnuje tega, kar je zastran živinskih kug zapovedano. Če prav v kakem kraji ali v njegovi soseski nimajo živinske kuge, vendar se mora po tej postavi vselej županu naznaniti, kedar živino kaka notranja bolezen napade. Ako zboli več živinčet, mora se vsa živina enega gospodarja v poseben hlev postaviti, kjer mora posebno strežbo imeti, dokler se ne pokaže, da celih 10 dni nobene bolezni več ni. Bolna živina se z drugo soseskino živino ne sme na pašo goniti. Tišti, kteri zoper to postavo delajo, se kaznujejo z záporo m (arestom) od 1 do 3 mesecev; ako se pa bolezen dalj& razširi in več škode naredi zavoljo tega, ker je bila bolna živina zatajena ali ker se postave ni30 spolno-vale, ima se tišti, kteri je kriv, še enkrat tako dolgo zapreti in po okoliščinah tudi v ostro ječo obsoditi. Taka kazen zadene tudi vsacega, kteri o kakoršni koli bolezni med živino kako bolno živinče zataji zdravniku, kterega gosposka posije, ali pa koj, koje oklicano, daje živinska bolezen, ne spolnuje pred-pisov, kteri so dani zastran crknjene kakor tudi zastran okužene in še zdrave živine ali sploh dani ali se pa posebej dadó, kakor okoliščine nanesejo; dalje zadene taka kazen vsacega, kteri o času živinskih bolezni skrivaj ali očitno bolno živino, meso, mleko, maslo, kože, loj ali karkoli od goveje živine, bodi-si od zdrave ali bolne, od pobite ali crknjene iz sumljivih krajev kupuje, kontrabant ali v neokužene kraje prodaja ali pa za svojo potrebo vozi; potem vsacega, kteri iz oku-ženih krajev, dasiravno je bil opominjan, čez mejo ▼ zdrave kraje živino vozi ali goni, če ta živina potem, ko je bila v posebnem hlevu zaprta, v desetih dneh zboli za boleznijo, ktero ima živina v tistem kraji ; zadnjič vsacega, kteri le kakosne kose (meso ali kaj druzega) goveje živine skrivaj kam prenaša, kteri se spoznajo, da so od skrivaj pobitih živinčet. Ravno tako kazen zadene vsacega župana, kteri kantonski gosposki ne oglasi, da po dvoje ali troje živinčet v enem hlevu ali v enem kraji v enem tednu sploh zboli. Kdor pa prestopi postave zoper tursko gov ej o kugo, tega čakajo oštre kazni do 500 gold, v denarjih in do 4 mesece ječe, pa po-leg mora še povrniti drugim ljudém naklonjeno škodo. Obravnava kmetijskih šol na Rranjskem v deželnem zboru lanskem. V lanskem deželnem zboru je šio za 2 soli ; eni je imé sad je- in vin orej ska šola v Vipavski dolini, drugi kmetijska šola na Dolenskem, ktera ima zraven sadje- in vinoreje obsegati tudi še vse druge razdelke kmetijstva razen gozdarstva , za ktero imamo že solo na Notranjskem. Za vinorejsko solo v Vipavski dolini teče obravnava že 3 leta, ko je grof Lanthieri brezplačno po- nudil grajsčino Slap deželni soli. Začnimo tedaj, da dežela na tanko izvé, danes s poroČilom đeželnega odbora o vino- in sadjerejski soli na Slapu v Vipavski dolini. Poročilo se je glasilo v poglavnih točkah tako-le: „Gospod grof Karol Lanthieri v Vipavi je pri občni skupščini kmetijske družbe v Ljubljani 24. novembra 1869. leta velikodušno izrekel, da svojo v de-želne knjige vpisano grajsčino na Slapu pri Vipavi za ustanovitev sadjerejske in vinorejske šole za Kranjsko deželo zastonj prepusti s tem pristavkom, da mu ozir nje ostane posestvena pravica. V poznejši izjavi od 1. fe-bruarija 1870. leta, ki so jo ž njim vred podpisali g. Franc Kavčič, tadanji predstojnik vipavske kmetijske podružnice, g. dr. Štefan Spazzapan in g. Venceslar Jaeger, grof Lanthieri izreka isto ter se kranjski kmetijski družbi zavezuje ne le grajšcino na Slapu, ampak tudi druga svoja posestva na Šlapu, ki niso grajščini pripisana, za ustanovitev omenjene sadjerejske in vinorejske sole prepustiti na 30 let s pravico vknjiženja, da »e razvidijo pravice , ki se izhajajo iz te izjave. Dokler Predlogi, ki jih je vprt na to poročilo deželni odbor *e bodo vsled šolskega načrta in pravil tega zavoda stavil deželnemu zboru, so bili v prevdarek in poro- dohodki iz pridelkov obračali za nove naprave, .........* " ......~ se gospod grof pravice do njih; čisti dohodek f odpovó to je, dohodke po odbitih stroskih za obdelovanje, ima njemu čilo izročeni finančnemu odseku, ki je v 10. seji stavil med drugimi sledeče predloge: „Na grajščini na Slapu v Vipavski dolini se ustanovi teči še ICUl BC ID potem, nu t w liv H> » , čisti dohodek pa je gosp. grofu vsled lastnega njego- ko več ne bode treba novih naprav; deželna sadjerejska in vinorejska šola. Deželni zastop Kranjski z izrekom srčne zahvale vega razjasnila donesek, ki ostane tudi po obitih zem- sprejme velikodušno ponudbo gosp. grofa Lanthirija Ijiških in hišnih davkih. Ako bi še več treba bilo, íz- vsled njego vega izreka od 1. februarija 1870. leta rekel je gospod grof, da je vselej pripravljen zavezati hoče grajščino na Slapu kakor tudi svoja druga tej se še za več. grajščini nepripisana zeinljišča v občini na Slapu le- Kmalu potem, ko je gospod grof Lanthieri svojo iz žeča, pridržavši si do njih latinsko pravico, za 30 let aamega domoljubja izvirajočo izjavo, grajščino na Slapu prepustiti za deželno sadjerejsko in vinorejsko šolo ; na- prepustiti vinorejski in sadjerejski soii meseca novem- sproti se pa imenovani zastop zavezuje gospodu grofu bra 1869. leta izrekel v občni skupščini c. k. kmetijske Lanthieriju in njegovim dedičem čiste prihodke te graj-družbe, obrnile so se nektere ob či ne Vipavske doline ščine in drugih zemljišč odrajtovati z ono omejitvijo, zagotavljaje doneske iz občinskega premoženja do vis. ki je pogojena v imenovani izreki. c. k. ministerstva za poljedelstvo s prošnjo za državno podporo te šole. Deželni zastop Kranjski edino na grajščini na Slapu še vknjiženo terjavo s 6000 gold, prevzame s cesijo in prepričanji, da je trta Vipavske doline in rav- y ta namen iz kakega zaklada odloči imenovani znesek nanje ž njo jako različno od vinoreje na Dolenskem, proti 5% letnim obrestim brez odštetega dohodninskega ravná in se davka. in da ima Vipavsko vino, ako se trta prav vpelie razumno kletarstvo, po izreku barona Babo-ta Da se po smrti gosp. grofa Karola Lanthierija pred otče znanega izvedenca v vinorejskih stvaréh, veliko določenim časom 30 let grajščina na Slapu in druga poljedelstvo, da šolo iz državne blagajnice podpirati, ako Erihodnost, obljubilo je ministerstvo za oče omenjeno zemljišča ohranijo za omenjeno šolo, zato deželni zastop pooblaščuje deželni odbor, z gosp. grofom Lanthierijem se mu posije popis grajščine na Slapu in predloži tak in namestnim ozirom íidejkomisnim kuratorjem v šte- vilkah doloČiti letni donesek, ki bi se imel namestnim iolski učni nacrt, da ju more potrditi. Vsled tega ministerskega odpisa je c. kr. deželna dedičem plačevati zarabo grajščine na Slapu in drugih vlada na 21. dan februarija 1870. 1. v Ljubljano skli- zemljišč, in potrjenje te pogodbe s pravico vknjiženja eala komisijo na posvet o náčrtu ugodnem Vipavski na omenjeno grajščino dobiti od skrbstvene in fidejko-vinorejski šoli ; pri tem posvetovanji so za podlago bili misne gosposke. T ^J , • r ,--.---J ---i----n ----- načrti drugih manjših vinorejskih sol, na ktere je vis. ministerstvo samo kazalo v ukazu od 3. decembra 1869. ske doline leta. Deželni zastop sprejme zavezo tistih občin Vipav- so se v zapisniku c. kr. okrajnega gla-C. kr. ministerstvo za poljedelstvo ni v ničemur varstva v Postojni 13. januarija 1870. zavezale v 5°/ •---------X %J f f ~ ~ J ^ •• w %J —» ▼ VâJ VIA v T V j Q ugovarjalo od imenovane komisije izdelani in mu pred- oziroma 2% doklade na neposrednje davke plačevati loženi razdelitvi stroškov, ono je pritrdilo tudi za vzdrževanje te šole, ter ob enem tudi dovoljuje učnemu náčrtu ter z vis. ukazom od 1870. leta 3000 gold, ustanovnine in za prihodnjih pet marcija omenjeno doklado na davke. Deželni zbor izreka živo zahvalo si. ministerstvu let (1870. 1874. po 2000 gold, vsakoletne podpore poljedelstva za blagovoljno podporo tej šoli ter jo pri- zagotovilo, pričakovaje, da tudi dežela privoli podporo, poroča tudi v prihodnje njegovi naklonjenosti. za letne ustanove potrebno; vrh tega je gosp. minister Učni náčrt, ki ga je osnovala skupščina izvedencev sam zahvalo izrekel grofu Lanthieri-u, da je v ta in odobrilo visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo, namen tako velikodušno prepusti! svojo graj- kakor tudi v tem náčrtu nasvetovane plače in plačila ščino na Slapu, pa tudi onim občin am Vipavske do- Se potrdijo. line ki so obljubile letno podporo. Mnogo občin Vi- ,, Za ustanovitev 8 ustanov za ubožne in nadepolne pavske doline je namreč v zapisniku, ki ga je predstoj- kranjske kmetijske sinove, vsaka z letnimi 120 gold. r --- ------- J --------------1 tf / O 1 ^J 4X4MIJJU1XV J V IVI/JJlUil JL Là \J ništvo Vipavske občine 1. februarija 1870.^ 1. predložilo Se dotacija privoli iz deželnega kulturnega oziroma de- okrajnemu c. k. glavarstvu v Postojni, pričakovaje, da deželni zbor pritrdi dokladi, zavezalo se za vzdrževanje želnega zaklada. Deželnemu odboru se nalaga, gledé na nemu- te šole na leto plačevati po 5 krajc. od vsakega goldi- doma vse storiti, česar je treba, da se spomladi 1873. narja neposrednjih davkov. Deželni zbor pa je v 10. leta prične ta sola". • . < nn n i. • Ivi 1 1 j ______1 1 J _ _ _ « - seji 1870. leta iz deželnega kulturnega zaklada za po- Ko rabo prvega leta dovolil 2000 gold, za 8 ustanov po 120 gold. Ko sta deželni odbor in kmetijska družba pričela priprave delati za ustanovitev vinorejske šole na Slapu měřilo je njuno prizadevanje na to, da se z grajščine na ktero se ima iz državne podpore znaten donesek obrniti za ustanovitev te šole, po dovršeni zapuščinski obravnavi, zbrišejo dr. loge Je v imenu ; finančnega odseka poročevalec Bleiweis deželnemu zboru razglasil te pred-začela se je razprava jako 'živahna o njih. (Dalje prihodnjič.) f 7 dolgovi, na nj ej vknjiženi. združeni seji deželnega odbora in kmetijske žuje Klic po znižani ceni soli. Iz Dovjega nam piše gospodar, ki se milo prito-, da je cena solí previsoka. Na to mu moremo le odgovoriti to, da kmetijska družbe bilo je 9. junija 1872. leta soglasno sklenjeno si. deželnemu zboru staviti nasvet, da znesek 6000 gld. ) y družba trgovska zbornica, naši poslanci so se na vso moč potezali že za znižano ceno soli in koliko so že od več ki je vknjižen na Slapu, s cesijo prevzame deželni „Novice" o tem upile, to kažejo listi njeni "Al vse je bilo klic vpijočega v puščavi. že zaklad. let. leta. ») To je kratek posnetek o tej šoli pričenši od 1870. in kđor vé, da le de žel važnih vpraaaDjih bor ima pravico določevatí o tacih bo se čudil, da je ta stvar Se le zdaj do one Kdor pogleda v debeli káp aktov, v kterih je zapisana do~ atopinje dozoréla, da je mogla priti v obravnavo lanskega dežel- tièna obravnava, dopisovanje % gosp. grofom in c. k. ministarstvom, nega zbora * Državni zbor na Dunaji, ki je leta 1868. plesal akciji mora se nasproti staviti kakor so mu zastran soli Magjari godli kcij v se pravil živinsko sol. Zato mi ze do I go ; je dolgo celó od- se zaveda svojih dolžnosti o brambi pravic nimamo niČ srca do tega zbora, v kterega se zmirom nekteri si 1 i j o blag vseh narodov ) za blagor države skup krepki svojih ; > ki na mislé Vidite M. L.Í viti > da se deželam našim ondi piščeta peko ! da še dober kup soli nismo mogli vlo- } še manj pa pečenih piščet Slovansko slovstvo. * Anatomicne table za nagledni poduk v ljudskih in srednjih solah sta po povodu c. kr. ministerstva za Politične »tvari. nauk in bogočastje A. Hartinger in sina v barvo-tisku na svetio dalo po obrisu in razjasnilu dr. J. Kundrata. To razjasnilo je vsled naroČila c. kr. dežei-nega šolskega sveta Ljubljanskega iz nemškega jezika pod odgovornostjo dr. J. Bleiweisa poslovenil dr. Šamec. Ker pač ni dvombe več, da centralisti prisilijo In ta drobna knjižica je ravnokar v c. kr. založbi sol- Haj imamo pričakovati od volilne reforme? predrugačenje volitev poslanecv v državni skih knjig na svetio prišla ter se prodaja po 20 kr. zbor — kajti namesti pravice so si na zastavo svojo za- Ž njo si je slovenščina zopet pridobila nekaj, česar smo pisali silo — zato je treba, da že zdaj prevdarimo na- dosihmal pogrešali, in to je terminologija a nato- « « • a a «m * * m a % a a a • 1 a a «t ~ _ _ mt ^ i/ sledke, ki pridejo iz te sile. ,,Ali mora Avstrija biti m i č n a. Zato ima ta knjižica vrednost, ktera nemška ali pa ne maramo za-njo!" to so centralistični vrata ljudskih in srednjih šol. kolovodji glasno že mnogokrat rekli. ~~ sega ces To druzimi besedami: mi Nemci gospodarji pa se pravi z 7 VI drugi pa hl a p ci ? Teh namenov celó nič lie zakrivajo; v zborih, v pojedinah in v časnikih so jih povdarjali že * mnogokrat. Mnogovrstne novice, Toplih zim kakor je letoŠnja, pomni se malo. Iz starodavnih zapisnikov pozvedelo se je sledeče : Leta In zato so na vso moč dělali na to, da je padlo 1289. ni bilo celó nobene zime. Leta I42i. so crešnje ministerstvo Elohenwartovo, kteretnu geslo je bilo dozorele malega travna (aprila), grozd je pa je zrelo bilo sprava vseh narodov, pravica vsem narodom. že maja meseca. Leta 1538. bila je zima tako topla, da direktními volitvami v obraz bijejo de žel ni m so meseca prosenca na vrtih in travnikih cvetele cvet- lice kakor spomladi. Tudi tako tople bile so zime leta u s t a v a m zato da bi, če tudi bi se kedaj prestvarila njihova „ustava", vendar državni zbor varen bil nasprot- 1607. 7 1609. 7 1613. in 1(517. Leta 1659. in 1662. niso stva, ki ga jun stavijo posamesne dežele, ktere nočejo nič drv potřebovali za kurjavo. trpeti, da bi vkljub nepreklicljivi oktoberski diplomi tople zime bile leta 1781., 18i/7. in 1822. pešcica DunajČanov novejših časih so Tudi zima in zagrizenih Nemcev iz vsem narodom Avstrijskim gospodarila. Femskega od 1833. na 1834. leto je bila zelo podobna letosnji, in vendar je 1831. leto bilo eno naj rodo vitnejših sedanjega Da bodo pa volitve po no vein načinu centrali- stoletja. Vino je ono leto bilo izvrstno, tudi 8tični kliki ugodne, snujejo jih tako umetno, ^ ^ o^ ťuuciaty vunu. ocu«* je siwau »usc unv io» zgubé nobene dušice, njimi privržene v nobeni deželi; malo, pa to tem bolje. Tudi takrat so se bali slabe le- kjer bivajo Slovani z Nemci blizo skupaj, pritegnejo to- tine, a vendar je bila dobra, samo da je bila za mesec liko nemških okrájev v en volilni krog, da morejo dni zgodnejša. Nemci zatreti glasove Slovanov. da ne nice se je přidělalo obilo. Sena Je rži in pše-zarad suše bilo res Za zaspance Ameriki je neki mehanikar iz- Po vsem tem ni dvombe, da volilna reforma bode najdel posteljo s tako žimnico (modrocem), ki se na-okrepčala nemštvo in nemčurstvo, in tako okrepčani vije kakor ura in člověka takrat, kedar hoče ponoči bodo oholo postopali v vsem naprej. Edini Magjari jim vstati, rahlo s postelje vrže, potem pa se spet sama bodo v vnanji poli tiki kake zapreke stavili, sicer pa bodo skupaj zvije, da člověk, če bi še rad spal, ne more oni sami vnanjo politiko dělali in Avstrija bode prav več spati. 77 prusko << nališpana. Kdor hoce o veliki n o ci potovati v Jeruzalem ) Kaj čaka po takem nas Slovence in Slovane v Av- temu se ponuja prilika za 400 gold, v srebru tje in striji sploh? Za prvi čas čakajo jih gotovo žalostni 7 prav ža- lostni časi. Nasprotsvo med Nemci in Slovani bode pri- štev. nazaj, če se za to do 20. svečana oglasi pri general-komisarijatu na Danaji (mesto, Franciškanski trg in zadnji čas do 2. sušca odrajta popotnino kipelo do vrhunca; narodnih prepirov bode še Odpeljejo se iz Dunaja popotniki v Trst 14. sušca veliko več kakor jih je bilo dozdaj, in verskega raz- 15. sušca podajo se na ladijo, ki jih po morji pelje čez 7 dora tudi še več. Karf 7 Siro 7 Smirno 7 Rodus 7 Cipro v Jafo ? potem se Kar ustavoverska stranka bode po vsem tem si pri- potuje po suhem v Jeruzalem. 17. aprila se vrnejo dobila, desetkrát več bode po tem zgubila država, popotniki iz Jeruzalema skozi Samarijo v Nazaret itd. ktera v mirnem razvitku napredovati more 7 en del 4. dne maja pridejo spet v Trst nazaj gon omenje- njen bode jako zadovoljili, celoti pa žuga zguba in ne- nimi 440 gold, srebra so plaćani vsi stroški potovanja: varnost. vožnja, živež in stanovanje. Le možki se morejo ude- In kaj je po takem Nemcem, ki ne spadajo v to ležiti tega potovanja. t lr n i trn rv w% rl uli rwi v\ n rv /vi a /I /a vi n r/ n I rv n f n ^n Ir^ Jfi i nr\ /% /f ^ 7 /) r/, vrsto, kaj vsem drugim narodom 7 prihodnost, početi ? gledé na žalostno tako v tem Kupcija z ledom je nenavadna prikazen letošnje Srečne dežele, ki imajo ledů obilo na prodaj. Po treh železnicah (Rudolfovi, južni^in Franc Jožefovi) zime. Gotovo je edina rešitev njih in cele države , da složni in zedinj eni nemški konservativni dovaževajo led iz gornjih krajev Stajarskega, Koro- škega, Kranjskega in Českega na Dunaj; tudi v Trst ga gré veliko, pa tudi pivarni Kozlerjevi v Ljuhljano gornji Avstrijanci in Štajarci, Tirolci in Vorarlberžani, Pol jaki in Cehi. Slovenci in Bukovinci postopajo v vsem kar more nasledke volilne reforme njim in celi ga vozijo iz Gorenskega (Rateč) kjer prav ziva, vse- more državi manj škodljive storiti. Sloga, stranska sloga mora biti njihovo geslo. Izgled biti sama ta centralistična stranka, ktera kakor en mož zedinjena delà na dosego svojih namenov. Tej krepki so gospodje lim Kozlerji ondašnje jezero v zakup vzeli. Weisenfelserji ia Radečani si menda niso mislili, da jim letošnjo zimo morebiti kakih 8 do 10.000 gold, po vodi priplava v podobi ledu. Naši dopisi. Rusije v dec. 1872. n (Dal.) pravijo, nedostatočnega pomesčeka, imelo bi služiti kot izgled, kako naj si posestnik z malo denarjem vredi Za Moskvi- yse kar mogoče udobno in pripravno. Stopivši v vežo, • kori- čane posebno imeniten je bil morski oddel. Znano ki seje razkrojila v pravi „labirint" prohodov da Moskva, dasiravno tako dalec od morja, si več dorov, lestnic. vrat in oken . šel sem kamor je bilo prízadeva povzaigniti Rusko trgovino na morji, k»kor najbliže, ter našel prostorno, prosto pa čedno ubrano y vse pristaje s Petrogradom vred. Tukaj so jim kazali iz kakih delov parabrodi iti druge ladije obstojé in kako lih dtdajo. Na razstavi bil je tudi čolniček Petra Vé- yy perednjuju" (prednjo sobo); za njo je bila bogata, svitla „gostinnaja" (obedna soba), kabinet, biblioteka z med kterimi je pohlevno slonelo par vsemi romani y ike ga, skoraj dve sto let jstar ; Rusi ga imenujejo knjižic o kmetovanji, dalje „spalna", detskaja itd. itd., Čuli so pri njem štirje do- našel sem tudi poliran vaterkloa, zraven zadnjega krilca Djadjuška Ruskago flota 7f _ služeni morjaki, sivolasi starčeki, okinčani s celimi vr- kom- stami križčekov in svetinj na pr*ih, ter kazali, na kte- rem mestu ra^no je Peter s^del plavajoč po N je vi. „komnatu dlja prijezžih" (za popotne) in tikoma „ natu guvernantki", prav šaljivo na obejih nabito, da je vhod prepovedan. Humorističen mož je bil ta mojster, zgodovinskem oďdelu so bile še druge stvari Petra, ki si je umislil tak labirint! Mislil sem si, taka hiša kakor vsa postelja, plašč, knjige, orožje y razno 8 kterim orodje y y je zato dobra za nebogatega grajščaka y ker ni bogat. govi izdelki. je kopal, tesal, vrtal, rezljal itd., in razni nje- Ko bi komu v glavo prišlo , grajščakovo nebogato bo-gastvo ukrasti, bi morda vendar ne bilo težko ga za- Nek Dunaj sk zvonár je pripeljal par zvon o v na sačiti, predno bi našel z zakladom pot iz hiše. Mislé , da grem iz tega grada v Kremljevski vrt, sem zašel na zadnje dvorisče in naletel na vrata z nad- Pri Rusih namreč se noben cerkvèn zvon ne pisom : „Kuhnja" v takém kotu, v kakoršnega si po razstavo. To je bilo za Moskvičane nekaj novega ne lepota zvonov in tudi ne Čistota glasu, ampak sposob zvonenja. maja, ampak vsi visé trdo v jarmih in zvonenje je vže »tayi Kranjski kmet mesto, ktero tudi cesar pes obis- umetnost. Ce je kolikaj prem »žna cerkev devet zvonov, kembeljni so na vrvicah tako napeljani, da en člověk na vseh devet zvonov pritrkuje, kakor da y ima vze kuje. Vprašal sem varuha tega grada, zakaj so kuhinjo na zadnje dvorišče skrili, in sem izvedel, da zato, da bi v hiši ne bilo smradu in nesnage Tjotka y tjotka! Zato odgovorim, bi orgljal. Svrh tega Rusi znajo zvonové liri, kakor sem zaupil, prihoditse rugatjse nad rnolodij mi! „Začem?" malo kje. Dunajčau pa je bil svoje zvonovje pobesil, me vpráša^ varuh. kakor je sploh pri nas navada. Po moj*m mnenji se pri Samasi v Ljubljani lepša in boljša roba dobi. ker hoté vneliati t UiC viJiasa vaiuut uaiw ^ uu^uvuniu j rvci uuic v |JCijt»i taka pohišja, da bodo sekreti v hi*i, kuhinje na dvoru štož, tak i bijvajet u Ruskih" dé on. Nu, ako „Nu, kavna. V stavbenem oddelu so bila tri poslopja mi- tako biva, mi ni mogoče, ne „rugatjse nad starimi __1 l « ^ a * â 4 > v^ 1 « • 1 • f^v m w tt i • 1 1 77 mo- Pravoslavna cerkev, pohištvo nebogatega lodijmi" Ruskimi ženskami. Do Petra Velikega pri Rusih ščaka in kmečka bolnišnica. Cerkve (hrame) zidajo Rusi prav praktično. Dovolj premožni prihodi (fare) imajo po dva sobora (po dve farni cerkvi) : sobor s peómi za zimo topli m drugi hladni za poletje. ženske so živele lepo tiho v svojem „tjeremu" , kakor pri starih Grkih, ter skrbele so za red in snago v dinje in zveste sopruge. Peter jih je osvobodil, vpeljal 1 • v • hi SI* o starih sporoČilih bile so prav čiste, marljive gospo O U U U l O £J c* €J k LAJ.KJ J 1U Ul U^l U 1 a U U 1 CiCh JJ VJ I bj • ^"^J w — T *w r O J J v ^v —' f Drugače v hramu s pečaai pri tleh opravljaj o službo v svet, navadil hoditi v gostje, plesati in govoričiti. Božjo po zimi, v hladném svitlem nadstropji pa po leti. novejfih casih si ta druga polovina ruskega člověka hoče Zraven tega se Ruske cerkve razločujejo od naših ne prisvojiti prvo mesto. Kriza v družinskem Ruskem živ- Čedno8ti, svit- ljenji se vrši ravno v naso dobo. Možje ; ki se bojé kako nam priimka starokopitnežev in tiranov, jim uovoljujejo vse * samo po stavbi in opravi, ampak tudi po lobi, čistém zdravém zraku. Spominjam se, «^cw u«^ ť------— -----—r---------- je dijakom nek gospod, govoré o razkolnikih, pripove- ženske, olizane in opihane od neke šege, doval, kako slab vpliv ima ženitev popov na čistoto imenovati omiko in svobodo, si pa pozvoljujejo vse. In tako vlada v nekterih srednjih slojih neka gnjila polu- ki jo hoté cerkve. Gospod je bil ali sara slabo podučen njegov popis te stvari ima veljavo gledé y ali pa na kak omika s škodljivimi razvadami. Žena prepušča kuhinjo drug razkoljniški narod; pri pravoslavnih Veliko-Rusih kuharici, otroke pestrni, hišo hišni, so cerkve, naj so v mestu ali v vasi, bolj čedne in zitah, sanjari o vednosti in naukih HHHH MHHHHHÍÍÍÍHHÉIÉMM ^fc^lHH temHtt^^^l^^M^H^HHHHHB sama y se celó hodi po vi- ponaša s da o g03podinjstvu nima nikakoršnega pojma itd. čiste od naših. Zdi se mi to prav naravno prvič zato ker v Ruskih cerkvah ni nikakoršnih klopi in stolov, Kase na železnicah in telegrafe so vže zajele; prolagajo kteri naj so sami po sebi lepi kakor hoté, cerkvi le- si pot na vseucilišča, v uradnije y zdravniški umet- poto in veličje kratijo; drugič: pravoslavni v cerkvi nosti. To sicer bilo bi vse prav lepo, ako bi bilo mo- menda tako spoštujejo tla, kakor stene in podobě, ter goce možu hlače sleči, ter ženo va-nje obleči. kakim prikaznim to pelje, naj čitatelji presodijo kakor stene in podobě, ter se varujejo, jih neočistiti; cerkev je narodu odprta samo kedar je treba, kedar je služba Božja; pometajo in raz- iz tega-le primerljeja: Bil je velik prazdnik, vélika ne- vetrujejo pa cerkve prec po isti službi Božji pred drugo ; tla v cerkvah y ne še pomivajo prav pogosto. Pri delja, in v mojem želodčeku zeló prázdno. Gredé domov sem se naměřil stopiti v štacuno po košček sira, da bi vseh teh opravilih se niti popovske žene niti druge ga prigriznil k navadnemu kosilu. V tem trenutku pri- ženske v delo ne vtikajo. V tej zadevi se Ruskim po- drdrá kočija in uradnik, ki služi blizo dve tisuči rub- pom ne more očitati zanikernost; — ali zanikerni, hen- Ijev na leto, me pokliče po imenu ter vpraša: „Kudá?" Ko mu pokažem v štacuno, poprime njegova učena so- cano zanikerni so v podučevanji naroda oni skoraj „Nikifer Nikolaič, samo molijo in pojejo, nevedni narod pa puščajo v ne- pruga: vednosti. Križ narediti, „pomiluj" kričati, to je po nji* kupil za v praznik!" ti bi tudi lahko tukaj le kaj Zakaj ne dé on pope hovem aovolj za „mužika"; učen je vže, kdor vé, da IVu un eux y ^laúuia « - jj/jaivaij uv---vu ?) r i ljeva domov, pa se spet vrneva, to bo kmalu storjeno ki ima v Bog ne odreče, kar sveti Nakolaj privoli, Ruskih nebesih tako moč. kakoršno „major domus" pri „Počemu?" zavrne ona, roči „nesi sam domov, izroci in na- ivuQum iicucolu ta rvu uiuu, jva^r»uu „majur uuujuo pn i^i, kakor veš in znaš, potem pridi na vrt, ondi me starih Frankih. — Zraven navadne čistotě je bila cerk- bos vže našel',*. „Aleksej Alekseič!" se obrne gospa " vica na razstavi tudi idilično mila: sozidana je bila na meni y yy požalujsta ognjá!" Pomolim jej pohlevno go- holmu skalami in y snizu so se vile cveticami; senčila P o h i š j e nebogatega graj ščaka njej stezice med zelenjem, rečo papirosko (cigaretko), ona sname svojo iz svoje jo je starinska lipa. Ml \J\J\J ^Uí^/ll ^Vl^Wl tJH-V / J VUIWK i J tabacnice, zakuri, „proščajte", se poslovi ter odpelje ali 9 kakor Rusi „guljatj v sad". Pošteni činovnik v sinjem fraku sè slatimi gumbami pa stopi z mano ▼ stacuno, nabaae si ▼se žepe, podpazuhe in robce s solato, redkvico, go-bami, žefranom in drugimi predmeti, ki jih znaj o dobre g08podinje nastevati, ter nese v kuhinjo na — dvor. Morda me bo kdo vprašal, čemu sem le-tó napi-aal, — Ruske ženske tako ne bodo Čitale tega, in ko bi cenzorka (tedaj ena a bilo bi to dovolj) v Petrogradu ali v Moskvi sedela na stolu cenzorja, kar je sicer mogoče, ne prišle bi „Novice" več čez prag njene kan-celije ! — O ne, ne, Ruske ženske pri vseh svojih ne-rodnih slabotah niso tako nestrpljive, kakor naši ne-zmotljivi „Nolimetangere". Ko bi cenzorka zvedela za Alek seja Alekseiča, primaruha! da mi posije iz svoje lastne tabačnice závitek papirosek v nagrado za moje poruganje. (Kon. prih.) U ČnbPtt na Ilrvaškcm. — Narodna naša čitavnica napravi dne 2. veljače „plesno zabavo", u kojo se svi njeni člani kao i njenih sestrić uljudno vabijo. — Početak ob 7. uri na večer. Odbor. Iz KoČCVSkoga 17. jan. (Vreme] varnost ; Judezev denary strah.) Odkar so ustavoverci z veliko politiko v državni zbor pobegnili in ondi neposrednje volitve pre-tehtujejo, mora naša kmečka politika, ki smo „dii mi-norum gentium", iti v zapeček, dokler bode osnova zapředena , kako bi nadležne nacijonalce, ki se nikakor nočejo nemški peti podviti, na žlici vode vtopili. Potem bo pa le sopet dir in daj pri volit vah, kakovi deset-njaki, tlačani in mračnjaki so ti nesrečni nacijonalci in Slovenci! Ker toraj politika miruje, orožje spi in pre- Sira grom praznuje, pišem naj pred to vihro o čem rugem, kar mi že iz peresa poteče. Pred vsem drugim imamo tudi pri nas tople, solnčne dni; trobentice in druge spomladančice nam cvetó ob kamenji in leščevji, in toplomer kaže na solncu celo do 15 stopinj ; a to je letos po svetu kaj navadnega, zato, ker nisem prak-tikar, naj o vremenu dalje ne krožim. Sicer pa se pri-merjajo pri nas prigodbe, med drugim prav karakteristične za sedanjo dobo. Tako, na primer, se pripove-duje, da se je, ne dolgo temu, v K. vasi nek tatinsk potepuh zvečer o mraku v precej premožno hišo skril, čakaje prilike, kedaj bo čas „uzmati". Ob deseti uri, ko hišni ljudjé pospé, založí jim vrata s kolom, da ven ne morejo; on pa se spravi v drugi konec hiše, in si lepo culjo obleke iz omare poveže, pređno ga domači zaslišijo in s hrupom odpodé. Sreča je bila, da druzega omarinega predala ni utegnil preiskati, ker je baje go-spodinja nad 1200 goldinarjev imela shranjenih. Zato je pač treba ljudem dan danes previdnim biti, da se jim taki gosti po noči v hiše ne povabijo. — Drug glas gre, da je na Planini ravno ob smrtnem dnevu gosp. Pl..ja prišlo dopoldne nekaj Vinčanov k njemu, in razposodil jim je ves tišti „Brencelj-Judežev" denar, ki ga je malo dni popřej iz blagajnice bil vzdignil; a dolžnikov pri tej prići nikjer ni zapisal. Popoldne umrje za mrtudom. Zdaj pa iščejo denarjev, iščejo dolžnikov; a ni niti denarjev , niti dolžnikov, niti dolžnih pišem na svetio. „Brencelj" mu jo bode brž ko ne zagodel: Judežev denar nima teka; zato le glejte njegovi tovarŠi, da še vam ne bo veljalo: kakor prišlo, tako prešlo! — Najbolj znamenito pa je to, kar vam sedaj povem: V neki vasi blizu M .. a že dle časa — straši ! — E, kaj še? porečete, v 19. stoletji bo strašilo, ko en liberalec deset strahov za malo južino požveČi! Vendar pa je le res čudno, če se mi tudi ves svet smeji. Že kake 14 dni meče v tej hiši kamenje in pesek izpod postelj in klopi v steno, ali tudi iz zapeći na ljudi, največ pa na domačo gospodinjo. Hiša je lesena, zdolej kravji hlev, in luknje nikjer nobene znati, tako, da si te prikazni ne vemo došlé razložiti, ker jej nihče ne pride na sled. Gospodinja, mati z malim otročičem, vsled tega vsa preplašena, pobegne domů k materi; a ondi se to motanje pri njenem prihodu v hiso ravno tako ponavlja, tako, da je vsa obupana in bolestná ter hira z otrokom vred, ki ga ima na praih ; pravijo, da so jej odsihdob tudi prsi čudno zatekle. Lansko leto slišati je bilo nekaj enakega v L. hiši v L ..li, ki je čez leto in dan samo od sebe prešlo. Kaj pravite k temu? Kar sem po-vedal, je resnica, ki jo nad sto ljudi spričuje, jaz sam nisem videl. Da imajo pri takih prikaznih Ijudje mnogo vražne govorice in natolcevanja, ume se samo ob sebi. Ali ne bi bilo prav, da bi občinski predstojnik to stvar c. kr. okrajnemu glavarstvu naznanil, in bi se od tega na korist sedanje razsvetljene dobe vse na tanko pre-iskalo*), da bi se ljudém povod strahu in vraž odvzel? Novomesto 18. jan. zs (Imenik druStvenikov), ki ga je na svitlo dala národna čitalnica naša za leto 1873. in pa „Mitgheder Verzeichniss des Kasinovereines" sta jako zanimiva v svojih imenih. Čitalnica šteje 76 udov, kaz i na 6(5. Če odstejemo 24 vojakov, ki menda mislijo, da morajo v kazini biti, ostane kazinarjev le 42, in če še odstejemo iO uradnikov, skori se število na 32 — tedaj tolikošno, da se v majhnem mesticu, kakor je Novomesto, komaj izplaČa nemska kazina. Kar pa je se bolj kakor vse zanimivo , je 7 amiibij , ki ži-vijo v kazini pa tudi v či ta lni ci. Radi bi vendar vedeli: ali to izvira iz sestave srca, o kterem anatomi pravijo, da ima dve kamri, in da so po takem iz srč-nega nagiba na dvoje razcepljeni, - ali da reprezen-tujejo „die zwei Landessprachen" — ali pa, da jim je to vse eno, da se le nikomur ne zamerijo. To bi biie studije „des Schweisses der Edlen werth". V te študije pa se ne spuščamo; le temu se čudimo, da v vrsti amiibij nahajamo kakega možaka, ki se je délai kakor da bi vsacemu narodnjaku še za deset stopinj naprej bil. Et tu, mi fili Jacques?! „Sic tempora mutantur et nos mutamur in illis". Bog vedi, kaj nam prmeseta ta dva imenika prihodnje leto! Postoj na. (Na spomin Vodnikov) napravi čitalnica naša 26. dne t. m. veselico s sledečim programom: 1. Godba. 2. Petje zbora. 3. Govor. 4. Petje zbora. 5. Tombola z lepimi dobitki. 6. „Eno uro doktor", šalo-igra v 1 dejanji. 7. Velik ples. Vstopnina za ude po 20 1er., za druge po 50 kr. za osebo. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vljudno vabi odbor. Iz Skofje Lokc 20. jan. (Nove volitve mestnega odbora) so nam zopet pred durmi! Kako to? — bodo vprašali bralci „Novic" — saj ni davno, kar ste volili. In vendar je taka! Našemu c. kr. okrajnemu sodniku gosp. Juriju Levičniku se je za „dobro in potrebno" zdelo, pritožbo (protest) vložiti c. kr. deželni vladi zoper našo volitev 25. in 26. septembra, in si. vlada je zarad nekega formalnega pogreška, ki ga ne tajimo, volitev zavrgla, in zato imamo volitev 30. in 31. t. m. Taki pogreški so bili pri prejšnjih volitvah navadni; al iz komarja ni nihče délai slona; prvi protestant je tedaj naš gosp. Levičnik. In še več: gosp. LeviČnik je v svojem protestu nam tudi očitai „nedopustljive agitacije", rekši, da so bili nekteri volilci „zape-ljani" in Bog vedi, kaj še. Mi smo se čudili sicer mir-nemu starčeku, da nas je vladi popisal za razuzdane „agitatorje", ki bi vendar moral vedeti, da ravno v ti-stem taboru, kteremu on pripada, so bile prav nesramne agitacije; létali so ramreč v hiše posamnih volilcev sami nemčurji in kot podrepne muhe jih nadlegovali, naj volijo odbornike njihove vere; celó sodnišk blapec je nosil njihove kandidate po hisah ! Se vé da to niso ,,un- Ker copernic in copernikov ni bilo nikoli in jih tudi da»-danes ni, bilo bi res potrebuo za odvraČaDje vraž, da se take prikazni do dobrega preiščejo in se najde — resnica. Vred. «rlaubte ni vagal Agitationen" naše so! urn Gosp. Levičnik ustavne pravice, v državni zbor pošiljati poslance, in naših agitacij na sodniški vagi, ki jih voli deželni zbor. Do tega državnega zbora pač nihče ne more imeti srca, kdor vé, da so mu kolovodji kakor bi se spodobilo c. k. sodniku, in zato je nas tožil, svojih strančarjev pa ne! Vendar mu mi odpu- oni ljudje, ki so krivi, da se ni dovršila pod minister-ščamo njegovo sveto jezo, ker vemo, da kolovodja nam stvom Hohenwartovim tako lepo začeta sprava vseh domaćinom nasprotne stranke je g. Triller. Zakaj narodov. Od take skupščine Dunajskih dohtarjev ni pa se gospod je u rad ni ki za zadeve našega mesta majo niti dežele niti narodi pra v nič pričakovati. Čemu ^^ rv m «il m éi jc m /vci \r\ ml r^ â % 1 a v« ali n a tta a • a n /i a i 1 1 o ît i ítpa . v* 1 ^ al^ o 1 qctsl ^ a ° ^ n ^ al o a/*1 ai i filin al fî ir n i? am w\ iiu a «1 tako „prisrčno" brigajo , res ne vemo; kancelijski go- bi tedaj spodje poslanci sedelí zunaj prav kakor ,,muhe v ki so danes tukaj, jutri drugod , kakor bolja močniku"? Pridobiti deželi ne morejo nic, zabra so zmirom v manj si ni dokler ni služba nanese, naj bi marljivo opravljali svoja opravila niti tudi nič, ^ y uicujoun, uua.^ *** v pisarnicah, — obóinske zadeve naj bi pustili ravnati Cehov, Tirolcev in druzih dežel poslancev v zboru, domaćim ljudém Saj smo Če si dobre ali slabe može volimo v mestni odbor. mi srečni in nesrečni, kterim se gnjusi ošabno nemško gospodstvo. Da vendar za 7 y Ion >> a bi po volji Tri 11er jeve koterije šio, gotovo ne bi kosen kos železnice ali kaj tacega Pa svoje pohlevne nazočosti vlovili ka a odgovorimo : dolgovi utegne kdo ugo-kdor kakor Juda Kristusa za 30 srebernjakov prodá ^deželne pravice, tak poplaćali in vendar nima politic nega poštenja. Ce je železnica kaki deželi koristna in potrebna, je dolžnost vladi h m imeli taceta raožá za župana, kakor smo ga imeli zdaj varjati. Temu pa mi ki skrbi za blagor našega mestica, 7 ker ima srce v g'»sp. Mo h arj i, pod kterim so se stari mestna blagajnica ni prazna In ta raož za narod svoj , je nemcurski liberaluški stranki trn v da jo napravi, ker železnice niso na korist sami deželi peti. Hvala Bogu! da većina naših mestjanov to spo- ampak celi državi. In če vlada ne bi zato deželi, ki krivica > > znava in da ve 7 kam da merijo nasprotniki. Zato smo velike davke plačuje, dala tega, kar dá drugim ; pa tudi prepričani, da se narodni volilci vsi zedinijo v bi bila, ki se naposled izplača s škodo državno. Vse možéh. ktere bodo volili mv^iij iv.uiv wv/vIV/ .vy..il, - v*c* "v- «^v zovanjem niti drugace od njih odvrniti dali da se ne bodo niti s prili take dobičkarije so le umazane limanice za ta*e 7 7 da pa tudi vsi pride je prihodnji četrtek in petek ki v kakošnem železničnem konsorcium u mislijo sebi pridobiti nekoliko tisučakov. časnikih bila je že volitvi in da nić ne zgrešijo, kar postava veleva, da pa dolgočasna razprava: ali je narodni klub deželnega naši ne smejo na po takem jim tudi ne bo žal za tišti mali čas, ko bodo zbora sklenil, da poslanci morali po dokončanih volitvah odbornikov še enkrat priti da so poslanci sami sklenili ne iti, namestnike volit kakor je predpisano v §. 30. ob- je celó dopisniku „Vaterl." ocital Dunaj 7 ali 77 da činske postave. Saj je znano, da nasprotnik tudi v ča l rekši Slov. Nar." ni resnice poro- 7 jajcu dlake išče; ne dajmo jim tedaj nobene dlake najti! vega vira moremo povedati Klub je poslancem da klub ni sklepal o tej zadevi. Iz goto- 7 da Je 77 Vaterland" pravo Kdor pa je pri volitvah nečimernin komur je vse eno, naj se voli Peter ali Pavel, ta pač kaže, da ne vé. ka- trdil. odel svoje misli in želje raz- pustil jim je pa sklep na njihovo prosto voljo. i_i cl j oc »uh i v/ ivi an x a» ci, la ^tclvj jva^v, via» lio vvj ivai- uuci , j^uoiii J1 J [ o a i u p ua nj uju » v/ | košne nasledke ima dobra ali slaba občinska volitev In mi se radujemo, da je bil sklep njihov za z e p vsacega kdor davek plačuje. Zato kažimo mislimi klubovimi. soglasen z Kaj pa se bode naprej godilo? tudr^^Hi | VHHIHHV M H H HI III I pri prihodnji volitvi, da se zavedamo velike važ- Rajhsrat bode jim vzel poslanstvo, in to se utegne kmalu , kteri so zgoditi. Potem menda se bodo razpisale po zasilni postavi nove volitve. Iz gotovega vira vemo, da se nosti, ki jo ima volitev in da volimo našega zaupanja vredni. možé u u v« m \) v v/il u v v/l jl £jk hf o f a1 ^ ▼ v uliv y Bollilija 18. jan. (.NapredeJc živinoreje) s pripo- je od ljubljanskih ustavakov imel nedavno osnovati „ak- močjo častitj naše kmetijske družbe je v naši dolini tionscomité", obstoječ iz deseterih m >ž, ki bi po de- tako očiten, da gorenjska stran bode v malo letih svojo želi razpeli mrežo, da bi pri razpisanih volitvah delali nauiene* zalogo imela v Bohinji. Vse je zdaj tako nadepolno na naše ljudi na deželi za svoje nemčursk nastavljeno. Za Koprivnik in Gorjuše je bil dan junec Izmed povabljenih deset sta pa v skupsčino prišla le iz gosp. Legato ve štale; na Savici in v Srednjivasi sta dva! Ali pridejo prvikrat izostali drugi pot ali ne, dva posebno lepa bika mnogo število zaroda požlahnila, tega ne verao treba pa je, da naši prijat li po de- Vi v J/UVJUk/llV 4VJ7M U4 uv^^u OUV-r V U\j ÍJUli VUU» bVvgO) JLIU V UU1 \J j 11 uua jU ^ UOl liaoi p 1 AJ «I t I A i ^ in zdaj je iz Podjele Kristan Staré, iz Nemskih Rovt želi to vedó in se po tem ravnajo. Poguma „actions- pa oče Med ja si izbral po svoji všečnosti vsak po enega comité" gotovo nima veliko, ker vé, da klic njegov po junceka rdeče barve in belega kožuha čez križ in deželi naši je stegna. Predsednik kmetijskev podružnice Bohinjske fajmošter Mesár je pa po g. Solmajerju si ravno zdaj tako-le: Namesti 10 poslancev glas vpijočega v puščavi. (Direktne volitve za Kranjsko deželo) so izkuhali ki xaj luvotvi jlilvocii ju p» p Kj g« KjKJk laj c*j v> i j n oi XCVV11V/ ^va^j • i.5 cb uj co ti ^uoiauuu v y ivi 80 se pO prve m D3l kupil Belansko nosečo telico in tako ozaljšal svoj hlev, crtu imeli na Kranjskem voliti v državni zbor Dunajski kteri je že zdaj za izgled vsem Bohinjcem poln se jih ima po drugem nacrtu voliti lepe živinice. Ze je na njegovem dvorišču tudi izgledno, da veliki posestniki volijo od družbe kmetijske premirano gnojišče. 7 m sicer 7 7 2 hinjski konji so že imenitni tako, da jih Koroški u^ivviuu^ ua voiirvA puouotuiai v uiiju j ujuuijaiic% tudi Bo- zbornico skupaj 1, vsa mesta in trgi skupaj tako Ljubljana s kupčijsko in vse g o- kraečke občine skupaj 4 poslance. Volitev pa ima tako-le spodarji radi drago plačujejo. Přetekli teden je gospo- biti: Novomesto, Črnomelj, Metlika, Ko stanje vica, Krško ) dar Kristof prebarantal 12 konj, kterim cena je bila od Kočevje in Ribnica volijo skupaj 1 poslanca, 170, 220 do 400 gold, za konja. Ribič je cenil Kranj t svojega že starelega žebca na 900 gold., in 700 gold, bilo mu lijo skupaj tudi jih je že ponujanih. Loka, Kamnik, Radoljica, Tržič, Idrija in Vrhnika vo Kmečke občine pa volijo tako-le : Cesarska žebca sta tukaj v občine v okrajnem glavarstvu Ljubljanskem in Litij* B^ohinji v prav dobrih rokah — gospodar Andrejevec skem in v sodniškem okraji Veliko-LaŠkem in Ribni- občine okrajnega in Postojnskega volijo skupaj (Šoklič) na Savici in skrbni kmet Janez Ulčenk (Žvan) škem volijo skupaj 1 poslanca da jima ce- iz Srednjevasi si v posebno čast štejeta Barska vlada zaupa konje — Pincgavce — kterih eden V 3, 4 mesecih vidimo že glavarstva Planinskega je blizo 1000 gold, vreden. mlada Pincgavska žebeta, 80 do 120 gold. , — občine okrajnega glavarstva Novomeškega skega in sodniškega okraj a Kočevskega pa tudi 7 r 7 ktera že zdaj zaarujejo po občine Kranjskega in Radoliškega okrajnega glavarstva skupaj Tako so si vladniki in ustavoverci to Ljubljane. — Državni zbor na Dunaji se je začel stvar izduhtali, da bi njim najbolj „pašala". v sredo. Naši poslanci so ostali domá in ne gredó v (lz seje deželnega odbora 17. januarija.) ta zbor, ki se pripravlja, deželam vzeti njihove Gradca je dobil deželni odbor uradno sporočilo } Is da j« decembra lanskega leta umrli profesor dr. Janes spomin Vodniku napravi 2. svečana in ki je po Kopač zapustil 600 gold, ljubljanski deželni bolniânici večletnih v ta namen, da se obresti tega kapitala rabijo za po- s kuŠrnah d I i čn ej med vsecm bese boljšek revnim bolnikom v tukajànji bolnišnici. peticijo obrtnikov in kupčevalcev iz Šiske Na Kranj a in iz Škofje Loke na deželni zbor leta 1871. je dosel dežememu odboru odgovor ministerstva kupčijskega, da se na kolodvoru Rudolfové (gorenske) železnice v Siški po določbah železnične koncesije ne more osnovati posebna postaja za sprejemanje potujočih oseb, vendar Hoh dami, moremo že danes na kratko nacrtati, da ga zvedó ob pravem času tudi vnanji domorodci in dom<>rodkinje naše. kapela slovesno overturo, ki jo igra vojaska muzična se prične veselica; za njo pride prolog na IVtljJtia , DC piiVUb TÇOClIt* ^ ÉàHk lJj< spomin Vodniku; p<>tem se vrstij Jan K na h samospev za tenor z mrmrajočim zborom: „Ljub ? igra na g' 9 V U 11 a MA C* fJjJA ^JV^UJCUlJV-r ^UUUJVUIU \JV\SKJ y ^V/IJU^l XI U II 11 U V ^ y AI eyerbťruv* . „x rise gi*- iz uperi pa se bode vstop na železnico na kolodvoru v Siški „Hugenoti , poje pevski zbor s spremijevanjem glaso vsakemu dovolil proti plačilu vožnine brez vsega po- vira, — Lv.Íviut „" vikšanja. Tudi se bode od gospodič Melanij Prisega" iz opere koncert blago, ktero pride na kolodvor za gosli" južne železnice za prejemnike iz Šiške prepeljavalo Korneli j Čina Julija S tein erj e va, na glasoviru spremlj , igrá gospodi Sol ra aj e rj besedo za primerno plačilo iz južnega kolodvora na kolodvor zbor Mašekov s samospevi Rudolfové železnice v Šiško ? ravno tako tudi na kolodvoru v Siški blago za oddajo na južni -- — — — — - ^ mm v/ 4 »» v ▼ ^ v/^ au v/ f j • y y u^ se sprejema pevski zbor in spremlja orhester pele konča mar?" f gospá véliki poje Po končani besedi se začne veliki muzčne ka pod vod kolodvor. — Občinama Homec in Smarca je deželni stvom gosp. Juvančiča, med kterim tudi naroodni odbor za letošnje in prihodnje leto dovolil poberanje přiklade po 22 odstotkov na direktne davke za razšir-jenje pokopališóa in za zidanje mrtvašnice. kolo ik o in marsikaj druzega, kar bode poveličalo Vod ečernico (Citalnične veselice) so ž i vah n ej letos (Odbor kmetijske družbe) je v poslednji svoji druzih let. Tako je bila tudi zadnja v nedelj memo seji razdelil poro čila za prihodnji obćni zbor ) ki f kakor so „Novice" že naznanile, prihodnjo gospodičine R > potem je na znanje vzel dopis c. k. deželne pričakovane operete ,.Izbuj bode sredo, vlade, da, Čeravno vlada sprevidi škodo za lesorejo, ako se v Božiču po tatinsko sekajo in na prodaj nosijo opereta na vrsto mlada drevesa, vendar ni v stanu (iSlovensko gledišče) v pondeljek zarad bolezni ni mogl predstavljati radovedno lev a Temveč bode ob čmstv drug pot v gledišću, ko pride mnogohvalj y postavne prepo-vedi dati o tej zadevi; — prevdarjala so se načela o razpisu štipendij po 200 gold, za gozdarsko šolo v M ari a-Bru nu, ki jih je družbi po ukazu ministerském předložil deželni gozdarski nadzornik gosp. Lud. Diinic; odbor je odobril nektera načela, nektera pa predrugačil; — po želji c. kr. ministerstva kmetijstva Novfcar iz domaćih Id ptujib dežeL Iz Dunaj a. Državni zbor se je začel 15. dne t. m. Zbornica bila je zeló prazna, kajti zraven tega, da poslancev iz Ceskega in bode družba kmetijska poslala mu na Kranjskem v raz-ličnih krajih navadne pluge, poleg tega pa bode narisati dala, kako Kranjci vpregajo živino za oranje, kako vlačijo itd.; podobe nošnje kranjskih kmetov bodo sklenilo se je, ustanovitev posebne zbor ) izostali so tudi Tirolci f Dalmatinci, se ve. da ? ; so prišli Moravskega nikoli ni v Vorarlberčani, Slovenci. # TN t ft » vsi > Poljaci večidel. v to privzete ; podružnice v Weissenfelsu tako dolgo odložiti Kar po prvi seji se je zbor spet praznike naredil za teden dni. se je > Včera j je bila zopet 2. seja. Pričakovalo , da ministerstvo že izroči načrt nove volilne postave. Al še je ni! Stvar se neki zeló krha. Dunajski nn#% ln^^íí trdl ^ n ^a« n v> t^i TTr. li ^ ) * i ^ m ■ Tiff ť' ■■ -iť ri dokler ne bode ondi več udov. Kot noví udje so „Tagblatt lilu, ua tcoaj uč ^íiyun v v uijiuu reiurmu* ako se ne i z v z a m e Galicija ; centralistični kolovodji pa da césar ne privoli v volilno reformo bili v tej seji sprejeti gosp. Franc Kur alt, oskrbnik grajščine Sleinic na Stajarskem in gosp. Jakob Šiška posestnik v Hrastji pri Smartnu poieg Save. (.Dražba Belanskih goved) , ki jih je gosp. Šol-majer po naročilu družbe kmetijske kupil na Koroškem, bila je v sredo spet zeló živahna. To je veselo znamenje , dá so se naši kmetje hvalevredno vneli za napredek živinoreje. (Gosp. dr. Costa) je iz agraričnega kongresa Dunajskega v nedeljo přišel v Ljubijano nazaj , pa se nočejo tega Poljakih je toliko gotovo, da, če bi tudi večina njih ostala v zboru, zapusti manjšina pod vodstvom Smolke državni zbor, kedar pride volilna re- forma v razpravo Cesko. Velikánská peticija se gledé na to, da po volilni reformi še huja nevarnost žuga notranjemu miru podpisuje na Njegovo Veličanstvo, naj bi bla-govolilo v ministerstvo poklicati zopet možé, ki ne vži- v pondeljek zopet podá kot zastopnik deželnega odbora vajo zaupanja samo en ega ene stranke ? ampak naroda, prav za prav samo moze, ki, navdani čistega avstrij- V * na Dunaj i kjer imajo pred c. k. državno sodnijo veliko in Isterska dežela, tožene od pravdo i rsta zarad starodavnih plaČil za najdence Kranjska, Goriška pokládáni v „najdeniško zibelko ? ki so bili Ci Nemški^organ naših nasprotnikov, „Ljublj. Tagblatt" je v včerajšnjem listu da je v agranenem kon- zopet naskočil dr. Costo gresu zahteval zdatnejše državne podpore za take de- žele, kjer je živinoreja še na niži stopinji , češ, da fe- deralisti radi iz državne blagajnice jemljejo novcev r v skega domoljubja, so pripravljeni z vsemi narodi Avstrij e stvariti mir in spravo. — Najveljavniši možje Ceskega stojé na čelu te peticije. Sploh zdaj , ko se ima centralizem in nemško gospodstvo po novih volitvah še huje nategniti, nadvla-duje po vseh deželah, ki so z vesto udane svojemu ce-sarju, le ena želja: naj bi bilo kmalu konec zmešnjav, o kterih se radujejo le sovražniki Avstrij e in njim na čelu Bismark! državni zbor ne gredo! Lejte no! tudi ministerstvo Iz gornjega Stajarja. 49 konservativnih za kmetijstvo mora že po mislili ustavakov politično bandero nositi! Je li podpora deželam za kmetijstvo kmečkih družeb in 205 nemških občin prosi presvitlega cesarja v posebnem pismu, naj bi se zapu- m i 1 o šnj a ? Je li „I o n" za to da . dežele plešejo stila pot, ktero hodi sedanja vlada, in se napotila pot kakor jim gode centralistična klika; ali v državnem zakladu niso tudi davki Kranjski? (Program za slovesno besedo), ki jo čitalnica v sprave, pot miru med državo in cerkvijo deželami in narodi. ; med vsemi Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Založnik: Jožel Blaznikovi dědici v Ljubljani.