NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Uredni(a NT Milena Brečko Poklic
38 - LETO 52 - CEUE, 25.9.1997 - CENA 280 SIT
Porocno potovanje brez neveste
Nagrajenci, žuri, ocene, moda, vino in nekaj ljubezni - Uspel 30. Mednarodni obrtni sejem. Strani 7-10.
Grožnje, nasilje, ločitev
Ko ne pomagajo niti razveza niti policija niti sodniki. Stran 25.
Štirikratni umor pred
vrati sodišča
Je Kamenik kriv grozovitega umora? Obtožnica je
pravnomočna. Stran 32.
Dan, zapisan v zgodovino
Nov avtocestni odsek med Arjo vasjo in Vranskim že
povzroča težave. Stran 2.
Spet bomo volili
Kakšnega predsednika bi radi? Aktualno na strani 24.
Od igrač do oldtimerjev
Na Vranskem odprli edinstven motociklistični muzej. Stran 12.
Savinja odplavila Union
Kovinotehna Savinjska Polzela premagala Union Olimpijo.
Stran 14.
Foto: Gregor Katic
Na prizorišču otrošicega veselfa
^kin festival, veliko prizorišče otroške ustvarjalnosti, vabi te dni Velenje otroke, željne poučnega igranja in zabave. Osrednja tema, ki j o
^[os podrobneje spoznavajo, je film. V številnih delavnicah se lotevajo
^^anja scenarijev, snemanja, izdelovanja kostumov, mask in še česa,
^^^mljajo filmski maraton in lutkovne ter plesne predstave. Obiskala jih
ie celo prava hollywooi Iška filmska diva - Leslie Caron, kije častna
pokroviteljica 8. Pikinega festivala. Stran 13.
Poročenim vstop prepovedan
Reportaža s plesa za samske in osamljene, ki ga prirejajo v
celjskem hotelu Evropa. Stran 38.
^ betici še reportaže, ugankarstvo, nasveti, avtomobilizem,
■	glasba, humor... Strani 33-48.
2
DOGODKI
Dan, zapisan v zgodovino
V petek odprli avtocestni odsek med Arjo vasjo in Vranskim, ki bo za tri četrtine zmanjšal promet po magistralni cesti
19. september 1997 je za
Savinjsko dolino gotovo med
najpomembnejšimi dnevi v
tem stoletju, vsaj kar zadeva
infrastrukturne pridobitve. V
petek so namreč odprli odsek
avtoceste Arja vas-Vransko v
dolžini 20,9 kilometra.
Ob odprtju, ki je bila v Ločici
pri Vranskem, se je zbralo veli-
ko ljudi, avtocesto pa je slove-
sno odprl premier dr. Janez
Drnovšek, ki je v svojem govo-
ru zagotovil, da se bo gradnja
cestnega križa v Sloveniji nada-
ljevala po nacionalnem progra-
mu. Že sedaj je dokazano, da
avtoceste niso potrebne le za
izboljšanje prometnih razmer,
temveč tudi za večjo prometno
varnost, saj je na že zgrajenih
odsekih število nesreč s smrt-
nim izidom precej manjše kot
na prejšnjih lokalnih cestah.
Govoril je tudi minister za
promet in zveze Anton Berga-
uer, ki je med drugim omenil,
da smo v Sloveniji zlasti pri
gradnji cest veliko naredili. Po
njegovem Slovenci podpiramo
gradnjo cest vsaj s takšnim rit-
mom, kot smo jih gradih v
zadnjih treh letih. Predsednik
Darsa Jože Brodnik je pove-
dal, da bomo na cestah v smeri
zahod-vzhod kmalu imeli
zgrajenih skoraj tretjino cest, v
pripravi in izvedbi v tej smeri
pa je še 65 kilometrov avtocest.
Omenil je še, da je pobiranje
cestnine pomemben finančni
vir pri gradnji in vzdrževanju
avtocest.
Dve leti in pol za
avtocesto
Avtocesto Arja vas-Vransko
so kljub številnim zapletom
pred gradnjo in med njo zgra-
dili v dveh letih in pol. Prve
težave so nastale pri oddaji
gradbenih del, lastniki zemljišč
in stanovanjskih hiš ob trasi so
zahtevali visoke odškodnine,
letos spomladi so stavkali slo-
venski kooperantje italijanskih
izvajalcev zaradi neplačevanja.
kar je Dars rešil s sklenitvijo
tripartitnih pogodb z italijan-
skimi izvajalci in slovenskimi
kooperanti.
Vsa dela pri gradnji tega od-
seka so vredna 17,4 milijarde
tolarjev, od tega je bilo za grad-
bena dela namenjenih 79 od-
stotkov naložbene vrednosti.
Denar je Dars zagotovil iz ben-
cinskega tolarja, cestnin in s
posojili Evropske investicijske
banke. Ta odsek je najdaljši v
okviru nacionalnega progra-
ma, ima pa tudi največ, kar 70
premostitvenih objektov, kot
so podvozi, nadvozi in mosto-
vi. Prebivalci Savinjske doline
bodo s tem odsekom razbre-
menjeni negativnih vplivov, saj
je magistralko Ljubljana-Celje
povprečno prevozilo 26 tisoč
vozil dnevno, kar so še posebej
občutih v krajih, ki jih je magi-
stralka delila na dvoje. Z novo
avtocesto se bo to število vozil
zmanjšalo za tri četrtine.
Nov avtocestni odsek ima 4
priključke, in sicer Arja vas,
Šempeter, Šentrupert in Čeplje.
Vstopno-izstopni cestninski
postaji med Mariborom in
Vranskim bosta samo v Tepa-
nju in na Vranskem, medtem
ko so (zaradi prehoda iz zapr-
tega na odprt sistem plačeva-
nja cestnine) cestninske posta-
je Arja vas, Celje, Dramlje, SI.
Bistrica, Fram in Hoče ukinili.
V Tepanju vozniki osebnih av-
tomobilov plačujejo po 300 to-
larjev, na Vranskem je cestnina
120 tolarjev. Za vozila 2. cest-
ninskega razreda je treba na
Za slovesno vzdušje od od-
prtju avtoceste so poskrbeli
godbeniki iz Prebolda in Sa-
vinjski rogisti.
Vranskem odšteti 180, v Tepa-
nju pa 450 tolarjev. Za vozila 3.
cestninskega razreda na Vran-
skem zaračunajo 350, v Tepa-
nju 890 tolarjev; za vozila 4.
cestninskega razreda pa na
Vranskem 710, v Tepanju pa
1.800 tolarjev. Do zime bodo na
obeh cestninskih postajah ob
klasičnem plačevanju uvedli
tako imenovani sistem ABC za
brezgotovinsko plačevanje
cestnine z elektronsko tablico.
Do sredine oktobra bodo zgra-
dili še novo cestninsko postajo
v Slovenskih Konjicah, priklju-
ček je v gradnji in bo zaprt do
15. oktobra.
Spopad z novimi
težavami.
Po odprtju avtocestnega pri-
ključka pa se že pojavljajo prve
težave in sicer se pritožujejo
krajani Arje vasi. V kraju in
skozi kraj je zaradi vstopne in
izstopne postaje promet zelo
povečan, in krajani so se oglasi-
li pri žalskem županu prof.
Milanu Dobniku, ki je v dobro
kraja že skušal posredovati.
Avtocesta med Arjo vasjo in
Vranskim še ni popolnoma
končana, saj morajo dokon-
čati dela na nekaterih pri-
ključkih in regulirati nekaj
vodotokov, kar naj bi bilo
končano do konca prihod-
njega leta.
Tako se bodo danes, torej v
četrtek, krajani in vodstvo žal-
ske občine sestali z državnim
sekretarjem v ministrstvu za
promet in zveze Žaretom Preg-
ljem in skušali rešiti problem.
»Vztrajali smo pri predlogu, ki
smo ga podali že pred sedmimi
leti, in to je, da naj se promet
preusmeri po magistralki na
žalsko obvoznico. To bi bila
nekoliko daljša, toda bolj varna
pot. Pri tej rešitvi bomo skušali
vztrajati, v četrtek pa bomo
videli, kako. se bomo dogovori-
li,« pravi prof. Dobnik.
Sicer se, po prvih ocenah
žalskega župana, učinek avto-
cestnega priključka v Savinjski
dolini že zelo pozna. »Opaža-
mo, daje skozi Savinjsko doli-
no bistveno manj prometa in
Šempeter bo lahko končno za-
dihal. Zaenkrat je sicer še težko
reči, kako bo to vplivalo reci-
mo na gostince, vendarle pa
lahko rečem, da je večinal
janov zadovoljna. Hkrati pa
čunam, da bo avtocesta, j
drugim, prinesla tudi večje
nimanje za naložbe v Savig
dolini, saj bo ta bolj odpr^
dostopna,« je prepričanj
Dobnik.
T TAVC
u. sEua
Odprtje avtoceste med Arjo vasjo in Vranskim je bil izjemno pomemben dogodek /le/ezj
Savinjsko dolino temveč tudi za Slovenijo.
33. seja Občinskega sveta Mestne občine Celfe
v torek, 30. septembra, se bo ob 8. uri v dvorani Celjskega doma na
Krekovem trgu 3, pričela 33. seja Občinskega sveta Mestne občine Celje.
Na seji bodo svetniki obravnavali naslednja gradiva: pod točko 3 -
poročilo o realizaciji sklepov Občinskega sveta Mestne občine Celje od
30.3.1995 do 25.9.1997 in potrditev zapisnika 32. seje občinskega sveta z
dne 29.7.1997; pod 4 - a) odgovore na vprašanja, pobude in predloge b)
vprašanja, pobude in predloge; pod 5 - predloge Komisije za mandatna
vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade - imenovanje
nadomestnega člana v Statutarno komisijo; pod 6 - potfditev odločitve
Začasne strokovne komisije o podelitvi priznanj Mestne občine Celje na
30. MOS 1997 v Celju; pod 7 - odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka
o priznanjih Mestne občine Celje - prva obravnava; pod 8 - statutarni sklep
o ustanovitvi četrtnih in krajevnih skupnosti v Mestni občini Celje ter o
določitvi njihovih območij, organov in pristojnosti - prva obravnava; pod
9 - predlog ureditev razmerij med Celjskim sejmom, d. d. in Mestno
občino Celje; pod 10 - določitev cen dimnikarskih storitev in sprejem
Programa razvoja gospodarske javne službe pregledovanja, nadzorovanja
in čiščenja kurilnih naprav zaradi varstva zraka; pod 11 - odlok o načinu
izvajanja gospodarske javne službe na področju kabelskega informacij-
skega sistema v Mestni občini Celje in Koncesijski akt - prva obravnava;
pod 12 - sklep o določitvi šolskih okolišev na območju osnovnih šol
Mestne občine Celje; pod 13 - odlok o ustanovitvi Centra interesnih
dejavnosti Celje - prva obravnava; pod 14 - posodobitev Zavoda za
informatiko kot razvojna strategija; pod 15 - odobritev sklenitve pogodbe
med POSEST-jo, d. o. o. Celje in Mestno občino Celje o obdobnem
odkupu javnih parkirnih mest v poslovno-garažnem objektu Glazija; pod
16 - predlog sklepa o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev
zazidalnega načrta Ostrožno; pod 17 - predlog sklepa o javni razgrnitvi
osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Zg. Hudinja; pod 18
- predlog sklepa o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev
zazidalnega načrta Sp. Hudinja - 12 b in 13 b; pod 19 - predlog sklepa o
javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta
Lisce; pod 20 - predlog sklepa o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi
v k. o. Medlog in pod 21 - predlog sklepa o ukinitvi statusa zemljišča v
splošni rabi v k. o. Brezova.
Na Prevorju so ploskali
Skupni jezik v zvezi z gradnjo nove šole - Pohvala šentjurski občini
Novo podružnično šolo na
Prevorju bodo začeli graditi
16. marca prihodnje leto, so
trdno obljubili predstavniki
šolskega ministrstva ter
šentjurske občine. Ker starši
zaradi dolgoletnih obljub ne
verjamejo nikomur več, so
oboji podpisali pismo o na-
meri.
To se je zgodilo prejšnji te-
den. Pod podpornimi stebri
dotrajane prevorske šole so se
zbrali državna sekretarja iz
ministrstva za šolstvo in šport
mag. Tea Valenčič in Matjaž
Vrčko ter šentjurski župan Ju-
rij Malovrh in Edi Peperko, ki
skrbi na občini za družbene
dejavnosti. Do sestanka s pre-
vorskimi starši je prišlo po
protestu 1. septembra, ko so
prišh v šolske klopi namesto
svojih otrok, hoteh izvedeti
kdaj bo prišlo do gradnje nove
šole ter zahtevali prihod šol-
skega ministra. Po nekaj dneh,
ko so izvedeli za točni datum
obiska predstavnikov mini-
strstva, so starši otroke takoj
poslali k pouku.
Prevorjani poslušajo obljube
o gradnji nove šole, ki bo na-
domestila sedanjo (iz prejšnje-
ga stoletja) že približno dve
desetletji, pred petimi leti pa se
je začelo z resnejšimi priprava-
mi. Prišlo je celo do polaganja
temeljnega kamna ter razpisa
za izvajalca, ko iz vsega skupaj
ni bilo nič, pa do rastočega
nezadovoljstva staršev. V kra-
jevni skupnosti s 715 prebival-
ci, kjer je četrtina prebivalcev
mlajših od 18 let, so se namreč
bali, da je v ozadju celo more-
bitno zapiranje njihove šole.
Kot je staršem dvajsetih šolar-
jev na Prevorju prejšnji teden
povedala Valenčičeva, za to ni
nobene bojazni. Po merilih
šolskega ministrstva naj bi bila
meja za obstanek vsake po-
družnične šole vsaj 5 učencev,
čeprav je v državi tudi šola s 4
učenci.
Šentjurski župan Jurij Malo-
vrh je zbranim staršem prejš-
nji teden povedal, da so 1.1992
odprli novo šolo v Dobju (po
njenem odprtju se je v prevor-
sici oglasil šolski minister dr.
Slavko Gaber), nato še v šent-
jurskem Hruševcu, tako da so
za šolske naložbe namenili ze-
lo veliko proračunskega de-
narja. Kot je povedal, so imeli
gradnjo nove prevorske šole v
mislih za leto 1998, saj so odku-
pili zemljišče in opravili geo-
loške preiskave, občinski svet
pa je poleg 5 milijonov iz pro-
računa najel še 15 milijonov
kredita. Sicer pa je prizadeva-
nja šentjurske občine za nove
šole pohvalil državni sekretar
za področje šolskih investicij
Matjaž Vrčko, saj bo ta občina
po koncu gradnje na Prevorju
najhujše potrebe na področju
šolstva rešila.
Ko so med sestankom pred-
stavniki ministrstva in občine
staršem in drugim krajanom
sporočili resno namero o
gradnji šole, so bili deležni nav-
dušenega ploskanja. Starši, ki
niso hoteli med protestom 1.
septembra o začetku gradnje v
prihodnjem letu niti slišati ter
so to zahtevali še letos, so
svojo zahtevo omilih, saj je
treba pred gradnjo še marsikaj
postoriti. Po rokovniku, ki so
ga prinesli predstavniki obči-
ne, bodo do 15. oktobra uskla-
diU dokumentacijo med mini-
strstvom in šolo, nato bo obja-
va v Uradnem listu ter izbira
najugodnejšega ponudnika,
tako da bi lahko začeli z grad-
njo 16. marca. Od staršev je
bilo sicer sUšati, da so roki
maksimalni, vendar imajo zdaj
vsaj trdna zagotovila.
Nosilec gradnje nove pre-
vorske šole bo občina, mini-
strstvo pa bo za gradnjo pris-
pevalo približno polovico de-
narja. Z gradnjo bi začeli 16.
marca 1998, zaključili pa naj-
pozneje v enem letu. Če se to
ne bo uresničilo, se bodo star-
ši znova poslužili protesta.
Krajanom Prevorja je s pro-
testno akcijo pravzaprav uspe-
lo uresničiti le to, kar so imeli
tako v ministrstvu kot na obči-
ni resno zapisano že pred nji-
hovim protestom. Zaradi po-
zornosti, ki so jo vzbudili v
najširši slovenski javnosti, pa
se bo to po dolgoletnih oblju-
bah zdaj zagotovo udejanjilo.
BRANE JERANKO
Prireditve o|
prazniku j
občine Voji^
4. oktobra praznuje«
nik svoj občinski praa
ki ga bodo počastili z ran
nimi prireditvami odpq
26. septembra, do nasld
nedelje, 5. oktobra. Ofl
nja prireditev bo v petdi
oktobra, v Dvorani zdrt
liškega doma Dobrna s j
četkom ob 18. uri.
Praznovanje se bo pf®
že jutri z odprtjem raz^
ročnih del in kulinarikev^
štorih društva upokoj^
ter poleti z balonom na w
osnovne šole Vojnik ob
Takrat se bo tudi pričel tefl
turnir v Tenis centru Žgaj
V soboto se bo ob 9. urr
vojniški osnovni šoli
memorialni turnir v kara«
ob 15. uri pa bo v LovsS
domu otvoritev razstave I
ske družine Vojnik.
V nedeljo se bodo laj
pohodniki in planinci o"
uri podali na Konjiško gj
zbirališče pa bo pred 2(1«
tvenim domom v Vojnik^-
17. uri bodo odprli razsi-
Slikarski ex-tempore v
hotela Dobrna.
Po ponedeljkovi otvO£
razstave mineralov ^^^^
Mauha in razstave
rih vedut z območja Vof
ki bo v Planinski sobi od
uri, bo v torek vaja ^
zaščite in pregled enot,
do pa kino predstava ^
ke z ameriškim risani
momAladinoblZuriin^
riškim trilerjem Breakdo
Odrešitev na samotnih c .
ob 20. uri.	B.JA^'
SNOPIČ
DOGODKI
3
Kritičen, a
[onstrulctiven dialog
pr. Janez Drnovšek obljubil pomoč vlade pri reševanju obrtniških problemov
^ednik slovenske vlade
Sez Drnovšek je v petek,
ioritvi avtoceste, obiskal
I^narodni obrtni sejem v
^ogledal si je del raz-
prostorov, zatem pa
Jg aktualnih vprašanjih s
Lja obrti in drobnega
SJarstva pogovarjal s
Ravniki Obrtne zbornice
piije.
pogledu sejma in pogovoru
ijstavniki Obrtne zbornice
lenije je povedal: »Celjski
J] postaja vedno pomem-
jja prireditev, obenem je to
jžnost za izmenjavo naših
|e(jov in izkušenj. Na nek
jje to priložnost za prever-
f vladne politike na tem
jofju. V razgovoru s pred-
[jiki obrti in drobnega gos-
jarstva smo ugotovili, da ne-
.[i problemi ostajajo odprti,
ja se stvari premikajo na-
prej. Osebno sem prepričan, da
sta pri nas obrt in drobno gos-
podarstvo močna nosilca razvo-
ja Slovenije v prihodnjem ob-
dobju, da lahko pričakujemo
precej novih delovnih mest, ta-
ko kot je bilo to v ZDA in v
Evropi. Ugotovili smo, da ob-
stojajo velikokrat problemi fi-
nančne narave, da se v tem
prehodu iz prejšnjega sistema
nekatere stvari še niso dokonč-
no uravnale. Zakonodaja je del-
no še v pripravi, predstavnikom
Obrtne zbornice sem zagotovil,
da jo bomo v najkrajšem času
sprejeli. Vlada je za to absolut-
no zainteresirana, sedanji za-
kon, predvsem zakon o izvršil-
nem postopku, je po moji oceni
dober, čeprav je precej rigoro-
zen. Govorili smo tudi o neka-
terih drugih ukrepih, s katerimi
bi izboljšali pogoje financira-
nja, ker naš bančni sistem zao-
staja za evropskim. Skupno bo-
mo poskušali pripraviti nekate-
re nove instrumente, jih vklju-
čiti tudi v ekonomsko politiko
za leto 1998, govorili smo o
izobraževanju, ki je zelo po-
membno. Država se bo na to
področje vključila z večjimi
sredstvi tudi v proračunu za leto
1998. Mislim, da je sedaj pravi
čas za nadaljnji dialog med na-
šimi ministrstvi in predstavniki
obrtnikov ter drobnega gospo-
darstva, da bomo poskušali do-
reči pogoje gospodarjenja. Smo
odprti za predloge in jih bomo
poskušali tudi v čim večji meri
izkoristiti. Razgovor v Celju je
bil dober, koristen, med seboj
imamo kritičen dialog, ki pa je
konstruktiven. Tako kot obrtni-
ki pričakujejo ustrezne zakon-
ske zaostritve, jih mi seveda
opozarjamo, da to še ne bo
uredilo vseh problemov. Obrt-
niki morajo tudi sami voditi
računa o tem, komu prodajajo,
upoštevati morajo tudi bonite-
to kupcev. Zakon lahko zaostri
sodne postopke, vendar v trž-
nem sistemu mora tudi proda-
jalec in proizvajalec sam misli-
ti na to, da bo blago ne samo
prodal, ampak da bo zanj dobil
tudi plačilo. Ne more biti drža-
va tista, ki bo prvenstveno skr-
bela za to. V najkrajšem času
bosta obrt in drobno gospo-
darstvo dobila svoje ministrs-
tvo, verjetno bodo do konca
meseca znane tudi kadrovske
rešitve.«
Delitvena
bilanca do
oktobra
Si 31. redni seji Občinske-
«eta Občine Vojnik mi-
j sredo so svetniki po-
mo obravnavali proble-
(iko delitvene bilance, s
(TO jih je podrobno sez-
altudi tajnik Mestne ob-
(Celje Aleš Vrečko.
Saseji sta bila prisotna tudi
fski župan Franc Jazbec in
Biški župan Beno Poder-
s. ki sta poudarila, da z
®5eno delitveno bilanco
W izgubljata prav ti dve.
fci, Podergajs pa je še do-
ida občina Vojnik že od
Stanka nove občine zagovar-
'fzo, da je osnova za deli-
bilanco popis premože-
Vrečko je odgovoril, da je
mestna občina prido-
'^^est ponudb, žal pa nobe-
'"i vsebovala popolnega po-
Poudaril je, da je delo
zahtevno in da ga ni
opraviti v enem mese-
• daljši razpravi so ob-
svetniki sprejeli sklep,
">ora Mestna občina Celje
taviti predlog sporazuma
"^^ne bilance najkasneje
oktobra letos,
nadaljevanju so svetniki
jjovali Komisijo za določi-
'^nkcionalnih zemljišč, ki
sestavljali štirje člani,
^'Jienovali občane in druš-
'•J' prejmejo priznanja Ob-
Vojnik v letu 1997. Brona-
^l^ojniški grb bodo- dobili
Zorko, Maksimilijan
J 'II Miran Prezelj, srebrne-
Pasarič in Prostovolj-
^S^silsko društvo Nova Cer-
'^latega pa si je za izjemen
% ^^ k razvoju, ugledu in
občine prislužil Ju-
lijL^i^ovič, predsednik voj-
[fj. ^ Gasilskega društva ter
J^ega odbora združenja
B. JANČIČ
Ob letošnjem prazniku mestne občine Velenje so prejeli občinska priznanja dr. Matjaž Kmecl
Miha Valenci, Prostovoljno easilsko društvo Velenje, Vera Zupančič in Ludvik Glavnik.
Obetaven velenjski jutri
Ob prazniku mestne občine Velenje je postal častni občan dr. Matjaž Kmecl - Odprli novi
prizidek h glasbeni šoli
Na sobotni slavnosti ob
prazniku mestne občine Ve-
lenje so na seji mestnega sve-
ta najzaslužnejšim občanom
podelili občinska priznanja,
pred tem pa slovesno odprli
novi prizidek h glasbeni šoli
Frana Koruna Koželjskega,
v katerem je ena največjih
orgelskih dvoran v Sloveniji.
Obsežnega projekta, ki je
vreden kar 590 milijonov to-
larjev, so se skupaj lotili ve-
lenjska občina, ministrstvo
za šolstvo in šport ter podjet-
ja iz Šaleške doline,
r".......:.....................:.............................................i
Ravno prejšnji teden sta ve-
lenjski župan Srečko Meh in
ravnatelj glasbene šole Ivan
Marin podpisala z mariborsko
univerzo pismo o nameri, ki
obeta pričetek visokošolskega
študija glasbe v Velenju že v
naslednjem letu. Slednje je za
razvoj mestne občine izjem-
nega pomena.
Občinsko praznovanje so v
Velenju obeležili še s številnimi
kulturnimi in športnimi prire-
ditvami, s katerimi bodo nada-
ljevali tudi v oktobru. Na praz-
nični 20. september so v orgel-
ski dvorani glasbene šole pri-
pravili slovesno podelitev ob-
činskih priznanj, ki so se je
udeležili tudi minister za šols-
tvo dr. Slavko Gaber, državni
sekretar za energetiko Alojz
Kovše in predsednik državnega
sveta dr. Ivan Kristan. Častni
občan Velenja je postal dr. Mat-
jaž Kmecl, znani literarni zgo-
dovinar, dramatik in publicist.
Že vrsto let živi v Ljubljani, a je
kljub temu ostal zagovornik ve-
lenjskih prizadevanj v sloven-
ski kuhuri in politiki. »Poma-
gam lahko le z zvestobo temu
mestu, v katerem sem kot otrok
živel v veliki skromnosti, obe-
nem pa spoznaval skorajda
gosposki odnos do sveta, ki so
ga imeli preprosti rudarji,« je
dejal dr. Kmecl in svojo zahva-
lo za ta častitljivi naziv sklenil
z besedami: »Naj živi, naj ra-
ste, naj cvete naše skupno lju-
bo mesto.« Grb mestne občine
sta prejela Prostovoljno gasil-
sko društvo Velenje ob 100-
letnici delovanja in Miha Va-
lenci za vsestransko delovanje
na področju gasilstva. Valenci
je ustanovitelj lastnega gasil-
skega muzeja v Velenju, znan
tudi kot dolgoletni organizator
pustnih karnevalov. Plaketo
mestne občine pa sta prejela
Vera Zupančič za dolgoletno
organizacijsko in vzgojno de-
lovanje na področju atletike
ter Ludvik Glavnik za zborov-
sko vodenje in uspehe na po-
dročju zborovskega petja.
O mestu na črni preprogi,
kot so ga radi nekoč imenova-
li, so veliko poročali pred ose-
mintridesetimi leti, preden je
Velenje 20. septembra 1959
postalo mesto, najmlajše v ta-
kratni državi. O tem obdobju
je na slavnostni seji mestnega
sveta spregovoril župan Sreč-
ko Meh in nanizal vse kasnejše
prelomnice v gospodarstvu,
kulturi, šolstvu in življenju
občanov: »Danes drzno načr-
tujemo razvoj mesta in se us-
merjamo predvsem v tiste de-
javnosti, ki bodo dolgoročno
pripomogle k boljšemu polo-
žaju Velenja. Med našimi naj-
pomembnejšimi dosežki so
prav gotovo porast zaposlenih
v drobnem gospodarstvu, re-
lativno nizka brezposelnost,
gradnja prizidka k glasbeni
šoli, uspehi na področju sta-
novanjske gradnje in vodoo-
skrbe...« Še veliko je treba
postoriti, je dejal Srečko Meh
in dodal, da mora biti odgo-
vornost do Velenja prisotna
prav v vsakem podjetju in po-
samezniku, predvsem pa naj
bi občani poskrbeli za ustvar-
janje čim boljših medčloveš-
kih in sosedskih odnosov. »Ži-
vimo skupaj, zato skušajmo
živeti odgovorno,« je poudaril
velenjski župan.
KL, Foto: L. OJSTERŠEK
posvetu
Srbi volili
predsednika
v Srbiji so potekale pred-
sedniške volitve, na katerih
se je spopadlo kar 17 kandi-
datov, favoriti pa so bili v
bistvu le trije. Kandidat zdru-
žene levice (Socialistična
stranka Srbije, Jugoslovan-
ska levica in Nova demokra-
cija) in prejšnji jugoslovan-
ski predsednik Zoran Lilič,
ultranacionalistični pred-
sednik Srbske radikalne
stranke Vojislav Šešelj in
predsednik Srbskega giba-
nja obnove Vuk Draškovič.
Vzporedno s predsedniški-
mi so potekale tudi parlamen-
tarne volitve. Dve od treh naj-
večjih opozicijskih strank, De-
mokratska stranka in Demo-
kratska stranka Srbije, ki sta z
zmago v nekaterih večjih me-
stih (tudi Beogradu) na lanskih
lokalnih volitvah ogrozili 50-
letni komunistično-sociali-
stični monopol sta volitve boj-
kotirali in prebivalstvo pozva-
li, naj ostane doma. Miloševi-
ču pa sta očitali, da je volilne
zakone prikrojil sebi (levici) v
prid. Kot je bilo pričakovati in
kot so napovedovale javnom-
nenjske raziskave, sta največ
glasov dobila Lilič in Šešelj.
Spopadla se bosta v drugem
krogu 5. oktobra, zmaga pa bo
najverjetneje pripadla levičar-
skemu Liliču. To pomeni, da
se Srbiji in Srbom ne obeta nič
novega - enaka politika in ena-
ka (slaba) socialna raven kot
doslej. Še vedno bolje, kot da
bi v primeru zmage četniškega
vodje Šešlja doživeli Še eno,
tokrat bolj rigorozno, medna-
rodno osamitev. Lilič pa bo
samo podaljšana roka jugoslo-
vanskega predsednika Miloše-
viča, ki je nanj vplival že, ko je
bil Ulič na čelu ZRJ. Za Srbe
torej še Štiri leta vse po starem,
Valizonina
referendumu
Po škotskem referendumu
za večjo samostojnost so po-
dobno glasovanje izvedli še
v Walesu, majhni kneževini
na zahodnem delu britan-
skega otoka. Za razliko od
Škotske pa je bil tu izid precej
bolj tesen. Za ustanovitev
lastne skupščine je namreč
glasovalo le 50,3 odstotka
prebivalcev. Ali povedano s
številkami: 559.419 ljudi je
bilo »za« svojo skupščino,
552.698 pa »proti«.
Po 600 letih britanske vla-
davine bodo tako Valežani
dobili prvo skupščino, pa še
ta bo imela bistveno manj
pristojnosti kot npr. škotski
parlament. Njen sedež bo v
Cardiffu in bo le enodomna.
Skrbela bo bolj za vsakdanje
stvari - izobraževanje,
zdravstvo, kmetijstvo, gos-
podarski razvoj, industrijo -
medtem, ko bo zakone za
Wales še naprej sprejemal
britanski parlament. Ta bo še
naprej skrbel za pravosodje
ter za obrambno in zunanjo
pohtiko. Wales pa bo ohranil
svojih 40 poslancev v spod-
njem domu britanskega par-
lamenta. Valižanska skupšči-
na sicer ne bo določala davč-
ne zakonodaje, bo pa razpo-
lagala z denarjem, ki ji ga
nameni vlada v Westminstru.
Letos je to sedem milijard
funtov. Po Škotih in Valeža-
nih naj bi referendum izvedli
tudi na Severnoirskem. To
naj bi se zgodilo nekje maja,
vendar se morajo prej konča-
ti večstrankarska pogajanja o
prihodnosti Ulstra,
ZA prepoved min
v Oslu se je končala konfe-
renca o mednarodni prepove-
di protipehotnih min. Več kot
80 držav je na njej sprejelo
pomembno besedilo konven-
cije o prepovedi uporabe pro-
tipehotnih min in o njihovem
uničenju. Dokument pa naj
bi uradno podpisali decem-
bra v Ottawi.
Konvencija prepoveduje
tako proizvodnjo kot tudi
razvoj, skladiščenje, trgovi-
no in uporabo protipehotnih
min. V dokumentu so tudi
postavljeni roki za odstrani-
tev že postavljenih min in za
uničenje min, ki so še v skla-
diščih. Konvencija pa predvi-
deva tudi pomoč žrtvam min.
Dokumenta niso podpisale
tri pomembne velesile - ZDA,
Kitajska in Rusija. Ameriški
predsednik Clinton je na-
mreč vztrajal, da sporazum
ne prepove uporabe min za
zavarovanje protitankovskih
min. Poleg tega je Washing-
ton hotel možnost, da kon-
vencije vsaj še devet let ne bi ^
smeli izvajati na demilitarizi-
ranem ih zelo napetem ob-
močju med obema Koreja-
ma, kjer je zakopanih na tiso-
če min. Podatki kažejo, da je
žrtev zakopanih zemeljskih
min na leto kar okoli 26 ti-
soč, po vsem svetu pa je zako-
panih več kot 100 milijonov
min.
Konec viz za obisk
ZDA
v New Yorku se je začelo
52. zasedanje Generalne
skupščine Združenih naro-
dov. Namenjeno je predvsem
reformi svetovne organizaci-
je in Varnostnega sveta. Gre
za bolj razumno organizira-
nost, zmanjševanje stroškov
in števila zaposlenih ter po-
večanje učinkovitosti OZN.
V splošni razpravi je sodelo-
val tudi slovenski predsed-
nik Milan Kučan.
Za Slovenijo pa je bilo še
posebej pomembno njegovo
polurno srečanje s predsedni-
kom Clintonom. Ta je Kuča-
na seznanil, da naj bi Združe-
ne države kmalu (najverjet-
neje s 1. oktobrom) ukinile
vizume za državljane Repub-
like Slovenije. Clinton meni,
da bo ta ukrep prispeval k
intenziviranju gospodarskih
odnosov med Washingtonom
in Ljubljano, poleg tega pa
naj bi se tako povečale mož-
nosti za ameriška vlaganja v
Slovenijo. Slovenski obisk v
ZDA in v OZN (s Kučanom je
tudi državni sekretar z MZZ
Ivo Vajgl) je pomemben tudi
zaradi lobiranja za nestalno
članstvo Slovenije v Varnost-
nem svetu. V začetku novem-
bra bodo namreč članice
OZN na volitvah odločale o
naši kandidaturi (kandidatki
sta tudi Makedonija in Belo-
rusija) za ta pomemben polo-
žaj.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
□
DOGODKI
Za odpravo državnega žiga
Predzadnji sejemski dan se je v Celju sestal Izvršni odbor
Sekcije zlatarjev pri OZS. Osrednjo pozornost so namenili
problematiki žigosanja, saj sta trenutno žigosna urada le v
Celju in v Ljubljani.
Izdelki iz zlata morajo imeti tri žige, poleg znaka čistine in
imenskega žiga še državni žig, ki za zlatarje pomeni največji trn
v peti. V sekciji zlatarjev se zavzemajo za odpravo državnega
žiga, v primeru da to ne bo mogoče, pa si želijo več žigosnih
uradov v različnih slovenskih krajih. Na ministrstvu za znanost
in tehnologijo so jim obljubili, da bo do konca septembra
pripravljen osnutek zakona o izdelkih iz plemenitih kovin in da
bo pri njegovi pripravi lahko sodelovala tudi sekcija. Sekcija
zlatarjev, ki združuje 208 članov, je lani v okviru dodatnega
izobraževanja pripravila več tečajev na temo okovanja dragih
kamnov. Ker jim je ljubljanski atelje za zlatarstvo letos odpove-
dalo sodelovanje, jim je na pomoč priskočilo podjetje BET iz
Celja, ki je že v jesenskih mesecih pripravljeno organizirati
tečaje na isto temo in pripeljati predavatelje iz tujine. SM
Potem, ko je minister dr. Slavko Gaber prerezal trak, je izročil
ključe telovadnice predsedniku sveta KS Borisu Fišeriu.
Praznik v Trnovi
Konec tedna so v Trnavi
praznovali. Potem, ko so pred
dvema letoma dobili novo šo-
lo, ki je nadomestila staro v
Orli vasi (to so zaradi gradnje
avtoceste morali podreti), so
v petek izročili namenu še
novo telovadnico, ki je v pri-
zidku k šoli, poleg tega pa še
večnamensko igrišče.
Na slovesnosti, ki so jo pri-
pravili za to priložnost, je zbra-
ne najprej pozdravil predsed-
nik sveta KS Trnava Boris Fi-
šer, ki je med drugim povedal,
da je bila predračunska vred-
nost projekta nekaj manj kot
sto milijonov tolarjev, zgradili
pa so ga za 53 milijonov. Razli-
ka gre na račun prispevkov
krajanov v sredstvih, materialu
in delu, za kar se je vsem zah-
valil. Zahvalil pa seje tudi mini-
strstvu za šolstvo, občini Žalec
in drugim, ki so pomagali pri
izgradnji. Žalski župan prof.
Milan Dobnik je dejal, da je
telovadnica zrasla tudi na ra-
čun trme Trnavčanov, ki so
dosegli, da je šola v kraju osta-
la, da so zgradili novo in da so
zgradili še telovadnico. Če bo-
do v žalski občini znali povsod
tako povezano in vztrajno de-
lati, se lahko nadejajo še lepih
uspehov.
Telovadnico je namenu izro-
čil minister za šolstvo dr. Slav-
ko Gaber, učenci OŠ in varo-
vanci vrtca so pripravili prisr-
čen kulturni program, nato pa
so se na igrišču in v telovadnici
zvrstile nekatere športne aktiv-
nosti, Pridobitev je blagoslovil
Martin Cirar, župnik na Go-
milskem.V Trnavi so v soboto
za vse, ki so si kakorkoli priza-
devali za telovadnico in igrišče,
pripravili veselico.
T TAVČAR
Borci na Graški gori
V	soboto, 27. septembra, bo na Graški gori srečanje udele-
žencev I. Štajerskega bataljona, ki ga bo pripravila Območna
skupnost borcev in udeležencev NOB.
V	počastitev občinskega praznika mestne občine Velenje, ki je
bil 20. septembra, se bodo v oktobru zvrstile še naslednje
prireditve. V nedeljo, 5. oktobra, bo pripravil Smučarsko
skakalni klub Velenje tekmovanje za Alpski pokal sedmih držav.
Planinsko društvo Velenje bo v začetku oktobra organiziralo
vzpon na Triglav in III. Brodarjev pohod na Potočko zijalko.
Velenjski atletski klub bo pripravil 18. oktobra kros za pokale
Dela, istega dne pa bo Maraton Team Slovenija-Gorenje organi-
ziral gozdni tek.	KL
Podobnik med celjskimi gospodarstveniki
Klub podjetnikov Zlatorog pripravlja danes popoldne srečanje gospodarstvenikov s celjske
ter savinjsko šaleške regije s podpredsednikom slovenske vlade Marjanom Podobnikom.
Podatki o razvoju gospodarstva celjske in savinjsko-šaleške regije potrjujejo, da gospodarska
moč osrednjega dela Slovenije slabi, zaradi velikih pretresov v velikih sistemih, zlasti industriji, pa
izgubljenega ne bo mogoče nadomestiti v kratkem času. Na današnjem pogovoru, začel se bo ob
18. uri v Hotelu Evropa v Celju, bodo med drugim govorili o tem, kaj je treba storiti v podjetjih,
občinah in v državi za hitreišo kakovostno preusmeritev gospodarskih sibani.	IJB
Voda, dom, telefoni
V Šentjurju se ponašajo z napredkom
v šentjurski občini so v
zadnjem letu veliko vložili v
vodooskrbo. V občino na-
mreč dve tretjini vode »uvaža-
jo« iz celjske ter šmarske ob-
čine, zato se veselijo velike
pridobitve, sobotnega odprtja
novega vodovoda iz Hrastja.
Kot je povedal na ponedelj-
kovi tiskovni konferenci pred
občinskim praznikom župan
Jurij Malovrh, pitna voda, ki
jo imajo v domači občini, do-
slej ni bila najboljše kakovosti,
pa še po salonitnih ceveh teče.
Ko bo vodovod iz Hrastja po-
vsem zaživel, bo iz njega prite-
klo DO 50 litrov na sekundo ter
bo služil za potrebe Šentjurja,
Dramelj, Ponikve ter Slivnice.
Doslej so zgradili 6,5 kilometra
cevovoda, do konca je še 3,5
kilometra. Letos so v Hrastje
vložili 150 milijonov tolarjev,
naslednje leto bi še 65, za ko-
nec pa bodo poskrbeli za vo-
dohram. Zaenkrat imajo le za 4
ure vodnih rezerv.
Ko so predstavniki občine
govorili o dosežkih ter načrtih,
so omenili tudi nov vodni re-
zervoar (za 120 kubičnih me-
trov) v Dramljah. Posebno po-
nosni so na končano I. fazo
gradnje podvoza v mestni pre-
del Hruševec, na 105 milijonov
vredno naložbo. Pri tem niso
všteli prestavitev kretnic, elek-
trorelejnih postaj in podobne-
ga, vsega kar bi lahko podraži-
lo občinski delež na več kot
petsto milijonov tolarjev, kot
omenja Malovrh.
Šentjurska občinska oblast
šteje med največje pridobitve
gradnjo doma upokojencev,
kjer bo prostora za približno
160 oskrbovancev. Dela na lo-
kaciji Pod vrbco potekajo po
načrtih, saj trenutno vgrajujejo
stavbno pohištvo ter polagajo
estrihe. Dom v vrednosti 700
milijonov tolarjev, kjer bo 60
novih delovnih mest, bi odprli
v drugi polovici prihodnjega
leta.
Sicer pa so letos v celotni
šentjurski občini skoraj po-
vsem rešili dolgoletne hude te-
žave s telefonijo (v nekaterih
vodilnih šentjurskih podjetjih
so imeli po en sam priključek),
kar zagotavlja razvoj gospo-
darstva ter pogoje za preneha-
nje izseljevanja. Tako so letos
tudi sanirali 15 zemeljskih pla-
zov, med uspehe pa šteje Malo-
vrh prav tako dogovor o grad-
nji nove šole na Prevorju, ki bo
stala nad 100 milijonov. Kot je
omenil, plačujejo za šolo v
Hruševcu še vedno po 44 mili-
jonov tolarjev dolga na leto,
kar povzroča hude obremeni-
tve občinskega proračuna.
Ko je govoril o gospodarstvu,
je omenil rekordno, 24-odstot-
no brezposelnost v občini, kar
je posledica težav v drugih ob-
činah, saj doma bistvenega
upadanja delovnih mest niso
beležili. V občini so ponosni na
svojo pomoč pri rešitvi Elegan-
ta-E športa, kjer beležijo dobre
rezultate. Prav tako pomagajo
z reševanjem Ema Energetike,
kjer sedanji Montavar zaposlu-
je celo še več delavcev, vendar
za določen čas. Zadovoljni so
tudi z rezultati proizvajalca
medicinske opreme v Loki pri
Žusmu, ki pokriva potrebe po
delovnih mestih v tej KS, z
vključitvijo češkega partnerja
pa menijo, da se bo uspelo
postaviti na noge tudi šentjur-
skemu Alposu.
BRANE JERANKO
Osrednje praznovanje ob-
činskega praznika Šentjurja
bo v soboto, 27. septembra.
Najprej bo promenadni kon-
cert pihalne godbe, pol ure
pozneje slavnostna seja ob-
činskega sveta ter podelitev
občinskih priznanj, nato bo-
do predali namenu vodovod
iz Hrastja. Zvečer bo v Hru-
ševcu odprtje razstave insig-
nij slovenskih občin.
V okviru prireditev ob ob-
činskem prazniku terIpavče-
vih kulturnih dni bo danes,
25. septembra, v šentjurski
knjižnici odprtje likovne raz-
stave Ane Canjko, jutri, v pe-
tek, pa bo v šentjurskem Kul-
turnem domu uprizoritev
musicala »Nunsence«.
Načrtno k
razvoju Vitanja
Neurja povzročila za 130 milijonov tolarjev
škode-Dražji vrtec
Občina Vitanje je že v letoš-
njem proračunu predvidela
dva milijona tolarjev za izde-
lavo srednje in dolgoročnih
prostorskih planov, še vsaj
1,4 milijona pa bodo morali
zanje še nameniti. S temi pla-
ni bodo lahko zagotovili na-
črten in premišljen razvoj
centra občine in vseh zasel-
kov, pri njihovem nastajanju
pa bodo lahko sodelovali vsi
občani. Vsi prostorski akti
naj bi bili pripravljeni že apri-
la prihodnje leto.
.................. iiiii iirtiiKiiiii^^tMfff
O tem so govorili prejšnji
teden na seji občinskega sveta,
na kateri so tudi prvič obravna-
vali odlok, ki bo predpisoval
način obračunavanja stroškov
za stavbna zemljišča. Po kak-
šnih kriterijih jih bodo izraču-
navali, se bodo morali odločiti
na eni prihodnjih sej, saj naj bi
odlok začel veljati najkasneje v
začetku prihodnjega leta. Po
prvem januarju 1998 namreč
Upravna enota Slovenske Ko-
njice (pod katero sodi tudi ob-
čina Vitanje) ne bo več izdajala
gradbenih in drugih dovoljenj
brez potrdila o plačanih pris-
pevkih. Le-teh pa ni mogoče
zaračunavati brez veljavnega
občinskega odloka.
^ Govorili so tudi o naložbah.
Župan Slavko Krajnc je pred-
stavil potek gradnje prizidka k
tamkajšnji osnovni šoli, v kate-
rem je se je - sicer z enoteden-
sko zamudo - pouk že začel.
Kot je dejal, je občina letošnje
obveznosti za šolo gradbene-
mu podjetju skoraj v celoti že
poravnala, svoj dolg pa naj bi
takoj po sprejetju proračuna
deloma v tem letu in deloma v
prihodnjem poravnala tudi dr-
žava. Slovesna otvoritev šole
bo prihodnje leto.
Kot vse kaže, pa se Vitanjča-
nom obeta tudi sanacija lokalne
ceste Vitanje-Fužine. Država je
zanjo namenila 26 milijonov to-
larjev. Ker denar ni prenosljiv v
prihodnje leto, ga morajo Vitanj-
čani strogo namensko porabiti
še preden zima onemogoči dela
na cesti. To pa zaradi dolgih
časovnih rokov pri izbiri izvajal-
ca ne bo šlo čisto brez težav.
Predstavili so tudi končne
ocene v poletnih neurjih nasta-
le škode. Na kmetijskih zem-
ljiščih, cestah in vodotokih je
na območju občine Vitanje
približno za 130 milijonov to-
larjev škode. »Tega denarja pa
dejansko ne moremo pričako-
vati,« je dejal župan, »občina bo
za odpravo posledic neurij ver-
jetno dobila le sredstva za naj-
nujnejše sanacije.«
. B.Z.
Vitanjski svetniki so pove-
čali ekonomsko ceno vzgoj-
nine v vrtcu. Dosedanjo ceno
- nekaj čez 28 tisoč tolarjev -
so zvišali za dvajset odstot-
kov, kar pa še vseeno ne bo
zagotovilo pozitivnega poslo-
vanja v vrtcu. Ker je otrok
malo, so stroški za njihovo
varstvo zelo visoki: po izraču-
nu bi stroške prvega polletja
pokrili le, če bi za varstvo
vsakega otroka starši plačali
kar 57 tisoč tolarjev. Ta zne-
sek pa je odločno previsok, so
se strinjali svetniki.
PODRŽ^i
Slovenijd
med prvimi
BLED, 16. septembra)
lo)-Slovenija je letos p !
notranje- in zunanje pQ|l
ne zaplete in ima zelo (j
možnosti, da med p3
doseže polnopravno
tvo v Evropski uniji
okrogli mizi, ki jo je ij^
lovanju s slovensko vp
pripravila družba
mist, povedal premier >
Janez Drnovšek.
Kandidat
dr.FrIec
LJUBLJANA, 17. sepie
bra (Večer) - Predsedi
vlade dr. Janez Drnovšek
javnosti predstavil kandi
ta za slovenskega zunanj
ministra, 61-letnega dr.|
risa Frleca. Po premie-
vem prepričanju je dosei
nji veleposlanik v Bonnu,
ima bogate diplornatj
gospodarske in politični
kušnje, pravi človek zai
varjanje s številnimi nalo|
mi naše zunanje politike^
Odvisnostv
Evropi
LJUBLJANA, 17. septe
bra (Delo) - V Cankarjeva
domu se je začela medfl
rodna konferenca Odi
snost v Evropi. Številnih p
davanj in učnih delavni!
možnostih terapije, prevs
tive in rehabihtacije, pate
o zgodovinskih, družbea
etnografskih in politid
pogledih na droge in
snost se bo do sobote udd
žilo približno 800 stroka
njakov z vsega sveta, j
Atomske toplici
so »noj«
LJUBLJANA, 17. septei
bra (Delo) - Atomske top
ce so, po mnenju bralo
Dela, »naj turistični« slove
ski kraj, drugo mesto pa!
osvojile Terme Zreče zR
glo. Ocena je sestavljena
ocen komisije, glasoval?
in rezultatov ankete.
Novo
veleposlanika
LJUBLJANA, 19. septei
bra (Večer) - Predsedj
Milan Kučan je podp"
ukaz o imenovanju Dr^
ljube Benčine, diplom^"
z zunanjega ministrstva^
izredno in pooblaščeno'
leposlanico Slovenije v
Ijevini Švedski, Vlado
parič pa je imenovan
izrednega in
pooblaščene
veleposlanika Sloveniji
Republiki Singapur.
Višje polcojnin«
LJUBLJANA, 19. sept^'
bra (Dnevnik) - Upr^^
odbor zavoda za pok«^)'^
sko zavarovanje je
sklep, da se pokojnin^
septembrom povečajo
0,8 odstotka. V začetkiJ^
tobra bodo upokojenih' ^
bili tudi drugo polovic^
datka za rekreacijo.
SNOPIČ
GOSPODARSTVO
5
Boljša pljuča v premogovniku
Premogovnik Velenje ima obnovljeno ventilatorsko postajo v Pesju - Okolja ne bo motila
praznični dan mestne
' g Velenje in ob tradicio-
osmem letnem sreča-
^glovnih partnerjev so v
?skem premogovniku
%tembra pognali pre-
ventilatorsko pošta-
rje, s katero so zagotovi-
Sobnejši sistem nujno
Snega prezračevanja,
jo, ki s hrupom ne bo
Sa okolja, bodo vodili av-
JJfgko iz informacijskega
jjj premogovnika ^Novih
jogah.
J dobro prezračevanje pre-
i^vnikovih jam skrbijo ven-
[jfske postaje v Pesju, Šošta-
in Hrastovcu. Šoštanjska
Jplatorska postaja je največ-
postaja v Pesju pa je od letos
lodobnejša. Vse tri postaje
jiavljajo pretok okoli 28 ti-
Itubičnih metrov zraka na
loto, od tega skoraj 16 tisoč
jifnih metrov na minuto
ji ventilator v Šoštanju, po
m skoraj 8 tisoč kubičnih
lov zraka na minuto skozi
iiilator v Pesju in skoraj 5
jfkubičnih metrov zraka na
luto skozi ventilator v Hra-
rcu.
aradi vključevanja novih
iopnih polj dosedanji ven-
lor v ventilatorski postaji
ieni več ustrezal potrebam
večjih količinah zraka in
Szni depresiji. Treba je bi-
lo namestiti večjega. Poleg no-
vega ventilatorja pa je dosežek
tudi avtomatsko vodenje, ki
bo odslej možno brez poseb-
ne posadke v postaji. »Obnov-
ljena ventilatorska postaja
omogoča nadaljevanje odko-
pavanja v jami Pesje, kjer so
potrebe po večji depresiji in
večjih količinah zraka,« je de-
jal mag. Marjan Kolenc, teh-
nični direktor premogovnika
in dodal, da je naložba vredna
približno dva milijona nemš-
kih mark. Polovico te vsote je
prispevala domača industrija.
Obnovo ventilatorske po-
staje so v veliki meri opravili
delavci Premogovnika Velenje
sami. Pripravili so projekt za
zamenjavo, avtomatizacijo in
krmiljenje ventilatorja, pod-
jetja v Sloveniji pa so poskrbe-
la tudi za visokonapetostni in
nizkonapetostni del, projekt-
no dokumentacijo in še razno
drugo opremo, ventilator pa
so uvozili iz Nemčije. Izdelala
ga je nemška firma TLT, ki je
morala zadostiti še posebej
ostrim zahtevam glede omeji-
tve hrupa. Postaja Pesje je na-
mreč poleg stanovanjskega
objekta in ob robu rekreacij-
skega območja. Februarja so
vanjo namestili še dušilne
zvočne kulise, ki preprečujejo
prekomerno širjenje zvoka v
okolico.
mmmmmmmmmmmmm KL
Oktobra odpira vrata Domofin
v Celju prvi Mednarodni specializirani sejem za zaključna dela v gradbeništvu in renoviranje
Na celjskem sejmišču bo od 22. do 26.
oktobra letos prvi Mednarodni speciali-
zirani sejem za zaključna dela v gradbe-
ništvu in renoviranje v Sloveniji, ki bo
na enem mestu združil vse zanimivosti
s tega področja.
Podrobneje je sejem Domofin in razloge
zanj predstavila vodja projekta sejma Do-
mofin Breda Obrez Preskar: »Sejem Do-
mofin bo skupen projekt, ki ga pripravlja
mešano podjetje Cespo. Večinski lastnik
Cespa je miinchenski sejem, udeležena pa
sta tudi Obrtna zbornica Slovenije in Celjski
sejem. Po premieri sejma Flora smo se
smelo lotili tega drugega projekta, to je
sejma Domofin, ki bo povsem specializira-
na prireditev za zaključna dela v gradbeniš-
tvu in renoviranje. Sejem bo namenjen
arhitektom, investitorjem, načrtovalcem in
seveda splošnim obiskovalcem, ki bodo na
sejmu zagotovo našli kaj zanimivega. Želi-
mo si, da bi bil projekt poslovno zanimiv,
kar bo odvisno predvsem od kvalitetne
ponudbe. Letos na razstavišču zagotovo še
ne bo vsega tistega, kar si želimo, glede na
to, da interes razstavljavcev po takšni spe-
cializirani prireditvi obstoja in da pripravlja-
mo tudi določene strokovne prireditve v
sodelovanju z Gradbenim centrom iz Ljub-
ljane, s Fakulteto za gradbeništvo Maribor
ter nekaterimi posamezniki menim, da bo
sejem uspešno stopal po začrtani poti. V
programu spremljajočih prireditev se bo-
mo letos lotili nekaterih tem, med njimi
gradbenega vzdrževanja in prenove objek-
tov, izvedbe in vzdrževanja ravnih streh,
energetske sanacije zgradb, prenove fasad
ter varčevalnih ukrepov za učinkovito izra-
bo energije pri zasnovi, projektiranju in
izvedbi instalacij v gradbeništvu. V času
sejma Domofin bo na sejmišču organizira-
no tudi energetsko in gradbeno sveto-
vanje, organizirali pa bomo tudi številne
druge aktivnosti.«
Razstavni program sejma Domofin bo
predstavljal zunanje naprave, strešne in
izolacijske materiale, spomeniško vars-
tvo, elektroinstalacijsko tehniko, mate-
riale za izdelavo fasad, okna, vrata, ste-
klo, notranje stene in senčila, tehniko
za čiščenje stavb, tehniko ogrevanja,
prezračevalno in klimatsko tehniko, iz-
delke za notranjo ureditev, sanitarno
tehniko in varnostne naprave. Po seda-
njih ocenah se potrebe po proizvodih in
storitvah na področju zaključnih del v
gradbeništvu in renoviranja v Sloveniji
povečujejo, gradbeništvo bo predvido-
ma raslo po stopnji 25 odstotkov.
Nova raziskovalna oprema
^Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje bodo jutri, 26.
tobra, uvedli delo z novo raziskovalno opremo, in sicer z
mskim absorberjem SIMAA 6000 in mikrovalovnim siste-
m MSP-1000. Ob tej priložnosti, ko jih bo obiskal državni
tretar iz ministrstva za znanost in tehnologijo dr. Franci
mšar, bodo predstavili delo inštituta.	KL
Thermo data v Sloveniji
Stanovalci v stanovanjskih blokih so se pogosto pritoževali
iračun pavšalnih izračunov porabe toplotne energije, hlad-
'in tople vode.
slovenskem tržišču bo mogoče v prihodnje kupiti posebne
'?fave, ki bodo pokazale dejansko porabo, naprave za odčita-
^if toplotne energije, tople in hladne vode je na letošnjem
ta v Celju predstavljalo podjetje Thermo data iz BerUna.
^opnik tega podjetja na slovenskem tržišču je Stanislav
z Jeronima pri Vranskem. Dejansko porabo toplotne
^^gije je mogoče ugotoviti s posebno napravo, ki se montira na
^i^tor v stanovanju, za ugotavljanje dejanske porabe vode pa je
tako imenovana vodna ura, ki jo je treba namestiti na
^'ilza zapiranje vode.	UB
Vodovod v PodlubelI
Jsoboto, 20. septembra, je dobilo vodo trinajst gospodinj-
v krajevni skupnosti Škale-Hrastovec v velenjski občini.
^^odovod Podlubela, ki so ga pričeli graditi že pred tremi leti,
1000 metrov vodovodnega omrežja, vodohram s pro-
^fnino 50 kubičnih metrov in črpališče. Naložbo, vredna je
20 milijonov tolarjev, so skupaj zmogli mestna občina
in krajani. Slednji so prispevali približno 5 milijonov
l^^^fjev in veliko udarniškega dela, preostali znesek pa je v treh
Jj Zagotovila občina iz svojega proračuna. Predsednica
odbora je bila Anica Pšeničnik iz Škal. Vodovod
J^bela že deluje, tehnični pregled pa bodo opravili 30.
tjpnibra. Krajani Škal in Hrastovca bodo imeli odslej neopo-
y Vodo. Prej so dobivali vodo iz izvira Špehova toplica,
je niso imeli dovolj in tudi kakovostna ni bila. KL
Od hleva do krožnika
Poslovna skupnost Zlato
zrno, ki od sredine minule-
ga tedna šteje 26 polnoprav-
nih članov, je na 30. MOS
podrobneje predstavila pro-
jekt Zlato zrno. Njegov
osrednji cilj je povečati pri-
rejo kakovostne domače te-
letine, hkrati pa povrniti lju-
dem zaupanje v kakovost do-
mačega mesa in vplivati na
njihove prehrambene dejav-
nosti.
V sodelovanju s Sekcijo ži-
vilskih dejavnosti OZS so pri-
pravili strokovni posvet, v
Celju pa so podelili nove li-
cenčne listine Zlato zrno, ki
so jih prejeli rejci Albin Ve-
hovec iz Voklega, Janez Po-
renta iz Kranja, Jurij Doli-
nar iz Petrovč, kot organiza-
tor Kmetijska zadruga Celje
ter kot predstavnika gostins-^
tva Maks Brečko in Marija^
Deu iz Unior Turizma Zre-
če. V polnopravno članstvo
PS Zlato zrno pa so sprejeli
Mesarstvo Žerak iz Rogatca
in Mesno industrijo Radgo-
na.
Po besedah direktorja Po-
slovnega združenja prehrane
Slovenije mag. Franca Muhi-
ča segajo pobude skupine
zagnancev za oživitev projek-
ta Zlato zrno šest let nazaj, za
vizionarskega pa se je pro-
jekt izkazal ob lanskem iz-
bruhu bolezni norih krav. PS
Zlato zrno so ustanovili ko-
nec lanskega leta, prvo pred-
stavitev projekta pa pripravili
v letošnjem marcu. Od vsega
začetka so v sklenjen krog
Zlatega zrna - začetim z nad-
zorom reje oziroma pitanja
telet, nadaljevanim v prede-
lavi in trženju ter zaključe-
nim v prodaji oziroma kuli-
nariki - vključeni rejci pri KZ
Vrhnika, predelovalci ter
prodajalci pri Mercator - Me-
snine dežele Kranjske, Me-
sarstvo Jurmes, mesarija Pr£-
koršek ter v kulinariki Resta-
vracija Maxim.
Največ pozornosti, se zave-
dajo v PS Zlato zrno, pa bo
treba usmeriti v promocijo
projekta, saj ga potrošniki v
Sloveniji še preslabo poznajo.
In še bistvene prednosti teleti-
ne z blagovno znamko Zlato
zrno - barva mesa je izrazitej-
ša (meso ni anemično, saj te-
let ne pitajo z mlekom), aro-
ma in okus sta polnejša, meso
pa je mehko. Za Zlato zrno
pitajo teleta do 6 mesecev sta-
rosti oziroma žive teže 250 kg,
za razliko od klasične teletine
(kjer se po pitancu običajno
priredi do 70 kg mesa za pro-
dajo), pa pri teletih, hranjenih
na za prežvekovalce naraven
način, priredijo do 150 kg me-
sa.	IS
Delodajalci nezadovoljni z zakonodajo
Predlog zakona o delovnih razmerjih in
predlog zakona o spremembah ter dopol-
nitvah zakona o zaposlovanju in zavaro-
vanju za primer brezposelnosti sta bili
osrednji temi seje upravnega odbora
Združenja delodajalcev Ogistta v času
MOS.
Predsednik združenja Dare Stojan je v zvezi
z zakonom o delovnih razmerjih menil, da
sestavljavci zakona niso upoštevali številnih
pripomb delodajalcev, predlagani zakon pa ne
bo pripomogel k večji razbremenitvi gospo-
darstva in hitrejšem zaposlovanju. V predlogu
zakona bi morali po mnenju združenja deloda-
jalcev takoj podrobneje opredeliti vsaj vajeniš-
ka razmerja, sicer pa bo združenje tudi v
prihodnje temeljito sodelovalo v razpravah,
povezanih z novim zakonom. Razmeroma
ugoden je po mnenju združenja delodajalcev
Ogistta predlog zakon o spremembah in do-
polnitvah zakona o zaposlovanju ter zavarova-
nju brezposelnih. Vztrajali pa bodo pri tem, da
naj bi zakon sprejeli po hitrem postopku,
čemur odločno nasprotujejo sindikati. UB
po državi
0 Natu in
proračunu
LJUBLJANA, 21. septem-
bra (Delo) - Državni zbor se
bo v četrtek sestal na novi
izredni seji, ki je sklicana na
zahtevo 25 poslancev, in sicer
o oceni neuspele kandidature
Slovenije za vključitev v prvi
krog širitve Severnoatlantske
zveze ter oblikovanju strate-
gije za vključitev v Nato v
pomadridskem obdobju. Ko-
nec meseca pa bo skupna
izredna seja, na kateri bodo
poslanci razpravljali o letoš-
njem proračunu.
Bilje samomor
KRANJ, / 22. septembra
(Večer) - Na UNZ Kranj so
potrdili, da je podjetnik Mi-
lan Puee iz Naklega, ki so ga
prejšnji torek našli mrtvega
na počivališču Podtabor ob
gorenjski magistralki, naredil
samomor.
Sporazum S
Hrvaško
UUBUANA, 22. septem-
bra (Delo) - Hrvaški notranji
minister Ivan Penič, ki se v
Sloveniji mudi na dvodnev-
nem obisku, je s slovenskim
obrambnim ministrom Titom
Turnškom podpisal med-
vladni sporazum o sodelova-
nju pri varstvu pred naravnimi
in civilizacijskimi nesrečami.
Kacin na zatožni
klopi
KRANJ, 22. septembra
(Večer) - Na okrajnem sodiš-
ču je na zatožno klop sedel
poslanec Jelko Kacin, ki je
obtožen storitve kaznivega
dejanja prometne nesreče iz
malomarnosti, za kar je za-
grožena denarna kazen ali
zapor do treh let. Sojenje se
bo nadaljevalo sredi oktobra.
Boleče izkušnje
LJUBLJANA, 22. septem-
bra (Delo) - Predsednik pro-
gramskega sveta SLS Janez
Podobnik je na novinarski
konferenci dodatno pojasnil
odločitev, da ne bo kandidi-
ral na predsedniških voU-
tvah. Zanj osebno so bili mi-
nuh meseci in tedni boleča,
vsekakor pa nova izkušnja.
Če bodo stranke slovenske
pomladi predlagale skupne-
ga kandidata za predsedniš-
ke volitve, bo to dobro. Če pa
jim to ne bo uspelo, se mora-
jo kot zrele stranke izogniti
prepirljivosti, iskanjem kriv-
ca in stalnih diskreditacij, je
razmišljal Podobnik.
Bodo poslanci
pohiteli?
LJUBLJANA, 22. septem-
bra (Delo) - Kandidat za no-
vega slovenskega zunanjega
ministra dr. Boris Frlec se bo
v sredo dopoldne prvič v tej
funkciji predstavil članom
matičnega parlamentarnega
odbora za mednarodne od-
nose. Glede na to, da je mini-
strstvo že več kot sedem ted-
nov brez formalnega vods-
tva, je mogoče pričakovati,
da bodo poslanci potrdili dr.
Frleca za šefa slovenske di-
plomacije že na izrednem za-
sedanju parlamenta ta teden.
□
GOSPODARSTVO
Skrb za invalide kot
del podjetništva
Baumax, ki je uspesen v Avstriji, širi svoje prodajalne po Evropi - Njegov lastnik
Kariheinz Essl pravi, da želijo biti vodilni povsod, kjer se pojavijo
Pred dobrim tednom so v
novem delu Centra Interspar v
Celju med enajstimi trgovina-
mi odprli tudi Prodajni center
Baumax, ki je s svojimi 6 tisoč
kvadratnimi metri površine
največja trgovina tega dela
Centra in po mnenju snoval-
cev za kupce posebej privlač-
na. Gre za prvi skupni projekt
Interspara in Baumaxa, ki je
doslej sam postavljal svoje
centre, celjski nastop pod In-
tersparovo streho pa je prvi te
vrste. Upajo, da bo uspešen
tako kot so uspešni njihovi
prodajni centri širom Avstrije
in v nekaterih državah cen-
tralne in vzhodne Evrope.
Gre za trgovino, kjer pod
skupnim motom »sam svoj
mojster« ponujajo okrog 40 ti-
soč izdelkov za dom, delavnico
in vrt. Ponudba v tej drugi Bau-
maxovi blagovnici v Sloveniji
obsega vse od vrtalnega stroja
do kosilnice in vrtnega pohiš-
tva, od kopalniške opreme, pre-
prog, ploščic in tapet do avto-
mobilskih lakov in sredstev za
nego avtomobila. Obljubljajo,
da bo med temi izdelki tudi
ponudba slovenskih proizvajal-
cev, ki naj bi jih kasneje ponudili
tudi tujemu trgu.
Ob otvoritvi je v Celje prišel
komercialni svetnik Kariheinz
Essl, predsednik upravnega
odbora in lastnik Baumaxa. Av-
strijsko družinsko podjetje ima
po njegovih besedah bogato
tradicijo, saj je lani praznovalo
20-letnico odprtja prve blagov-
nice, v njem pa je zaposlena že
tretja generacija družine Essl.
Začetki pa segajo dlje v pre-
teklost. Podjetje za trgovanje s
premogom je leta 1923 ustano-
vil Fritz Schomer. Leta 1949 so
postavili trgovino z gradbenim
materialom, deset let kasneje
pa se je podjetju pridružil Kari-
heinz Essl. Podjetje je razširilo
svojo dejavnost na transport
betona. V začetku sedemdese-
tih let je Kariheinz Essl na poto-
vanju po Kanadi in ZDA prvič
obiskal trgovino, v kateri so
ponujali vse za domače moj-
stre. »Ideja me je prevzela,« se
spominja, »in leta 1976 smo
zgradili našo prvo trgovino v
Kindbergu, imenovala se je
Hobbymax. Čez tri leta smo
odprli prvi »pravi« Baumax. Ta-
koj je postal uspešen.«
Nizke cene-velika
vrednost
Vseskozi temelji njihova po-
nudba na široki in kakovostni
ponudbi in sprejemljivih ce-
nah, ali kot pravi njihov re-
klamni slogan: »Nizke cene -
velika vrednost.«
2700 zaposlenih ustvari letno
7,1 milijarde šilingov prometa
in se tako uvršča med vodilna
trgovska podjetja v Evropi. O
dobrem poslovanju podjetja
govori podatek, da so njegove
delnice ene najbolj zanimivih
na dunajski borzi, saj prinašajo
5-odstotni donos. Sicer pa je
večinski lastnik podjetja s 64
odstotki še vedno poslovna
skupina Schomer, s 24 odstotki
sledijo majhni delničarji, 12-
odstotni delež pa ima v lasti
Spar Beteiligungs GmbH.
Prihodnje leto načrtujejo od-
prtje stote trgovine. 25 jih je že
v tujini, med prvimi izven av-
strijskih meja so bile na Ma-
džarskem (danes 9 blagovnic).
Češkem (12) in Slovaškem (3),
leta 1995 pa so odprli prodajni
center v Ljubljani. Povsod, kjer
se pojavijo, je njihov cilj - biti
vodilni na svojem področju.
»8-milijonsko domače tržiš-
če je za nas premajhno. Zato
vidimo naše možnosti v cen-
tralni in vzhodni Evropi. Do
leta 2000 naj bi dosegli 10 mili-
jard šilingov prometa, kar je
nujno, če želimo dolgoročno
preživeti in ohraniti neodvi-
snost na mednarodnem trgu,«
pravi komercialni svetnik Essl.
Zato sta njihov naslednji cilj
hrvaški trg in severna Italija.
Seveda pa ne bodo zanemar-
jali avstrijskega trga, kjer je bila
lani zlasti odmevna otvoritev
mega-blagovnice Baumaxa.
Do konca stoletja naj bi zgradili
še deset podobnih.
Člani družine
Ključ uspeha vidi komercialni
svetnik Essl v trdem delu ter v
inovativnem in h kupcem narav-
nanem pristopu. »Naše prizade-
vanje temelji na ljudeh - kupcih
in osebju. Predanost delavcev je
veliko prispevala k uspehu Bau-
maxa. Vs^ zaposleni je član
velike Baumaxove družine.
Spodbujamo kreativnost, ponu-
jamo možnosti za napredovanje
in zaposlene vključujemo v pro-
cese odločanja,« pravi Kariheinz
Essl. V celjskem prodajnem cen-
tru bo kupcem na voljo štiride-
set zaposlenih, ki jim bodo po-
magali tudi z nasveti, saj so za
svoje delo dobro usposobljeni.
Umetnost in socialo
Baumax pa je zanimiv še za-
radi nečesa. Ker so ljudje v
ospredju njihovih poslovnih
prizadevanj, ne preseneča, da
se čutijo posebej odgovorne do
javnosti. Zato je po mnenju
Karlheiza Essla sestavni -del
podjetništva tudi socialna skrb
in podpora umetnosti.
Takoimenovani Schomerjev
človekoljubni program obsega
skrb vsake njihove trgovine, da
se povezuje z domovi za invali-
de. Ponuja jim možnost, da si
pridobijo obrtne spretnosti in
hkrati prispeva sredstva za
ureditev obrtnih delavnic. »Naš
cilj je pomagati ljudem, da bi si
pomagali sami,« pravi komer-
cialni svetnik Essl. Invalidi tako
dobijo možnost, da so kreativ-
ni in bolj samozavestni. Izdelki,
ki jih naredijo, so naprodaj po
posebnih cenah v Baumaxovih
trgovinah. Njim je namenjen
celotni izkupiček od prodaje.
Baumaxovi sodelavci vzdr-
žujejo tudi osebne stike z inva-
lidi, prirejajo skupne akcije kot
so izleti, družabna srečanja, za-
bave in podobno.
Zavidanja vredna je tudi
umetniška zbirka avstrijske so-
dobne umetnosti, ki jo je ustva-
ril Kariheinz Essl skupaj z ženo.
Stalna zbirka je postavljena na
ogled v novi centrali podjetja, v
Schbmerjevi hiši v Klosterneu-
burgu. Upravno poslopje je is-
točasno zasebni muzej, odprt
širši javnosti. Menda bomo ime-
li bogato Esslovo zbirko prilož-
nost videti tudi v Sloveniji.
TC, Foto: GK
Lastnik Baumaxa in predsednik upravnega odbora
Kariheinz Essl.
Tretje Weishauptovo srečanje v Zrečah
Ekonomična poraba ener-
gije, okolju prijazna tehnolo-
gija ogrevanja in njen razvoj
ter domača in tuja zakonoda-
ja na tem področju so nekate-
re od tem tretjega srečanja
energetikov Slovenije in Hr-
vaške, ki je bila prejšnji teden
v Zrečah.
Srečanje tudi letos pripravilo
podjetje Weishaupt iz Celja in
kot je dejal direktor Henrik
Dvoršak, so bili z obiskom -
prišlo je več kot sto udeležen-
cev - zelo zadovoljni.
»V Sloveniji, sosednji Hrvaški
in tudi na preostalem območju
nekdanje Jugoslavije še vedno
obratujejo zelo zastarele na-
prave za ogrevanje, za katere
lahko na kratko povemo, da
delujejo pod izkoristki, ki da-
nes v svetu veljajo za,n«rmal-
ne. Te naprave tudi zelo one-
snažujejo okolje. Na srečanju
smo zato želeli prikazati kak-
šno je stanje v Sloveniji, sezna-
niti ljudi s posledicami v naravi
in energetikom hkrati predsta-
viti, kaj ponuja podjetje Weis-
haupt, ki kot proizvajalec takih
naprav sodi med vodilne v sve-
tu,« je povedal direktor Henrik
Dvoršak. Weishaupt bo tudi
prihodnja leta prirejal taka sre-
čanja, je še poudaril in sicer
izmenično v Sloveniji in Hrvaš-
ki. In ker je tovrstna problema-
tika zelo podobna na območju
vse bivše Jugoslavije, bodo
skušali tudi tamkajšnje energe-
tike pritegniti k sodelovanju na
srečanjih in tako izmenjati iz-
kušnje.
V Zrečah zbrane energetike
sta pozdravila tudi direktor
Unior Turizma Maks Brečko
in predsednik občinskega sve-
ta Občine Zreče Gorazd Koro-
šec, ki je med drugim izjavil,
da si v njihovem kraju zaradi
razvoja turizma še posebno
prizadevajo za okolju prijazno
tehnologijo.	B. Z.
novo na borzi
Umiritev rasti tečajev?
Banka Slovenije je prejšnji
teden še zadnjič posegla na
trgu s ponudbo za odkup deviz
s pravico in za vpis blagajniških
zapisov Banke Slovenije v tu-
jem denarju. Dražbe se je ude-
ležila le NLB, ki je osrednji
banki prodala le 130 milijonov
deviz po izlicitiranem tečaju
94,50 SIT za marko. Banka Slo-
venije v prihodnje ne bo več
vršila neposrednega pritiska na
zviševanje tržnih tečajev. To bo
verjetno povzročilo umiritev
rasti tečajev.
Prejšnji ponedeljek in torek
je bil indeks SBI pod 1500 točk.
V sredo se je indeks ponovno
dvignil na 1514 točk. Lek je
objavil svoje polletno poročilo.
Knjigovodska vrednost delnic
Leka je bila na dan 30.6.1997
16.810 SIT, čisti dobiček na del-
nico znaša v prvem polletju
letošnjega leta 932 SIT. Zaradi
dobrih rezultatov družbe se je
dvignil tečaj delnic Leka na
trgu, hkrati pa še tečaji večine
drugih delnic. Verjetno je bil
vzrok rasti delnic tudi blejsko
srečanje tujih vlagateljev. Slo-
venija bo v prihodnje bolj na-
klonjena tujim vlagateljem. Na-
ša država bi bila sposobna
sprejeti 400 milijonov ameriš-
kih dolarjev tujih naložb na
leto. Pri tem imajo absolutno
prednost neposredne naložbe
v podjetja in šele nato portfelj-
ske naložbe. Toda že v petek so
se tečaji ponovno vrnili v stare
okvirje, ta teden pa je trend
ponovno obrnjen navzdol.
Prometa na organiziranem tr-
gu je bilo v ponedeljek 176
milijonov SIT, v torek pa komaj
93 milijonov. Indeks SBI se je
ustavil na 1476 točkah.
Odbor za sprejem vrednost-
nih papirjev na Ljubljanski bor-
zi je pozval družbo Primofin
d.d., da obvesti javnost o vseh
njej znanih poslovnih dogod-
kih ali pomembnih okolišči-
nah, ki bi lahko bistveno vpli-
vale na t€čaj. Družba Primofin
Ljubljanski borzi ni posredova-
la sporočila, temveč zahtevo za
umik prednostnih delnic na
prinosnika iz borzne kotacije B
in za uvrstitev delnic na odprti
trg C. Delnice so pričele kotira-
ti na OTC trgu 22. septembra.
Na A kotaciji bosta v krat-
kem pričeli kotirati dve novi
delnici in sicer Zdravilišče Mo-
ravske toplice (25.9.) ter Aero-
drom Ljubljana z Brnika. No-
minalna vrednost obeh delnic
je 1000 tolarjev.
Spoštovani delničarji! Na se-
dežu družbe lahko prodate ve-
čino delnic, ki ste jih pridobili z
vpisom certifikata v podjetja,
ki so se lastninila s pomočjo
javne prodaje. To so predvsem
delnice serije G. Naj navedemo
le nekaj takšnih družb: Alpos
Šentjur, Cinkarna Celje, Gore-
nje Velenje. Kot novost smo
uvedli odkup delnic serij B in D
za tiste družbe, ki so svoje
delnice vpisale v centralni regi-
ster KDD.
Seveda še vedno odkupuje-
mo amortizacijske načrte, ki
jih je izdala Pošta Celje, sedaj
Telekom Slovenije.
Cenjene stranke obveščamo,
da imamo novo poslovalnico v
Velenju, na Prešernovi 8, (nad
Elektrotehoo). Dobrodošli.
Piše: DARJA OROŽIM
baromm
Odobreni
programi Agentij
Agencija za prestrui,"'
ranje in privatizacijo i '
začetka julija do začetb "
tembra odobrila druog^
glasje še nekaterim po/'
jem s celjskega obn^ J
Drugo soglasje za lastni J
preoblikovanje so
Gorenje Velenje, Kors?
gaška Slatina, Vulkanizj^
Celje, Izobraževalni cg!
železarne Štore in Finn,!
hanika Celje.	^
Društvo
dconomistov
na lavi
Društvo ekonomistov Cel
je kupilo nove poslovnepi
store na Lavi oziroma v stav
nekdanjega Ingrada. Vlastj
prostore se bo društvo iz,
danje lokacije na Glavne
trgu preselilo predvidoma
mesecu dni. Trenutno ij
celjsko društvo, ki mupre
seduje dr. Branko Semoi
145 individualnih in 38kol(
tivnih članov.
Četrt Stoletja
Renaulta
Konec septembra bo prel
klo 25 let od podpisa pogo
be o pričetku serijske izdd
ve avtomobilov Renault vi
varni IMV v Novem mestu,
je bil uresničen z izdela
prve novomeške Katre že
februarju leta 1973. V prd
klega četrt stoletja se je:
današnje razmere dok
skromna industrijska sesta
Ijalnica avtomobilov razvila
sodobno tovarno, ki je s svi|
organiziranostjo in kakovcs
jo enakovredno vključena
industrijski sistem matične]
podjetja Renault.
Sejem narava
zdravje
Včeraj, v sredo, so v Ljiil
Ijani odprli vrata letošnje!
sejma Narava zdravje. 1'
približno 6000 kvadratfl
metrih razstavnih površini
predstavlja približno 130 n
posrednih, pretežno slovei
skih razstavljavcev, pridrul
jejo se jim še trije iz HrvaS
ter eden razstavljavec iz ^
štrije. Na sejmu, ki bo odp
do nedelje, 28. septenibraJ
predstavljajo tudi slovena
naravna zdravilišča.
Banke na MOS
v času letošnjega MedB
rodnega obrtnega sejma'
svojo dejavnost obiskovale«
in predvsem poslovnim Pj
nerjem pripravile tudi ne^^^
re bančne hiše. Med njimi J;
va Ljubljanska banka,
pripravila pogovor na
Sklad rizičnega kapitala in"
minsko kreditiranje kup'j
Abanka in malo gospodari
je bila tema poslovne pr^*^
vitve Abanke, predstav
Krekove banke pa so se v
sejma o možnostih finai^^i
nja pogovarjali s predstav
mozirskega drobnega
darstva. Uradna sejen^J
banka Mednarodnega
nega sejma pa je bila tako
prejšnja leta Banka Celj^-
SNOPIČ
30. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
□
Bolje enkrat videti
kot tisočkrat slišati
Ocene organizatorjev: uspešen jubilej - Počitka za naprej ne bo
. 30, MOS se je deset se-
jmih dni v Celju predstav-
^765 razstavljavcev iz
držav, v tem času se je
zvrstilo 315 prireditev
j^odkov, od tega se je 101.
^kega dogodka; stro-
^ in poslovnih srečanj
^reditev udeležilo 27.177
j v Celju pa so na MOS
^ežili tudi 214 obiskov
gostov. Obiskoval-
je bilo nekaj manj kot
()00, k tej številki pa je
j prišteti še 17.070 osnov-
jlcev, ki so se udeležili
jstavitve obrtnih pokli-
[bilejni 30. MOS je 12. sep-
^a odprl predsednik RS
^ Kučan, generalno po-
flteljstvo nad manifestaci-
ja nosi slogan Ogledalo slo-
gke uspešnosti, pa je tudi
{prevzela Kovinotehna
, Celje. Morda najbolj la-
fo oceno 30. MOS je dal
itor miinchenskega sejma
1! Franz Reisbeck, ki je
ie sicer že večkrat obiskal,
ilavišča MOS pa si je ob
injem jubileju ogledal pr-
»Sam zaupam kitajskemu
pvoru, ki pravi, da je bolje
rat videti kot tisočkrat sli-
• to kar sem videl na MOS
le potrdilo vse, kar sem o
Du doslej slišal. Še več, nad
stavljenim sem bil navdu-
lin vesel bom, če bodo Slo-
ri letos novembra v
inchen pripeljali razstavo
I ilovnih daril, nad katero
i 3bil več kot presenečen.«
Več promocije V
tujini
''irektor Celjskega sejma
^ mag. Franc Pangerl le-
^ji MOS ocenjuje: »Sejem
®iujemo kot uspešen in za-
"ovo bodo takšne tudi ocene
^ne razstavljavcev. Letos je
""reč opaznejši premik v4co-
' poslovnih obiskovalcev,
We je bilo nekaj manj
•"^nih obiskovalcev, poslov-
"''isk pa je presežen za več
odstotkov. To potrjujejo
tuje zbornične in gos-
wske delegacije in tudi ve-
J^ečje zanimanje naših gos-
'^rstvenikov. Marsikateri
^tavljavec se je že v petek
pohvalil, da je na sejmu
prodal celoletno proizvodnjo.
Upam, da MOS s tem še prido-
biva na vrednosti.
V teh dneh se je nabralo tudi
več predlogov za organizacijo
31. MOS; Celjski sejem d.d.
čaka konec jeseni prva skupš-
čina delničarjev in na njej bo-
mo opredelili razvojno strate-
gijo sejemske dejavnosti za na-
slednja leta. Ena od nalog za
naprej bo zanesljivo večja pro-
mocija sejma v tujini, saj se v
Celju zavedamo, da je treba
tu.iim razstavljavcem zagotovi-
ti več prostora. Za MOS pri-
hodnjih let načrtujemo pove-
čanje razstavišč v stalnih se-
jemskih dvoranah, saj resnega
sejmarjenja v bodoče ne gre
več graditi po montažnih dvo-
ranah. Zmanjševali bomo do-
slej relativno močan trgovski
del, kar narekujejo tudi spre-
menjene razmere na trgu, ve-
čali oziroma širili pa poslovni
segment sejma. Naslednja leta
bomo bistveno več pozornosti
namenjali tudi predstavitvi
obrtnih poklicev, saj se zaveda-
mo, da skozi te obiske vzgaja-
mo generacijo bodočih obi-
skovalcev in nenazadnje tudi
razstavljavcev.«
Razrahljati se ne
sme niti en člen
Predsednik UO OZS in PO
30. MOS Stanislav Kramber-
gen »Naša splošna ocena za
30. MOS je odlično, število
obiskovalcev zadovoljivo, ve-
sel pa sem razgovorov z neka-
terimi podjetniki, ki so tukaj v
Celju izjemno dobro poslovali
- to, zadovoljstvo tistih, kate-
rim je sejem namenjen, pa je
največja nagrada za nas.
A začnem naj pri organizaci-
ji obsejemskih strokovnih pri-
reditev, ki je plod zborničnega
dela. Rečem lahko, da je bil
razen z izjemo posveta o dual-
nem sistemu izobraževanja,
kjer so bili prisotni predstavni-
ki sedmih resornih minister-
stev, odnos vlade do naših pri-
zadevanj ignorantski. O tem
bomo v prihodnjih dneh, ko
bomo pripravljali analize, na-
pisali tudi kakšno pismo, saj
ljudje v ministrstvih, zadolže-
ni za to problematiko, kljub
temu, da gre za izjemno pereča
vprašanja, niso prišli v Celje in
se konfrontirali z obrtniki.
Ocene so lahko zaenkrat le na
ravni razmišljanj, v prihodno-
sti se bo gotovo našlo tisoč
izgovorov, zgodilo pa se je, kot
se je in le upam, da bo na
prihodnjem sejmu spet druga-
če. Naša predstavitev na MOS
je bila izredna, udeležba zain-
teresiranih na vseh prireditvah
presenetljiva m zbornica je
storila velik korak v svojem
imidžu ter predstavitvi, za kar
so nam zlasti tujci izrekali zelo
laskave ocene. Kljub temu, da
so poslovne konference v času
sejma na nek način celo v bre-
me, saj zahtevajo izjemne or-
ganizacijske napore, je želja
po tovrstnem navezovanju po-
slovnih stikov še vedno velika
tako na domači strani kot v
tujini. Veliko tujih razstavljav-
cev ima na svojih razstavnih
prostorih izobešena vabila, da
iščejo slovenske poslovne part-
nerje, zlasti za zastopstva. Sam
si želim, da bi bila v nekaj letih
obrnjena slika in bi Slovenci
na ta način vabiU tuje partner-
je, zastopnike za Avstrijo,
Nemčijo, Madžarsko, Italijo,
Zvezno republiko Jugoslavijo
in podobno. Absolutno pa je
žogica v naših rokah, saj ima-
mo izjemne izdelke ter veliko
proizvajalcev na vrhunski rav-
ni - zato moramo v naslednjih
petih letih vsi, zlasti pa država,
poskrbeti za izpolnjevanje
evropskih standardov, če naj se
resnično vključimo v Evropo.
Menim, da smo - celotna
ekipa - v štirih, petih letih na
MOS dosegli izjemen napre-
dek. So še stvari, ki jih je treba
vsebinsko doreči; zaradi pro-
stora imamo težave s predsta-
vitvijo poklicev, imamo kon-
ceptualne probleme za nad-
gradnjo imidža evropskega iz-
gleda sejma ter vsebinske
probleme - ampak ob množici
1.765 razstavljavcev je ta us-
kladitev izjemno težka. Mnogo
smo že dosegli, vehko izbolj-
šav pa je še potrebnih. Te bo-
mo, če bo ekipa ostala popol-
na, zagotovo poskušali reševati
prihodnje leto, saj moram
poudariti, da bo izjemno težko
nadaljevati v tem slogu, če bi se
razrahljal le en sam člen v tej
verigi. Pričakujemo pa tudi so-
delovanje Mestne občine Ce-
lje, da bi prostor ob Maribor-
ski cesti ob poslovni zgradbi
Surovine dobili v uporabo vsaj
v času MOS, saj bi s tem rešili
nekaj prostorskih zagat.«
Poslovna uspešnost
razstavljavcev
Vodja projekta 30. MOS Bre-
da Obrez Preskar v teh dneh s
sodelavci mariborskega pod-
jetja Mediamix pripravlja ce-
lovito oceno raziskave, ki je
bila narejena med sejemskimi
obiskovalci in razstavljavci, si-
cer pa sejem ocenjuje: »Zadnji
sejemski dan smo izpostavili
nekaj nalog, ki jih je treba
opraviti do 31. MOS. Nekate
bo lažje izpolniti, rekla bi, da
gre za lepotne popravke na
posameznih objektih in raz-
stavnih prostorih, kar bo naša
prva naloga za naslednje leto.
Najbolj pa nas teži stiska s
prostorom, ker dojočenim de-
javnostim, po katerih je največ
povpraševanja, ne moremo po-
nuditi več prostora. Zato raz-
mišljamo o prerazporeditvah
posameznih programov v dvo-
ranah. Vsekakor smo letos za-
dovoljni, veliko truda je bilo
vloženega v ta projekt in želi-
mo si, da bi bili zadovoljni tudi
razstavljavci.
In še podatek o cenah naje-
ma razstavnih prostorov na
30. MOS - za m^ razstavišča
na zunanjem sejemskem
prostoru so se gibale med
6.000 in 8.000 SIT (povpreč-
no so posamezni prostori ve-
liki 30 kvadratov), v pokri-
tem delu razstavišč pa med
8.000 in 12.000 SIT (povpre-
čen prostor meri okoli 20
kvadratov) - pri čemer so
vsem obrtnikom, ki so na
sejmu samo razstavljali, or-
ganizatorji priznali 20-od-
stotni popust. Za m^ gostin-
skega prostora v coni A (naj-
bolj frekventni del) je bilo
treba odšteti 12.000 SIT - go-
stinci pa so imeli v najemu
velike površine, tudi po 500
kvadratov.
Po pogovorih s številnimi
razstavljavci smo ugotovili, da
so zadovoljni. Komercialni
učinki so pri nekaterih razstav-
ljavcih morda letos nekoliko
manjši kot prejšnja leta, verjet-
no je to tudi posledica manjše
kupne moči. Kar tiče poslovne-
ga dela, torej tistih, ki so pred-
stavili svoje izdelke in storitve,
pa so izredno zadovoljni. S
tem pa smo tudi mi dosegli
tisto, kar smo načrtovali.«
Za večji posluh države
^^tevilne sekcije, ki delujejo pri Obrtni zbornici Sloveni-
: 'tudi letošnji. Mednarodni obrtni sejem v Celju
^oristile za predstavitev in me isobojno srečanje.
p okviru spremljajočih prireditev so se sestale sekcije za
^oniet, urarjev, za tekstil, za gostinstvo in turizem, avtoser-
remontnih dejavnosti, zlatarjev, poleg njih pa še
j^pija optikov, cementnjnarjev, kamnosekov in teracerjev
^ ^lektro dejavnosti. Nekatere so jubilejni MOS izkoristile
Sestanek izvršnega odbora, druge so pripravile razHčna
jij^^^etovanja in okrogle mize o tekoči problematiki, osred-
^ , Pozornost pa so sekcije namenile dualnemu sistemu
v^^^ževanja oziroma vajeništvu, ki je letos poskusno
')3no v slovenske srednje šole.
Le peščica od 34 dobitnikov priznanj Celjskega sejma je minulo sredo zvečer manjkala v Mali kongresni dvorani.
Zahvala ob jubileju
v Celjskem sejmu d.d. so se s poseb-
nimi sejemskimi priznanji zahvalili
tistim, ki so preteklih 30 let soustvarja-
li MOS in mu dali svoj pečat. Posebna
priznanja Celjskega sejma d.d. so letos
namenjena dolgoletnim sejemskim
partnerjem za njihov prispevek pri ob-
likovanju in razvoju MOS, ki ob častit-
ljivem jubileju upravičeno predstavlja
ogledalo slovenske uspešnosti.
»Poudariti želimo, da je danes prisot-
nih še veliko naših poslovnih partnerjev,
ki si prav tako zaslužijo naše priznanje,
vendar pa bo priložnosti za podelitev
priznanj v bodoče še veliko, saj to ni naš
zadnji jubilej,« je v uvodu obrazložitve
prejemnikov sejemskih priznanj dejal
direktor Celjskega sejma d.d. mag.
Franc Pangerl. V nagovoru je še posebej
poudaril, da so se v sejemski hiši tokrat
spomnili tudi vseh tistih, brez katerih
praktično ne bi bilo mogoče dobro izpe-
ljati sejemske prireditve, a ponavadi os-
tajajo v ozadju - gre seveda za storitvene
dejavnosti ter sejemske servisne službe.
Priznanja Celjskega sejma d.d. so
prejeli: AERO Celje; Alum Drame Celje;
Anton Žagar AŽ iz Teharij; Banka Celje,
Vili Brandt iz Ljubljane; Carinarnica Ce-
lje, Ferina Maribor; Gostilna Pri Jovotu
iz- Ljubljane; Obrtna zbornica za
Munchen in Zgornjo Bavarsko; Klasje
Celje; Štefan Kobal Ljubljana-Šentvid;
Herman Kokol iz Cirkolan; Kovinotehna
Celje; Mestna občina Celje; Nova oprema
iz Slovenj Gradca; Obrtna zbornica Slo-
venije; Policijska postaja Celje; Poslovna
skupnost za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije z družbeniki; Pošta Celje;
Premzl Starše; PTG Pocajt iz Velenja;
Ribnčan iz Ribnice; RS Upravna enota
Celje; Skladiščno transportni center Ce-
lje; Smolčnik iz Slovenj Gradca; Splošno
ščetkarstvo Boris Žnidar iz Vodic pri
Ljubljani; TIM Laško, Toplice Dobrna;
Unior Turizem Zreče; Uprava za notranje
zadeve Celje; Vafra Company Griže; Šta-
jerska gospodarska zbornica iz Avstrije;
Zavarovalnica Triglav in NT&RC Celje,
za kvaliteten prispevek pri promociji
mednarodnega obrtnega sejma in vode-
nje Press centra, ki je ogledalo sejemske
prireditve.
□
30. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
Zaslužene nagrade
Na letošjem MOS so pode-
lili tudi tradicionalne nagra-
de Obrtne zbornice Slovenije
in nagrade Mestne občine
Celje. Ob dobitniku najvišje-
ga priznanja OZS predstav-
ljamo v nadaljevanju vse do-
bitnike priznanj s celjskega
območja
Briljantni prstan za
briljantne dosežke
Obrtna zbornica Slovenije
je na Mednarodnem obrt-
nem sejmu v Celju drugič
podelila najvišje zbornično
priznanje Briljantni ceh v
obliki prstana. Podeljujejo
ga enkrat letno za izjemne
dosežke. Briljantni prstan je
prejel Janez Oven oziroma
njegovo družinsko podjetje
Oven Set iz Ljubljane.
Janez Oven je znano ime iz
obrtniških vrst, obrtnik je od
leta 1968, z obrtništvom se
je že prej ukvarjala njegova
soproga. Ovnova obratoval-
nica se je najprej ukvarjala z
orodjarstvom in plastiko,
kmalu zatem se je preusme-
ril v izdelovanje strojev in
drugih naprav. Posvetili so se
izdelovanju naprav po lastni
konstrukciji, kasneje so v
proizvodni program vključi-
li še termično obdelavo jekla
z induktivnim segrevanjem.
Oven je doslej prejel številne
nagrade in priznanja. Leta
1985 je bil inovator leta, pre-
jel je tudi posebno priznanje
za inovacije. Takratna razi-
skovalna skupnost Ljubljana
Vič mu je podelila priznanje
za uspehe na področju inova-
cij in raziskovalnega dela.
Na MOS je leta 1984 prejel
zlato odličje sejma,, nasled-
nje leto so mu podelili se-
jemsko priznanje za vrhun-
ski obrtniški izdelek - avto-
mat za industrijsko površin-
sko kaljenje. Za kvaliteto
svojih izdelkov je prejel zla-
to plaketo MOS 90, zlato pla-
keto mu je podelilo tudi me-
sto Celje.
Obratovalnica Oven Set je
doslej izdelala in prodala
preko 350 različnih strojev in
naprav. Njihovi stroji so v
Mehiki, Rusiji, Iraku, Iranu,
Avstriji, Nemčiji in seveda
Sloveniji. Od leta 1985 ima
obratovalnica svoj razvojni
oddelek, v njem so zaposleni
trije strojni in dva elektro
inženirja, skupno je v obrato-
valnici zaposlenih 17 visoko
kvalificiranih delavcev. Glav-
nina sedanjih izdelkov je na-
menjenih za industrijsko ka-
ljenje, valjanje, montažo in
kontrolo izdelkov. Njihove
stroje najdemo v svetovno
znanih podjetjih, na primer
Boschu^
Janez Oven je po podelitvi v
Celju povedal: »Resnično
sem zelo srečen, da je naša
delavnica, ki jo skupaj vodiva
z ženo, dobila to visoko priz-
nanje. Celjski sejem sprem-
ljam od vsega začetka, bil
sem navdušen, ko se je zače-
njal, navdušen sem vsako leto
znova, ko vidim, kako uspe-
šno se razvija. Danes sem z
nekaterih strani ožigosan, da
ustvarjamo konkurenco v
Ljubljani, kar pa ne drži.
Celjskega sejma nihče ne bo
prerasel.«
Srebro za kritino
Mekilco
Srebrni ceh Obrtne zborni-
ce Slovenije je prejel tudi
Emil Bučar iz Prožinske va-
si pri Štorah.
Priznanje so prejeU za celo-
vit proizvodni program krov-
sko kleparskih izdelkov in za,
na letošnjem MOS prvič pred-
stavljeno, kritino Metalco. Iz-
delana je na osnovi aluminija-
ste pločevine in je plod nekaj-
letnega razvoja in znanja. Bu-
čar ima v načrtu še tri nove
programe, ki pa so zaenkrat še
skrivnost. Za obrt se je odločil
leta 1980, deset let kasneje pa
so ustanovili novo obratoval-
nico, ki danes s petimi zapo-
slenimi proizvaja že 55 izdel-
kov. Z izdelki oskrbujejo kle-
parje in okrog 200 trgovcev
doma in v tujini.
Oprema malih
pivovarn
Lipnik d.o.o. iz Šmarja pri
Jelšah je lotišnji dobitnik
srebrnega ceha OZS.
Janez Lipnik: »Srebrni ceh
OZS, ki sem ga je prejel, po-
meni zame spodbudo in priz-
nanje za minulo delo. Dobil
sem ga za celotno tehnologijo
in opremo malih pivovarn. To
je precej obsežen in zahteven
projekt, zato ne razmišljam o
kakšnih posebnih načrtih za
prihodnost. Ker sem v projekt
vložil precej truda, sem priz-
nanje po tihem celo pričako-
val. V Sloveniji smo opremili
že štiri mini pivovarne in dve
na Hrvaškem. Posebno zani-
manje pa kažejo tudi ostale
države bivše Jugoslavije. Na
celjskem mednarodnem sej-
mu se letos pojavljamo prvič
po nekajletnem premoru. Se-
jem se mi zdi mnogo večji kot
pred leti, več izdelkov je raz-
stavljenih, pa tudi kakovost je
najbrž na višji ravni.«
Priznanje za
EKOdog
Vinko Moškon, samostoj-
ni podjetnik iz Celja, je ob
priznanju inovatorjem pre-
jel tudi priznanje Mestne ob-
čine Celje.
Moškon se je iz tujine vrnil
leta 1984 in takrat, po siU
razmer, odprl obrt. Impulz za
razmišljanje o stojalu, ob ka-
terem se iztrebljajo psi, je do-
bil od Bojana Klinarja, ki je
podobne izdelke videl v tuji-
ni, le da so bili precej bolj
enostavni. Moškon ima inova-
torsko žilico v sebi. Nekaj
inovacij je razvil v Železarni
Štore, pa tudi v Siemensu,
kjer je bil pred leti zaposlen.
je razvil patent. Nagrajeni iz-
delek namerava tržiti v Evropi
in mu dodati še nekaj izdelkov
za živali, ki bodo ekološko
sprejemljivi. »Nagrada je mo-
ralna podpora, več pa v njej ne
vidim. Rajši bi videl, če bi
država poskrbela za davčne
olajšave, ali pa za kakršnokoli
stimulacijo«, je povedal ob
podelitvi priznanj.
Tradicija štajerskih
glažut
Podjetju Kreativ-Štajerska
glažuta iz Rogaške Slatine so
na letošnjem Mednarodnem
obrtnem sejmu podelili priz-
nanje Mestne občine Celje.
Direktor Franc Sajko ^e po-
vedal: »Sam sem bil vrsto let
zaposlen v Steklarni v Rogaški
Slatini, končal sem steklarsko
šolo in se stalno izobraževal.
Po vzoru nekdanje zgodovin-
ske tradicije deluje naše pod-
jetje Kreativ-Štajerska glažuta
že 12 let. Pred več kot 400 leti
so na Štajerskem, od Pohorja
do Sotle, delovale številne gla-
žute. Preko 30 rokodelskih ste-
klopihaških delavnic je na
obrtni način izdelovalo stekle-
ne izdelke. Štajerske glažute so
v svoji 300 letni tradiciji posta-
le znane po vsem svetu in so se
uspešno upirale industrijski
konkurenci vse do leta 1894,
ko je ugasnila zadnja štajerska
glažuta. Na letošnjem sejmu
smo se predstavili na svojem
razstavnem prostoru in v Hiši
obrti, kjer smo prikazali izde-
lovanje steklenih izdelkov po
starodavnem načinu. V glav-
nem izdelujemo umetniške iz-
delke. Smo zasebno družinsko
podjetje, zaposlenih imamo
15 do 30 delavcev. Zaposluje-
mo za določen čas, ker je proi-
zvodnja sezonsko naravnana.
Žal trenutne razmere v obrtniš-
tvu niso takšne, kot bi si želeli.
Predvsem ni jasno začrtana
davčna politika za področje
umetne in domače obrti, po
drugi strani je težko priti do
ugodnih kreditov, ki nam omo-
gočajo nadaljnji razvoj. Mi
smo na srečo od Sklada za
razvoj drobnega gospodarstva
uspeli dobiti sorazmerno ugo-
den kredit. Sredstva bomo v
celoti vložili v nadaljnji raz-
voj.«
Za zdravje in boljše
počutje
Celjan Vili Poznik je lani
prejel najvišje priznanje na
Mednarodnem obrtnem sej-
mu, Briljantni prstan, letos
so mu podelili priznanje
Mestne občine Celje.
Vili Poznik: »Letos smo na
sejmu predstavili nov izdelek
s področja vakuumske terapi-
je. Razvili smo ga v sodelova-
nju s podjetjem Koval, kjer so
nam izdelali posebno poste-
ljo. Možno jo je dvigati, po-
stavljati pod kotom 90 sto-
pinj, v njej so vgrajene shiatsu
masaže, vibracije in pa va-
kuumska terapija. Naslednja
novost je stroj za brušenje ko-
že, ki deluje na principu va-
kuuma in nadtlaka. Uporablja
se za odpravljanje strij, po-
manjkljivosti na koži, upo-
rabljajo jih v kozmetiki in
lepotni kirurgiji, uspešen je
tudi pri odpravi starostnih
znamenj. Nadalje smo pred-
stavili novo vrsto luči, v njej je
20 infrardečih vzporedno?
zanih žarnic. Žarnice so pt
določenim kotom, njihov ui
nek je v tem, da z njiho*
pomočjo lahko masirajo c
lotno telo ali samo posamea
dele telesa. - Terapija je rai
nalniško vodena, uporablja'
lahko v zdravstvu za odpMj
raznih bolečin in zlasti boj
čin pri ekstremnih športi
Obiskovalci nas poznajo tit
po našem izdelku elmag-
izdelek smo nekoliko prei"
dili, njegove funkcije pa
jajo enake. Vsi naši izdela''
preizkušeni v praksi in zi^^
tveno potrjeni. Imamo ^^
nov aparat z imenom Am
namenjen je moškim za sf
bujanje potence. Naša no
bo tudi poseben aparat za P
prečevanje migrene.« .,
Medicinska oprema Po2
samo v obdobju od leta 19',
1993 prejela kar 41 priznanr
kakovost izdelkov in ino^
osvojili so vsa možna pri^
Mednarodnega obrtnega se^
pohvalijo se lahko z naz'
inovator leta in medaljo
Več kot tri desetletja je Vi^^i^
nik posvetil razvoju iz^ .
namenjenih zdravju ^^ ^
mu počutju. Pri svojem ^^
razen s sodelavci sodeluje^
tovno priznanimi stroko
in univerzitetnimi profe^^
Emil Bučar, prejemnik
Srebrnega ceha OZS.
Janez Lipnik - srebrni ceh
OZS za opremo malih
pivovarn.
Franc Sajko - nagrajenec
Mestne občine Celje.
Vili Poznik, dobitnik
priznanja Mestne občine
Celje
Briljantni prstan je Janezu Ovnu podelil predsednik Poslov-
nega odbora 30. MOS in predsednik Upravnega odbora OZS
Stanislav Kramberger.
Vinko Moškon z Bojanom
Klinarjem ob svojem
EKOdogu.
Srebrni ceh OZS so si v celjskem Klasju prislužili za izvirno predstavitev njihove dejavn^
Stara mlin In pekarna
Obrtna zbornica Slovenije je na letošnjem
sejmu podelila srebrni ceh Klasju, mlinsko
predelovalnemu podjetju Celje. Srebrni ceh
so si prislužili za izvirno predstavitev na
razstavnem prostoru v stilu stare pekarne in
starega mlina.
Direktor Klasja, mlinsko predelovalnega pod-
jetja Celje Edi Stepišnik: »Klasje se je letos prvič
predstavilo v takšnem obsegu na celjskem Med-
narodnem obrtnem sejmu. Ugotovili smo, da na
ta sejem prihaja izjemno veliko število naših
kupcev, zato smo se odločili za predstavitev
celotnega asortimana. Klasje je podjetje, ki je
prav gotovo vraščeno v slovensko mlinsko pre-
delovalno dejavnost. Želimo ohraniti tržni de-
lež, ki ga imamo kljub močni konkurenci, 2
predstavitev smo se tokrat odločili za niai,
drugačno zunanjo podobo paviljona. Ideja
bila očitno dobra, veliko pohval smo sliša^
času sejma. Idejo za oblikovanje razstavnem
prostora smo dali sami, uresničili pa so jo,
Planji Ljubljana. Na razstavnem prostoru snu
postavili stari mlin in pekarno, med njima,
simbolizirano žitno polje, na katerem je i
predstavljen velik del našega proizvodnegapi;
grama. V Klasju smo proizvodni program'
zadnjih dveh letih močno razširili, s sv(^
izdelki poskušamo osvojiti tudi tuja tržišča,
izvozu prebijamo led, računamo pa, da gaboa
v prihodnje še povečali.«
SNOPIČ
30. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
D
poročno potovanje brez neveste
Slovenijo pred vstopom v Evropsko zvezo čaka še veliko dela
' ed vrati evropske zveze -
bil naslov ene osred-
^'strokovnih prireditev v
ru celjskega Mednarod-
obrtnega sejma. Pogo-
sta organizirali Obrtna
^ Gospodarska zbornica
Jvenije.
Mnenje Evropske komisije
■-[oveniji kot kandidatki za
■ Inopravno članstvo v EU je
^stavila Andreja Jerina
Slovenija je prošnjo
^članstvo v EU vložila 10.
:,„ija 1996, julija letos je bil
.jticiran Evropski spora-
^^ Po oceni Evropske ko-
.isije Slovenija izpolnjuje
(litična merila, slovenske
stanove delujejo zadovolji-
ij ni večjih težav pri spošto-
fjJiju človekovih pravic, po-
jptjne pa so izboljšave v de-
lovanju pravosodnega siste-
ma in pri vračanju lastnine
nekdanjim lastnikom. Na
področju gospodarskih me-
ril je Slovenijo mogoče šteti
za delujoče tržno gospodars-
tvo, Slovenija je napredovala
v liberalizaciji in privatiza-
ciji ter dosegla uspešno sta-
bilizacijo gospodarstva. Ven-
dar je v nekaterih sektorjih,
zlasti finančnem, konkuren-
ca premajhna, potrebno bo
izboljšati delovanje tržnih
mehanizmov, prepočasno je
prestrukturiranje podjetij,
nujne so reforme davčnega
sistema, prav tako niso za-
ključene reforme sistema so-
cialnega varstva. Veliko več
kot doslej pa bo potrebno
narediti na področju varova-
nja okolja, zaposlovanja, so-
cialnih zadev ter energetike.
Kaj čaka obrtnike v EU je
bilo vprašanje, ki ga je na
posvetu izpostavil Slavko
Pukl iz OZS. Razmere je
opisal s slikovito primerja-
vo: »Ne morem se znebiti
občutka, da je naša pot v
Evropo podobna mladoporo-
čencema, ki se odpravljata
na poročno potovanje. Že-
nin, v našem primeru politi-
ka, načrtuje poročno potova-
nje, kupi karte in vse ostalo
ter na potovanje odide sam.
Nevesta, v našem primeru
gospodarstvo, pa ostane sa-
ma doma.«
Ivan Grebene iz Službe za
tehnološki razvoj GZS je go-
voril o inovativnosti v evrop-
skem in slovenskem prosto-
ru. Evropa ugotavlja, da je
razkorak med razvojnimi
dosežki v primerjavi z Ame-
riko in Japonsko zelo velik.
V državah EU se povprečno
namenja za razvojno razi-
skovalno dejavnost le 2 od-
stotka BDP, v ZDA in na
Japonskem 2,7 odstotka. V
Sloveniji namenjamo raz-
vojno raziskovalni dejavno-
sti le 1,5 odstotka BDP.
^ Pogreb malih in
srednjih podjetnikov
v okviru spremljajočih sejemskih prireditev sta Obrtna
zbornica Slovenije ter Gospodarska zbornica Slovenije
organizirali posvet na temo Davek na dodano vrednost.
Čeprav gre za izjemno pomembno problematiko, se je v
Celju zbralo skromno število udeležencev posveta. Pred-
Bem pa je po oceni organizatorjev nerazumljivo, da se
posveta ni udeležil niti en predstavnik finančnega ministrs-
ka, Stališča Obrtne zbornice Slovenije do predloga zakona,
Id bo šel v drugo branje, sta predstavili vodja službe za
gospodarski sistem pri OZS Milica Gostiša ter Metka
Potočnik iz Združenja za trgovino pri GZS. Stališča obeh
zbornic so enaka, na kratko jih je v uvodnem govoru povzel
predsednik OZS Miha Grah: »Davek na dodano vrednost je v
Evropi ustoličen, na sprejem tega davka nas najpogosteje
opozarjajo komisije, ki pripravljajo vstop Slovenije v Evrop-
sko unijo. Vlada je pripravila zakon, ki ne more ugledati luč
sveta, če bo zakon sprejet v sedanji obliki, pa bo to
nazadovanje ali pa pogreb slovenskega, zlasti pa malega in
srednjega gospodarstva. Davek na dodano vrednost ne more
imeti samo ene, 20-odstotne stopnje, v nobenem primeru
takšna stopnja ne more veljati za domačo in umetnostno
obrt. Davek bi morali plačevati po plačani realizaciji, to
iiora veljati vsaj za male podjetnike. OZS bo zato zahtevala
dodatno usklajevanje. Zakon je treba sprejeti, vendar naj bo
^ zakon takšen, da ga bo mogoče tudi uresničevati,« je v
^elju poudaril Miha Grah.
Umetnost iz steklo betona
•^oberto Šket iz Teharij je
letošnjem MOS prejel
fenanje Mestne občine Ce-
za izdelavo montažnih
^'^mentgv iz steklo betona.
I^oberto Šket: »Ukvarjam se
^ ^^rnentninarstvom, zidars-
^^^ in fasaderstvom. Izdelu-
betonske izdelke po na-
in tudi serijsko. Največ
J "^inianja na sejmu je bilo za
orske stebre iz mikroarmatu-
> Ki so votli in lahki ter upo-
I Jii predvsem pri gradnji ve-
modernih hiš. Tak steber
J|"3vadi tehta od 400 do 800
voti^ več kilogramov, če je
j pa 120 kilogramov. In to
^gotovo ena velikih pred-
to?'	izdelki omo-
p^^^jo enostavno vgradnjo in
Pot	prilagojeni proti-
jfj^^^im predpisom. Izdelu-
t,^"!^ 400 različnih artiklov,
tion?	ograj, ki jih
Pqjj "'^smo tudi na terenu. V
j^^letju trenutno zaposluje-
•^fn ^^ ljudi, v prihodnje pa
■'^jemo zaposliti še dva.
saj smo lani na Teharjah posta-
vili novo delavnico. Priznanje
mi veliko pomeni, saj si s tem
pridobiš tako zaupanje drugih
partnerjev kot zaupanje vase in
s tem še večje veselje do dela.
Menim, da sejem napreduje,
saj je dovoz izdelkov na sej-
mišče iz leta v leto bolje orga-
niziran, poleg tega pa nam je
letos služilo tudi vreme.«
Roberta Šket je na MOS do-
bitnik priznanja Mestne ob-
čine Celje.
inovatorji pogrešajo
podporno okolje
Slovenska podjetniško in-
formacijska mreža, je v ok-
viru »Dneva inovatorjev« na
30. Mednarodnem oljrtnem
sejmu v Celju tudi letos pred-
stavila svojo dejavnost in
nekatere nove projekte.
S
Vodja Euro Info Centra Ire-
na Rezec je predstavila center
in storitve, ki jih lahko nudijo
predvsem inovatorjem in pod-
jetnikom. Info Center namreč
že dlje časa zbira tako domače
kot tuje informacije in jih po-
sreduje interesentom. Poleg
tega so v Centru pred nedav-
nim uvedli dva nova projekta
za mala podjetja in obrtnike,
Interprise in Visa, tretji Inter-
lignum pa je v pripravi.
Na 30. MOS so letos nagra-
dili 46 slovenskih in osem
hrvaških inovatorjev. Sloveni-
ja po številu prijavljenih ino-
vacij pri Uradu za zaščito inte-
lektualne lastnine na prebival-
ca ne zaostaja za evropskimi
državami. Po tem kazalcu se
uvrščamo celo v sam vrh
evropskih držav, težave nasto-
pijo predvsem pri zagotavlja-
nju tržne uspešnosti posamez-
nih invencij. Število invencij,
ki jih podjetja v praksi uresni-
čijo, je namreč precej nižje od
evropskega povprečja. Evrop-
ski trg je v tržno gospodarstvo
usmerjen neprimerno dlje kot
Slovenija, in zna bolj ceniti
invencije, je v okviru posveta
ob Dnevu inovatorjev povedal
vodja SPIM Gorazd Jenko.
Podporno okolje v Sloveniji
se šele oblikuje in trenutno
inovatorjem ni sposobno nu-
diti potrebne pomoči.
V Sloveniji inicirata in izva-
jata nacionalno politiko ino-
vativnosti Ministrstvo za zna-
nost in tehnologijo in Mini-
strstvo za gospodarske dejav-~
nosti. Še vedno pa so vlaganj v
raziskave deležni predvsem
veliki gospodarski sistemi, pa
tudi sicer se le manjši delež
invencij spremeni v inovacije.
Največ inovacij se ustvari v
okviru delovnega procesa in
niso patentirane.
Ministrstvo za gospodarske
dejavnosti je inovatorje orga-
nizacijsko povezalo v SPIM,
ki deluje kot sekcija Pospeše-
valnega centra za malo gospo-
darstvo. SPIM je trenutno te-
meljna koordinativna mreža v
Sloveniji, ki nudi svetovalno
in promocijsko pomoč inova-
torjem posameznikom ter
malim podjetjem. Že v krat-
kem pa naj bi se ji pridružila
nova institucija, ki naj bi skr-
bela predvsem za koordinaci-
jo med inovatorji in podjetji,
in tako pomagala pri uporabi
inovacij tudi v praksi.
Slovenska inovacijska agen-
cija naj bi bila, v okviru pro-
grama Phare, ustanovljena fe-
bruarja. Na pomoč pa naj bi ji
občasno priskočila tudi Slo-
venska razvojna družba.
Obrt, izziv za mlade
Na 30. MOS so v Službi za izobraževanje OZS pripravili
vsakodnevne predstavitve poklicev dualnega sistema
izobraževanja in nekaterih deficitarnih poklicev, ob tem
pa še vrsto spremljajočih strokovnih srečanj.
Osrednji je bil vsekakor izjemno dobro obiskan posvet o
primerljivosti slovenskega dualnega sistema z drugimi
evropskimi šolskimi sistemi, pripravili so še srečanje sloven-
skih srednješolskih ravnateljev, izjemno dobro obiskani pa
sta bili tudi modni reviji Skupnosti slovenskih tekstilnih in
usnjarske srednje šole (na sliki).
Po besedah vodje Službe za izobraževanje pri OZS Janje
Meglič je bila izjemno dobro sprejeta tudi zgoščenka Obrt,
izziv za mlade, v kateri so letos prvič predstavili vse
možnosti in novosti poklicnega izobraževanja, na sodoben
in privlačen način pa so predstavljeni tudi posmezni poklici.
Zgoščenke bodo poslej izdajali vsako leto, z novimi dodatni-
mi informacijami, seveda. Letos so jih brezplačno prejele
vse organizirane osnovnošolske skupine, ki so obiskale
MOS, ostalim slovenskim osnovnim šolam ter ustanovam, ki
se ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem, pa jih bodo posredo-
vali v naslednjih dneh.
Delo na črno
Po oceni Inštituta za eko-
nomska raziskovanja je bil
leta 1993 delež dela na črno
med 16,8 in 21,3 odstotka
bruto domačega proizvoda.
Neprijavljeni dohodek naj bi
tega leta znašal med 240 in
305 milijardami tolarjev. Po
zadnjih ocenah je obseg dela
na črno oziroma sive ekono-
mije v Sloveniji ocenjen na
22 odstotkov bruto družbe-
nega proizvoda, v Obrtni
zbornici Slovenije pa oce-
njujejo, da se je povzpel na
25 odstotkov.
Podatke je na novinarski
konferenci v času sejma na
temo Preprečevaje dela na čr-
no nanizal namestnik general-
nega sekretarja OZS Pavel Se-
dovnik. Po ocenah OZS delo
na črno, predvsem šušmars-
tvo, predstavlja legalnim gos-
podarskim subjektom zelo
močno nelojalno konkuren-
co. Žal so tudi pogoji za obstoj
in razvoj dela na črno trenut-
no ugodni. K temu prispeva
veliko število nezaposlenih,
zmanjšanje števila zaposlenih
v gospodarstvu za 135.900 v
zadnjih petih letih, visoki
stroški dela, neprilagojena de-
lovna zakonodaja, nizke pla-
če, davčna- politika, ki ne
spodbuja zaposlovanja ter
nespodbujanje delodajalcev
za zaposlovanje. Po nekaterih
ocenah je v Sloveniji pribhž-
no 450.000 potencialnih kan-
didatov za udeležbo na po-
dročju dela na črno oziroma
približno 240.000 dejanskih
udeležencev v delu na črno,
kar preračunano v število de-
lovnih ur pomeni 80 do
85.000 dodatnih delovnih
mest. Obseg dela na črno je v
Sloveniji največji na področju
kmetijstva in gozdarstva, obr-
ti, predelovalne industrije,
gostinstva in turizma ter oseb-
nih storitev.
Na problematiko dela na čr-
no je Obrtna zbornica Slove-
nije opozarjala že v času lan-
skega MOS, v letu dni sta bili
po Sedovnikovih informaci-
jah narejeni samo dve stvari.
Vlada je pred poletnimi počit-
nicami obravnavala proble-
matiko in imenovala vladno
komisijo za preprečevanje de-
la na črno. Poleg tega je bila
imenovana delovna skupina,
ki naj bi do konca leta pripra-
vila zakon o preprečevanju
dela na črno. Ta zakon pa bo
učinkovit le v primeru, če bo
poleg represivnih ukrepov
vseboval tudi bonitete, zaradi
katerih se bodo ljudje odloča-
li za storitve pri legalnih gos-
podarskih subjektih.
Na poti h
kakovosti
v času 30. MOS so pred-
stavili katalog »Slovenija
na poti h kakovosti, obrt in
podjetništvo«, ki so ga v so-
delovanju z OZS, ministrs-
tvom za gospodarske dejav-
nosti, Skladom za razvoj
malega gospodarstva RS,
ministrstvom za ekonom-
ske odnose in razvoj ter Ura-
dom Vlade RS za informira-
nje založili v celjskem pod-
jetju Fit media.
Katalog slovenske kakovo-
sti in poslovne odličnosti so
izdali že lani, v njem pa so
predstavili 50 dobitnikov cer-
tifikata kakovosti ISO. Zaradi
pozitivnih odzivov so se letos
povezali z OZS in katalog vse-
binsko usmerili v obrt in pod-
jetništvo. V njem je osrednji
vsebinski sklop namenjen
predstavitvi 58 slovenskih
obrtnikov, malih podjetij in
inovatorjev, celotna naklada
10.000 izvodov (po 4.000 v
slovenščini in angleščini ter
2.000 v nemščini) pa je že v
naprej razprodana, tako da
računajo še na dotisk.
V uredniškem odboru, ki ga
je vodil Stanislav Kramber-
ger, so kot kriterij predstavi-
tve v katalogu določili Taven
kakovosti posameznega gos-
podarskega subjekta, merili
pa so jo s prejetimi nagradami
OZS in GZS, priznanji na dr-
žavni ravni, pridobljenimi
certifikati kakovosti oziroma
s tržno uporabo podkreplje-
nimi inovatorskimi nagrada-
mi. V ožji izbor so povabili
200 obrtnikov, malih podjetij
in inovatorjev, v katalogu pa
stržili (z vnaprejšnjim odku-
pom dela naklade) 58 pred-
stavitev.
Na novinarski konferenci,
ki so se je udeležili tudi držav-
na sekretarka za malo gospo-
darstvo Staša Baloh Plahut-
nik ter člana uredniškega od-
bora Janko Razgoršek in di-
rektor Celjskega sejma mag.
Franc Pangerl, so napovedali,
da bo prihodnje leto izšel še
tretji katalog »Slovenija na po-
ti h kakovosti«, posvečen stori-
tvenim dejavnostim, s poudar-
kom zlasti na turizmu, gostins-
tvu, logistiki ter trgovini.
10
30. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
Sejemski žur in Radio Celje
Celjski radijci smo letos
sprejeli izziv vodstva Celj-
skega sejma, da pripravimo
sejemsko zabavo za obisko-
valce MOS. Na oder Radia
Celje smo povabili več kot 50
slovenskih bendov in glas-
benikov, kolikor jih v Celju v
desetih dneh verjetno še ni-
koli ni nastopilo.
Nad odzivom glasbenikov
smo bili izjemno prijetno pre-
senečeni, prav tako nad njiho-
vo točnostjo, saj nihče ni za-
mudil nastopa. Da se jih je
našemu povabilu toliko od-
zvalo, gre največ zaslug pripi-
sati Simoni Brglez, ki z njimi
tudi med letom dobro sodelu-
je.
Obiskovalci sejma so očitno
dobro sprejeli to sejemsko no-
vost, saj se jih je pod odrom
Radia Celje vedno zbralo veli-
ko, še posebej so jih navdušili
Čuki, Vili Resnik, Simona
Weis, Gaad band, Victory,
Werner, Vesele Štajerke in šte-
vilni drugi. Še posebej pa so se
sejemski obiskovalci razvese-
lili koncerta Faraonov, ki smo
ga pripravili v petek, na rojstni
dan radia. Faraonom je ena od
oboževalk na oder prinesla
torto, ki so jo fantje zvečer
razdelili tudi med radijce,
obenem pa so nam pripravili
še eno prijetno rojstnodnevno
presenečenje, ko so nam zve-
čer, ko je sejem že zapri vrata,
zaigrali in ko smo skupaj peli
pozno v petkov večer...
Čeprav menimo, da nam je
radijska sejemska promocija s
številnimi slovenskimi glasbe-
niki dobro uspela, pa imamo
celjski radijci tudi malo gre-
nak priokus. Oder, ki so nam
ga postavili, je bil za nastop
glasbenikov tako neprimeren,
da bolj ne bi mogel biti. Čuki
so rekli, da se na njem počuti-
jo kot v jaslicah. Pop designov
Tone Košmrlj je imel asociaci-
je povezane z Jezusom in kri-
žem, opazkam pa se niso mogli
izogniti tudi drugi glasbeniki.
Postaviti oder tik nad raženj
gostincev, poleg tega pa na tri
metre višine, si lahko zamisli
samo kdo, ki ni še nikoli počel
česa podobnega. Na napakah se
učimo... Celjski radijci smo se
naučili to, da na takšnem odru
nočemo več pripravljati prire-
ditev, organizatorji sejma pa so,
upam, spoznali, da bodo mora-
li postaviti na sejmišču tudi
primeren prireditveni oder. Po
možnosti daleč proč od gostin-
cev, ker so se nekateri silno
pritoževali nad hrupom, ki da
jim odganja goste. Takšne pri-
pombe so z gostinsko logiko
sicer skregane, vendar glede na
astronomske sejemske cene, ki
so si jih privoščih nekateri go-
stinci, niti ne nerazumljive. Po-
trebovali so namreč grešnega
kozla, da so upravičili slabši
finančni (če je sploh bil slabši)
učinek letošnjega sejma.
V petek, 19. septembra, smo celjski radijci praznovali 43. rojstni dan Radia Celje. Bilo je
prijetno,zabavno, prejeli smo veliko čestitk, in čeprav smo dan preživeli zelo delovno, smo se
utegnili tudi fotografirati. Fotografski objektiv Gregorja Katiča je ujel tudi rojstnodnevno
torto, ki so nam jo podarili kolegi iz Novega tednika, poleg nje pa od leve še: Bojan Pišek,
Mitja Tatarevič, Mateja Podjed, Nataša Gerkeš, SašoMatelič, Jožica Škorja, Franček
Pungerčič, Mitja Umnik, Tone Vrabl, Vesna Lejič in Sergeja Mitič. Simona Brglez, ki je bila
tudi takrat zelo zasedena, se ni utegnila niti fotografirati.
Najprijetneje je bilo na sejmu v petek, ko so koncert pripravi-
li popularni Faraoni. Simona Brglez se je prijateljsko stisnila
v objem pevcu Slavku Ivančiču, zakaj sta se tako prisrčno
nasmejala, pa naj ostane skrivnost.
Nad razstavo poslovnih daril je bil med obiskom v Celi«
navdušen tudi direktor miinchenskega sejma GHM froj.
Reisbeck, ki si želi razstavo poslovnih daril prikazati tudi m
njihovem sejmu.
Razstava poslovnih daril
Na razstavnem prostoru v
Celjanki je bila letos prvič
organizirana izjemno lepa
razstava poslovnih daril, ki
je med obiskovalci spodbu-
dila nepričakovano velik od-
mev.
Pred novo kongresno dvora-
no je v posebnih vitrinah raz-
stavljalo svoje unikatne izdel-
ke, teh v glavnem ni mogoče
kupiti na prostem tržišču, 15
razstavljavcev, ki se pretežno
ukvarjajo z izdelovanjem po-
slovnih daril. Vsi izdelki se po-
našajo s certifikatom kakovost-
nega izdelka domače in umet-
nostne obrti, razstavo pa so pri-
pravili na pobudo Obrtne zbor-
nice Slovenije oziroma odbora
za domačo in umetnostno obrt.
Sekretar odbora Goran Le-
sničar-Pučko je povedal, da
so prvo podobno razstavo pri-
pravili pred dvema-letoma:
Portorožu. Namen razstav)
predvsem izobraževanje obn
nikov in podjetnikov, ki jihn
ta način želijo spodbuditi
temu, da bi za poslovna daril
začeli uporabljati tudi kvatJ
tetne izdelke s področja dt
mače in umetnostne obrti. 1]
izdelki imajo etnološko ii
umetniško vrednost, obrtnili
in podjetniki pa se lahko
izdelovalci dogovorijo tudi z
izdelavo unikatnih izdelkoi
Seveda pa so kot poslovna dj
rila primerni prav vsi izdella
ki se ponašajo s certifikatoi
domače in umetnostne obrti
Ker je bila letošnja razsta\i
deležna številnih pohval, vod
boru načrtujejo, da jo bodi
pripravili tudi na prihodnja
Mednarodnem obrtnem sa
mu v Celju.
Moda, vino in neicaj ijubeini
v Modri dvorani Celjskega
sejma je bila v soboto zvečer
svečana prireditev ob za-
ključku 30. mednarodnega
obrtnega sejma. Organiza-
torji so pod imenom »moda
in vino« združili vznemirlji-
vo lepoto mode ter tradicijo
izbranih slovenskih vin.
Osrednji dogodek večera je
bila gala modna revija, ki si jo
je med ostalimi pomembnimi
gosti ogledal tudi uradno naj-
bolje oblečeni Slovenec,
predsednik ZLSD Borut Pa-
hor.
Z najnovejšo jesensko-zim-
sko modno ponudbo so se
predstavili: Mont Kozje, Al-
mira iz Radovljice, Elegance
iz Celja in žalski Nugget z
modnim nakitom.
Mont Kozje je presenetil z
razigrano rdeče-rumeno-zele-
no barvno paleto. Kot odeja
prešite puhovke, polnjene s
pravim gosjim perjem, topli-
mi kapucami in velikimi naši-
timi žepi, je odlikovala poseb-
nost: double-face. Kar pome-
ni, da ste lahko z eno vetrovko
danes oblečeni v rumeno, ju-
tri pa v črno... In kaj spravimo
v vehke žepe? Idejo je dal
Philips Spark, ki pravi: »Spra-
vite nekaj več v svoj žep, dajte
nekaj več nase, obrnite svet na
bolje... z najzmogljivejšim
mobilnim telefonom, s kate-
rim boste dosegljivi tudi na
najdaljši službeni poti...«
Modi za službeno in tudi
bolj sproščene priložnosti os-
taja zvesta Alpska modna in-
dustrija Radovljica. Iz ele-
gantno-športnega programa
za letošnjo sezono posebej iz-
stopa kolekcija In Line, ki je
požela veliko uspeha tudi v
tujini. Bele, sivo-bele, rjavo-
modre asimetrične pletenine
v rebrastih vzorcih, podaljša-
nih, prečiščenih linij in v všeč-
nem škotskem karu z olivno
zeleno osnovo, bodo letošnjo
jesen in zimo gotovo našle
precej navdušenih odjemal-
cev.
Ekskluzivnost, prestižnost
in eleganca so združeni v treh
prikazanih kolekcijah mod-
nih oblačil Elegance. Blagov-
na znamka Elegance, ki jo
lahko poiščete v velenjski
Modni galeriji in celjskem
butiku Madeline v Rimljanki,
odlikujejo izjemna kvaliteta
materialov, modnost krojev
in krojaške perfekcije, ki je
podpisana s svetovno znani-
mi kreatorskimi imeni. Sme-
tanasta, marelična, siva, bar-
va bele kave in večno elegant-
ni črni, rjavi ter letos znova v
prvi modni vrsti - sivi barvni
odtenki nevsiljivo dopolnju-
jejo izbrane kroje hlačnih ko-
stimov, oblek in plaščev za
elegantno, samozavestno po-
slovno žensko. Spontanega a-
plavza so bili deležni atrak-
tivni kompleti vroče rdečih
oblek ter črnih plaščev z do-
minantnim in skupnim mod-
nim akcentom - zlatimi gum-
bi.
Prastara resnica, da se z do-
bro izbrano, kvalitetno oble-
ko lahko ustvari zavidanja
vreden zunanji videz, se je
potrdila tudi na tej modni re-
viji. Seveda pa je lahko še tako
lepa obleka, brez kančka na-
kita, včasih videti nedoreče-
na. Zato smo si lahko ogledali
še nekaj izvirnega srebrnega
modnega nakita z ročno vgra-
jenim kamenjem, ki so ga
delali v žalskem Nuggetu.
Všečen prikaz dela novo
modne ponudbe na celjskem'
režiji in stylingu Vladimi"
Skale, je dopolnila tudi talen
tirana celjska frizerka D^l'
Podlinšek, ki je maneke"
kam uredila pričeske v sklaf
z lastno kreativno dom\i¥
in najnovejšimi trendi.
Vizuelnemu so sledih šel^"
linarični, oziroma »tel^"®
užitki. Janez Vrečar, direkt"
poslovne skupnosti za vi""
gradništvo in vinarstvo
nije je namreč prisotne po^
bil na predstavitev kar žti^
najst slovenskih vin sorte s^
vignon.	.
Ker pa k vinu sodi tudi g'^-
ba in - vsaj nekaj ljubezni. ^
organizatorji poskrbeli Še
presenečenje večera. V P^ "
ko modri obleki, ki se
ambientom Modre dvor^
zlivala v skladno celoto,) .j
pesmijo o ljubezni nastoP
gostja Anja Rupel. j
Bil je prijazen, spro^^
poučen in zabaven zakip^^
jubilejne sejemske prire"^
v Celju.
S 30. MOS so poročali: Ivana Stamejčič, Irena Jelen Baša,
Sergeja Mitič, Vesna Lejič, Greta Senič, Vlasta Cah Žerovnik,
Nataša Gerkeš Lednik. Fotografije Gregor Katič.
SNOPIČ
NAŠI KRAJI IN UUDJE
11
Umrl najstarejši Slovenec
Janez Burin je bil pred 104. rojstnim dnem
^ji teden je umrl najsta-
fslovenec, Janez Burin iz
Lfske občine. Mož v visoki
lil jc zadnjih trinajst
^ Gračnarjevih, v hribovski
L Tajhte, v okolici Planine
f^vnici. V kraju so mu v
^pripravili lepo zadnje slo-
je imel sprva težko
Lje, starost pa razmeroma
-Rodil se je v Razborju, v
yini ob Savi, v hudi revščini.
je moral že v otroških letih,
j3ga je pot privedla na Planino,
gje spet služil kot hlapec. Med
^enjem v Golobinjeku je spoz-
"\larijo, s katero sta se poročila
ia zelo srečna. Kupila sta si
jjslcomno hiško, z manjšo ohi-
L v Lokah, kjer sta pridno
[podarila do visoke starosti,
took nista imela, zato so ju, ko
[ostarela, sprejeli Gračnerjevi v
Lih Tajhtah. Tam so zanju
poželo lepo skrbeli, najstarejši
tnec je preživel celo hišnega
spodarja. Burinova žena je bole-
^več desetletij, mož Janez je
j{o vzorno skrbel. Umrla je pred
dvanajstimi leti, v visoki starosti. V
planinski okolici so Janeza Burina
zelo spoštovali, kar je dokazalo
tudi sobotno zadnje slovo. Čez
dobra dva meseca, 14. decembra,
bi bil star že 104. leta.
Kot so nam povedali Gračnarjevi
ter njegov zdravnik dr. Janez
Šmid, je Burinovo življenje ugaša-
lo počasi. Potreboval ni nobenih
zdravil. Še vedno je govoril, imel
je le težave s sluhom. Umrl je brez
trpljenja, dan precj smrtjo se je
počutil povsem običajno. V četr-
tek, na dan večnega slovesa, je
zjutraj odklonil hrano, zvečer ob
pol sedmih pa je simpatični star-
ček zaspal za vedno.
Na pogrebu na Planini ga je pos-
premilo veliko krajanov, sosedov
ter daljnih sorodnikov. Glavni go-
vornik, Miha Romih, je poudaril
Burinovo trdo življenje ter njegovo
razmeroma lepo jesen, župnik Jože
Vengust pa njegovo privrženost mo-
litvi. Med sorodniki, ki so se udele-
žili pogreba, je bila tudi nečakinja
iz Maribora. Zanj je izvedela po
televiziji in ga potem večkrat obi-
skala, največkrat pa se je razveselil
Erne ter Jane Kvas iz Celja.
«■■■■■■1 BRANE JERANKO
Janez Burin iz Tajht pri Planini je ohranil čilost dolgo
po stotem rojstnem dnevu.
Ob prvem oktobru
Prvi oktober posvetimo misli na starejše ljudi
Organizacija združenih
rodov je leta 1992 progla-
1. oktober za dan sta-
rih, njim pa naj bi bilo
svečenih tudi prihodnje
setletje, in sicer z name-
ro, da pospeši spreminja-
«odnosa do starejših ge-
facij in spodbudi države,
I pripravijo analize in
"grame o kakovosti živ-
Mja starejših ljudi.
pragu tretjega tisočlet-
katerega poglavitna zna-
nost je podaljševanje živ-
'"jske dobe, so zahteve po
taembah socialnih,
'fsvstvenih, izobraževal-
^ in ekonomskih progra-
'»vvse večje. V Sloveniji je
"°leta 1991 starejših od 65
'preko 200 tisoč ljudi, se-
delež v prebivalstvu pa
odstotka. Po prvih
^^lah naj bi se do leta 2020
■'a povzpel na 20 odstot-
^■^akopraven položaj sta-
Jlsih v družbi, odpravljanje
'^fostne diskriminacije in
;'^iiavanje njihove prave
^^anosti je odvisno od spre-
splošnih stališč
same. Zato bi se mo-
že mlajše generacije
C spoznanji o Iretjem
v^jskem obdobju. Le s
i^Jilnim odnosom ustvar-
-: ° Ustrezno medgenera.-
sožitje, ki prinaša
^ srečnejše življenje.
il^^Štva upokojencev, ki
v Sloveniji 422 z več
kot 220 tisoč člani, so ne-
strankarska, stanovska, inte-
resna in humanitarna zdru-
ženja. Njihovi programi ob-
segajo kulturne, socialne,
športno-rekreativne in izo-
braževalne dejavnosti, ki
omogočajo aktivno in ustvar-
jalno sodelovanje starejših
ljudi.
Zveza društev upokojen-
cev zato poziva k sodelova-
nju tako pedagoge in vzgoji-
telje, da ob dnevu starejših
namenijo čas za pogovor o
tretjem življenjskem obdob-
ju, kot tudi vodilne v krajev-
nih in občinskih okoljih, ki
naj bi organizirali srečanja,
razgovore in okrogle mize o
izvajanju socialnih in
zdravstvenih programov za
ostarele in t^olne. Zveza dru-
štev upokojencev Slovenije
pa bo organizirala seminar o
kakovosti življenja starejših
ljudi, na katerem bodo dr-
žavne in strokovne inštituci-
je predstavile svoje nacio-
nalne in razvojne programe.
Izkoristimo torej 1. okto-
ber za razmišljanje o tretjem
življenjskem obdobju in
prispevajmo svoj delež, da
bo jesen življenja za vsako-
gar nekoliko lepša,
r............................"T! BOJANA JANČIČ
Za diabetike
Društvo diabetikov Celje pri-
pravlja danes, v četrtek, 25.
septembra, predavanje na te-
mo Samokontrola sladkorja v
krvi. Predavanje bo ob 16. uri v
prostorih Zavoda za pokojnin-
sko in invalidsko zavarovanje
Celje, vodil pa ga bo dr. Brani-
slav Červenjak.	US
izlet alctivistov RK
Pretekli teden so se aktivisti zgornjesavinjskega Rdeče-
ga križa odpeljali na Debeli rtič, z njimi pa je na pot odšlo
tudi nekaj najbolj prizadevnih krvodajalcev.
Izleta so se udeležili aktivisti iz vseh petih zgornjesavinj-
skih občin, ki so si poleg mladinskega okrevališča na
Debelem rtiču ogledali še pršutarno Loka pri Sežani. Izlet sta
pripravila predsednik RK dr. Franc Širko in sekretarka RK
Marija Janžovnik, za dobro voljo pa so poskrbeli udeležen-
ci in šofer Darko Voler. Najpomembnejša dejavnost zgornje-
savinjskega RK so seveda krvodajalske akcije, ki se jih
udeležuje več kot 300 krvodajalcev, jesenski čas pa bodo
aktivisti namenili zbiranju različnih oblačil.	US
vspomin
Sergej Gominšek
Vest, da je tragično
umrl Sergej Gominšek, je
pretresla vse njegove
najbližje, številne prija-
telje in znance. Nič koli-
kokrat smo že slišali, da
je lahko že en sam korak
usoden. Za Sergeja je bil.
Omahnil je pet metrov
globoko, ko je priskočil na
pomoč tako kot že veliko-
krat prej, kajti Sergej ni
bil človek, ki bi znal reči
ne, ko je kdo potreboval
njegovo uslugo. Šel je k
svojim, k ljudem, pri ka-
terih se je počutil varne-
ga, ker je vedel, da cenijo
in želijo živeti za enake
vrednote, kot jih je živel
on.
Po končani osnovni šoli
v Preboldu je končal sred-
njo pedagoško šolo v Celju
in nato študiral obrambo-
slovje v Ljubljani. Nazad-
nje je bil zaposlen v hote-
lu Evropa v Celju. Začel je
kot receptor in bil zadnje
tri mesece v. d. direktorja
hotela. Delavci so ga ime-
li radi in verjeli so, da bo
hotel postavil na trdne
temelje, da bo solidno po-
sloval in da njihova eksi-
stenca ne bo vprašljiva.
Izgubili so ne samo člove-
ka, ki so ga spoštovali in
mu zaupali, pač pa tudi
velikega prijatelja. Še bolj
hudo je, da je družina os-
tala brez moža in očeta,
starši brez sina in sestra
brez starejšega brata.
V svojem mladem, a
bogatem življenju, je
imel Sergej tisto, kar
marsikomu ni dano do
pozne starosti. Prepričan
je bil, da v življenju velja-
jo in mu dajejo "smisel
prijateljstvo, ljubezen in
povezanost s svojimi
najbližjimi in prijatelji.
Sergej je imel rad ljudi,
pa naj bodo to otroci, sta-
rejši ali njegovi številni
prijatelji. Bil je odprtega
duha in z vsakomur je
znal vzpostaviti stik,
najti prijazno in toplo
besedo.
Z ženo Marino sta se
poročila dan po božiču le-
ta 1987. Zavezala sta se
za celo življenje, pa ta-
krat nista vedela, da bodo
njuna skupna leta trajalo
tako malo časa. Bila pa
sta mlada, polna elana
in načrtov. Ob pomoči
svojih staršev sta si zgra-
dila dom, ki ga je kmalu
še polepšal sin Luka, nato
še hčerkica Tjaša.
Za Sergeja lahko zapi-
šemo, da je bil tipičen
moški nove dobe. Znal je
zamenjati pleničke in
znal je nešteto igric, s ka-
terimi je vedno polepšal
dan svojima otrokoma.
Zdaj bo za njim ostal le
lep spomin in seveda vse
tisto, kar je ustvaril z lju-
beznijo in delom.
JANEZ VEDENIK
Pomnik za bodoče rodove
Tradicionalno srečanje »taborišcnikov-ukradenih otrok« na I. osnovni šoli
Tudi letos so na I. osnovni
šoli v Celju v okviru sedem-
najstega krajevnega praz-
nika KS Dolgo polje priredi-
li srečanje »taboriščnikov-
ukradenih otrok«, s čimer
že vrsto let ohranjajo spo-
min na tragične dogodke
med drugo svetovno vojno.
že 55 let je od tega, a spo-
min še ni zbledel. Ugrablja-
nje in potujčevanje otrok, us-
treljenih talcev in partizanov
ter še mnogo drugih grozot
ljudje ne bodo pozabili. Prav
zato naj bi bil po besedah
predsednika KS Dolgo polje
Cvetka Rojca praznik obe-
nem pomnik, ki naj bodoče
rodove resno opozarja, da se
kaj takega ne ponovi.
Letošnja prireditev
še obsežnejša
Krajevni praznik so prazno-
vali ves teden, vanj pa so
vključevali različna športna
tekmovanja in turnirje, obi-
ske pri težko bolnih ali težje
gibljivih krajanih nad 75 let
na njihovih domovih ali do-
movih za ostarele, obiskali
pa so tudi najstarejšo krajan-
ko in krajana ter razdelili po-
moč socialno ogroženim dru-
žinam in posameznikom.
Sobotno osrednjo priredi-
tev je s pozdravnim govorom
pričel predsednik KS Dolgo
polje, ki je v uvodu povzel vse
večje pridobitve in spremem-
be v njihovem okolišu, nato
pa se zahvalil vsem, ki so mu
v 12 letih predsednikovanja
pomagali pri delu in organi-
zaciji tega praznika.
Pretresljive so bile besede
predsednika Društva tabo-
riščnikov-ukradenih otrok
Janeza Štiglica, ki je v svo-
jem govoru opisal le delček
trpljenja in vojnih grozot.
»Ne, to ni bila ločitev od star-
šev, to ni primerna beseda za
zločinska dejanja, ki jih je
storil nad nič krivimi otroki
>nadčlovek<, kofse je nacistič-
ni okupator tako rad poveli-
čeval,« je med drugim dejal
Štiglic. »Odpustimo lahico,
pozabimo pa ne,« je zaključil
in se zahvalil vodstvu KS Dol-
go polje za moralno podporo
in trud pri organizaciji praz-
nika.
Prireditvi je prisostvoval
tudi celjski župan Jože Zim-
šek, ki je ob tej priložnosti
navzočim spregovoril tudi
nekaj vzpodbudnih besed.
Krajane je pohvalil za priza-
devnost pri urejanju okolja in
jih seznanil s kakovostnimi
spremembami, ki jih čakajo
v prihodnosti ter pozdravil
vse taboriščnike-ukradene
otroke.
Pojem ukradenih
otrok
Naziv Ukradeni otroci se je
pojavil šele ob izidu istoi-
menske Terčakove knjige.
Pred tem so jih imenovali
mladoletni taboriščniki. Po-
jem je torej povsem literaren,
vendar pa ga zakon o žrtvah
vojnega nasilja ni sprejel ozi-
roma definiral. Za pravo rabo
ga je definiral mariborski
zgodovinar dr. Milan Ževart.
To so bili po besedah Jane-
za Štiglica otroci, ki so jih
okupatorji poslali v taborišča
- objekte zaprtega tipa, pod
stalnim nadzorom, posebej
namenjena za izolacijo teh
otrok in mladostnikov, starih
do 18 let. Šlo naj bi za poseb-
na koncentracijska taborišča,
ki resda niso bila uničevalna,
zato pa so okupatorji izvajali
pritiske na druge, še hujše
načine. »Prav zato smo tako
globoko razočarani, da nas
sedaj, ko je sprejet zakon o
žrtvah vojnega nasilja, na
priznavajo za taboriščnike,
čeprav smo to nedvomno bi-
li,« je dejal Štiglic. »Vsiljujejo
nam statuse izgnancev, ukra-
denih otrok, ki ni definiran
pojem, samo taboriščnikov^
ne, čeprav nismo bili nič dru-
gega kot to. Od skupno 600
ukradenih otrok nas sedaj ži-
vi le še dobra polovica, pre-
malo, da bi lahko vplivali na
spremembo zakona. Želimo
le, da se nam prizna pravica
za prestano gorje, kajti ni
vseeno, kako bo zapisana v
zgodovinskih analih. Javnost
mora vedeti, ne samo zaradi
nas, ki smo to doživeli, pač
pa tudi zaradi nacionalne
identitete.«
BOJANA JANČIČ
12
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Od igrač do
oldtimerjev
Na Vranskem odprli muzej motociklov, v katerem je
razstavljenih 100 primerkov - Promocija kraja in Slovenije
Na Vranskem se od petka
dalje lahko postavljajo z edi-
nim muzejem motociklov v
Sloveniji. Na približno 400
kvadratnih metrih pokrite
površine, v novo urejenih ob-
jektih z velikim ograjenim
dvoriščem sta prikazana raz-
voj in zgodovina motocikliz-
ma.
Upravljavec muzeja je Petja
Grom, ki je zbral kakih sto
motociklov iz vseh časovnih
obdobij, od začetka njihove iz-
delave do šestdesetih let. Med
njimi je skupina motorjev iz
začetka stoletja, med katerimi
so nekateri svetovnega pome-
na, izredno redki in zanimivi
primerki iz dvajsetih let, med
njimi naj omenimo le Indian
Scout ter Ner-A-Car, motoci-
kel, ki je po videzu skoraj kot
avto. Iz tridesetih let je med
drugim na ogled štiriventilski
Ariel ter eden izmed najredkej-
ših in najdražjih motociklov,
štirivaljni Indian. Vojaške mo-
tocikle iz druge svetovne vojne
predstavljata Excelsior Welbi-
ko in Ziindapp s prikolico v
popolni bojni opremi. Iz petde-
setih let je na ogled svetovna
redkost Salsburya super scoo-
ter iz ZDA ter motocikli naših
očetov, kot so BMW, DKW in
NSU ter drugi. Med dirkalnimi
motocikli je najzanimivejši
Matchless G 50, ob teh pa še
cela vrsta drugih.
Poleg zbirke motociklov so v
muzeju na Vranskem še števil-
ne motociklistične tehnične
znamenitosti, zbirka redkih
predvojnih registrskih tablic,
razne usnjene in platnene oble-
ke, čelade, medalje, značke,
znamke in celo igrače, seveda
vse na temo motociklizma.
Obiskovalci si lahko ogledajo
tudi video film o oldtimerjih,
lahko se peljejo s pravim oldti-
mer prikoličarjem po okoHci
Vranskega ali pa si ogledajo
najpomembnejšo svetovno li-
teraturo, ki omogoča razpoz-
navo posameznih motociklov
skozi zgodovino in je vir podat-
kov za pravilno obnavljanje le-
teh.
Na petkovem slovesnem
odprtju motociklističnega
muzeja je zbrane najprej poz-
dravil predsednik sveta KS
Vransko Franc Sušnik, ki je
poudaril pomen muzeja in
izrazil prepričanje, da bo v trg
Vransko pripeljal mnoge obi-
skovalce, kar je še ena prilož-
nost za promocijo kraja. Žal-
ski župan prof. Milan Dob-
nik je izrazil spoštovanje do
teh starin, ki jih po njegovem
gledamo z enakim ali celo
večjim občudovanjem kot ta-
krat, ko so se prvič pojavljale
na cestah. Miha Vrhunec,
eden od pobudnikov za usta-
novitev Zveze društev ljubite-
ljev starih vozil, pa je dejal, da
muzej ni pomemben samo za
Vransko, ampak za celo Slo-
venijo, saj se je tu našel nek-
do, ki je zbral posebno teh-
nično dediščino, motocikle in
jih dal na ogled ne samo ljubi-
teljem, ampak vsej slovenski
srenji. Po njegovem so ves
kulturni razvoj, vsi uspehi in
neuspehi človeštva povezani
z tehnično kulturo.
V kuhurnem programu je
nastopil oktet Sv. Mihaela z
Vranskega, ki ga vodi Franci
Lesjak ter godba na pihala iz
Prebolda, povezovalka pa je
bila Anka Krčmar. Ob koncu je
domači župnik Jože Turinek
blagoslovil hišo in muzej.
""" .. - ' TONE TAVČAR
Stanetu Venigerju, poveljniku slovenske policije, sta pri otvori-
tvi pomagala žalski župan prof. Milan Dobnik in predsednik
sveta KS Vransko Franc Sušnik.
Tudi mladež je vesela novega muzeja na Vranskem.
Vsi na kolo
lo soboto
V soboto, 27. septembra
(in ne prejšnjo soboto, kot
smo žal napačno objavili),
se bo ob 9.30 začela kolesar-
ska rekreativna prireditev
»Vsi na kolo - okoli mesta
Celje«, zbor kolesarjev pa bo
na ploščadi ob IV. osnovni
šoli ob 9. uri.
Trasa kolesarjenja se začne
pri IV. osnovni šoli, nadaljuje
po Dečkovi cesti, Ostrožnem,
Lopati, mimo Šmartnega,
Runtol, Prekorja, Šmarjete,
Hudinje, po Podjavorškovi,
krožišču. Severni vezni cesti
do Zgornje Hudinje ter po
Grevenbroichovi in Drapši-
novi nazaj do IV. osnovne
šole.	B. JANČIČ
Strokovnjaki in kmetijski pridelovalci pri ogledu koruze na Razborškovi domačiji v Arji vasi.
Ogled silažnih hibridov koruze
Oddelek za Kmetijsko sve-
tovanje pri Zavodu za živino-
rejo in veterinarstvo Celje in
Enota Žalec sta v ponedeljek
organizirala ogled predstavi-
tvenega preskusa sedemnaj-
stih silažnih hibridov koruze
v Arji vasi.
V preskus so bili vključeni
hibridi, ki so primerni za pride-
lovanje na tem področju, na
predstavitvi pa so se lahko
kmetje, tehnologi in ostali
kmetijski strokovnjaki prepri-
čali o primernosti posamezne-
ga hibrida za pridelovanje. Nji-
hove lastnosti so predstavili
predstavniki Semenarne,
Agii)saata, Bc Inštituta, Seme-
vita, Pioneerja in Kmetijske
svetovalne službe, predstavni-
ca IHP Žalec^pa je spregovorila
o prepovedi uporabe triazin-
skih pripravkov za zatiranje
plevela v posevkih koruze.
Kljub obilici dela v jesen-
skem času je bila predstavitev
dobro obiskana, rezultati pre-
skusa pa bodo dosegljivi na
enotah kmetijskih svetovalnih
služb celjske regije.
EMA PAVLIČ
Foto: GREGOR KATIČ
na današnji dan
26. SEPTEMBER
1888	- Rodil se je angloameriš-
ki pesnik, dramatik, esejist in
kritik Thomas Stearns Eliot. Pre-
lomil je s formalno tradicijo
predhodnikov, skušal poudariti
duhovno praznino, deziluzijo, ci-
nizem (pesnitev Pusta dežela),
avtor dram z zgodovinskim
ozadjem (Umor v katedrali),
esejev o poeziji in kulturi. Leta
1948 je dobil Nobelovo nagrado
za književnost (umrl leta 1965).
1889	- Rodil se je nemški filo-
zof Martin Heidegger, glavni
predstavnik filozofije eksistence
v Nemčiji (umrl leta 1976).
1895 - VZagorici vDobrepolju
se je rodil slovenski slikar in kipar
France Kralj. Bil je idejni vodja
slovenskega ekspresionizma.
Uveljavil pa se je tudi v okrasni
keramiki, grafiki in ilustraciji
(umrl leta 1960).
1898 - Rodil se je najbolj popu-
larni ameriški skladatelj (Rapso-
dija v modrem, opera Porgy in
Bess) lažje smeri in pianist Geor-
ge Gerschwin (umrl leta 1937).
27. SEPTEMBER _
1825 - Na progi med Darling-
tonom in Stocktonom v Angliji
je začel voziti prvi vlak na svetu.
Vlekla ga je parna lokomotiva,
ki jo je sam vozil njen izumitelj
George Stephenson.
1904 - Rodil se je slovenski
pesnik, pisatelj, esejist in prevaja-
lec Edvard Kocbek, eden najvid-
nejših predstavnikov poznega
ekspresionizma katoliške smeri.
Od jeseni 1941 član 10 OF kot
predstavnik krščanskih sociali-
stov. Po vojni nosilec pomem-
bnih državnih funkcij vse do leta
1952, ko se je razšel s politiko
KPS. Odtlej svobodni književnik,
avtor pesniških zbirk (Zemlja,
Groza, Poročilo), novel (Strahin
pogum) in spominske proze
(umrl leta 1981).
1940 - Nemčija, Italija in Ja-
ponska so v Berlinu podpisale
desetletno vojaško in gospo-
darsko zvezo, trojni pakt, znan
tudi kot os Rim-Berlin-Tokio, ki
naj bi pomagal ustvariti novo
ureditev sveta. K trojnemu pak-
tu so kmalu pristopile še Ma-
džarska, Romunija, Slovaška in
Bolgarija, 25. marca 1941 pa
tudi Jugoslavija, ki pa je morala
zaradi demonstracij in naspro-
tovanja ljudstva izstopiti.
1396 - Turki, ki jih je vodil
sultan Bajazit, so pri Nikopolju
pognali v beg vojsko križarjev.
V teh bojih je sodeloval tudi
celjski grof Herman II., ki se je
pridružil križarskemu pohodu
cesarja Sigismunda proti Tur-
kom. Ti so po zmagi pri Niko-
polju udarili proti severu in
prišli tudi na Dravsko polje.
1831 - V Spodnjih Retjah pri
Velikih Laščah se je rodil sloven-
ski književnik Fran Levstik, za
Prešernom prvi pomembnejši
pesnik, pripovednik, literarni kri-
tik, programatik slovenske pro-
ze in začetnik mladoslovenstva.
S spisoma Potovanje od Litije do
Čateža in Napake slovenskega
slovstva ter s klasično povestjo
Martin Krpan je postavil temelje
razvoja slovenskega pripoved-
ništva (umrl leta 1887).
1910 - Rodil se je slovenski
pisatelj Ciril Kosmač, odličen sti-
list in opisovalec življenjskih raz-
mer na vasi. Zelo mlad v italijan-
skih zaporih zaradi narodnega
delovanja, avtor kratke proze
(zbirka novel Sreča in kruh, no-
vele Balada o trobenti in oblaku,
Tantadruj) in romanov-Pomlad-
ni dan (umrl leta 1980).
•tMMMIlllinMHII
^ 29. september N
1996-Umrl je slovei^
log, filozof in psiholog (q
dobne psihologije), članc^.^'
profesor na teološki \
dr. Anton Trstenjak. Po i
znanstvenih raziskavah
dročja psihologije barv (p
menološka razčlenitev bai
vanje in ločevanje barvnif^
sov) je bil priznan tudi v J
Njegova številna strokovnaj
so večinoma prvenci v slo
skem, nekatera pa tudi vsv^
nem merilu (rojen leta 1995]
1803 - V Ljubnem n^
skem se je rodil slovenskih
Mihael Stroj (Stroy), diplonj
dunajske akademije, ki sej^
popolnjeval v Benetkah ini^
živel največ v Zagrebu (issg^
in se leta 1841 za stalno naseli
Ljubljani in bil poleg Tominca,
Langusa najpomembnejši $1
venski bidermajerski portretjj
iščoč izbrano eleganco, v poau
ših delih pa se bolj približa rea|
mu. Nabožne slike po kvaliti
zaostajajo (umrl leta 1871).
1882 - Rodil se je nemškifizj
Hans Geiger. Raziskoval je raj
oaktivne snovi in izdelal nape
vo za ugotavljanje in preštevaij
naelektrenih delcev, ki se p
njem imenuje Geigerjev števs
(umrl leta 1945).
1924 - Rodil se je amera
pisatelj Truman Capote s pravj
imenom Truman StreckfusPj
sons, mojstrski prikazovali
družbe ameriškega Juga:
nokrvno. Umor brez milosti, Zj
trk pri Tiffanyju (umrl leta 198
1.OKTOBER
■■jmm
1814 - V Cerknem se je ig
slovenski matematik Fa
Močnik. V letih od 1846 do iS
je napisal več odličnih učbd
kov za aritmetiko in geometrj
ter metodičnih knjig za učite|
Njegovi učbeniki so bili v rabij
vsej Avstro-Ogrski, in to kar^
kot 50 let (umrl leta 1892].
1881 - Rodil se je amerl
inženir in lesninar, izdelovi
potniški letal William Edwl
Boeing (umrl leta 1956).
1922 - V Ljubljani je iimrli
venski zgodovinar, pravnik in i
log Josip Gruden, pisec svoj 6
zelo prUjubljene Zgodovine!
venskega naroda (rojen leta 1865
2. OKTOBER ^
1616 - Rodil se je nemškip
snik in dramatik iz prve šlezijsl
šole Andreas Gryphius, edenn^
pomembnejših lirikov in dram
tikov nemškega visokega b^i*
ka. V pesmih je opeval minlji^
vsega zemeljskega, v drams«
delih je postavil na oder obrtn«
in kmete. Njegova mračnapr®
stava življenja je izraz sur^
vojnih doživetij (umrl leta
1869 - Rodil se je indijski"
cionalni vodja, humanist in P"
tik Mohandas Karamf^
Ghandi, legendarni vodja
skega osvobodilnega gi^^
med ljudmi znan kot Maha^
kar pomeni velika duša. v ^^
dobju britanske kolonialne ^
davine je uspešno organizira'?
sivni odpor milijonskih iTi'!^,.
proti kolonizatorjem. Vse ži^j
nje se je boril za spravo in
med Indijci hindujske in
manske vere (ubit leta 1948)'.
1925-Angleški izumitelj
Logie Baird je s svojo
napravo »pričaral« obrise H .
kar je bil uvod v prenos Z',
televizijskih slik. Tako seje'
eden najzahtevnejših
sodobnega časa.
SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE - ŠPORT
13
elefoni v Spodnji
$avin jsici dolini
zamenjavi analogne te-
""ske centrale v Žalcu le-
"" mladi delavci Teleko-
'jlovenije, poslovne enote
L intenzivno nadaljujejo
Ijtvijo telekomunikacij-
f zmogljivosti spodnje
■ojske doline.
ng so na Vranskem na
optični telekomunikacij-
Icabel vključili nov preno-
jj,ptični sistem, povezan z
jfejeno centralo v Šempe-
J^ter povečali zmogljivost
^(jlne centrale za 240 tele-
uskih priključkov. Prav tako
^ogljivost telefonske cen-
u na Polzeli večja za 240
^jučkov. V Braslovčah so z
Jptacijo pridobili nov pro-
Lza namestitev telefonske
Ltrale, istočasno so povečali
Lgljiyost prenosnega siste-
Ljnpovečali zmogljivost te-
jnske centrale za 240 pri-
jučkov. Na Gomilskem so
iiieli z montažnimi deli za
jiev telefonske centrale in
inov optični telekomunika-
ski optični kabel vključili
)v prenosni optični sistem,
3'ezan z nadrejeno centralo,
koncu leta bodo s položi-
jo novega optičnega teleko-
inikacijskega kabla in vklju-
iiojo novega optičnega siste-
jzaključili širitev zmogljivo-
sti telefonske centrale za 240
priključkov v Preboldu. Do
konca leta namerava Telekom
razširiti zmogljivost telefon-
ske centrale v Petrovčah in
zgraditi novo centralo v Libo-
jah zrriogljivosti 240 telefon-
skih priključkov.
Sredstva za modernizacijo
telekomunikacij zagotavlja v
okviru poslovnega načrta Te-
lekom Slovenije. Tako je do
sedaj vloženo v telekomuni-
kacijske objekte nekaj nad 109
milijonov SIT, do konca leta
bo sledila intenzivna gradnja
telefonskega omrežja, kar bo
predvidoma znašalo še 86 mi-
lijonov SIT.
Še v tem letu bo Telekom
omogočil vključevanje najso-
dobnejših ISDN priključkov
poleg telefonskih central Šem-
peter, Polzela in Prebold, kjer
so navedene priključke že odo-
brili 35 naročnikom, tudi v os-
talih telefonskih centralah
spodnje Savinjske doline.
B.B.
»Edina zabava ie bilo delo!«
Rezika Medved iz Ilovice, ki je v s6boto praznovala 100. rojstni dan, je najstarejša občanka Vojnika
V soboto je minilo natanko
100 let, kar se je v hiški v
Ilovici, kjer živi še danes, ro-
dila Terezija Medved, Rezika
kot jo kličejo številni sorod-
niki in prijatelji, ki se radi
oglasijo pri njej.
življenje Medvedove Rezike
je bilo zelo zanimivo in njeno
pripovedovanje o časih, ko še
ni bilo televizije, radia in vseh
ostalih čudes sodobne tehnike
daje vedeti, da je večino težav
premagovala s pomočjo smi-
sla za humor, ki ji še danes
pestri dneve. Dolgo je bila kot
kuharica zaposlena v župniš-
ču v Podčetrtku, ker je zelo
rada pela, pa je sodelovala tudi
v cerkvenem zboru. »A če še
danes katero zapojem? Ne; ra-
da pa slišim, da zapojejo me-
ni,« pove, da je vesela nastopa
vojniškega pevskega zbora,
katerega člani so ji ob rojst-
nem dnevu zapeli pred njeno
hišico. »Ja, petje je bilo edina
zabava, drugače pa smo imeli
takrat preveč dela, da bi se
imeli čas zabavati. Jedli smo
preprosto, saj ni bilo ne denar-
ja in ne toliko hrane kot da-
nes,« pokomentira vse dobro-
te, ki jo čakajo ob proslavlja-
nju.
Medvedova Rezika se dobro
drži in če si ne bi, pripoveduje
žalostno, pred petimi leti zlo-
mila noge, zaradi česar si mora
med hojo pomagati z berglami,
bi lahko še danes skrbela zase.
Tako pa ji pomagata nečakinja
Barbika in njen sin Milan, ki
skrbi tudi za domačijo.
Sicer pa sta v soboto med
slavjem, ki so ga Reziki ob
stotem rojstnem dnevu pri-
pravili sorodniki, pred njeno
hišico maševala vojniški in no-
vocerkovniški župnik, slav-
Ijenki pa je ob številnih sorod-
nikih in prijateljih voščil tudi
vojniški župan Beno Poder-
gajs.
NMS
Foto: GREGOR KATIČ
Filmski svel na 8. Pikinem festivalu
v petek, 19. septembra, se je z velikim ognjemetom pričel Pikin festival otroške
ustvarjalnosti v Velenju, ki ga bodo zaključili v soboto na Pikin dan. Pred Rdečo dvorano
bodo nastopili Čuki, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi veliko Pikino povorko, v
kateri se bodo predstavili junaki iz mladinske filmske in gledališke literature.
Že od ponedeljka se v Vele-
nju vrstijo predstave za otroke
na velikem in malem gledališ-
kem odru, še posebej ustvarjal-
no pa je v Rdeči dvorani, kjer
otroci v približno 50 delavni-
cah spoznavajo filmsko umet-
nost. Osrednja tema letošnjega
festivala je film in tudi častna
pokroviteljica 8. Pikinega festi-
vala prihaja iz filmskega sveta.
Leslie Caron, znana igralka, ki
je nastopila v več kot 40 filmih,
je Velenje obiskala v torek. Na
Velenjskem gradu so igralki v
čast pripravili dokumentarno
razstavo Filmski obrazi moje
mladosti, prav tako z razstavo
so počastili tudi 90-letnico pisa-
teljice Astrid Lindgren.
KL, Foto: L. OJSTERŠEK
Preobrat V lokalnih derbijih?
V9.ini 0. krogu I. SNL medsebojna obračuna Protonavta Publikuma in Rudarja
^^Ijski in velenjski nogo-
J^Jasi bodo dvakrat zapo-
^^ merili moči v državnem
^^nstvu. Najprej v nedeljo
Skalni kleti, potem pa
po prvoligaši takoj v na-
^l^tijem krogu obrnili vlo-
I srečanje istih nasprot-
: "^ov bo še na stadionu Ob
^zeru.
•t?? ..
ij. °smem krogu so se veseli-
.Jenjčani. Končno na do-
igrišču! Zmaga je bila
s^ dobrodošla in morda
Ob jezeru boljši
da je bilo Primorje
po največji slovenski
zmagi v letošnjih
tekmovanjih, toda
^■■je končno realiziral dve
izmed številnih priložnosti, ki
si jih Velenjčani ustvarijo sko-
raj na vsaki tekmi, a kaj, ko jih
ne realizirajo. Miloš Šoškič se
je z zmago >rešil<, vendar se
zdi, da ne za dolgo časa. V
Celju bo v nedeljo štartal na
vse točke; ena bi ga le delno
zadovoljila. Podobne načrte
ima tudi njegov nasprotnik
Stanko Poklepovič, ki pa se
lahko pohvali s 100-odstotnim
izkupičkom na Skalni kleti, na
drugi strani pa tudi po gosto-
vanju pri HIT Gorici rubrika
>osvojene točke na gostova-
nj ih< ostaja prazna. »Nekaj se
bo spremenilo,« pravi >Špaco<
in dodaja: »Ne moremo ne-
nehno zmagovati doma in iz-
gubljati v gosteh! Zdi se, da bo
kmalu prišlo do preobrata.«
Podobno razmišljajo >rudarji<,
vendar na drugačen načim
Izidi medsebojnih srečanj
v minuli sezoni: Rudar-Pub-
likum 2:2,0:1; Publikum-Ru-
dar2:0,1:2.
Vsekakor bo na lokalnem
derbiju izjemno vroče. Oboji si
želijo vsaj štiri točke iz dveh
tekem, obenem pa se zaveda-
jo, da jih bo silno težko osvojiti.
V nedeljo so Celjani favoriti,
čeprav je precej odvisno od
včerajšnjega pokalnega spopa-
da z Goričani. V Velenju so po
uspehu proti Primorju dobili
krila, ki lahko imajo ob pogle-
du na celjsko razmerje doseže-
nih in prejetih zadetkov (17:17)
še večji razpon, če seveda zau-
stavijo rumeno-modre napa-
dalce. Najučinkovitejši med
njimi Faik Kamberovič ni po
okusu Stanka . Poklepoviča.
Kralj kazenskih prostorov< pa
je bil pred dobrim letom baje
na seznamu želja tedanjega
trenerja Jarca, a je bila odškod-
nina zanj previsoka. To, da se
želi celjska uprava znebiti naj-
boljšega strelca I. SNL, ni več
nobena skrivnost. Ali zna celo
popustiti pri ceni, ko gre za
neposredno konkurenco? Če
je odgovor pritrdilen, mora
Kamberovič s svojimi goli pre-
magati Rudarja in v Šaleški do-
lini bi utegnilo zanimanje zanj
naraščati, ker nujno potrebuje-
jo izrazitega strelca... Nemogo-
če!!! Ali pač?
: o , tomaž lukač
mm	»av	»v	I	■•<>•»•
Konjicam ze drugič najboljši
Minulo soboto je bilo v Šentjurju tretje regijsko preverjanje
usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega
križa. Na tekmovanju je sodelovalo devet ekip iz celjske in
zasavske regije.
Prvo mesto so osvojili člani ekipe Slovenske Konjice, drugo
mesto Šoštanj, tretje pa Laško. Ekipo Konjic so sestavljali: Zvonimir
Šajtegel, Roman Legat, Ivan Vivod, Jelka Tajnikar, Srečko Dolšak,
Vinko Jančič in Anica Žnidarič. Zmagovalci se bodo 3. oktobra
udeležili še državnega tekmovanja v Kranju.	K.Ž. -
športnikmesecaza"
športnikaleta ,
Prvič košarkarji
Pivovarne Laško
V	minulem glasovanju so prvič v naši akciji največ glasov
prejeli košarkarji Pivovarne Laško (12), precej pa sta zaostala RK
Celje Pivovarna Laško (5) in NK Protonavto Publikum (4). Med
športniki je po pričakovanju največ glasov zbral Iztok Puc (16), ki
ni imel prave konkurence, bolj tesno pa je bilo pri športnicah, saj
je Katarina Srebotnik prejela le glas več od Vanje Doler (9).
V	našem uredništvu smo se tokrat odločili za naslednje
nominirance: Marko Šamanič (KK Kovinotehna Savinjska Polzela
- najboljši strelec tekme KSP - Union Olimpija), Jera Grobelnik
(ŽKK Ingrad Celje - dobre igre v domačih in mednarodnih
tekmovanjih) in KK Kovinotehna Savinjska Polzela (zmaga v
derbiju A-1 košarkarske lige proti Unionu Olimpiji).
Glasujete lahko seveda tudi za ostale športnike, športnice in
ekipe, ki jih ni na našem seznamu nominirancev in so minuli
teden nastopali. Ob koncu ciklusa pa bomo ponovno izžrebali
nekoea. ki bo oreiel športno trenirko.
14
ŠPORT
Popolno
zmagoslavje
košarkarskih
ekip
Torkovi večerni obra-
čuni so se prav za vse
naše košarkarje in košar-
karice končale več kot
uspešno.
Najodmevnejšo zmago
2. kroga so v svoji skupini
Evropskega pokala dosegli
Polzelani, ki so doma pre-
magali favorita za 1. mesto
grškega Apollona Patrasa s
110:99 (45:45). Izredno
razpoloženi Šamanič (32
točk), Horvat (29) in Ja-
godnik (23) so večji del
srečanja sami parirali go-
stom (Davvson 31, Meek
23,	Vetoulas in Molfetas
14), ušli tudi za 14 točk, s
pomočjo razigranega Je-
klina pa se dokončno odle-
pili v zadnjih desetih mi-
nutah.
Pivovarna Laško je go-
stovala v Latviji pri Broce-
niju iz Rige in slavila s
85:79 (43:40). Bolje so
pričeli domači, Pivovarji
pa so jih ujeli v 14, minuti.
Do sredine drugega dela je
bilo srečanje nato izenače-
no, po zaslugi odlične igre
Goljoviča (28), Lisice (26)
in ob koncu še Tovornika
(20) pa si je Pivovarna Laš-
ko v zadnjem delu tekme
priigrala prvo zmago v
evropskih tekmovanjih.
Uspeh moških ekip so
lepo dopolnile košarkari-
ce Ingrada Celja, ki so v
četrtfinalnem pokalnem
srečanju v Sežani visoko
premagale domači BTC
Terminal s 96:55 (Jurše
24,	Grobelnik 21) in se
uvrstile na finalni turnir
čeverice.
PRIMOŽ ŠKERL
Savinja odplavila Union
Kovinotehna Savinjska Polzela zasluženo premagala Union Olimpijo
Pravo presenečenje, če-
prav le na papirju, je v nada-
ljevanju prvoligaškega ko-
šarkarskega prvenstva na
Polzeli pripravila domača
Kovinotehna Savinjska Pol-
zela, ki je tesno, toda zaslu-
ženo premagala prvaka
Union Olimpijo. Derbi s Pi-
vovarno Laško bo že v sobo-
to, še prej pa evropski nasto-
pi.
Največ zaslug za sobotni us-
peh KSP ima Marko Šamanič,
ki je bil izredno razpoložen za
igro (22 točk, met 8-9), tako
da ga Kraljevič in Tušek nista
mogla zaustaviti, nekaj več us-
peha je imel Stepania, ki pa si
je nabral preveč osebnih na-
pak. Domači so bili večji del
srečanja v prednosti, ki je bila
najvišja pri rezultatu 32:20,
Union Olimpija pa je dosegla
prednost 5 točk v 24. minuti.
6 sekund pred koncem sta na
vsaki strani po dva prosta me-
ta zadela Jeklin in Jurkovič,
končnih 73:71 pa je pomem-
ben uspeh Polzelanov, ki so
jih nekateri po uvodnih pora-
zih v državnem prvenstvu in
Evropskem pokalu že odpisa-
li. .
Laščani so brez težav zad-
njeuvrščeni ekipi Maribora
Branika nasuli 71 točk. Tovor-
nikova in Goljovičeva serija
točk sta zadostovali, da doma-
či niso več prišli v korak z
razigrano Pivovarno Laško.
Polna športna dvorana Tri
Lilije v Laškem bo v soboto
prizorišče prvega letošnjega
obračuna za primat v celjski
regiji. Spopad Pivovarjev in
Savinjčanov bo tokrat nakazal
že veliko, odgovorov pa bo
najbrž le malo. Obe ekipi lah-
ko letos realno računata na 2.
mesto v prvenstvu, zmagova-
lec derbija bo že v veliki
prednosti. Na zmago računajo
v obeh taborih, tehtnica pa je v
ravnovesju. Pivovarji so bolj
spočiti, imeli so lažje tekme,
Polzelani pa so močno utruje-
ni od nizozemske avanture in
miniranja prvakov.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: SHERPA
Roman Horvat (KSP) je bil proti nekdanjim soigralcem še
posebej motiviran.
Kdo bo vodil
celjske
košarkarice?
Veliko zmede in nejasno-
sti je povzročila poteza ŽKK
Ingrada Celja, ko so igralke
na povratno srečanje pokala
Ronchetti v Atene odpotova-
le brez prvega trenerja Mila-
na Bastašiča.
Navedbam o njegovi bolez-
ni skoraj nihče ni verjel, v
javnost so prišle govorice o
zamenjavi, na koncu pa je
klub sklical novinarsko kon-
ferenco. Povedali so, da Milan
Bastašič ni več trener prve eki-
pe. Na sestanku z vodstvom
kluba pred odhodom v Grčijo
je preprosto vstal in odšel,
čeprav je uprava večino njego-
vih želja sprejela. Njegov po-
močnik Boris Kralj je tako v
Grčiji kot na prvenstveni tek-
mi v Murski Soboti pokazal,
da je dober in učinkovit stra-
teg, zato bo do nadaljnjega
vodil celjske košarkarice.
Problem je le njegova trener-
ska licenca, potrebna za vode-
nje ekipe v državnem prvens-
tvu. V igri za prvega trenerja se
pojavlja tudi ime Sergeja Rav-
nikarja, dolgoletnega trenerja
košarkaric Ježice. Po pogovo-
rih z vodstvom ŽKK Ingrad si
je Ravnikar izboril čas za pre-
mislek, kajti ima tudi ponud-
bi dveh klubov iz tujine.
Pri Ingradu morajo čim prej
ustaliti delo, saj bo po izpadu
iz evropskega tekmovanja po-
trebno vse sile usmeriti v do-
mače prvenstvo in pokal. Viso-
ki porazi z državnimi prvaki-
njami z Ježice ne bodo več
opravičljivi. Težave z dvorano
so za sedaj odpravljene, saj jim
je KZS dovolila nastopanje v
Šolskem centru Celje. PŠ
na kratko
Ljubljana: 6. državno pr-
venstvo v streljanju z vojaško
puško. Vrstni red ekipno: 1.
Moriš, 2. Celje, 4. Kovinar
Štore. Vrstni red posamezno:
1. Jože Jeram (Celje), 4. Mat-
jaž Kralj (Braslovče), 6. Slav-
ko Frece, 8. Tone Jager (oba
Celje), 11. Vili Dečman (Kovi-
nar).
Trbovlje: Na 1. Odprtem pr-
venstvu Združenja slovenskih
častnikov v streljanju s pištolo
in revolverjem je nastopilo 24
ekip. Rezultati - pištola 7,65
mm ekipno: 1. SD RIS Celje
(259 krogov) - 7,65 posamez-
no: 1. Mojca Čepin (SD RIS
Celje) 89 - revolver 7,62-9
ekipno: 2. SD RIS Celje (253),
revolver 7,62-9 posamezno:
3. Slavko Frece (SD RIS Celje)
91.
Varaždin: Na tradicional-
nem malem maratonu po uli-
cah tega mesta je lep uspeh
dosegla Konjičanka Anica
Gašparuš-Slapnik. V konku-
renci 150 tekmovalcev iz še-
stih držav je v svoji kategoriji
zasedla 2. mesto, skupno pa
peto. Tek je štel tudi za kvalifi-
kacije za svetovno prvenstvo.
Gašparuševa se bo v nedeljo
udeležila še teka po ulicah
Berlina, kjer pričakujejo več
kot 20 tisoč tekmovalcev
Čušperk: Na državnem pr-
venstvu v smučarskih skokih
za dečke do 11 let je Velenjčan
Aljoša Čutuk zasedel 10. me-
sto, Mislinjčan Sebastijan Li-
kar je bil 13., Sašo Tadič z
Ljubnega pa mesto za njim. Že
v sredo pa so se v Šmartnem na
Pohorju nadaljevale tekme
Štajersko-Koroške regije za
mlajše kategorije. Pri dečkih
do 11 let je slavil Aljoša Čutuk
(Velenje) pred Sebastijanom
Likarjem (Mislinja) in Sašom
Tadičem (Ljubno). V katego-
riji do 13 let pa je bil najboljši
Luka Smagaj (Velenje), sledi-
jo pa Dejan Plevnik (Misli-
nja), Mario Lamešič (Velenje)
ter Grega Kotnik in Klemen
Juvan (oba Ljubno).
Celje: Na nedeljskem bali-
narskem turnirju šestih ekip
je slavil Žalec pred Cerknico
in drugo ekipo Celja.
Škofja Loka: Mladinca BK
Velenje Zoran Rednak in Sini-
ša Moravac sta na državnem
balinarskem prvenstvu posta-
la prvaka.
B-ligaši izenačeni
v soboto se pričenja košar-
karsko prvenstvo v 1. B ligi
za moške. Med 12 ekipami
se jih bo domala polovica
potegovala za vrh, med nji-
mi tudi šentjurski Kemo-
plast in konjiški Comet.
Nemalo prahu je dvignila
mlada ekipa Uniona Olimpi-
je, saj je vodstvo kluba zahte-
valo registracijo štirih tujcev,
kot je znano, pa lahko B-ligaši
v tej sezoni nastopajo zgolj z
domačimi igralci. Klubi so se
zato povezali med seboj in
najavili bojkot pričetka pr-
venstva, v kolikor strokovni
svet KZS popusti pritiskom
Uniona Olimpije. Tekmoval-
na komisija KZS nima o tem
nobenega uradnega obvestila,
hkrati pa navaja, da so se ko-
šarkarji U. Olimpije ml. vna-
prej odpovedali napredovanju
v višji kakovostni razred, v
kolikor bi se uvrstili na mesta,
ki prinašajo kvalifikacije ozi-
roma neposredno napredova-
nje. Dogovor klubov smatrajo
kot tihi bojkot, ti pa opozarja-
jo, da bo prvenstvo neregular-
no. Kot je povedal Janez Drva-
rič (strokovni svet KZS), je
strokovni svet problematiko
obravnaval na prvi instanci,
končno mnenje o tem pa bo
podal Izvršni odbor KZS
(predvidoma v ponedeljek).
Registracijski pravilnik je, kot
je dodal Drvarič, jasen in so ga
sprejeli vsi klubi. Prvi krog
bodo ne glede na vse zaplete
odigrali brez tujcev.
Favoritov za najvišja mesta
je vehko. Že lani uspešni Loki
Kavi so se pridružili še Zagor-
je, Litija ter kluba s celjskega -
Kemoplast in Comet. V kak-
šnih zasedbah bodo ekipe na-
stopile, je večinoma še skriv-
nost. Šentjurčani so obdržah
vse igralce, razen tujca Kahve-
džiča in si za cilj zadali uvrsti-
tev med prve 4 (tudi lani), če
pa se pokaže možnost, pa tudi
naskok na prvi dve mesti. Co-
met z novim trenerjem Pre-
skerjem ter povratnikoma
Novakom in Kožarjem prav
tako meri na mesta tik pod
vrhom.
Po odigranem dvokrožnem
sistemu (sredi marca) bodo
prve štiri ekipe odigrale še 6
krogov. Prvouvrščeni postane
član l.A lige, drugouvrščeni
pa pojde v kvalifikacije za elit-
no tekmovanje s predzadnjim
iz l.A lige. Zadnji iz l.B lige
izpade, predzadnji se bo za
obstanek boril s podprvakom
2. SKL. PRIMOŽ ŠKERL
panorama
NOGOMET
1.SNL
8. krog: HIT Gorica-Proto-
navto Publikum 3:1 (2:0) Seš-
lar 75-llm, Rudar-Primorje
2:0 (1:0) Brezič 37, Vidojevič
51. Vrstni red: HIT Gorica 18,
Primorje 16, Mura 15, Proto-
navto Publikum 12, Korotan
11, Maribor Teatanic, SCT
Olimpija in Potrošnik 10, Ru-
dar 8, SET Vevče 4.
2.SNL
7. krog: Šentjur-Koper 1:3
(0:0) Šoštar 54, Dravograd-
Esotech Šmartno 2:2 (0:2)
Smajlovič 15, Grobelšek 17
Vrstni red: Triglav in Železni-
čar 19, Koper 18, BST Domža-
le 12, Elan 10, Dravograd 8,
Esotech Šmartno, Nafta in
Šentjur 8, Aluminij in Jadran
Šepič 7, Drava, Rudar, Goriš-
ke opekarne in Factor Črnuče
6,	Zagorje 5.
3.SNLvzliod
5. krog: Usnjar-Unior 0:2
(0:1), Dravinja-Odranci 0:1
(0:1). Vrstni red: Odranci
15, Pohorje, Goričanke in
Črenšovci 10, Unior 8, Ba-
kovci, Pobrežje in Dravinja
7,	Usnjar 6, Turnišče 5, Palo-
ma in Kungota 4, Variš 3,
Kovinar 2.
NOGOMET
Občinska liga
19. krog: Avt Friggs-Celjski
grof 0:1, Klateži-Kewin 3:5,
Prima-Cosmos 1:1, Šmartno-
Marinero 1:5, Viva la musica-
Veflon 3:9, Ščurek-Pelikani
1:2. Vrstni red: Pelikani 51,
Cosmos 37, C. grof 36, Klateži
33, Marinero 29, Kewon 26,
Šmartno in Veflon 25, Prima
24. Ščurek 23. Viva la musica
9. Avto Friggs 6.
KOŠARKA
I.Aliga(M)
2. krog: KSP-Union Olimpi-
ja 73:71 (36:35) Šamanič 22,
Jeklin 16, Horvat 11, Zaletel in
Jagodnik 9, Rituper 4, Udrih
2,	Maribor branik-PIL 59:71
(27:35) Tovornik 22, Goljovič
15, Bečirovič 13, Lisica 11,
Dragšič in Jurak 3, Kune in
Dončič 2. Vrstni red: PIL, Li-
tostroj Slovan in Idrija 4, Kr-
ka, Union Olimpija, KSP, Po-
stojna, Helios in Kraški Zidar
3,	MB Ovni, Krško in MB Bra-
nik 2.
l.SKL(Ž)
1.	krog: Pomurje Skiny-In-
grad Celje 47:76 (27:35) Gro-
belnik 26, Jurše 18, Germ 9,
A. Vodopivec 7, Polutnik 6,
Pertinač 4, Potočnik 3. S. Vo-
dopivec 2, Ramšak 1.
ROKOMET
1.Aliga|M)
2.	krog: CPL-Gorenje
29:18 (13:6) Stefanovič 6,
Vugrinec in'Tomšič 4, Puc,
Šerbec in Jelčič 3, Pajovič,
Pungartnik in Likavec 2 za
CPL, Krejan 7, Saftescu 6,
Rozman 3, Ojsteršek 2 za Go-
renp Vrstni red: Andor,
CPL, Prevent in Krško 4, Pru-
le, Slovanj, Gorenje in Škof-
ljica 2, Trebnje, Sevnica, Del-
mar in Dobova 0.
l.liga(Ž)
2. krog: Burja-Žalec .
(10:12) Randl 8, Volk 7 ^
čar in Zidar 4, V. Dola' ^
Dolar 1, Vegrad-Krim y
16:44 (6:10) Madžarič ?
novič, Krajnc in Ibralič'. '^
dič 2, Jukič 1. Vrstni*
Juteks, Krim Electa inKo*''
4, M-Degro, Robit
Bella Viola 2, Burja, ff
test, Vegrad in Izola O,
jEGUANjf^
l.iiga(M) ^
1, krog: Rudar-CP Celje-
(5403:5361)
l.iiga(Ž)
1. krog: Rudar-Miroteksi
(2472:2601)
2. liga (Ž)
1. krog: Miroteks li-^
tan 6:2 (2313:2221)
BAUNANJE
l.liga •
16. krog: Velenje-SGPc,
rica 8:16. Vrstni red: Jesen«
in Huje 36, 6. Velenje.
2.1iga
16. krog: Center-Megra
15:1. Vrstni red: Bistrica Ji
Plešivica 35, 9. Megrad 15,
športni
^koledar
SOBOTA, 27.9. ~
Košcika
l.A liga (M), 3. krog-Li
ko: PIL-KSP (19)
l.B liga (M), 1. krog-Z
gorje: Zagorje - Kemopte
(19), Radenci: Radenska-0
met (19)
1. SKL (Ž), 2. krog - Celji
Ingrad Celje-ŽKD Maribi
(19)
Nogomet
3. SNL, 6. krog - Zre6
Unior-Bakovci, Sladki Vri
Paloma Šega-Dravinja, Si
štanj: Usnjar-Kovinar (vse o
15,30)
Rokomet
1. liga (Ž), 3. krog-Žale
Juteks-Robit Olimpija (1'
Maribor: Bella Viola-Vegfl
(18)
Odiopca
l.A liga (M), 1. krog-N(J
mesto: Krka-Šoštanj Topo'^
ca (20)
Kegljanje
1. liga (M), 2. krog - C«')'
CP Celje-Proteus Liv (17)
1.	liga (Ž), 2. krog - CeV
Miroteks-Proteus (14,30)
2.	liga (Ž), 2. krog - Mf
bor: Miklavž-Miroteks H t'
Šoštanj: Šoštanj - Koro''
(13),	Krško: Sremič - Kon^^
(14)	^
NEDEUAr28.9^
Nogomet
1.	SNL, 9. krog - Celje: ^
tonavto Publikum -
(15,30)	.
2.	SNL, 8. krog -
Triglav Tele TV -Sel'
Šmartno ob Paki: Eso ,
Šmartno-BST Domžale ^
15,30 )
SNOPIČ
ŠPORT
15
l^^botnilcova
^^nesljiva v
giogradu
^^s najobetavnejša mla-
tniška igralka Katarina
%ik(16) iz Velenja je na
iriu serije Jadranska Ri-
^"ivBiogradu zasedla prvo
lugo mesto. V konkuren-
„osameznic jo je v finalu
'^la Slovakinja Ludmila
^^anova (6:4,6:2), v finalu
ijjc pa je skupaj s Hrvatico
Llaničevo premagala dan-
italijanski par Aagard-Al-
^[6:4,6:2).
tli	• »^s
(ik na|vis|e
v Kamnici
,<3 hipodromu v Kamnici pri
jjriboru je bil med vikendom
^jahalni turnir za pokal Slo-
Ljje. Nastopilo je 90 tekmo-
ilcev ter 140 konj. Velenjski
jjjeniki so se znova odliko-
I saj so v članski konkurenci
jjesli dvojno zmago. Rezul-
jflani L-1,2 m: 1. Matjaž Čik,
[Iroš Štraus (oba Velenje).
Ijdinci L-1,2 m: 3. Maja Hrup
^(Ifetrtek). Finalni turnir bo
yubljani.
Najboljši Velenjčan Sandi Krejan je le nemočno opazoval razigranega Vladimirja Jelčiča.
Derbi brez sijaja
Kar 11 poškodovanih roko-
metašev v vrstah Gorenja je
vzrok, da v derbiju zadnjega
kroga državnega prvenstva
nismo videli razburljive pred-
stave, kakršno sta Gorenje in
Celje Pivovarna Laško upri-
zorila ob izteku lanske sezo-
ne.
Srečanje je minilo mirno,
CPL pa je svojo prednost stalno
povečevalo. V odsotnosti Sovi-
ča, Bedekoviča in Plaskana se
je pri Velenjčanih izkazal Kre-
jan (met iz igre 7-8), ki sta mu
lahko sledila le še Saftescu in
Rozman. Celjani so lahko
preizkusili več kombinacij v
obrambi ter na igralnih mestih.
Razpoložena sta bila Stefanovi-
č in kljub manjši minutaži tudi
Vugrinec. Med boljše v obeh
ekipah lahko prištejemo še
vratarje - Anžiča pri Gorenju
ter Periča in Lapajneta pri CPL
- slabši je bil drugi velenjski
vratar Senica (obrambe 0-7).
Rokometaši v prvi ligi bodo s
prvenstvom nadaljevali v za-
četku oktobra (tudi evropski
nastopi obeh ekip), v vme-
snem času bo reprezentanca
igrala s Češko.
Pri ženskah je vse že v znaku
sobotnega derbija v Žalcu med
Juteksom in Robitom Olimpi-
jo. Žalčanke so v Škofijah z
nekaj težavami le prišle do no-
vih točk in vodilnega položaja
na lestvici, Vegrad Velenje pa je
doma z 28 goli razlike doživel
(pričakovan) najvišji poraz v 2.
krogu s prvakom Krimom
Electo in bo kaj več skušal
storiti v Mariboru proti Belli
Violi.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: SHERPA
Atomske toplice po sledeh Rogle
To priznano zdravilišče, ki v zadnjih letih nenehno beleži
porast obiska, ima resne načrte tudi na področju rekreacije in
športa. Nekaj objektov bo še potrebno dograditi.
Gostom želijo ponuditi tudi organizirano obliko rekreacije
(vodja rekreacije in športa bo odslej prof. Rado Jurjec), za kar so
pripravili številne programe. Ob bazenih premorejo še tenis
igrišča, fitness, trim stezo, igrišče za badmington in šolsko
telovadnico v Podčetrtku. V pripravi ali izgradnji so še igrišča za
otroke, balinišče, mini golf in igrišče za odbojko na mivki.
Ob dokončanju nogometnega igrišča bodo imeli pogoje tudi za
vrhunski šport (zdravstvena in fizioterapevtska služba že deluje-
ta), nakar bodo razposlali ponudbe raznim športnim klubom,
kolektivom, zvezam, merijo tudi na športnike iz tujine.
V nedeljo pripravljajo takoimenovani Atomski tek, kjer priča-
kujejo udeležbo okoh 200 rekreativcev in atletov iz celotne
Slovenije.	JANEZ TERBOVC
šaleški rally Podobniku
Minuli petek in soboto so se najboljši slovenski vozniki
merili na letos že 14. Petrolovem rallyju po Šaleški dolini.
Po 237 prevoženih kilometrih in 19 hitrostnih preizkušnjah je
na koncu slavila posadka Podobnik-Praznik (SB Racing Proton)
pred vozniškim parom Peljhan-Kacin (VW Olimpija) in Grum-
Grošelj (SB Racing). Favorizirani posadki Jemc-Korošak in
Trček-Česenj sta zaradi trčenja v drevo oziroma okvare na
zadnji obesi odstopili. Zmagovita posadka je tudi prevzela
vodstvo v razvrstitvi za državno prvenstvo. Prireditev si je v
dveh tekmovalnih dneh ogledalo preko 10 tisoč ljubiteljev
avtomobilizma.	PŠ, Foto: L. OJSTERŠEK
Šoštanjcani višje kot lani
Ta vikend bodo z novim,
inim državnim prvens-
Bm pričeli najboljši odboj-
irji. Šoštanj-Topolšica meri
sje, favoriti za vrh so trije.
Ibojkarje čaka 28. prvens-
enih krogov; nato še konč-
jica in kvalifikacije.
Tekmovanja v odbojkarski li-
iso iz leta v leto zanimivejša in
I iobolje obiskana. Zasluge za
iimajo poleg vedno bolj izena-
me domače konkurence tudi
?ehi naših najboljših klubov v
Irinarodnih tekmovanjih.
Šoštanjčani bodo to prvens-
topričeli z večjimi ambicijami.
® so se po zmagi v B-ligi le
prebili med najboljše, tokrat pa
si želijo uvrstitev na 5. oziroma
6. mesto v najelitnejši konku-
renci. Klub bo nastopal brez
Uroša Dvornika in Janeza Nah-
tigala (oba sta pričela s trener-
sko kariero) ter Daria Barukči-
ča, ki bo poslej igral za 2. ekipo,
okrepili pa so se s Petrom Žilni-
kom in Igorjem Medvedom. Na
uvodnem prvenstvenem sreča-
nju v soboto v Novem mestu
proti Krki bodo igrali tudi poš-
kodovani Dimec, Kugonjič in
Medved. Novomeščane so lani
na njihovem parketu že prema-
gali, zato tudi tokrat merijo na
prvi par prvenstvenih točk.
Pri Soštanju-Topolšici so
mnenja, da ima največ možno-
sti za letošnji naslov lanski pr-
vak Salonit, resna konkurenta
pa mu bosta ravenski Fužinar
in mariborski Gradiš.
V l.A ženski ligi celjska regi-
ja tokrat po dolgih letih nima
predstavnika. Po lanskolet-
nem potopu Zgornje Savinj-
ske (še leto prej se je podobno
pripetilo Celju) bodo čast klu-
bov naše regije v l.B ligi brani-
le odbojkarice Kajuha iz Šo-
štanja in Gostišča Štorman iz
Šempetra (obe ekipi sta no-
vinki) .
PRIMOŽ ŠKERL
Miroteks
s paleto
nasprotnikov
^lani so nasprotniki celjske-
^ Miroteksa na Svetovnem
^Ijaškem pokalu sredi okto-
v Augsburgu. Celjanke so
^nasprotnice dobile nasled-
Je ekipe: Pinpin (Estonija),
°)vodina (ZRJ), Tirol (Italija),
^komotiva (Bolgarija), Czar-
J(Poljska), Ferencvaros (Ma-
J^rska), Slavia (Češka), Blau-
^iss (Nemčija), Lukavac
Elektromures (Romu-
j,!®^' Normandie (Francija),
Jiieka (Hrvaška), Spoje (Slo-
in Dunaj (Avstrija).
Šah
^^ soboto, 27. septembra, bo
J^lcu področno ekipno tek-
s pričetkom ob 10.
r ^ Domu krajanov Vrbje.
uj^^govalec tekmovanja se
^na državno prvenstvo.
J danes (četrtek) pa bo na
dv Braslovčah povratni
f savinjske in šaleške
^'■^zentance. Ekipi se bosta
berili na 25 deskah.
16
INFORMACIJE
SNOPIČ
KULTURA
17
Trikotnik, a brez ljubezni
Po premieri Shawovega Pigmaiiona v SLG
^ierna uprizoritev
Ipga Pigmaiiona (na-
1912 leta) priljub-
'ga angleško-irskega
2(ika Georga Bernar-
^l^avva (1856-1950), ki
jo prejšnji petek doži-
' prijetno prenovlje-
avditoriju celjskega
Jališča, je sicer reper-
dediščina minule
(ko naj bi tematsko
rfožila Miillerjevo
Jozijo spomina in
jjlfgspearovo Ukročeno
^glavko). Zaradi svoje
^bene uglajenosti, po-
pe zasedbe in nekate-
DČarljivih igralskih in-
pretacij pa je predvsem
„lbuden uvod v reper-
jnove sezone.
jiačajsko razgibano in v
[ušenem slogu klasične
iterzacijske komedije
Ustavljeno nosilno tri-
aiično razmerje med dve-
moškima (fanatičnima
ikoslovcema in zapriseže-
a »samcema« Higginsom
Pickeringom) in njuno
isko »žrtvijo« (Elizo Doo-
te), ob katerem je avtor
iikovito razkril splošneje
nenljiva nasprotja med
leljem in učencem, oseb-
lin predmetom dejanja,
mom in čustvi, vladajo-
i pravili obnašanja in
fflifestacijami posamezni-
le prvinske prostosti du-
atudi razlike in nasprot-
Jied družbenimi razredi
roma sloji, je v tokratni
frpretaciji režiserja Fran-
i Križaja zaživelo pred-
® s svojo zadržano ter
fno zaobljeno salonsko
blnostjo in duhovitost-
jo. Pod to povrhnjico je bilo
ves čas razvidno kritično
razmerje do vsakršne mani-
pulacije, meščanske dvojne
morale in posameznikove
(samo)prevare.
Namesto idiličnega branja
Pigmaiiona, najbolj znanega
iz priljubljenega holivudske-
ga muzikala My Fair Lady
(1964), nam torej uprizori-
telji ponujajo sodobnosti
precej bližjo osvetlitev raz-
merij v nosilnem dramskem
trikotniku ter med obema
predstavljenima družbenima
skupijiama. Ob protagoni-
stovi redukciji učenca na
predmet (»kup zelja, po ka-
terem hodimo«, kot pravi v
zaključnem dejanju besni
Higgins uporni Elzi) pač ne
moremo govoriti ne o peda-
goškem in ne o Erosu nas-
ploh. In ko ni srečnega kon-
ca, so tudi vsi prejšnji ko-
medijski zapleti in zasuki
postavljeni nenadoma v
manj optimistično in radoži-
vo luč. Igra se razkrije skoraj
kot nekoliko shematizirana
tragikomedija o posamezni-
kovi neavtentičnosti in neza-
doščenosti v svetu dvojne
morale in kraljestvu igrane-
ga videza.
K domišljenemu vsebin-
skemu premiku v interpreta-
ciji je prispevala svoj delež
dramaturginja Marinka Po-
štrak, k skrbno dognani go-
vorni podobi in njeni več kot
solidni odrski izreki pa lek-
torica Majda Križaj, ki je
prevodu Janka Modra oskr-
bela več prepoznavnih go-
vornih različic (smiselno in
pomenljivo je segla od lokal-
nih pokrajinskih pogovornih
posebnosti do zbornega ozi-
roma umetnostnega jezika)
ter poskrbela za razločno,
zvrstno prepoznavno in odr-
sko živo izreko. Za troje rea-
listično zasnovanih in likov-
no dovolj učinkovitih prizo-
rišč (uvodni eksterier lon-
donske ulice ter dvoje meš-
čanskih salonov) je poskrbel
scenograf Jože Logar, za to-
krat presenetljivo diskretne
historično-realistične kostu-
me pa Alan Hranitelj.-
Naslovno vlogo samovšeč-
nega profesorja fonetike in
mačističnega samozadostne-
ža Henryja Higginsa je obli-
koval Tomaž Gubenšek ja-
sno in premočrtno. Razu-
marsko vzvjšenost ter prezir-
Ijivost in notranjo dvojnost,
ki prihaja na dan v ekscesnih
trenutkih kot posledica ne-
popolnega obvladovanja sa-
mega sebe, je razvidno pri-
peljal do poraznega konca.
Njegovo nespokorjeno »žr-
tev« Elizo Doolittle, je odi-
grala Vesna Jevnikar Perko z
bogato paleto žensko meh-
kih in rafiniranih izrazil; od
naivne prostodušnosti notra-
nje svobodnega dekleta z uli-
ce, preko mešanja in prelam-
Ijanja med »šolskim« vide-
zom kultivirane dame in čus-
tvenim vdiranjem globlje av-
tentičnosti, do končne podo-
be dozorele ženske, ki je
spoznala prevaro domnevne-
ga partnerja, a ob njej tudi
globljo naravo družbenega
okolja ter se uporno in samo-
stojno odločila za najzno-
snejšo od slabih možnosti
obrambe vsaj minimalnega
dostojanstva.
Polkovnika Pickeringa, ki
s svojim lingvističnim ljubi-
telj stvom sproži in z denar-
jem omogoči vprašljivi po-
skus Elizine »prevzgoje«, je z
videzom vojaške premočrt-
nosti in brezhibne meščan-
ske uglajenosti izoblikoval
Bojan Umek. Higginsovo
mater, utelešenje »kraljice«
meščanskega salona in kon-
zervacije, je elegantno izri-
sala Milada Kalezič. Sijajno
odrsko karikaturo brezprav-
nega proletarca, Elizinega
očeta, ki si na družbenem
dnu ne more privoščiti mo-
rale, ob naključnem presto-
pu v meščanski svet dvojne
morale pa bistroumno spoz-
na svojo nesvobodo, je bleš-
čeče ustvaril Janez Bermež.
Dovolj značilno polaščeval-
sko podobo Higginsove hi-
šne gospodinje, gospe Pear-
ceove, je izoblikovala Anica
Kumer, tri zgovorne karika-
ture meščanskega sveta, v ka-
terega naj bi se Eliza prebila
z brezhibno izgovorjavo, pa
Jana Šmid, Tina Gorenjak in
Mario Šelih kot člani druži-
ne Eynsford-Hill.
Sodelujejo še Zvone
Agrež, Bruno Baranovič, Re-
nato Jenček, Igor Sancin, Eva
Škofič-Maurer, Vanja Slapar
in Hana Komar.
^^^mmm slavko pezdir
Mladi kiparji v Zavoditjah
v Zavodnjah je bila 19. in 20. septembra Mala Napotni-
kova kolonija, v kateri je kiparilo 33 učencev iz 9
šaleških osnovnih šol, gostovali pa so še učenci iz
preboldske osnovne šole in iz osnovne šole Brezno-
Podvelka.
Kiparske kolonije, že štiriindvajsete zapored, so se udele-
žili tudi nekateri člani Društva šaleških likovnikov, mentorji
iz osnovnih šol ter dva absolventa likovne pedagogike in
arhitekture. Mlade ustvarjalce, ki so izdelovali poljubne
figure iz lesa, je obiskal dolgoletni mentor Janko Dolenc iz
Vuzenice. Kolonijo so zaključili v soboto z odprtjem razsta-
ve, odslej pa bo dvajset kiparskih del na ogled v Mali
Napotnikovi galeriji v Zavodnjah.	KL
zapisovanja
Slovenski scenariji II.
Piše: TADEJ ČATER
Jasno, vsaka medalja ima
dve plati. In tako za neko
stvar ne more biti kriv samo
eden. Še posebej, če se ta
stvar imenuje film. Slovenski
film. Naprtiti vse grehe pro-
ducentom in državi je vsaj z
ustvarjalnega stališča naj-
lažje, toda za vse pač ne more
biti vselej kriva država. Ja,
država. Ker kdo pa je v resni-
ci producent v primeru slo-
venskega filma. Država. Pa
čeprav bo u uvodni in odpo-
vedni špici pisalo drugače.
Ker je producentu, fiktivne-
mu kajpak, žiro račun napol-
nila izključno država. Ne pa
predhodni film ali kakšna
drugačna finančna akcija.
Ker je producentstvo na Slo-
venskem dobesedno samo-
morilski posel. Ker kdo bo pa
v film vložil dober milijon
nemških mark, ko pa bo v
sanjskem primeru nazaj do-
bil kvečjemu kakšnega pol
milijona taiste valute. Lepo
vas prosim! Kapo dol pred
producenti, ki so* vstopili v
neenak in skrajno nešporten
boj. Mimogrede, tale Zapiso-
vanja nastajajo ob izteku
dneva, ki ga je Mednarodna
nogometna zveza posvetila
fair playu. Športni igri. In kar
nekako nelagodno se poču-
tim, ko na dan, ko bi se naj
vsi skupaj posvetili »pošteni
igri«, pišem o nepošteni in
nešportni bitki. Pa čeprav
zgolj na filmskem igrišču.
Kjer ni rumenih in rdečih
kartonov, pač pa obstajajo iz-
ključitve. In to ne tiste za dve
minuti, marveč tiste dolge, ki
lahko trajajo tudi vse življe-
nje. Doživljenjske, skratka.
Kaj hočem povedati? Prepro-
sto to, da so'slovenski filmski
producenti najbrž ena naj-
bolj trmastih in sploh človeš-
kih sort. Ker se ukvarjajo s
tistim, kar nikakor ne more
prinesti dobička. Prav, bo po-
rekel kakšen zasanjan umet-
nik, mar se umetnost dela iz
materialnih nagibov? Mar
pesnik kleše verze zato, da si
bo kupil kakšno dobro barko?
Ne, vsaj večina njih resda ne,
toda pesnik v svoje poslans-
tvo ne vlaga materialnih
sredstev. Za razliko od produ-
centa. Ki mora nujno vložiti,
če hoče sploh prodati. Vložek
pa je prehud. Kar je jasno.
Toda kakšne zveze ima to s
scenariji? S slovenskimi sce-
nariji? Scenarij je jasno scena-
rij le takrat, kadar je s papirja
konvertiran v film. Sicer gre
za literaturo, ki je ne bi bral
nihče drug kot tisti, ki je za to
poklican. In ustvarjati scena-
rij nekaj mesecev in potem
čakati na blagoslov države ali
ga bo požegnala ali ne, ali ga
bo skušala pretvoriti v spodob-
no filmsko obliko ali ne, je
prav tako kot producentstvo
samomorilski posel. To vem iz
lastnih izkušenj. Zal. Zares.
Kar pomeni, da sta producent
in scenarist pravzaprav na
isti strani. Oba bojujeta bitko
z državo. Podobno kot tudi
režiser Ki prav tako čaka na
blagoslov države, ali mu bo
blagovolila dovoliti, da po-
sname film. Pa čeprav se je
njegov prejšnji začuda dobro
prodajal tako v kinodvoranah
kot v revijalnih in časopisnih
kritiških stolpcih. Kar spet ne
pomeni nič drugega kot to, da
so producent, scenarist in re-
žiser na isti strani oziroma
drugače; producent je na Slo-
venskem na isti strani kot sta
scenarist in režiser Na strani
umetnosti. Kar je, prvič neza-
slišano in drugič ter hkrati,
temeljni problem slovenskega
filma. In šele, ko bo med nji-
mi zazijala luknja, ko bo med
njimi jez, preko katerega ni
mogoče priti živ, šele takrat
bomo lahko gledali odlične
filme. Da pa bi do tega prišli,
hja, v tem primeru bi se mora-
la spremeniti država; morala
bi se odreči ali producentom
ali lastništvu nad slovenski-
mi filmi. Obstaja pa seveda še
tretja pot; da bi država razve-
zala svoj mošnjiček. Kar pa je,
roko na srce, bolj malo verjet-
no.
O meščanstvu z vseh plati
letošnje peto mednarodno študijsko pos-
"vanje o meščanstvu v habsburški mo-
l'"')!. ki ga vsako leto pripravijo v drugi
^vi Srednje Evrope, be tokrat v Celju. Od
''o 4. oktobra bo 19 zgodovinarjev iz
l^^nije. Hrvaške, Avstrije, Madžarske,
in Slovaške razpravljalo o življenju
^anstva na območju nekdanje habs-
[^l^e monarhije po letu 1918.
''svetovanje bo v celjskem Narodnem
ki v tem času slavi 100-letnico, pri-
i%jo pa ga: Oddelek za zgodovino Filo-
^^^ fakultete v Ljubljani, Muzej novejše
zgodovine Celje, celjsko Zgodovinsko druš-
tvo, SAZU in Oddelek za zgodovino habs-
burške monarhije na avstrijski Akademiji
znanosti na Dunaju. Prireditev pa sta podprli
ministrstvi za znanost in za kulturo, avstrij-
sko veleposlaništvo v Ljubljani in mestna
občina Celje.
Na otvoritvi simpozija v sredo ob 17.30 uri
bosta zbrane pozdravila celjski župan Jože
Zimšek in minister za kulturo Jožef Školjč.
Sledili bodo referati udeležencev, po uradnem
delu pa pripravljajo v soboto dopoldne še
ekskurzijo v Rogaško Slatino in na Ptuj. TC
Vojaki, uniforme in golaž
Muzeju novejše zgodovine so
1 dnevi odprli razstavo vojaških uniform
Osebne zbirke Janeza J. Švajncerja. Na
l/I je okrog 50 uriiform iz časa Avstro-
Kraljevine Jugoslavije, nekdanje
^ uniforme Slovenske vojske. Otvori-
^ I* bila drugačna le zaradi golaža, ki so
Ij. "kuhali vojaki in delili v »menažkah«,
ijjjP^ Uidi zaradi številnih vojaških oseb-
lor^' so prišle v Celje.
kot se jih je zbralo na otvoritvi
ki so jo poimenovali Oj, ta soldaški
-J. Verjetno že dolgo ni bilo v Celju. Prišli
ff p^lnik Generalštaba Slovenske vojske ge-
4'Polkovnik
Albin Gutman, njegov namest-
ijljjj^^i^eralpodpolkovnik Viktor Kranjc, po-
Pokrajinskega poveljstva SV za Zahodno
Štajersko brigadir Alojz Završnik in poveljnik
82. brigade v celjski vojašnici podpolkovnik
Vojteh Mihevc. Srečali smo upokojene genera-
le Janeza Slaparja in Ivana Dolničarja, ki sta
si lahko ogledala svoji nekdanji uniformi, pa
tudi junaka iz vojne za Slovenijo, kot ga je
imenoval Švajncer, polkovnika Srečka Lisjaka.
Razstavo je z uvodnimi besedami pospremil
umetnostni zgodovinar dr. Sergij Vrišer iz
Maribora, ki se ljubiteljsko ukvarja s preučeva-
njem uniform in na razstavi so na ogled njego-
ve risbe. Janež J. Švajncer pa je spregovoril o
svojih željah, da bi Slovenija dobila vojaški
muzej, ki pa se žal niso uresničile. Namesto
tega lahko obiskovalci vidijo na celjski razstavi
vsaj del njegove bogate zbirke. Na ogled bo do
konca oktobra.	TC
Srebrna plaketa za Igen
Na nedeljskem finalnem tekmovanju plesalcev baleta,
sodobnega umetniškega plesa in jazza, ki je bilo po pred-
hodnem izboru selektorjev v Teatru Palamostre v italijan-
skem Vidmu, je med 33 izbranimi finalisti srebrno plaketo
in diplomo dežel Alpe-Jadran dobila plesalka Plesnega
teatra Igen Alexandra Vučkovič iz Celja s koreografijo
»Spomin«.
Koreografijo je pod mentorskim vodstvom koreografa Igorja
Jelena pripravila za letošnji Republiški OPUS 1 - plesna
miniatura RS, kjer je tudi zmagala in prejela nagrado občinstva.
S tem lepim dosežkom je mozaiku preko dvajsetih držav
oziroma gostovanj po svetu ter raznim nagradam in priznanjem
dodala še en kamenček uspešnosti ob pričetku 18. sezone
Plesnega teatra Igen.	B. J.
18
KUITURA
HrvaŠka arhitektura v Celju
Predstavitev Aladarja Baranyaja v Pokrajinskem muzeju
Letošnje izredno živahno
dogajanje v celjskih muze-
jih bo danes, v četrtek (od-
prtje bo ob 18. uri), popestri-
la še pregledna razstava del
znamenitega zagrebškega
arhitekta Aladarja Baranya-
ja, ki jo je omogočila med-
narodna izmenjava v Dne-
vih evropske kulturne de-
diščine. Tokrat gre za dediš-
čino ob prelomu stoletja,
razstava pa prihaja iz za-
grebškega Muzeja za umet-
nost in obrt.
To sicer ni klasična pregled-
na razstava, ki bo postavljena
v pritličju stare grofije in bo
odprta do konca leta, temveč
gre za monografsko razstavo.
ki je zasnovana kot sinteza
dokumentarnega gradiva in
interpretivnega koncepta s te-
žiščem na določitvi slogovnih
in tematskih sklopov znotraj
opusa uglednega arhitekta.
Aladar Baranyaj se je rodil
1879 na Madžarskem, umrl
pa je 1936 v Zagrebu, kjer je
končal gradbeno šolo, bival
na Dunaju in drugih evrop-
skih mestih, dokler se ni usta-
lil v Zagrebu. Sodeloval je z
Meštrovičem, Uzelcem,
Trepšetom in drugimi. Raz-
stava želi ovrednotiti najpo-
membnejši arhitekturni opus
z začetka 20. stoletja na Hr-
vaškem, ki je v celoti posve-
čen bivanjski arhitekturi. Na-
kazana je razvojna pot od se-
cesije do art decoja. Posebno
je zanimiva vzporedna anali-
za nekaterih zagrebških in
dunajskih arhitekturnih reši-
tev. Baranyaj je namreč vidno
vplival na začetek hrvaške
moderne v tedanjem duhu ar-
hitekturnega razvoja, ki je v
mnogočem prihajal z Dunaja
in se je podobno kakor pri
nas s Plečnikom, prenašal v
hrvaško metropolo. Razstava
tudi dokumentirano ponazar-
ja povezave z drugimi ustvar-
jalci in predstavniki aktual-
nih dogajanj na umetniškem
področju tistega časa.
Jedro razstave predstavlja-
jo originalni načrti, risbe in
fotografije arhitekture, ki je
pomenila zaključeno celoto
gradiva za pariško razstavo
leta 1925. Razstavo naj bi do-
polnjevali tudi uporabni
predmeti, ki so bili posebej
oblikovani za posamezne in-
teriere in ki ponazarjajo vse-
binski koncept celostnega
umetniškega dela znamenite-
ga arhitekta.
Pred nami je torej zanimiv
kulturni dogodek, ki bo vsaj
malo pomagal poživiti v zad-
njem času kar prelene kultur-
ne tokove med Celjem in ne
tako daljno Hrvaško oziroma
Zagrebom, zato je poteza
dveh muzejev v Dnevih
evropske kulturne dediščine
še kako dragocena.
dragD medved
Neanderlalec v Potočki
Pred časom so arheologi v Divjih babah na Cerkljan-
skem našli neandertalčevo piščal, zato so vnovič začeli
kopati tudi v Potočki zijalki.
Od prvih arheoloških izkopavanj v Potočki zijalki bo
prihodnje leto minilo kar 70 let. Novih so se pred kratkim
pod vodstvom paleontologa dr. Radeberja Gernota lotili
arhelogi dunajske univerze, s katerimi sodeluje profesorica
Vida Pohar. Tudi finančno so projekt podprli Avstrijci, ki
upajo, da jim bo prav na Solčavskem uspelo najti grob z
okostjem edine avtohtone fosilne vrste človeka v Evropi.
Prav zaradi neandrtalčeve piščali, ki je najstarejše glasbilo
na svetu, so številna optimistična predvidevanja, da bi v
Potočki zijalki kot logično nadaljevanje tovrstnih najdb
morali odkriti neandrtalčevo okostje. Na piščal je v torek v
Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU celo zaigral dr.Jella
Atema z univerze v Konstanzu. Posnetek bo mogoče posluša-
ti v nekem ameriškem muzeju, kje^ hranijo prazgodovinska
glasbila in replike, zaigrane na njih.	Ž.Z,
Celjski folkloristi
vabijo
Celjska folklorna skupina
ŽPD Franceta Prešerna, zna-
na doma in po svetu, vpisuje
nove člane. Želijo 51 seveda
plesalk in plesalcev, še pose-
bej pa bodo veseli, če se jim
pridružijo tudi godbeniki -
harmonikaši, klarinetisti,
violinisti, kitaristi, tambu-
raši, pa tudi pevk in pevcev
se ne bodo branili.
Po skoraj dveletni »suši« se
je z lanskim jesenskim in le-
tošnjim pomladanskim vpi-
som ponovno precej povečalo
število novih članov, tako da
jih skupina zdaj šteje preko
petdeset. Strokovno delo s ka-
dri, ki jih je skupina sama
vzgojila, pa tudi že kaže prve
rezultate. Na gostovanju v
Banski Bystrici na Slovaškem
je bilo že več kot polovica
»jesenskih mladičev«.
Številni nastopi doma in po
svetu (gostovali so po skoraj
vsej Evropi, pa tudi v Braziliji)
dokazujejo, da je ohranjanje
ljudskega izročila lepa in ko-
ristna dejavnost, saj so v dol-
goletnem delu iztrgali pozabi
in obudili marsikatero pesem,
z njihovo pomočjo pa je bilo
raziskano področje Kozjan-
skega in so bile noše s tega
področja objavljene v posebni
izdaji »Ljudska noša v sliki in
besedi«.
Vsi, ki jih takšna dejavnost
veseli, se lahko Te pridružijo
celjskim folkloristom še do
polovice oktobra ob ponedelj-
kih in sredah med 19. in 20.
uro v vadbeni.dvorani, to je
dvorani Krajevne skupnosti
Aljažev hrib v Celju, v nepo-
sredni bližini železniškega
podhoda pri Pošti.
Zapojte s Celjskim
pevskim društvom
Celjsko pevsko društvo je
v začetku septembra pričelo
z novo delovno sezono. Kot
vsakokrat doslej tudi tokrat
stoji pred mnogimi naloga-
mi, ki bodo zahtevale veliko
prizadevnosti vsega .člans-
tva.
Med najvažnejšimi nastopi,
kjer bodo prikazali svojo de-
javnost, je izvedba večjega vo-
kalno instrumentalnega dela
(maše) ob letošnjih božičnih
praznikih, letni koncert ob
okroglih obletnicah rojstva in
smrti celjskega skladatelja dr.
Antona Schwaba in gostova-
nje na Siciliji. Med pomem-
bne naloge sodi tudi priprava
in izdaja nove kompaktne
plošče. Dogovorjenih je tudi
že nekaj koncertnih nastopov
v bližnji okolici. Dirigenta
Matevž Goršič (dosedaj član
prvega slovenskega profesio-
nalnega komornega zbora) in
Edvard Goršič (njegova 36.
sezona) si bosta s kakovost-
nim delom še vnaprej prizade-
vala obdržati ugled doslej na-
juspešnejšega celjskega meša-
nega pevskega zbora.
Zato CPD (ustanovljeno
1895) vabi vse, ki jih zanima
poleg veselega druženja tudi
kvalitetno zborovsko delo in
nastopanje, da se odločijo za
sodelovanje. Pogoji so zgolj
ustrezne glasovne sposobnosti
in najosnovnejše teoretsko
glasbeno znanje. Poseben po-
goj pa je vezan na čas vaj. Le-te
pa so ob ponedeljkih in četrt-
kih ob 19. uri v dvorani ZKO -
Gregorčičeva 5 in na njih je
zaželena čimpogostejša pri-
sotnost. Ob tem času je tudi
sprejem in avdicija.
Moto Celjskega pevskega
društva, ki ga je pred davnimi
leti na besede pesnika Antona
Aškerca uglasbil skladatelj
Emil Adamič se glasi: »Kdor
naš si, z nami poj!« GM
izraznost poslikanega stekla
Celjanka Zvonka Požun razstavlja v avstrijskem Bdrnbachu
V razstavnih prostorih Stolzle
Glas-Center, znane steklarne Stolzle
Oberglas in steklarskega muzeja v
Barnbachu, razstavlja poslikano ste-
klo celjska oblikovalka Zvonka Po-
žun, ki se že nekaj let specializira v
omenjeni steklarni pri mojstru Nor-
bertu Laneggerju, zdaj že upokoje-
nem dolgoletnem slikarju v tej ste-
klarni.
Zvonka Požun se že nekaj let ukvarja s
slikanjem na steklu, kot oblikovalka pa
je delala predvsem v Pokrajinskem mu-
zeju v Celju, nekaj časa pa je delala tudi v
mladinskem programu TV Slovenija. Od-
kar je omenjeni muzej že pred leti nave-
zal stike z znano steklarno v Barnabchu,
pa je našla v njej tudi možnost pogloblje-
nega študija slikanja na steklu, saj ji tam
omogočajo izredno dobre delovne raz-
mere. Tako se je zanjo steklarna spreme-
nila v pravi raziskovalni laboratorij in
tokrat je prvič pokazala, kako napreduje
v specifični slikarski tehniki, ki je zelo
zahtevna in terja veliko ustvarjalnega
truda ter zelo dobro poznavanje tudi
mnogih tehničnih zakonitosti. Najbolj
zahtevni postopki so na neravnih, okro-
glih ploskvah.
Na slovesnosti ob nedavnem odprtju
razstave, so bili ob predstavnikih Po-
krajinskega muzeja iz Celja navzoči
tudi župana Celja Jože Zimšek in ob-
činski svetnik Jože Bučar, ter župan
gostiteljskega mesta Kari Neuhauser,
ter Hans Martin Hittaller, ki je imel
največ zaslug za organizacijo in posta-
vitev razstave.
Zvonka Požun je ena redkih ustvarjalk,
ki se poglobljeno ukvarja s slikanjem na
steklu. To je namreč tista likovna zvrst, ki
ima mnogo občudovalcev, nemalo ljubi-
teljev umetnosti pa raje občuduje steklo v
njegovi čisti prosojnosti. Zato je omenje-
na razstava tudi prikaz vzdržljivosti stro-
gih estetskih meril, ki veljajo zlasti za
steklo in na nek način določajo mejo med
ustvarjalčevo svobodo na eni strani in
komercialnimi zahtevami steklarne do
trga na'drugi. Zvonka Požun se je kot
ustvarjalka odločila za svojo pot in načr-
tuje tudi razstave v drugih mestih v Av-
striji tudi na Dunaju, lepo pa bi bilo, če bi
ji tudi Celje omogočilo postaviti na ogled
najnovejša dela. To bi bil tudi kamenček
več v mozaiku sicer zglednega sodelova-
nja med Celjem in Barnbachom.
DRAGO MEDVED
prireditve
mrnmmmmmu
GLEDALISCEl
V	Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo dre-
vi ob 19.30 za abonma Četr-
tek in izven uprizorili pred-
stavo Pigmalion. Jutri, v pe-
tek, ob 19.30 bo za izven
predstava Ukročena trmo-
glavka, v soboto ob 19.30 pa
bo gostovalo češko gledališče
Slovacke divadlo iz Uherske-
ga Hradišta z musicalom v
režijski postavitvi Rudolfa
Tesačka z naslovom Čudodel-
ni lonec.
V	Domu kulture v Velenju
bo jutri ob 10., 1L30 in 17.
uri, v okviru 8. Pikinega festi-
vala, musical v izvedbi plesne
skupine Mojce Horvat z naslo-
vom Mesto brez hiš.
V	dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo v nedeljo
ob 16. uri gostovala SNG Ope-
ra iz Ljubljane z opero Sevilj-
ski brivec.
V	Kulturnem centru Laš-
ko bodo jutri, v petek, ob
19.30 gostovali člani Kultur-
nega doma Španski borci, s
komedijo Raya Cooney De-
nar z neba.
^ V Celjskem domu bo danes
ob 20. uri gledališki recital
Damjana Kobeta Kirurgija ču-
stev v izvedbi gledališke sku-
pine Impromit, KUD Podn art
Celje.
V	Kulturnem domu v Šent-
jurju bo jutri ob 19. uri musi-
cal Nonsense.
RAZSTAVE
V	Savinovem likovnem
salonu razstavlja oblikova-
lec Vincenc Vipotnik.
V	galeriji Mozaik je do tor-
ka odprta razstava likovnih
del iz V. Mozaikove slikarsko
kiparske kolonije.
V	Likovnem salonu je do
torka še na ogled razstava
Umetnost iz nahrbtnika, še-
stih irskih umetnikov.
V	razstavišču Stara grofija
Pokrajinskega muzeja je na
ogled razstava Slovenskega et-
nografskega muzeja Udoma-
čena svetloba, ki prikazuje et-
nološki pogled na svetila in
pripomočke zanje.
V	galeriji Keleia Muzeja
novejše zgodovine je do 7.
oktobra na ogled razstava shk
in risb Tommyja Lydona.
V	galeriji Riemervs)
skih Konjicah so n^ S
dela akademskega
Francija Košca-Karasa ^ ^
V	galeriji sodobne ,
nosti je na ogled razst.,®*
parskih del Vojka štuhe '
Maribora, v galeriji Hn^
pa razstava Alica v J
deželi, freske Manje
Celja.'
V	razstavišču Lapj^^
Pokrajinskega muzeja
30. septembra na ogled rg'
va Libojske keramike. ^
Na Dobrni bodo v m
ob 17. uri odprli razstavo ]J
slikarskega extempora Dni
na '97.
V	Ekopoolu do 5. oktoi
razstavlja tihožitja Bož?
Gobec-Boža.
V	gostišču Mihec v Ce|
razstavljata likovna delaAi
Javšnik in Rajko Mlinaric
tovarni Etol slike v olju j
Šprah, v Rogaški Slatini]^
Mohar, v hotelu Merx %,
Geršak in v boutiqu SteW
Maks Menonija iz Ptuja.
V	avli splošne bolništiict
Cdju je na ogled razstj
Srednje zdravstvene šoleCe
na temo - september, ma
boja proti kajenju.
mai^
JMlSIS
V	Velenju se bo na Canlu
jevi ulici danes ob 17.30 pro
stavil Studio za sodobni pi
iz Zagreba z Živimi lutkai
jutri ob 17.30 pa bo Mq
Horvat show. V soboto
glavni - Pikin dan, ko bo
ulicah Velenja ob 16.30 kre
la Velika Pikina parada,
18.30 pa bo na odru pred Ri
čo dvorano igral ansambeH
ki.
V	dvorani Zdraviliški!
doma na Dobrni bo jutri
20. uri nastop folklorne si
pine KUD Dobrna, pod vo(
tvom Marice Pasarič.
V	knjižnici Šentjur bo £
nes ob 18. uri predstavitev«
Ane Cajnko in najnovejših!
smi Barbare Kove Držan.^
čer bodo z glasbo popesti
Bela, Urh in Janez, člani gk
bene skupine Kontrabant,
slikah pa bo spregovoril aki
slikar Goce Kalajdžiski.

Union od 25. do 30. 9.
16. uri ameriški film Dama
potepuh, ob 17.30 in
ameriški film Možje v
in ob 21.30 ameriški film T'
rija zarote, 1.10. pa ob
Dama in potepuh, ob 17.3"
19.30 Možje v črnem i"
21.30 francoski film Pe^' '
ment; Mali Union od 25
do 1. 10. ob 19. uri ame"
film Teorija zarote; Metr^l
od 25. do 30. 9. ob 16-
in 21. uri francoski ffi"
element, 27. 9. ob 10. un "
ni film Dama in potepuj
23.30 Peti element; 1-
bodo Peti element vrte"
16. in 18.30, ob 21. uri Pj
svečana premiera slovens
filma Herzog.
Kino Žalec 26. ob 20. ^
28. ob 18. uri ameriški
Sužnja ljubezni, 27. in ^
ob 20. uri ameriški filni ^
vija, 27. ob 18. in 28. ob ^
pa ameriški film Matild^'
Kino Dobrna 27. ob
28. 9. ob 17. uri amerišK'
Umor v Beh hiši.
KULTURA
19
l^listraklna
zasnova
ostorih Galerije so-
' g umetnosti v Celju so
^vljena dela maribor-
"^Viparja Vojka Štuhca.
{Jetnik se uvršča v genera-
ki je diplomirala v začet-
jgindesetih let na Aka-
it 2a likovno umetnost v
Slani. ^^^ ^^^
#1 petlagog na srednjih
fjj v Mariboru, od leta
Upa deluje kot svobodni
Ltnik. Njegova dela so bila
Jjvljena že na mnogih sa-
.jgjiiih in skupinskih raz-
^doma ter v tujini. Izde-
L več javnih plastik ter
fjjsica dela za scene v gleda-
^ predstavah.
obsežni predstavitvi li-
^tiih del, ki jih je naredil
toštuhec, si lahko ogleda-
i^ojegove starejše kot tudi
plastike. Ob določe-
,stalnicah, ki se prisotne v
govih delih, nam razstava
laže tudi posebnosti, ki jih
[jzvijal v določenih obdob-
,Za njegovo zgodnejše de-
[jnje so med drugim zna-
li ženski akti zaobljenih
i ter brez individualnih
sebnosti. Posamezni liki so
strahirani do te mere, da je
[ifidno predvsem avtorjevo
jimanje za kompozicijo,
lavljeno iz zaokroženih
nktur, kar je opazno tudi
Jarše ukvarja s kakšno dru-
I motiviko.
I'osemdesetih letih se je
i precej ukvarjal s figurali-
in pri tem razvil poseben,
liziran model, ki mu je
cgočal izdelavo številnih
ffiic enega motiva. V no-
jših delih ni prisotno toliko
jbljenosti kot v prejšnjih
Btikah. Bolj pogoste so
ilpture, sestavljene iz več
mentov skupaj v enovito
ovno celoto. Sicer pa Štu-
c za izdelavo svojih del
»rablja različne materiale.
Ki katerimi so kamen, be-
Ues, železo, mavec, sipo-
k, odvisno za kakšno na-
tobnost gre, oziroma v ka-.
materialu je avtor lah-
'na najbolj ustrezen način
®zil svoje likovne predlo-
■ BORIS GORUPIČ
Razstave na Celjskem
v začetku meseca so na
Celjskem odprle vrata šte-
vilne nove razstave.
V Mestni galeriji Riemer
v Slovenskih Konjicah je 14
slik v tehniki oglje-kreda, ki
tvorijo zaključeno tematsko
celoto križevega pota po Bib-
liji na ogled postavil akad.
slikar Franci Košec-Karas.
Razstava je oblikovana iz
del, ustvarjenih lani in letos,
iz ciklusa, ki ga avtor še do-
polnjuje. Franci Košec-Ka-
ras se s slikarstvom ukvarja
že od osnovne šole, slikars-
tvo pa je diplorriiral leta
1977 na Akademiji za likov-
no umetnost v Ljubljani pri
prof. Gabrijelu Stupici. Vr-
sto let je razumevanje likov-
ne umetnosti posredoval šte-
vilnim generacijam kot pe-
dagog na celjski pedagoški
gimnaziji, zadnja leta pa de-
luje kot samostojni umetnik.
Od leta 1975 je pripravil pre-
ko 30 samostojnih in 20 sku-
pinskih razstav. Slika pa
pravzaprav vse: tihožitja,
portrete, figuralne kompozi-
cije, izreze človeških postav,
krajinske vedute. V slikah
ciklusa Križev pot pa avtor,
kot je v spremni besedi zapi-
sal Aleš Stopar, ki je tudi
spregovoril od odprtju raz-
stave, v osnovi izhaja iz rea-
listično zasnovanih prizorov
in s tem nedvoumno pokaže,
da mu je dobro poznana
zgodba svetopisemske Kalva-
rije... Odprtje razstave je z
recitalom in plesom pope-
strilo Mavrično gledališče iz
Slovenskih Konjic pod vods-
tvom Marije Golčer, po pred-
stavitvi v Slovenskih Konji-
cah pa bo razstava na ogled
še v galeriji Monrijanov mlin
v Postojni ter v Razstavnem
salonu v Rogaški Slatini.
Likovni dogodek so pripra-
vili tudi v avli hotela Dobrna
na Dobrni. Tam je svoja dela-
razstavil domačin Viktoi^Ro-
žanc, sicer po poklicu vzgo-
jitelj, ki se je slikarstvu zapi-
sal že v osnovni šoli, razstav-
ljati pa je pričel že v zgodnjih
najstniških letih. Njegov sli-
karskih opus obsega izključ-
no olja, v tej tehniki pa pose-
ben efekt doseže v upodablja-
nju predmetov. Njegove pri-
ljubljene barve so zelena, ru-
mena, rjava in oker. Za raz-
stavljeno sliko Vrči moje ba-
bice je dobil več nagrad, pre-
jel je tudi priznanje slikar-
skega srečanja na Pokljuki,
na slikarskih kolonijah pa so-
deluje šele v zadnjih letih.
Razstava njegovih del je na
Dobrni na ogled še danes.
V sklopu rednih razstav, ki
jih organizirajo celjski li-
kovniki sekcije DPD Svobo-
da, je v Celje prišel slikar
Maks Menoni s Ptuja, ki je
svoje slike v olju razstavil v
butique Steklar v Ozki uli-
ci. Maks Menoni, po pokli-
cu novinar, šteje med najbolj
priljubljene ptujske ljubi-
teljske slikarje, v njegovem
opusu pa prevladujejo kraji-
ne in tihožitja, slike pa so
skoraj brez izjeme olja na
platno. Še pred nekaj leti je
bil avtor, kot je zapisala Mar-
jeta Ciglenečki, predvsem
slikar impresij, ki se je pre-
dajal razpoloženju v mehko
svetlobo ovite pokrajine. Da-
nes ga privlačijo kompozi-
cijsko zahtevnejši motivi,
prizore iz narave pa doživlja
kot splet barv in oblik, ki jih
nanaša na platno v razmero-
ma širokih potezah čopiča.
Razstava bo na ogled do 15.
oktobra.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Slikarja v Mihcu
Gostišče Mihec se zadnje
čase v Celju uveljavlja tudi
kot nov likovno razstavni
prostor, saj v njem zadnje
mesece stalno pripravljajo
razstave.
Do 30. septembra tam svoje
stvaritve v mešani tehniki raz-
stavljata znana celjska slikar-
ja: Alica Javšnik, članica Celj-
skih likovnikov sekcije DPD
Svoboda in Rajko Mlinarič,
član likovne skupine Februar
iz Celja. '
O Aličinem slikarstvu smo
pred nedavnim že pisali, ko
je pripravila samostojno raz-
stavo v butiku »Steklar«, zato
tokrat nekaj o slikah in delu
Rajka Mlinariča. Na pričujo-
či razstavi so razstavljena de-
la njegovega novejšega ob-
dobja, na katerih gledalcem
ponuja povsem nekaj novega
iz svojega opusa. Na slikah je
v mešani tehniki nova motivi-
ka, v kateri se je avtor posve-
til iskanju globine v, kot jih
sam imenuje, sanjskih ali
puščavskih cvetovih. Kot je
zapisala mag. Ivanka Zaje
Cizelj, je Rajko Mlinarič poet
mehkih likov, ki se prelivajo
v simfonijo barv, ki so nosil-
ke vsebine in izpovedi, v nje-
govi umetnosti se zrcali zna-
čaj preprostega človeka, zato
so njegove slike preproste in
tople, so odmev na življenje
in doživljanje sveta slikarja
samouka. Ali kot je med dru-
gim zapisal umetnosti kritik
Boris Gorupič: Na površino
mehkejših barvnih tonov po-
stopoma nanaša močnejši ko-
lorit, ki ga povezuje v nove
oblike in povezave, za katere
so značilna kontrastna raz-
merja s težiščem v abstrakt-
nem izražanju, ki pa v posa-
meznih primerih pri gledalcu
prebujajo asociacije na kon-
kretne motive, kot je na pri-
mer cvetoča rastlina. Poleg
slik pa je na tej razstavi raz-
stavljeno tudi avtorjevo' de-
korativno vejevje, kot obli-
kovne oblike narave.
Mlinarič je v Celju na likov-
ni sceni redno prisoten zad-
njih 17 let. Za sabo ima 40
samostojnih razstav po Slove-
niji ter številne skupinske raz-
stave. Številne institucije pa
ga poznajo tudi kot rednega
darovalca shk za dobrodelne
namene, kot v celjski bolni-
šnici, kjer je s svojim sHkar-
skim delom sodeloval v akciji
za nabavo medicinskega apa-
rata za pediatrični oddelek,
pri Rdečem križu Slovenije,
■ kjer je sodeloval v aukciji za
obnovo mladinskega letovišča
Debeli rtič pa v Ptuju pri do-
brodelni akciji za ureditev do-
stopov šol invahdni mladini, v
cerkvi sv Duha v Celju in v
Krškem.
ŽIVKO BEŠKOVI^K
Plesni forum Celje na Eurotreff '97
® intenzivnih septembrskih pripravah se skupina plesalcev Plesnega foruma Celje
i J'v četrtek, odpravlja na mednarodni glasbeno plesni festival Eurotreff '97, ki bo v
mestu Singen med 26. in 28. septembrom.
P^^s^l^^i t)odo na Eurotreffu predstavili s tremi različnimi plesno-gledališkimi
predstavami Rockereta (na sliki). Vrata brez vrat in Zrcalne podobe Roze Mlakar,
za vse tri predstave so delo Goge Stefanovič-Erjavec, gostovanje celjskih plesalcev,
^oiTiov vračajo v ponedeljek, pa so finančno podprla nekatera celjska podjetja.	IS
Plesna delavnica za srednješolce
v okviru Harlekinove šole
za plesno vzgojo, klasični
balet in sodobni ples odpira-
jo nov program za srednje-
šolce: plesne delavnice. Vo-
dila jih bo plesalka in koreo-
grafinja Ksenija Steblovnik,
plesno šolana v Amsterda-
mu na »School for the New
Dance Development«.
V plesnih delavnicah bo
poučevala plesno tehniko in
kompozicijo, spodbujala im-
provizacijo in izdelavo ple-
snega projekta.
Prvi ciklus delavnice bo od
30. septembra do 25. oktobra
v dvorani Harlekinove šole na
Gimnaziji Celje - Center
(stranski vhod pri semaforju).
Vpis bo v ponedeljek, 29.
septembra, od 13. do 14.15
ure v dvorani na Gimnaziji
Celje Center.
izgutenbergove
galaksije
Tao ljubezni
Andrej Blatnik: TAO
LJUBEZNI. LUD »Literatu-
ra«, 1996.
Ona je antropologinja, on
mojster kreativnega pisanja,
mož in žena, okoli tridese-
tih. Veliko potujeta po svetu,
najraje skupaj, ker se pozna-
ta do obisti in so vsakršna
dramatična naključja med
njima že vnaprej izključena.
Vsaj on se trudi, da bi bilo
tako. On je tisti, ki načrtuje
potovanja, ima pregled nad
vsemi mogočimi prevoznimi
sredstvi, ceniki, možnostmi
za prenočevanje in prehra-
njevanje (brez obilnega zaj-
trka pri njem ne gre), prav-
zaprav ga ni vprašanja, na
katerega on ne bi znal odgo-
voriti. Ona ga je že navajena,
vajena mu je slediti in si
včasih privoščiti kakšno svo-
jo netipičost - ne, da bi ga
zmedla, to ne, ampak da se
vzpostavi kot osebnost s sa-
mo svojimi željami in potre-
bami. On je pragmatik, ona
je v primerjavi z njim eksce-
sna. Pomalem sta že oba
utrujena od življenjske ruti-
ne in se poslužujeta aristo-
kratskega eskapizma, da bi
jo presegla - potujeta. »Zato
ljudje navsezadnje potujejo:
zaradi spremembe. Da je
drugače. Če si ves čas na
enem kraju, je večino časa
enako. Živiš v Ljubljani, ži-
viš v Berlinu, živiš v Pekin-
gu, živiš v Port Moresbyju ali
bogvekje; po nekaj dnevih
ali kvečjemu tednih postane
vse to ista rutina. V štacuno
po mleko, puter na kruh,
usta odpret in jest, ob uri na
šiht, pazi čez cesto, doma z
vlažno krpo po tleh in po
oknih, take reči.« Vendar,
njuna utrujenost ali izčrpa-
nost ni od sveta, je od njiju
samih. Kako? Tako: o čem že
govorimo, kadar govorimo o
ljubezni?
Na Tajskem ju v sumljivih
okoliščinah napotijo v samo-
stan v hribih, ki ga vodi Rož-
ni popek, guru vseh takih
zahodnjaških popotnikov, ki
ne vejo, zakaj so prišli,« ka-
mor so prišli, in to skušajo
ugotoviti na kraju samem.
Najprej se otepata vsakršne
pomisli na to, da bi praktici-
rala duhovno vzhodnjaštvo,
a njuna življenjska filozofi-
ja, ki pravi, da sicer pristaja-
ta na ustaljenost, na staro in
preverjeno, in da ravno zato
iščeta, da bi izvedela, kako
se pri tem nista zmotila, ka-
ko je najbolje ostati pri sta-
rem, zmaga. Kakor v dobri
kriminalni zgodbi se odvije
njuna pot v hribe in v samo-
stanu naletita na skupino
mladih ljudi, ki so stopili na
»pot«. Oborožena in iz izku-
šenj preverjena z dvomom v
vsako deklarirano absolutno
resnico se on izpostavi na
skupni seansi, ki je mešanica
skupinske terapije, komuni-
stične samokritike in literar-
nega večera. Njuejdževskim
floskulam o življenju in is-
kanju samega sebe in poti v
svet in k drugemu (kako po-
mešane so te instant katego-
rije v njuejdževskem slovar-
ju) postavi na drugo stran
nekaj nazornih podob iz živ-
ljenja, ki se odvija čisto bli-
zu njih. Seveda se mladci in
mladenke zgrozijo, njihov
guru Rožni popek pa ga na
samem prizna za sebi enake-
ga in mu ponudi partnerstvo.
Jasno, da on odkloni. Med-
tem ko se on predaja kartezi-
janskemu užitku, ona požre
halucinogeni orešček, zača-
sno oslepi in izgubi zavest.
Medtem ko se on prepira z
ljudmi s tujim, prevzetim
prepričanjem, ona poskusi
srečo, da bi v posebnem sta-
nju doživela spoznanje, ki
pravzaprav oba najbolj pol-
no zaposluje: Kaj ljubimo,
ko ljubimo? Ker zgodbo ro-
mana pripoveduje on, eks-
plicitnega odgovora seveda
nikoli ne izvemo. Samostan
zapustita v napol kriminal-
nih okoliščinah in se vrneta
domov, kjer jima v odsotno-
sti vlomijo v stanovanje. In
skleneta, da gresta na novo
potovanje.
Tema romana je ljubezen.
Roman ni ljubezenski. Za-
pleti v romanu so skorajda
kriminalistični. Roman ni
kriminalističen. Roman se
dogaja v eksotičnem Zlatem
trikotniku. Roman ni poto-
pis. Roman govori o skrajni
stopnji naveličanosti, o gnu-
su. Roman ni nagnusen. Če
imate radi Carverja, Sartra,
ali njuejdževske instant filo-
zofe, boste v Blatniku našli
vse. Mojster kreativnega pi-
sanja je Andrej Blatnik.
Piše: MARIJAN PUŠAVEC
Akvareli na Velenjskem gradu
v petek, 19. septembra, so na Velenjskem gradu odprli
razstavo akvarelov, nastalih lani v bienalni delavnici Društva
šaleških hkovnikov na Paškem Kozjaku, v kateri je sodelova-
lo 27 slikarjev in shkark iz vse Slovenije pod mentorstvom
akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška. Z organizacijo
delavnice akvarela so želeli spodbuditi ustvarjanje predvsem
na področju, na katerem so člani Društva šaleških likovnikov
največ dosegli.	KL
20
NASI KRAJI IN UUDJE
Slike in invalidski voziček
Srečanje zdravstvenih delavcev v Žicki kartuziji
Sobotno deževno jutro je
grozilo, da s prvim srečanjem
zdravstvenih delavcev v Žič-
ki kartuziji ne bo nič. Vendar
so se oblaki že kmalu pričeh
trgati in posijalo je sonce.
Tega je bila še posebej vesela
pobudnica in organizatorka
srečanja Slavica Iršič, vodja
Palade d. o. o., širšemu kro-
gu pa bolj znana po prodajal-
nah Viva Sana.
Srečanja so se udeležili
zdravstveni delavci iz Sloven-
skih Konjic, Term Zreč, Slo-
venske Bistrice, Lambrehtove-
ga doma iz Konjic in doma
Jožeta Potrča iz Poljčan,
zdravstveni delavci z zasebno
prakso, upokojenci ter pred-
stavnika zavodov za zdravstve-
no zavarovanje iz Celja in Ma-
ribora. Udeležence je pozdra-
vil konjiški župan Janez Jaz-
bec, Jaka Zidanšek pa jim je
predstavil zgodovino samosta-
na in življenje kartuzijancev v
njem.
Posebno darilo je prejel ko-
njiški zdravstveni dom. Pod-
jetji Palada in Eksperta iz
Ljubljane sta mu podarila in-
validski voziček.
»Povabila sem vse, s katerimi
poslovno sodelujem,« je pove-
dala Slavica Iršič. »Zaradi vse
hitrejšega tempa življenja ima-
mo premalo časa zase, vsi ne-
kam hitimo, ne znamo več po-
kramljati s sodelavci ali se spo-
čiti v prijetni družbi. Zato sem
želela, da bi bil vsaj en dan
malo drugačen. Od te moje
zamisli do srečanja je bil le še
korak. Za kraj srečanja sem
izbrala Žičko kartuzijo, kjer
počasi oživlja turizem. Tak-
šne, kakršna je z obnovljenim
Gastovžem, mnogi vabljeni še
niso videli.«
Da je bil kraj srečanja dobro
izbran, so potrdili tudi prisot-
ni. Vendar pa popoldan ni mi-
nil samo ob klepetu in glasbi.
Zbrani so se pomerili tudi v
številnih športnih in šaljivih
igrah. Še posebej živahno je
bilo ob vlečenju vrvi, kjer pa je
bil rezultat med Konjicami in
Bistrico neodločen.
Delo zdravstvenih delavcev
je vseskozi prežeto s huma-
nostjo. To ni samo njihov po-
klic, ampak tudi način njiho-
vega življenja. Tudi tokrat je
bila v ospredju humanost. Or-
ganizatorka je na srečanje po-
vabila člane konjiške likovne
sekcije in devet se jih je vabilu
tudi odzvalo. Dela, ki so nasta-
la v tem popoldnevu, so poda-
rili zdravstvenim ustanovam.
Čeprav je bilo to prvo tovrst-
no srečanje, pa so vsi udeležen-
ci izrazili željo, da bi postalo
tradicionalno. Tudi organiza-
torka srečanja, ki je uspela pri-
tegniti k delu tudi širši krog
sodelavcev in sponzorjev, je
zagotovila, da bo srečanje tudi
prihodnje leto.
J.H.
Nekoč je bila vas Družniir
Šaleška dolina je žrtvovala dve tisočletni naselji
da v Sloveniji sveti luč. Eno izmed teh je Družmirje^^'
bodo ob prazniku občine Šoštanj pripravili sklop pJ^i
tev z naslovom Nekoč je bila vas Družmirje.
V spomin na Družmirje bodo jutri, v petek. 26. septe
ob 16. uri v vili Široko pripravili okroglo mizo
Beseda o prezrtem mestu, o prezrtem mestu DružmiJ^'^
bodo spregovorili še na novinarski konferenci. Ob
bodo v avli Doma kulture v Šoštanju odprli razstavo NgL''
bila vas Družmirje, uro kasneje pa v OŠ Bibe Rbcka prjr)''^
družabno srečanje občanov Šoštanja, Družmirčanov i/"
stov okrogle mize.	§
Najmočnejši Slovenec je
Novomeščan
Martin Krpan, najmočnejši in najspretnejši Slovenecl
1997, je Janez Blažič iz Novega mesta. V soboto,
septembra, je na finalni prireditvi izbora Martina Krpaa
Velenju premagal vse svoje nasprotnike in dosegel i
zavidanja vredna rezultata.
Še posebej se je izkazal v prenosu petnajstih kilogramovi
(na sliki) in v prenosu 110 kilogramov soli v kobilici. M«
možje so merili svoje moči še v prevozu soli s cizo, prem
pivskih sodov, sekanju lesenih glav ter v vleki kobilice iz hi!
Predtekmovanja so se pričela že maja v Ljubljani, ko je zim
Darko Groše. V Novem mestu je bil najmočnejši Janez Blažil
Trebnem Miha Klančar, v Celju Mirko Hrastar, v Kopru De
Udovič, v Lendavi Rajko Kalisteri, v Slovenj Gradcu Si
Šalamun, v Cerknem Berto Seljak, v Kranju pa Igor Rakovih
zaključnem tekmovanju v Velenju so najmočnejšemu Novoo
čanu sledili Igor Rakovič, Denis Udovič, Mirko Hrastar, M
Groše, Jože Krištof in ostali prav tako močni ljudje. Tekmovi
si je ogledalo kakšnih 800 gledalcev	L. OJSTEM
Spominski dom rešen pred propadanjem
»Pustova hiša« na Tolstem
Vrhu, bolj poznana kot nek-
danji spominski dom borcev
Šercerjeve brigade, bo kma-
lu zaščitena pred nadaljnjim
propadanjem.
Po številnih pobudah kraja-
nov Špitaliča in tamkajšnjega
turističnega društva, da je tre-
ba čim prej popraviti uničeno
slamnato kritino, je konjiška
občina zagotovila sredstva za
obnovo. Dela so se že začela in
če vreme ne bo nagajalo, bo
streha gotova še ta mesec ali
vsaj v začetku oktobra.
Turistično društvo Špitalič je
že lansko jesen izrazilo željo
za prevzem objekta v upravlja-
nje, saj želijo v njem urediti
stalno etnološko zbirko ter pri-
rejati različne prireditve. A zi-
ma in narava sta poskrbela za
zaplet: streha iz občutljive sla-
me je bila dobesedno uničena.
K temu je deloma pripomogla
slaba izvedba pokritja pred šti-
rimi leti, deloma pa so streho
poškodovale kune, ki so v njej
našle domovanje.
Ko bo slamnata kritina pre-
novljena, čaka nove upravite-
lje še dosti del: čiščenje okoli-
ce in notranjosti hiše ter po-
pravilo poškodovanih sten,
stropa in poda. Čez zimo bo
treba pripraviti vse potrebno
za ureditev etnološke zbirke:
zbirati predmete in gradivo,
pripraviti program aktivnosti
oziroma prireditev ter poskr-
beti za promocijo. Pri vseh teh
opravilih turistično društvo
računa na številno članstvo, ki
v oživitvi objekta vidi prihod-
nost in smisel.	NN
Srečanje v Logarski dolini bo marsikomu ostalo v trajnem spominu.
Srečanje invalidov
Pred kratkim so se v Logarski dolini zbrali invalidi na vsakoletnem tradicionalnem
srečanju, ki ga prireja Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov Mozirje.
Srečanja v Logarski dolini se je udeležilo več kot 700 invalidov iz Zgornje Savinjske doline,
veliko pa jih je prišlo iz drugih krajev celjske in koroške regije ter iz Kamnika. Pri srečanju je
organizatorjem na pomoč priskočila slovenska vojska, ki je poskrbela za šotor, zato se v društvu
za pomoč zahvaljujejo poveljstvu Zahodne Štajerske. Zbrane invalide sta pozdravila lučki župan
Mirko Zamernik in predstavnik republiške zveze Edvard Centrih. US, Foto: CIRIL SEM
Ena izmed številnih skupin med ogledom proizvodnje nogavic.
Dan odprtih vrat na Polzeli
Tovarna nogavic Polzela d. d. praznuje letos 70-letnico obstoja. Vsa ta leta se je
razvijala, doživljala vzpone ali spodrsljaje in rasla tako v tehnologiji kot v kakovo®
asortimanu.	,
Danes je med največjimi nogavičarji v Evropi in več kot 80 odstotkov svoje proizvodnje P
na tako imenovani zahodni trg. Toda ali jo poznamo? V kolektivu menijo, da ne dovolj,
konec minulega tedna odprli vrata za obiskovalce. Kdorkoh je želel, se je lahko pod stroki
vodstvom sprehodil skozi tovarno in si ogledal vse faze nastajanja nogavic. V Polzeli iz^^^^
ženske, moške in otroške nogavice vseh vrst, vsaka od njih pa terja posebno tehnologijo
vrhunsko strokovno znanje, da so takšne, kot so: modne, lepe, prijetne za nošnjo in trP
Ponujeno priložnost so mnogi izkoristili, v tovarni pa so jih sprejeli kot drage
ponudili okrepčilo, vsak pa je prejel tudi katalog izdelkov.	T. TA
SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
frjeu
smo
Javno
protestno
pismo
^evaŠestlet.karjeRepub-
"lovenija od Jugoslovanske
[jeprevzela objekte zdra-
v Atomskih Toplicah. Ar-
' je pustila zdravilišče v
Lgni stanju in z nepoško-
opremo. Namesto, da
UaiBOSvojitvijo in prevze-
Lbjektov zdravilišča Ob-
r^ško in kraj Rimske Topli-
Lvela nov turistični in gos-
Ljo razcvet, so objekti
Uišča še vedno zaprti, ne
L svojemu namenu in pre-
^vnega proračuna moč-
pbremenj u jej o slovenske
Lplačevalce.
bm zdravilišču j e bilo pred
Usvojitvijo zaposlenih
Ep sto ljudi, predvsem pre-
jlcev Rimskih Toplic, del
|udi pa kot odvečna delov-
ala še danes obremenjuje
iroi proračun.
Rimskih Toplicah smo si v
(tem obdobju resno priza-
iiza revitalizacijo zdraviliš-
Kernaša večletna prizadeva-
niso rodila sadov, smo se
si 1996 odločili izraziti pro-
islovenski vladi in predsed-
j dr. Janezu Drnovšku v
javnega protestnega zbo-
Lija in protestne zapore
;stralne ceste Celje - Krško,
la podlagi danih zagotovil
:Stavnikov vlade smo okto-
lani od nameravane zapore
astralne ceste odstopili in
leliobljubam o takojšnji re-
:problema. Posledično na
;njeni protest je vlada RS
?jela sklep, ki pristojnim
:istrom nalaga, da v štirih
ilipripravijo usklajen pred-
oživitve Rimskih TopUc.
■sti je vlada naložila pristoj-
'ministrstvom, da poiščejo
'^ne rešitve, ki bodo omogo-
If.da se premoženje, ki je v
'Jdržave, nameni za odpira-
■lovih delovnih mest in gos-
^rski razvoj Rimskih To-
^ V nadaljevanju je vlada RS
lastila Agencijo za pre-
"^turiranje in privatizacijo,
'^njenem imenu in za njen
^n izvede postopke, predvi-
za izvedbo projekta oživi-
'zdravilišča Rimske Toplice.
%ncija RS je konec oktobra
"iivnosti predstavila okvirni
terminski plan dela, pogodbo o
ustanovitvi družbe med vlado
RS in izbranim ponudnikom pa
naj bi podpisali do konca fe-
bruarja 1997. Ob dejstvih, da do
danes vladni projekt oživitve
zdravilišča še ni zaključen, da
zaprto zdravilišče še naprej
močno obremenjuje državni
proračun, da je edino zaprto
zdravilišče v Sloveniji, plombira-
no z vojaškimi pečati, in da moč-
no ovira gospodarski razvoj Ob-
čine Laško in Rimskih Toplic,
izražamo ogorčenje in oster
protest vsem predstavnikom
oblasti Republike Slovenije.
Menimo, da so navedena
dejstva očiten dokaz nespo-
sobnosti, neučinkovitosti in
neprizadevnosti slovenske vla-
de, ki z denarjem davkoplače-
valcev krije stroške propadajo-
čega zdravilišča, ovira zaposlo-
vanje in blokira gospodarski
razvoj. Izključno krivdo in od-
govornost za takšno stanje pri-
pisujemo predsedniku vlade
dr. Janezu Drnovšku, pod-
predsedniku vlade Marjanu
Podobniku in pristojnim mini-
strskim resorjem. Ker vzdušje
prebivalcev Rimskih Toplic po-
staja neobvladujoče in ker je
tudi vedno bolj čutiti ogorčenje
širše slovenske javnosti, zahte-
vamo sestanek s predsedniki
vlade v roku 30 dni. V primeru,
da v tridesetih dneh ne bo
odziva slovenske vlade, bomo
v Rimskih Toplicah obnovili
lani prekinjene protestne ak-
tivnosti, vključno s protestno
zaporo magistralne ceste.
DRAGO ZUPAN,
predsednik sveta KS
zahvale-
pohvale
Prijetno
srečanje
Bilo je lepo sončno popoldne,
ko smo se člani kluba Vrtiljak
polk in valčkov odpeljali na
Ptujski festival. Med vožnjo
proti Ptuju smo se prijetno po-
čutili v avtobusu gospoda Grač-
nerja s Harij pri Laškem. Prvi
postanek smo imeli v Arzenš-
kovem hramu v Sp. Kungoti,
kjer smo se okrepčaU in ob
lepih vižah Darka Leška veselo
zabavali, nekaj viž pa nam je
zaigrala tudi učenka Braneta
Klavžarja Petra Zalokar.
Pot smo nadaljevali proti Ptu-
ju, kjer nas je pričakal in lepo
sprejel Ivan Gobec, z našim
predsednikom kluba Stanetom
Krajncem pa sta si izmenjala
spominski darili. Na festivalu
smo ob poslušanju novih melo-
dij priznanih ansamblov uživali,
čeprav je bila v dvorani nezno-
sna vročina. Srečanje smo za-
ključili na gasilski veselici v
Škofji vasi, kamor nas je povabil
Vlado Kocman iz Šentruperta
nad Laškim. Zahvaljujemo se
vsem, ki so nam omogočili pri-
jetno in veselo druženje.
Člani kluba
Vrtiljak polk in valčkov
Za lepše
v«	•
življenje
Vodilni v Domu upokojencev
Šmarje pri Jelšah so stanoval-
cem že dvakrat pripravili piknik
v naravi, enega pa so združili s sv.
mašo, kar bolnim in osamljenim
na jesen življenja veliko pomeni.
Tako smo se stanovalci izpred
doma upokojencev odpeljali s
turističnim vlakcem do cerkve
na Sladki gori. Z nami so potovali
tudi nekateri domski delavci:
prijazna direktorica, medicinski
tehnik Ferdo, prijazna sestra
Marina^delovna terapevtka Pra-
nja, hišnik Roman (ki je bil vzo-
ren voznik domskega kombija),
kuharica Nada in Monika. Pri-
družil se nam je tudi muzikant,
naš stari znanec Pajek, ki je tudi
na vlaku veselo igral in pel.
Po maši nas je gospod župnik
pred cerkvijo pogostil z doma-
čim vinom in pecivom, za kar se
mu iskreno zahvaljujemo. Do-
bili smo tudi spominske kartice.
Nato smo imeli ob bližnjem
bifeju piknik. Dobrote sta pri-
pravila gospa Nada in gospod
Roman. Muzikant je veselo
igral, ob prigrizku in rujnemu
vinu smo tudi ostali zapeli tako,
da je bila dobra volja na višku. V
dom smo se vrnili veselo razpo-
loženi in z lepimi vtisi.
Iskrena hvala upravi Doma
upokojencev Šmarje pri Jelšah
in vsem drugim, ki so nam omo-
gočili tako lepo doživet dan.
HILDALOKOVŠEK,
Šmarje pri Jelšah
Hvala
Mercatorju
v času dopusta sem nakupoval
v trgovini Mercator, p.o. Golovec.
Okvaro na kupljenem blagu sem
opazil §ele po vrnitvi v Nemčijo,
okvaro pa sem uspel reklarnirati
šele po enem mesecu. Na moje
veliko presenečenje so mi v trgo-
vini zelo vljudno zagotovili zame-
njavo oz. nadomestek in se opra-
vičili za okvaro, čeprav to verjet-
no ni bila njihova krivda. Po moje
gre za prijazen in zdrav servis, ki
bo pridobil stranke in jih obdržal
kljub močni konkurenci.
Nasprotno pa je vredna graje
druga trgovina (zaenkrat še brez
imena), kjer sem kupil vodovod-
ni ventil. Tega kljub očitni tovar-
niški napaki niso hoteli zamenja-
ti, češ da je že bil vgrajen. Takšna
podjetja rabijo še precej dolgih
korakov za v Evropo.
VLADO KODELA,
Reutlingen - Nemčija
Člani DU Celje
v Posočju
Pred kratkim smo se člani
Društva upokojencev Celje od-
pravili na izlet v Posočje. Potovali
smo preko Kranjske gore na
Vršič. Pod Vršičem smo si ogle-
dali kapelico, zgrajeno v spomin
ruskim ujetnikom. Po postanku
na Vršiču smo se ustavili še pri
koči ob izviru Soče ter v Kobari-
du, kjer smo si ogledali muzej
žrtvam I. svetovne vojne v Po-
sočju. Muzej je res vreden obi-
ska. Po poti nas je vodila prijazna
vodička Marija, še posebej pa
nas je navdušila prijaznost v go-
stilni Pri Štefanu v Mostu na Soči,
kjer so nas pričakali z dobrim in
obilnim kosilom. Vimenu udele-
žencev se zahvaljujemo vsem
uslužbencem.
Domov smo se vrnili preko
Idrije, za lep izlet pa se zahva-
ljujemo šoferju Bojanu in vod-
nici Mariji M.
FRANC TRATNIK,
Celje
Poštenje velja
Pred kratkim sem se udeležila
koncerta Alfija Nipiča in njegovih
muzikantov v žalskem kultur-
nem domu, po koncertu pa smo
se s prijatelji odpravili v restavra-
cijo žalskega hotela, kjer nam je
postregel prijazen natakar.
Naslednji dan je zazvonil tele-
fon, in natakar, ki nam je prejšnji
večer stregel v hotelu, me je
vljudno obvestil, da sem tam
izgubila denar. Natakar, mislim,
da se je predstavil kot Lamov-
šek, me ni poznal, pa vendarle
uredil, da sem dobila nazaj iz-
gubljeni denar. Smatram, da tak-
šno dejanje zasluži vso pohvalo,
in hkrati zagotavljam, da se bom
v hotel z veseljem vračala.
MARJETA PODLESNIK,
Žalec
Mladi, ki
vlivajo upanje
Skoraj dnevno slišimo o ob-
jestnosti mladih, ki dajo duška
svoji mladosti s tem, da uniču-
jejo vse, kar jim pride pod
dosego rok. Pa vendarle se je
pred kratkim zgodil dogodek,
ki vzbuja optimizem in svetel
žarek upanja na lepši jutri.
Pri odhodu iz celjske banke
sem ugotovila, da sem pozabila
šopek rož na polici pri izplačil-
nem okencu. Zato sem se vrnila
in vprašala uradnico, če je kdo
videl rože. Tedaj se je oglasil
mladenič in vljudno rekel: »Gos-
pa, oprostite, rože držite pod
roko.« Kar me je pri vsej moji
zadregi izjemno presenetilo, ni
bila samo mladeničeva vljud-
nost, temveč kako je to izgovo-
ril. Iz njegovih oči in ust so veli
izjemna toplina in človeško ra-
zumevanje do starih ljudi.
Naj mi mladenič ne zameri,
če sem se mu bolj mimogrede
zahvalila. Od zadrege in tesno-
be, da sem tako raztresena, pa
tudi ob pogledu gospe, ki je
stala v vrsti in se ob mojem
zmedenem odgovoru ironično
zmrdnila; vse to je opravilo
svoje. Srčno želim, da bi ome-
njeni gospodič prebral skrom-
ne vrstice. Vso pot domov in
ves dan me je spremljal izje-
men pristop mladega človeka
do starih ljudi, zato se mu zah-
valjujem za toplo razumevanje
do stare gospe. Vrnili ste mi
upanje, da v tem neznosno
hlastajočem svetu vendarle ži-
vijo neznani mladi ljudje, ki
premorejo veliko srčne kultu-
re in človeške topline. Hvala.
Naj Vas in Vam podobne
spremlja sreča skozi življenje.
M.B., Celje
pritožna
knjiga
Koliko časa do
modernizacije
Ko nekako več desetletij ku-
puješ v eni in isti trgovini in
opazuješ njen razvoj, jo počasi
vzameš za svojo in potem te
lahko v tej trgovini marsikaj
moti - ali pa tudi ne, ko posta-
neš industrijsko slep.
Ker nisem slep, me trgovina
Center na Otoku v Celju s seda-
njo ureditvijo zelo moti. Zaradi
povečanega prometa in nepre-
stanega trpanja blaga, pojavlja-
nja novih stalaž, balkončkov...
postaja trgovina pretesna in
nepregledna. Ob nakupovalnih
dnevih je pred blagajnami ne-
popisna gneča, ki jo še poveču-
jejo v koridor postavljeni naku-
povalni vozički z blagom, v
glavnem kavo Center, po kateri
bi to podjetje postalo rado pre-
poznavno. Gnečo pa povečuje-
jo še popolnoma zastarele bla-
gajne, ko mora blagajničarka
po vsak kos blaga posegati v
nakupovalni voziček, da ugo-
tovi ceno. O transportnih tra-
kovih in elektronskem odčita-
vanju cen najbrž v tem podjet-
ju še niso sUšali. In ko se enkrat
prebiješ mimo blagajne, te ča-
ka še ozek prehod pri izhodu,
kjer mora ena in ista prodajal-
ka prodajati časopise in tobak,
na drugi strani prehoda slašči-
ce v slaščičarni in streči »kofe-
tarjem« zunaj trgovine. Ti pa
seveda čakaš, kdaj boš pri nič
krivi prodajalki prišel na vrsto.
Potem se zgodi, da se naen-
krat pojavijo v tej špecerijski
trgovini košare s perilom, ki
zopet delajo gnečo. Izredno
okusne so tudi razne halje in
bunde, ki visijo ob izhodu na
vrvici za perilo. Mislim, da se
bo ta prodajalna morala odlo-
čiti ah bo to špecerijska trgovi-
na ali pa počasi postajala kon-
fekcijska. »Svaštarenje« je res v
modi, marsikdaj pa to meji že
na požrešnost. Pred nekaj me-
seci so vse prodajalke dobile
tudi nove halje iz drobno črta-
stega in neokusnega rdeče be-
lega blaga in te halje so tudi
imenovale pižame. Pa bi si
podjetje le lahko privoščilo
kakšnega kreatorja, saj gre za
ljubka mlada dekleta in žene.
Ko vsako leto sprašujem,
kdaj modernizacija, dobim
vedno odgovor, da letos. Sedaj
mineva že četrto leto, pa je
odgovor vedno isti. Ovira so
menda le nesrečni načrti, ki bi
jih vsaka projektantska organi-
zacija izdelala v 14 dneh in ki
zagotovo ne zadržujejo mo-
dernizacije. Mislim, da je v tem
podjetju kar precej stare misel-
nosti. Potem pa se čudijo, če
jim hodijo »v zelje« razni In-
terspari in Tuši.
VALTER DVORŠEK,
Celje
OBRATOVANJE
SAMOPLAČNIŠKIH AMBULANT
POSVETOVALNICA ZA ORTOPEDIJO IN ŠPORTNE POŠKODBE
Matjaž Sajovic, dr. med. spec. ort. -vsak ponedeljek po 16. uri
PULMOLOŠKA AMBULANTA na Rogll
prim. mag. Brane Mežnar, dr. med. Int.- pufm. - vsak četrtek po 15. uri
prim. prof. dr. mag. sci. Janez KRAŠEVEC, dr. med. spec. ort. in baln.
AMBULANTA ZA OSTEOPOROZO
Nuša Čede, dr. med. spec. internist - vsak drugi ponedeljek v mesecu
po 15. uri
ONKOLOŠKA AMBULANTA
. prof. dr. Miha Debevc, dr. med. spec. onkolog - vsak torek po 14. uri
VARIKOLOŠKA AMBULANTA
mag. sci. Bogdan Fludernik, dr. med. spec. kirurg-vsak torek po 15. uri
MERITVE
DENZITOMETRIJA - merjenje kostne gostote - vsak dan razen torka in
nedelje
Meritve natN-KNEE aparaturi-izokinetične meritve kolenskih skle-
pov - vsak dan razen ponedeljka, sobote in nedelje
VABLJEN! NA KOPANJE IN V
SAVNA CENTER TERME ZREČE
INFORMACIJE in REZERVACIJE:
UNIOR d.d." program TURIZEM	Tel.: 063/768 1209
Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče	Fax: 063/762 446
•■IMA CELJE d.o.o.
•^lavska cesta 5, 3000 Celje
^di potreb po zahtevnejših ključavničarskih izdelkih
'^'sujemo:
"^Ve delovni mesti za varilca
('■očno elektro obločno, MIG-MAG inTIG varjenje)
Soji:
■'končana srednja kovinarska šola - smer ključavničar
■starost do 22 let
■Odslužen vojaški rok
^^avec se bo usposobil za poklic varilca na varilnem tečaju, kjer
pridobil ustrezne kvalifikacije in opravil testiranje.
^'^rio delovno mesto za varilca
J°čno elektro obločno, MIG-MAG varjenje)
pogoji:
"^'Jfičana srednja kovinarska šola in že pridobljen naziv varilca
snežnih smeri z nekaj let prakse
^'arost do 26 let
vojaški rok
naj svoje vloge z dokazili prinesejo osebno v času od
dI, 6.10.1997 na naslov: Klima Celje, vodstvo proizvodnje,
'aVslfa«__t« C
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Vpisujemo v verificirane programe:
•	PREKVALIFIKACIJA ZA PRODAJALCA
(6-mesečni program za kandidate s končano IV. stopnjo
strokovne izobrazbe)
pričetek 15. oktobra 1997
•	TRGOVINSKI POSLOVODJA-V. STOPNJA
(enoletni program za kandidate s končano trgovsko šolo)
pričetek 15. oktobra 1997
•	SEMINAR ZA PRIPRAVO NA PREIZKUS STROKOVNE
USPOSOBLJENOSTI ZA POSLOVODJE
(za kandidate s popolno 4-letno srednjo šolo)
pričetek 5. novembra 1997
Predavanja in izpiti bodo v Celju.
Informacije in prijave:
CTU, Dimičeva 9, Ljubljana
tel.: 061/342-671, fax: 061/342-663 in
Celje, popoldan 063/471-536
22
RADIO ■ INFORMACIJE
radio celje
OD 25.9. DO 1.10.1997
Četrtek, 25.9.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
programa,10.00, 11.00, 12.00
Novice, 13.00 Poročila, 14.00
Pričetek popoldanskega spo-
reda, 14.15 Jack pot, 15.00 No-
vice, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Izpolnjujemo 7 glasbe-
nih želja, 17.00 Kronika, 18.00
20 vročih, 20.00 Ročk blok,
22.00 Zaključek sporeda in
priključitev RaSlo.
Petek, 26.9.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Pričetek dopoldanskega spo-
reda, 10.00, 11.00,12.00 Novi-
ce, 13.00 Poročila, 14.00 Priče-
tek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 15.00 Novice,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Iz-
polnjujemo 7 glasbenih želja,
17.00 Kronika, 18.00 Glavn' da
je zabavn', 20.00 Izi kvizi bizi,
21.00 DJ time, 22.00 Zaključek
programa in priključitev Ra-
Slo.
Sobota, 27.9.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Pričetek dopoldanskega spo-
reda, 9.30 Filmski sprehodi,
10.00 Novice, 10.30 V mod-
nem vrtincu, 11.00, 12.00 ,
13.00 Novice, 13.15 Študentski
servis, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 15.00 Novice, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 19.00
Športno-glasbeni večer, 22.00
Zaključek programa in pri-
ključitev RaSlo.
Nedelja. 28.9.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 6.10 Halo,
AMZS, 6.15 Domača melodi-
ja tedna, 6.45 Horoskop, 7.00
Novice, 7.15 Zimzelen, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 9.15 Luč sveti
v temi, 10.00, 11.00 Novice,
11.10 Domačih 5, 12.00 Novi-
ce, 12.30 Iz domačih logov -
oddaja Jureta Krašovca,
13.00 Čestitke in pozdravi,
19.30 Glasba je življenje,
20.00 Pod domačo lipo, 22.00
Zaključek programa in pri-
ključitev RaSlo.
Ponedeljek, 29.9.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 6.00 Poro-
čilo OKC Celje, 6.10 Halo,
AMZS, 6.15 Domača melodija
tedna, 0.20 Pregled dnevnega
tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 No-
vice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.40 Kam da-
nes, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega programa, 10.00 Novice,
10.15 Športno dopoldne,
11.00,12.00 Novice, 14.15 Jack
pot, 13.00 Poročila, 14.00 Pri-
četek popoldanskega spore-
da, 14.15 Jack pot, 15.00 Novi-
ce, 15.15 Podalpski biser, 15.30
Izpolnimo 7 glasbenih želja,
17.00 Kronika, 18.00 Podalpski
pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk
in valčkov, 22.00 Zaključek
programa in priključitev Ra-
Slo.
Torek, 30.9.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice,'7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Pričetek dopoldanskega spo-
reda, 10.00,11.00,12.00 Novi-
ce, 13.00 Poročila, 14.00 Pri-
četek popoldanskega spore-
da, 14.15 Jack pot, 15.00 Novi-
ce, 15.15 Podalpski biser, 15.30
Izpolnimo 7 glasbenih želja,
17.00 Kronika, 18.00 BBC top
pop, 19.00 Zimzelen, 20.00
Raui ste jih poslušali, 21.00
Rezervirano za vedeževanje,
22.00 Zaključek programa ii^
priključitev RaSlo.
Sreda, 1.10.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Pričetek dopoldanskega spo-
reda, 10.00,11.00,12.00 Novi-
ce, 13.00 Poročila, 13.15 Mah
O, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
15.00 Novice, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Izpolnimo 7 glas-
benih želja, 16.15 Pop loto,
17.00 Kronika, 18.00 Full
cool, 21.00 Glasbeni'ex-press
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
izbor iz sporeda
Sobota, 27.9. ob 10.30:
V modnem vrtincu
Priljubljena modna oddaja, ki jo pripravlja Vlasta Cah-Žerov-
nik, bo tudi tokrat na sporedu zadnjo soboto v mesecu. Modni
nasveti, nagradna vprašanja, zanimivi gostje - vse to se bo zavrtelo
v modnem vrtincu.
Sreda, 1.10. ob 18.00: Full cool
Otrokom namenjena oddaja bo zopet na sporedu ob ustaljeni
uri. Simona bo pripravila kup otrokom všečnih zanimivosti in...
Obljubimo, da oddaje do prihodnjega poletja ne bomo več
umikali iz programa.
Vsak dan ob 15.30:
Izpolnjujemo 7 glasbenih želja
v času sejma smo priljubljeno rubriko ukiniU, sedaj pa ji zopet
odpiramo programski prostor. Saj niste pozabili, kaj? Vsak dan,
od ponedeljka do petka, ob 13.00 sprejmemo vaše glasbene želje,
izpolnimo pa jih ob 15.30.
veterinarska
dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA
CELJE: Delovni čas veterinar-
jev je od 7. do 14.30.. Ambulan-
ta za male živaU dela vsak dan
(razen ob nedeljah in prazni-
kih) od 8. do 10. ure in od 16.
do 17. ure, sicer pa je dežurna
služba za nujne primere orga-
nizirana v popoldanskem in
nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA
LAŠKO: Redni delovni čas je
od 7. do 15. ure na veterinar-
skih postajah v Laškem in Ra-
dečah. Dežurstvo od 15. do 7.
ure zjutraj pa je za obe občini
na veterinarski postaji Laško,
telefon 731-485. V primeru od-
sotnosti veterinarja v času de-
žurstva pa lahko sporočilo pu-
stite pri vratarju Pivovarne,
telefon 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA
SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od
7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je
organizirano dežurstvo. Tele-
fon na veterinarski postaji:
754-166.
VETERINARSKA POSTAJA
ŽALEC: Dežurstvo je organi-
zirano od 14. do 6. ure zjutraj,
mobitel 0609 616-786. V red-
nem delovnem času lahko po-
kličete na telefon 714-144 in
0609 616-786. Ambulanta za
male živali je odprta vsak dan,
razen ob nedeljah in prazni-
kih, od 7. do 9. ure in popoldan
od 16. do 17. ure.
VETERINARSKA POSTAJA
MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen
nedelje od 7. do 15. ure, redna
dopoldanska ambulanta pa je
od 7. do 9. ure.
VETERINARSKA POSTAJA
ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od
7. do 14. ure vsak dan, od 14.
ure do 7. ure zjutraj naslednje-
ga dne pa je organizirano de-
žurstvo. V času popoldanske-
ga in nočnega dežurstva, po-
khčite na telefonsko številko
mobitela 0609 618-772.
dežurstva
lekarn
CELJE: Glavna lekarna na
Stanetovi uUci v Celju je od
ponedeljka do petka odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od 7.
do 13., od 13. ure dalje v sobo-
to, do ponedeljka do 7. ure
zjutraj pa je organizirano 24-
urno dežurstvo. Enako velja
tudi za praznike.
ŠENTJUR: Od ponedeljka do
petka od 7. do 18. ure, ob
sobotah od 7. do 13. ure.
SLOVENSKE KONJICE:
med tednom je odprta od 7.30
do 13. ure in od 14. do 20., ob
sobotah pa od 7.30 do 13. ure.
Ob nedeljah imajo redno de-
žurstvo od 9. do 12. ure.
LAŠKO: Od ponedeljka do
petka od 7.30 do 18. ure, ob
sobotah od 8. do 12 ure.
ROJSfVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
12.9.: Andreja JAMBREK iz
Prebolda - dečka, Marjeta TR-
ŽAN iz Gorice pri Slivnici -
deklico, Blažka PLANINŠEK iz
Velenja - deklico, Marija LEŠ-
NIK iz Slovenskih Konjic - de-
klico in Jožica JAKOB z Dobr-
ne - deklico;
^ 13.9.: Simona POUŠAK iz
Šentjurja - dečka in Bojana
KRALJ iz Žalca - dečka;
14.9.: Stanislava ŠKORJANC
iz Rimskih Toplic - deklico in
Julijana FRECE iz Šentjurja -
deklico;
15.9.: Barbara MEŽNAR iz
Žalca - deklico, Klavdija HALU-
ŽAN s Kozjega - dečka, Eva
GOBEC iz Podplata - deklico,
Anica KRUŠIČ iz Rogatca - de-
klico, Irena KLEVŽE iz Šmarja -
dečka in Antonija JAKOB iz
Celja - dekUco;
16.9.: Simona BOROVŠEK iz
Šentjurja - dečka, Nina KOCI-
PER iz Celja - dečka in Milica
ČEŠNOVAR iz Braslovč - deč-
ka;
17.9.: Irena VINTER iz Škof-
je vasi - deklico, Branka PAN-
TNAR iz Loke pri Žusmu -
dečka in Klavdija PIKEU z
Vranskega - deklico;
18.9.: Jožica KORENT iz
Žalca - dečka, Karmen KOT-
NIK iz Vojnika - deklico, Kse-
nija ZDOLŠEK s Ponikve - deč-
ka in Terezija VONČINA s Koz-
jega - deklico.
POROKE
Celje
Poročili so se: Bojan JURAK
iz Petrovč in Emica KRT s Pol-
zele, Gorazd LEŠNIČAR iz Ce-
lja in Polona VIDIC iz Sevnice,
Ivo IVANOVIČ iz Celja in Jo-
vanka JOVANOVIČ iz Velike
Kamenice (ZR Jugoslavija),
Boštjan OCVIRK in Natalija
PLAJHNER iz Celja, Mihael
KUGLER in Tatjana ŠKOR-
JANC iz Celja.
Velenje
Poročili so se: Zdenko
SEVŠEK iz Velenja in Samira
SINANOVIČ iz BiH, Matej
BRITOVŠEK iz Topolšice in
Suzana PRINCL iz Velenja,
Peter ROTOVNIK iz Šoštanja
in Mojca ČREP iz Velenja, Ru-
di PODJAVERŠEK iz Kozjaka
in Tatjana BERZELAK iz Slati-
ne, Simon PUCELJ in Lidija
ČASAR, oba iz Velenja, Miro-
slav PISANEC in Marjetica
JELNIKAR, oba iz Velenja ter
Branko VERBOTEN iz Kozja-
ka in Mateja ACMAN iz Pake
pri Velenju.
Žalec
Poročili so se: Matej KO-
TNIK iz Levca in Branka
BORINC iz Dolenje vasi ter
Slavko POSAVEC iz Varaž-
dina in Marija TAMŠE s Pol-
zele.
SMRTI
Celje
Umrli so: Viljemina JURŠA,
85 let, iz Središča ob Dravi,
Branko VIDAČEK, 63 let, iz
Slovenskih Konjic, Pavla ŠIRŠE,
66 let, iz Prebolda, Jožef ARH,
53 let, iz Drobii)skega, Adela
ŠIPS, 75 let, iz Celja, Marija
VODEB, 84 let, iz Voduc, Mirko
PLANKO, 41 let, iz Voduc, Aloj-
zija KRAŠOVEC, 61 let, iz Celja,
Draga STANTAR, 83 let, iz Do-
brteše vasi, Peter GLINŠEK, 82
let, iz Celja, Roza KOMPAN, 84
let, iz Celja, Marija ROTAR, 67
let, s Frankolovega, Jožef GO-
TAR, 69 let, iz Jago. J
GROBELŠEK, 54
in Franc BOROVŠAR r^'
Kompol.	^
Šentjur pri Celju
Umrli so: Branko u
NAK iz Bodreža, 29 let^
dreža, Friderik ŠČURekI?^
iz Šentjurja, Ludmila /d!'
89 let, iz Marija Dobjain?
BURIN, 104 leta, iz Tajht ^
Velenje
Umrli so: Marija Ocfd
42 let, iz Velenja, MihaeS
PROTNIK, 57 let, iz So ■
Jožef MOČNIK, 58 let Č}
nega, Stanislav TEPEŠ,'74 f
Ljubečne, Friderik MartJ
66 let, iz Celja, Jožef KOfij
60 let, iz Mishnje, Martin sJ
NEK, 73 let, iz Velenja k
ZAKRAJŠEK,641et,izKoč:
Janez ŽEROVNIK, 85 le,
Šmarjete pri Celju, Zdra«
MAROVX691et,zLjubneo3
Savinji in Luka VAČUN, 75
iz Rečice ob Paki.
Žalec	^
Umrli so: Franc PLoš]
NER, 38 let, iz Celja, jj
VASLE, 3 leta, iz Podvina
Polzeli, Andrej KRIŽNIK, 45
z Vranskega, Mihaela MEI]
ŠEK, 50 let, iz Žalca in J
TOMINŠEK,711et,izPrel3
PodjetjeNT&RCd.o.o.*
direktor: Jože Cerovšek.*
Podjetje opravlja časopisi^
založniško, radijsko in agencij^
tržno dejavnost. Naslov: Prešerra
19,3000 Celje, telefon (063) 442-1
442-201,442-223, fax: 441-032j
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ca
izvoda je 280 tolarjev J
Naročnine: Majda Klanšek,tel.:'14
500, int. 10. Mesečna naročninaji
930 tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 22.000 tolarjev. Števil
žiro računa: 50700-603-31198.
Nenaročeiiih rokopisov in fotogd
nevračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in reii
d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direkm
Alojz Zibelnik. \
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med proizvod!
ijifonnativnega značaja, za kated
plačuje 5% davek od prometaj
proizvodov. ; 1
Odgovorni urednik: M
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika: I
Milena B. Poklič. 1
Urednica PeticerTatjanaCvira
Uredništvo: Marjela Agrež, ire«
Basa, Janja Intihar, Brane Jeran®
Ksenija Lekič, Gregor Katič^Ursia
Selišnik, Ivana Stamejčič, Želj®
Zule. 1
Tajnica uredništva: Mojca Mat«!
Telinični urednik: Franjo Bogati
pomočnika: Robert Kojterer, Ig«'
Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagi^
Direktor Franček Pungerži^-
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik. 3
Pomočnik urednice: Mitja Um®
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Jj
Sei^eja Mitič, Mateja Podjed, Tone v ■
Glasbeni urednik: Stane
Vodja tehnike: Bojan Pišel^,,
Telefon studia:441-310,441-5i"^
Opravlja trženje oglasnega pr^'
Novem tedniku in Radiu Ce'l
ter nudi ostale agencijske sto"^
Direktor Agencije: Rado Pa"'^
Propaganda: Valter Leben, ^^
Grabar, Zlatko Bobinac, Ca"^,
Hriberšek, Vesna Matjasi'^'
tajnica:Suzana Robef-
Telefon:
063/442-500, 442-201, 44--,
fax: 441-032,443-511 j
SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
23
Dvor v Marija Gradcu - gostišče
Nova namembnost kulturno-zgodovinskega spomenika
,Nedeljo je gostilničarka
jj čater v Marija Grad-
jprla gostišče v grašči-
ki jo je pred letoma
pred tem je v istem
imela v najemu go-
^ke prostore v Šuštarjevi
f- ^
Jl^sti, bili so v glavnem
Lj iz soseščine, je bil tudi
bupan Peter Hrastelj, ki
Jjprošen za nekaj stavkov
(■edal, da je Čatrova s svoji-
;nokazala veliko poguma,
da se je lotila obnove kultur-
no-zgodovinskega spomenika
v časih, ki za naložbe gotovo
niso najbolj idealni. To je
zmogla kljub polenom, ki so
ji jih metali pod noge. V soseš-
čini slovite Marijine cerkve je
že doslej bila njena gostilna,
znana po zelo dobri kuhinji,
zdaj pa ima mnogo ustreznej-
še prostore in možnosti za
širitev in razvoj.
Dvor v Marija Gradcu je ča-
stitljiva stavba. Prvič je ome-
njena v letu 1444, ko sta celj-
ska grofa in kneza ob postavi-
tvi štirih novih meniških celic
v Jurkloštru poleg petih pod-
ložniških kmetij samostanu
podarila tudi ta dvor. Takrat je
na skalnem holmcu stal še
srednjeveški obrambni stolp
na kraju, kjer je bila leta 1526
postavljena in z dragocenimi
freskami poslikana cerkev.
Polovica današnjega imena -
Marija Gradec - se ne imenuje
po dvoru v ravninici ob rečici
Lahomnici, temveč je vzet po
starejšem gradiču, kot se da
razumeti iz prej omenjene da-
rilne listine (Hof zu Graz bei
Tiver), torej dvor ob gradcu pri
Laškem. Drugi del imena je
kraju dodalo Marijino svetišče.
Ker je pred negotovo usodo
zavarovan tudi pomemben
pomnik kulturno-zgodovinske
dediščine, je Čatrova vredna
vse pohvale in priznanja, a še
bolj bi ji prišla prav večja po-
moč in naklonjenost. Ne gre
več za navadno gostilno, tudi
ne za gostilno »pri Micki«, ki je
bila kar preveč izpostavljena
javnosti, seveda iz čisto dru-
gačnega zornega kota.
...... JURE KRAŠOVEC
Po poteh zagrajskiii icnapov
spomin na usodo dveh izmen rudarjev, ki so se 16. septembra 1943 izpred rudnika v
radu odpravili v partizane, so člani MPZ Pod gradom v soboto pripravili Pohod po
irskih poteh, ki se ga ob članih PD Dolgo polje udeležili tudi otroci teh rudarjev.
ludarji iz Zagrada in Svetine so se izpred rudnika, kjer je danes spominsko obeležje padlim
farjem, v štirih skupinah odpravili v partizane, dogovorjeni, da se dobijo pred kočo na Svetini,
maj bi bili izdani, so jih Nemci večino zajeli in jih odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. V
min nanje, pa tudi na vse druge žrtve fašističnega nasilja, so predstavniki krajevne skupnosti
občinske zveze borcev položili venec pred spominskim obeležjem pred OŠ Polule, člani
!5kega pevskega zbora Pod gradom pod vodstvom Matjaža Železnika pa so pred ploščo padlim
hrjem pri starem rudniku in na železničarski koči na Svetini, kjer je bil cilj sobotnega
tioda. izvedli tudi krajši kulturni program.	\	N.-M. SEDLAR
Slovenski
praznik učenja
v ponedeljek, 29. septem-
bra, se pričenja Teden vse-
življenjskega učenja, držav-
na prireditev, posvečena
predstavitvi pomena učenja
in izobraževanja, ki jo letos
že drugič pripravljajo pri
Andragoškem centru Slove-
nije.
Teden vseživljenjskega
učenja, ki ga pripravljajo pri
Andragoškem centru Slove-
nije, je prireditev, s pomočjo
katere naj bi ljudske univer-
ze in organizacije, ki se uk-
varjajo z izobraževanjem
odraslih, kot tudi šole, vrtci,
fakultete in druge izobraže-
valne ustanove predstavile
vsestranski pomen učenja in
izobraževanja. Ob Tednu
vseživljenjskega učenja bo
zanimivo tudi na Celjskem;
tako bodo predstavitve raz-
nih izobraževalnih dejavno-
sti in programov, študijskih
krožkov, središč za samo-
stojno učenje in ostalih de-
javnosti pripravili v Ljud-
skih univerzah v Celju, Žalcu
Šentjurju in Rogaški Slatini.
Velenjsko andragoško druš-
tvo bo predstavilo ^delovanje
Univerze za tretje življenj-
sko obdobje, številne razsta-
ve in predstavitve svojih de-
javnosti pa bodo pripravili
tudi v zasebnih podjetjih, ki
se ukvarjajo z izobraževa-
njem odraslih.	NMS
Predšolski otroci v Baški
u daljšem premoru so bili predšolski otroci ponovno na letovanju v Celjskem domu v
i na otoku Krku.
L^^i^nji teden so se zdravi in zadovoljni vrnili z letovanja otroci iz celjskih vrtcev Anice
L?.®)eve in Tončke Čeč. V Baški. ki je bila pred leti za mlade Celjane znano letovišče, so
ijf^^I^eli sedem prijetnih dni. Za večino otrok je bila to prva daljša ločitev od staršev, ki so jo
dobro prestali. Vzgojiteljice iz obeh vrtcev, ki so otroke spremljale in za njih skrbele, so
i!jjJ'^'zirale pestre večerne dejavnosti in programe za dneve, ki jih je zaradi slabšega vremena
'^ogii preživeti na plaži in v vodi. Pravljice, glasba, ples, sprehodi, vožnja s turističnim
^iljjJ'^. zabavne in športne igre ter različne ustvarjalne delavnice so otroke tako prevzele, da ni
^^sa za domotožje. Na prijetne in lepe dni jih bodo spominjali domiselno okrašeni kamni z
. ^ plaže, ki so jih otroci prinesli domov.	TATJANA MALGAJ
v spomin
Rudi Grum
Po kratkotrajni zahrbt-
ni bolezni je prenehalo
biti srce 62-letnega Rudi-
ja Gruma iz Žalca, dolgo-
letnega nogometaša in
trenerja NK Žalec.
Znani športni delavec se
je rodil 22. februarja 1935
v Kasazah. Otroška leta je
preživljal v delavski druži-
ni v Arji vasi, kasneje se je
izučil za modelarja v Kera-
mični industriji v Libojah.
Leta 1961 se je preselil v
Žalec, kjer se začenja nje-
gova športna pot, med dru-
gim je bil 15 let srednji
napadalec v NK Žalec. Ko
je prenehal z aktivnim igra-
njem, se je posvetil trener-
skemu delu, svoje bogate
izkušnje pa je prenašal
predvsem na mladi rod.
Nalogo trenerja NK Žalec
je Rudi prevzel leta 1968 in
je imel prav gotovo največ
zaslug, da se je moštvo uvr-
stilo v vzhodno ligo, kjer se
je enajsterica obdržala do-
brih 10 let. O njegovih
športnih uspehih pričajo
številna odlikovanja, poka-
li in priznanja, razen pri
nogometu je bil aktiven tu-
di v Kegljaškem klubu v
Žalcu. Bil je imeniten in
zanesljiv športni sodelavec
ter prijatelj, za njim ostaja
v Savinjski dolini vrzel, ki
jo bo težko zapolniti.
JOŽE GROBELNIK
S čopiči med sladkim
grozdfem
Na prostranem vinogradniškem posestvu na Ostrožnem
pri Ločah je bila minulo soboto slikarska kolonija. Gostitelj
Štefan Strašek in organizator kolonije Alojz Zidanšek sta na
prireditev povabila člane konjiške, šaleške in šentjurske
likovne sekcije.
Sobotno jutro je sicer napovedovalo bolj deževen dan, a se je
slab obet že dopoldan sprevrgel in nastal je čudovit sončen dan.
In medtem ko so Hkovniki, razkropljeni po širnem, deset
hektarov velikem vinogradu vsak v svojem kotičku ustvarjali,
so domačini potrgali sladke grozde zgodnjih sort trte in iz njih
iztisnili prvih nekaj sto litrov letošnjega grozdnega soka.
Kolonije so se udeležili: Jelka Višnar, Irena Guček, Heda
Vidmar, Arpad Šalamon, Božidar Ščurek, Jože Brodej, Peter
Petrovčič, Jože Hohkraut, Oskar Savinc, Ibro Djumhur ter
Franc Skerbinek. Večina je ustvarjala v tehniki akvarel, nekaj pa
jih je izbralo tudi olje ali mešano tehniko. Vsa nastala dela so ob
koncu še razstavili.	B.Z.
planinski kotiček
Na Krn
Planinsko društvo Celje vabi to soboto, 27., in v nedeljo, 28.
septembra, na izlet na Krn. S parkirišča na Glaziji se bodo
opravili ob 5.30 uri zjutraj in se odpeljali najprej do Kobarida.
Tam bo ogled muzeja Soške fronte, nato pa si bodo v Drežnici
oprtali nahrbtnike in pot nadaljevali peš proti Krnu.
Priporočajo, da se letnemu času primerno oblečete in obuje-
te, prijave za izlet pa sprejemajo v društveni pisarni. MM
Folkloristi iz Spodnje Rečice
V Spodnji Rečici pri Laškem deluje zelo uspešna skupina folkloristk in folkloristov z imenom
Lipa, ki jih kot mentorica vodi Erika Krašek. Naštudirane imajo pesmi in plese iz svojega kraja,
pa tudi iz drugih slovenskih pokrajin. Nekatere med njimi so predstavili tudi ob proslavljanju
70-letnice Planinskega društva Laško na Šmohorju, ko so istočasno slavili tudi 45-letnico
postavitve tamkajšnjega doma planincev.	FILUTEK
24
AKTUALNO
Spet bomo volili
Volilna opravila za letošnje volitve predsednika RS in državnih svetnikov so se začela v
ponedeljek
Do konca leta, natančneje
meseca novembra, nas čaka-
jo dvojne volitve. A volivci
bomo neposredno volili le v
nedeljo, 23. novembra, ko bo-
mo na voliščih oddajali svoj
glas za predsednika države,
saj bodo državni svetniki 26.
in 27. novembra skladno z
zakonom o volitvah v držav-
ni svet izvoljeni posredno,
svetnike bodo namreč volili v
za ta namen izvoljenih elek-
torskih telesih.
Ena prvih nalog nove Držav-
ne volilne komisije, ki skrbi
za zakonitost volitev ter enot-
no uporabo zakonodaje, ime-
nuje, usklajuje in nadzoruje
delo volilnih komisij na nižji
ravni, jim daje strokovna na-
vodila v zvezi z izvajanjem
volilne zakonodaje, predpisu-
je potrebne obrazce, določa
enotne standarde za volilni
material ter druge pogoje za
izvedbo volitev in povsem na
koncu tudi objavi izide voli-
tev, bo vsekakor sprejem dveh
rokovnikov volilnih opravil.
V obeh rokovnikih, za volitve
predsednika države in držav-
nih svetnikov, bodo natančno
določeni roki, v katerih bo
posamezna opravila potrebno
izvesti. Za eno prvih opravil,
podpisovanje obrazcev pod-
pore volivcev ali poslancev
posameznim predsedniškim
kandidatom, pa je bilo vse
pripravljeno že do ponedelj-
ka, tako da so lahko kandidati
z zbiranjem podpisov začeli
že ta dan.
Zanimivejši okvirni roki, ve-
zani na volitve predsednika dr-
žave, pa so še: vložitev kandida-
tur predvidoma v zadnjih okto-
brskih dneh, začetek enomeseč-
ne volilne kampanje za predsed-
niške kandidate ter odpiranje
posebnega žiro računa za orga-
nizatorje volilne kampanje in
objava pravil za predstavitev
kandidatov, ki so jih dolžni obja-
viti mediji (oboje poldrugi me-
sec pred volitvami).
IS

Šolsko klicanje
v zvezde
Glavni namen ustanovitve
študijskih skupin učiteljev, ki
naj bi nove učne načrte, pre-
den bodo ti ob koncu šolskega
leta dokončno potrjeni, oceni-
li in preverili še kar štirikrat,
naj bi bil ponuditi jim prilož-
nost, da na njihovo oblikova-
nje vplivajo »iz prakse«. S tem
bi se naj izognili poznejšim
konfliktnim situacijam in
očitkom. Približno tako je na
posvetu ravnateljev v Žalcu
vlogo študijskih skupin poja-
snil šolski minister Slavko Ga-
ber.
Posredno je priznal, da je
ministrstvo lani, ko zaradi
prepričanja v svoj teoretični
prav ni upoštevalo mnenj
strokovnjakov in učiteljev,
združenih v kurikularne ko-
misije, storilo veliko napako,
ki jo skušajo letos popraviti.
Zato bodo, obljublja minister
Gaber, letos delovali drugače
in mnenja učiteljev oziroma
bodočih izvajalcev novih pro-
gramov pred dokončno potrdi-
tvijo učnih načrtov celo upo-
.števali!
S tem bodo najverjetneje do-
segli predvsem dvoje: že tako
preobremenjenim učiteljem
bodo naložili še dodatno delo,
ob tem pa od njih očitno priča-
kujejo tudi, da bodo uspešneje
kot vsi drugi strokovnjaki odi-
grali vlogo vedežev, ki lahko
na podlagi zvezd(?) napove-
do, kakšne vrste učenost bodo
najlažje in z največ koristi
ubijali v glave mladih nade-
budnežev v prenapolnjenih
razredih in šolah.
Mogoče bi bilo še najbolje,
da začno učitelji, tako kot vsi
ostali vedeževalci, pouk v novi
šoli izvajati preko telefonske
linije 090. Z novo šolo bi bili
zadovoljni vsi; učitelji, ker bi
jim prinesla več denarja, star-
ši, ker jim ne bi bilo več po-
trebno plačevati učbenikov,
in pa učenci, ki večino proste-
ga časa v praznih in napol
porušenih domovih že tako ali
tako zapolnijo s klicanjem na
tovrstne linije. Očitno . so te
tiste, ki jim lahko ponudijo
vsaj nadomestek tistega, kar
otroci potrebujejo mnogo bolj
kot nove učne načrte ali po-
daljšano leto šole. Prijazno šo-
lo in toplo družinsko okolje, v
katerem bi se počutili varno,
nekoga, s komer se lahko po-
govorijo in kakšnega pravega
prijatelja. Preveč preprosto?
Vedno manj je videti, da je
tako. NINA M. SEDLAR
rn^mmsmmmmmmmmmt
Adolf Štorman
zbira podpise
Kandidat za predsedniške
volitve, prvak Republikancev
Adolf Štorman iz Velenja, je
pričel v ponedeljek zjutraj
zbirati podpise na sedežu ve-
lenjske upravne enote. Pravi,
da bo vztrajal tako dolgo, do-
kler ne zbere 3000 podpisov.
Pomaga mu Darko Zupan, s
katerim sta neločljiva prijate-
lja v najrazličnejših akcijah.
Oba sta dva dni prej prejela
oprostilno sodbo, saj so jima
sodili zaradi domnevne vple-
tenosti v orožarsko afero.
Zgodba se je končala uradno
zaradi zastaranja, oba Velenj-
čana pa sta trdila, da itak
nista nič kriva. Darko Zupan
se zdaj skuša uveljaviti kot
gostinec, Adolf Štorman pa
se je podal v predvolilno ak-
cijo, v kateri računa na pod-
poro članev svoje stranke in
drugih simpatizerjev, da bi
dobil možnost za uvrstitev na
listino predsedniških kandi-
datov.
JOŽE MIKLAVC
Preveč za občino in premalo za kraj?
Proti razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka v občini laško le v svetih KS Vrh nad Laškim in v Rimskih Toplicah
stališča svetov deveiih
krajevnih skupnosti v zvezi
z razpisom referenduma o
uvedbi krajevnega samo-
prispevka so njihovi pred-
stavniki v ponedeljek pred-
stavili na sestanku s Petrom
Hrasteljem, županom obči-
ne Laško.
Referendum o uvedbi samo-
prispevka naj bi razpisali ob
predsedniških volitvah v no-
vembru, občani pa se bodo
odločali za skupni del samo-
prispevka, ki bo namenjen raz-
voju šolskega in socialnega
programa, ter za tako imeno-
vani krajevni del, 'katerega
sredstva bodo namenjena raz-
voju komunalne infrastrukture
v posameznih krajih, so pove-
dali na ponedeljkovem sestan-
ku. V primeru, da referendum
o uvedbi samoprispevka uspe,
bo le-ta uveden v naslednjih
petih letih, največji del sred-
stev pa bodo namenili za iz-
gradnjo nove devetletne osnov-
ne šole v Debru, doma ostare-
hh, in posodobitvi podružnič-
nih šol po krajih, je povedal
Peter Hrastelj.
Glede na to, da bo denar,
zbran s samoprispevkom,
namenjen nujnim naložbam
v občini in po krajevnih
skupnostih, ki ga občina sa-
ma ne more zagotoviti, so se
v večini svetov krajevnih
skupnosti z uvedbo samo-
prispevka strinjali, večina pa
jih je izrazila pomisleke v
zvezi z uspehom referendu-
ma.
Proti referendumu so bili le
v KS Vrh nad Laškim in v
Rimskih Toplicah, kjer bi se,
kot je povedal predsednik kra-
jevne skupnosti Drago Zupan,
z razpisom referenduma stri-
njali v primeru, da bi bil ves
denar, zbran na ta način, na-
menjen razvoju Rimskih To-
plic in pa, če lokacija doma
starejših občanov, ki so ga naj-
prej nameravali graditi v Rim-
skih Toplicah, ne bi bila spre-
menjena; po novem naj bi bil
ta v obstoječih objektih Zdra-
vilišča Laško v Debru. »To po-
meni, da bi v Rimskih Topli-
cah spet ostali brez vsega,« je
povedal Zupan, ki pa se pone-
deljkovega sestanka ni udele-
žil. Pomisleke pa je navedel
tudi kot razlog, da programa,
v katerem bi krajanom in ob-
čini predstavili, kam bi bilo
potrebno vložiti s samopris-
pevkom zbrana sredstva, v
svetu krajevne skupnosti
sploh niso pripravili.
Da bi nastale nesporazume s
sveti krajevnih skupnosti, ki so
se izrekli proti uvedbi referen-
duma, odpravili, se bo vodstvo
občine Laško v kratkem še en-
krat sestalo s predstavniki kra-
jevne skupnosti Vrh in Rimske
Toplice, so sklenili na pone-
deljkovem sestanku.
l:f^ ..»..s N.-M. SEDLAR
ANKETA
Dovolj je bilo obljub
Koga bi izbrali za pred-
sednika države, razen Mi-
lana Kučana, in zakaj,
smo povprašali naključne
sogovornike. Odgovori so
bili dokaj raznoliki, vsem
pa je bilo skupno nezado-
voljstvo s politiki in trenut-
nimi razmerami v državi.
Za bodočega predsednika
ni bilo slišati veliko novih
predlogov, novih imen.
Kakšen pa bi naj bil? Anke-
tiranci so bili enotni le v eni
stvari: moral bi biti mož
dejanj, saj imajo ljudje
praznih obljub že čez gla-
vo.
Aleksander Razpotnik,
42 let, direktor: »Menim, da
je Drnovšek edini, ki je pri-
meren za tako mesto. Njega
bi izbral, ker mi je kot člo-
vek preprosto všeč, to pa za-
radi njegove preprostosti in
skromnosti. Morda je pri
tem tudi nekaj l-okal patrio-
tizma, saj sem tudi sam iz
Trbovelj, vendar pa bi ga iz-
bral tudi ne glede na to. V
vseh pogledih je še najpri-
mernejši kandidat za sloven-
skega predsednika in prepri-
čan sem, da bi v primeru, da
bi ga ljudje izbrali, svojo
vlogo tudi dobro opravil.«
Jože Zorko, 40 let, orga-
nizator dela: »Izbral bi svo-
bodnega kandidata, takega,
ki ni iz političnih krogov, saj
jim ne zaupam. Polni so ob-
ljub, ko pa je treba pokazati
rezultate, jih nikjer ni. Za
Kučana ne bi volil v nobe-
nem primeru, saj izhaja še iz
časa komunistične mladine
in je vSe preveč obremenjen s
preteklostjo. V vsem tem ča-
su, odkar je predsednik, ni
naredil nič konstruktivnega,
sicer pa vsi vidimo, kje smo.
Prav zato bolj zaupam novim
ljudem z novimi idejami, vo-
ljo in predanostjo ljudem.«
Stane Jeršič, 39 let, pod-
jetnik: »Predsednik bi moral
biti najbogatejši Slovenec,
ki bi raje dajal kot obljub-
ljal. Mislim, da ni prav, da
predsednika izbira kdorkoli.
Predsednik je vedno tak, ka-
kršen je narod in obratno.
Gre za začaran krog, v kate-
■'rem je vse odvisno od ljudi
samih. Dobili bomo tisto,
kar zaslužimo. Če bomo iz-
brali slabo, je krivda popol-
noma na naši strani.«
Marija Založnik, 53 let,
gospodinja: »Kaj pa vem.
Sama bi izbrala Kučana, dt
gače pa človeka, ki bi m
lahko zagotovil boljšo p
hodnost, tako starim k
mladim. Poskrbeti bi moi
za nova delovna mesta, saj
dandanes vse več ljudi
cesti, in pa seveda boljše p
če. Pri tem seveda ne bi s®
pozabiti tudi na nas, upok
jence.«
Franc Seničar, 57let,uf
kojenec: »Po resnici pove'
no, še najbolj pošten se
zdi Marjan Podobnik. Ce
bili bolj realni, kot P
ljudska stranka, bi tudi J
imeli. Vsi veliko obljuW
jo, pa nič ne naredijo. Ve'
mer nas prinašajo ot'
Predsednik države bi
tudi kaj pokazati, ne
ljubljati. Priznih oM
imamo vsi čez glavo.
mora vedeti, kaj se dogaP
vrhu. Nihče doslej še ni!
kazal kakšnih večjih rez"'
tov, taki pa politiki ne n^"
jo in ne smejo biti. T"
lahko le človek, ki dela
le govori.«
Natalija Lipuš, 23 iej-
ristični tehnik: »Na^^^
me politika sploh ne zan'
vendar pa bi želela za P
sednika človeka, ki
dovolj zagrizen, da bi
šal naš gospodarski po'
in nam zagotovil lep^"'
hodnost.«	J
BOJANA
; Foto: G.
rsNOPiČ
REPORTAŽA
25
Grožnje, nasilje, ločitev...
Primer nasilniškega obnašanja, ki ga niti razveza niti policija in sodniki do zdaj niso preprečili
u^a se je poročila pred devetimi leti s Fra-
delavcem iz hrvaškega Zagorja. Z njim je
Skovala otroka. Prvi šok je doživela po poro-
ko je povila zdravo deklico, s katero mož ni bil
Moljefi' ker ni bila sin. Krivdo zaradi neizpol-
želje je naprtil svoji ženi. Imela sta slab
^^^^ v katerem se je nasilje iz leta v leto
Ljevalo. Ločila sta se lani, vendar Helena tudi
liakrat nima miru. Franjo ji grozi, pretepel jo je
vasi, požgal drvarnico...
^prijavlja vsako novo kaznivo dejanje na polici-
j^jer pravijo, da žal ne morejo posredovati drugače
p^rokviru svojih pooblastil. Pišejo kazenske ovad-
^ l-i pristanejo na sodišču. Heleno zanima pred-
^i^tole; mar se bodo res zganili šele takrat, ko bo
jj„od njiju mrtev?
Njun zakon
razpadel zaradi nasilja. »Moj mož mi niti
j[fat ni rekel, da me ima rad. Prva tri leta so bila
znosna, potem pa je postajal vedno bolj grob,«
ipoveduje dvaintridesetletna Helena B. iz Mozir-
^niati dveh otrok. »Drugič sem zanosila, ko sem
jilaiz bolnišnice in nisem imela kontracepcijske
fčite. Tistikrat me je posilil. Tako se nama je
(jil še sin. Moža ni bilo pet dni domov, pil je,
»srečen zaradi sinovega rojstva. V minulih letih
ni ukvarjal z nobenim od otrok. Na dopust
Smo nikoli šli, pač pa smo bili zelo pogosto na
Iskih pri njegovi materi v Zagorju, kjer je sezidal
jo. Želel je imeti nekaj svojega, še posebej pa je
lajal tja zato, ker je bil zelo navezan na svojo
mo. Po tragični materini smrti leta 1994 je šlo z
IDI hitro navzdol. Še več je pil, ob vsakem
^piru me je pretepel. Ko je znorel, je znorel do
Bca. Spomnim se dogodka, ko mu pijanemu
m pustila voziti avtomobila. Zbil me je na tla,
»lil po meni... Ob takih izpadih je imel navado
miti, da ga nihče ne more kaznovati, ker ie nor.
Najine prepire je hči veliko-
Jt slišala in videla. Ponoči,
:5eje vrnil domov s pijanče-
sem morala vstati, ga
iirati in mu pripraviti večer-
Če mu hrana ni bila všeč, jo
^ vrgel v kuhinjsko pomivalno
; "ito ali vame. Njegovi so-
*lniki niso verjeli, da je nasi-
1. dokler niso videli mojih
»odric. Pa še takrat so dejali,
»sem kriva sama, ker imam
■fdolg jezik.
Nhuje je bilo tistega dne,
'"je avgusta 1995, ko je po
■■orišču pred našo hišo tekal
l^nienoj s prižgano motorno
'§0 in me nato do krvi prete-
Po tem dogodku sem vlo-
tožbo za ločitev Grozil mi
me bo ubil, če se ločim,
'"tembra istega leta sva imela
^•■^vnavo na centru za social-
^delo. Tisto popoldne je ves
J^Pil in vpil, da mi bo odsekal
Vztrajala sem pri loči-
17. junija lani sva dobila
za razvezo. Naslednji
popival, popoldne odšel
in se vrnil domov
22. ure. Vzel je ključe od
J°niobila, rekoč: »S kole-
grem v Avstrijo po pišto-
da te ubijem.« Grožnje ni
pač pa se je vrnil čez
uro in zanetil požar na
^ ^fnici pred hišo. Drvarnica
l^l^^goreia, mene in oba otro-
jl^^Pa so gasilci reševali skozi
ijj Sam se je javil na polici-
kaj je naredil, oni
§a odpeljali na izstrezni-
ipj|,'Zjutraj so mi sporočili, da
p^^^ja domov. Očitno je storil
^^^ j® prišel, poma-
K '^^iti pogorišče in se ob
jjjj^^^m za obravnavo na so-
^aradi razveze se je bližal
in vedno bolj mi je grozil.
Ponavljal, da me bo ubil, hišo
pa razstrelil. Dan pred obrav-
navo so prišli ponj v službo
policisti in ga odpeljali v pri-
por. Dobili so nalog, da ga pred
ločitvijo priprejo. Naposled
sva se ločila in strinjal se je, da
oba otroka ostaneta pri meni.
V priporu je ostal od julija do
10. septembra lani, ko so ga
izpustili. Že konec istega me-
seca se je pričelo: moj avto je
bil naenkrat polil z motornim
odpadnim oljem; 9. novembra
sta bila avto in fasada polita z
lepilom in barvo; 20. novem-
bra so bile razbite šipe na mo-
jem avtomobilu; 14. maja letos
so bile na avtomobilu prereza-
ne vse gume; 16. maja, ko sem
otroka peljala k šmarnicam,
me je bivši mož sredi vasi pre-
tepel, vrgel me je na tla in
zbrcal; 17. maja zjutraj'SO bile
gume na avtomobilu spet pre-
rezane; junija so bila garažna
vrata naše hiše polta z vnetljivo
tekočino in vneli sta se dve
vreči žagovine ter fasada na
hiši; prejšnji mesec, 28. avgu-
sta, sem imela na avtomobilu
spet prerezane vse gume in
razbita stekla. Franja ni nihče
zalotil, ko bi se znašal nad
avtomobilom ali hišo in polici-
ja teh dejajij ni raziskala, ven-
dar z razlogom sumim,'da je
vse to storil on. Prav z nikomer
drugim namreč nisem sprta.
Ne vidim nobene rešitve. Po-
licija ni ukrepala. Kdo sploh
me lahko zaščiti?«
Delo policije
je, da varuje življenja ljudi in
njihovo premoženje. »Ta pri-
mer že dve leti spremljamo z
veliko resnostjo, saj imamo za
to tehtne razloge,« poudarja
Olga Fajmut, komandirka Poli-
cijske postaje Mozirje. »Oško-
dovanka ocenjuje, da za njeno
varstvo nismo naredili dovolj
in ta ocena je z njenega vidika
razumljiva. Vendar moram
poudariti naslednje: storili
smo vse, kar je bilo v naši
moči. Nudili smo ji varstvo, ki
je v okviru naših pooblastil
možno. Za vsa dejanja, ki so
bila usmerjena proti njej in so
vsebovala elemente nasilja.
smo napisali kazenske ovadbe.
Ona lahko poda predlog za
kazenski pregon, nakar pripra-
vimo dokumentacijo, napiše-
mo kazensko ovadbo in jo od-
stopimo naprej v reševanje. S
tem je zadeva za nas zaključe-
na. Pomoč, ki smo jo lahko
nudili, ni takšna, kakršno bi
ona želela. Ni namreč izvedlji-
vo, da bi njeno hišo varoval
policist. Naša naloga je varova-
nje vseh ljudi in njihovega pre-
moženje, za kar nas plačuje
država. Vendar vsakega posa-
meznika posebej ne moremo
varovati. Izjema so najvišji
predstavniki države, ki so z
vladno uredbo določeni kot
varovane osebe. Sicer pa si
mora tisti, ki želi osebno zašči-
to, preskrbeti pomoč v privat-
nih agencijah za varovanje.«
Takšnega varovanja pa si Hele-
na B., brezposelna gostinska
delavka, ne more privoščiti.
Na policijski postaji poudar-
jajo, da lahko'posredujejo šele
takrat, ko je kaznivo dejanje že
storjeno. V primeru Helene B.
so ukrepali tudi preventivno,
in sicer v času, ko se je njen
nekdanji mož vrnil iz pripora.
Pri svojem rednem patruljira-
nju so v nočnem času poostrili
nadzor v okolici njene hiše.
Franja B. na delu niso ujeli. Z
zbiranjem obvestil so tudi ugo-
tovili, da njeni sosedje, čeprav
opažajo nenavadno dogajanje
v družini, v preiskavo ne želijo
biti vpleteni. Želijo imeti mir
in pravijo, da na sodišču ne
bodo pričali.
Helena B. je lani potrebova-
la policijsko intervencijo naj-
manj osemkrat. Mozirski po-
licisti so tako napisali tri ka-
zenske ovadbe zaradi ogroža-
nja varnosti, dve kazenski
ovadbi zaradi poškodovanje
tuje stvari, eno kazensko
ovadbo zaradi požiga in še dva
predloga po zakonu o javnem
redu in miru zaradi ogrožanja
v zasebnem prostoru. »Po
uradni dolžnosti je možen
pregon edino zaradi požiga,
za vsa ostala omenjena kazni-
va dejanja pa smo lahko poda-
li ovadbo na predlog oškodo-
vanke,« pojasnjuje Fajmuto-
va. Letos so policisti prejeli še
sedem prijav oškodovanke.
Dokazov ni, kdo je storilec, na
podlagi izjav oškodovanke pa
teh kaznivih dejanj sumijo
njenega nekdanjega moža Fra-
nja B. V tej zvezi so napisali
eno kazensko ovadbo zaradi
ogrožanja varnosti ter tri ka-
zenske ovadbe zaradi poško-
dovanja tuje stvari.
Sodni mlini
meljejo počasi. Enaintridest-
letnega Franja B., delavca z
nedokončano osnovno šolo, so
oktobra lani na velenjskem
okrajnem sodišču obsodili na
šest mesecev zapora s preizku-
sno dobo treh let. Sodili so mu
zaradi ogrožanja varnosti in
požiga. Po mnenju sodnega iz-
vedenca psihiatrične stroke naj
bi oboje zakrivil v stanju bis-
tveno zmanjšane prištevnosti.
.Obtoženi je bil tedaj v priporu
dva meseca in pol.
»Letos smo dobili še dva ob-
tožna predloga, enega zaradi
kaznivega dejanja lahke tele-
sne poškodbe, drugega zaradi
kaznivega dejanja poškodova-
nja tuje stvari in ogrožanja var-
nosti,« pojasnjuje Darko Re-
penšek, sodnik z okrajnega so-
dišča v Velenju. Sodna obrav-
nava naj bi bila zelo kmalu. Če
ga bodo spoznali za krivega,
bodo šestmesečno zaporno ka-
zen prišteli k novi kazni.
Sodba zaradi požiga je posta-
la pravnomočna s 1. januarjem
1997. Ker je dobil pogojno ka-
zen, v času od pravnomočnosti
sodbe naprej ne bi smel storiti
kaznivega dejanja. Če bi ga so-
dišče vnovič obsodilo, bi moral
v zapor zaradi stare in nove
kazni obenem. Od pravnomoč-
nosti sodbe je Franjo B. osum-
ljen, da je prekršil zakon več
kot enkrat. Med drugim naj bi
Heleni B. prizadejal lahke tele-
sne poškodbe in že zaradi suma
za to dejanje bi ga lahko priprli.
Sodišče njegovih kaznivih
dejanj, četudi bi bila vsa us-
merjena proti njegovi nekdanji
ženi, kot celoto in del enega
samega življenjskega dogaja-
nja kajpada ne more obravna-
vati. Podobna kratkovidnost se
dogaja tudi vsem, ki zaradi
dreves ne vidijo več gozda.
KSENIJA LEKIČ
Zlatoporočencd Nemivšek iz Pongraca
v poročni dvorani v Žalcu sta pred
matičarjem Miranom Krajškom izre-
kla zlati »da« 74-letni Mihael in njego-
va leto dni starejša žena Marija Nemiv-
šek iz Pongraca pri Grižah, potem pa
sta svojo 50 let trajajočo zakonsko
zvezo potrdila še v griški župnijski
cerkvi pred župnikom Jožetom Pla-
ninškom. Z njima so bili poleg njunih
dveh otrok in njunih družin še drugi
sorodniki in prijatelji.
Mihael se je rodil v Marija Reki kot
kmečki sin v družini desetih otrok. Po
končani' osnovni šoli se je zaposlil v
rudniku Zabukovica, pozneje pa v velenj-
skem rudniku, kjer je delal vse do upoko-
jitve leta 1976. Marija se je rodila v
Bazantovi družini v Pongracu, prav tako
kmečkim staršem. Po končanem osnov-
nem šolanju je ostala doma na kmetiji.
Že leta 1941 je bila izseljena v Slavonsko
Požego, od koder se je vrnila leta 1945.
Začetna zaljubljenost je kaj hitro pre-
rasla v zrelo zvezo in Mihael se je priženil
na Marijino kmetijo. V zakonu so se jima
rodili trije otroci, žal je eden izmed njih
umrl. Marija je ob zaposlenem možu
prevzela nase vsa kmečka opravila, gos-
podinjstvo in skrb za otroke ter moža.
Kljub obilici dela sta zakonca znala ohra-
niti dobro voljo, tako da jesen življenja
uživata v miru in sreči in rada vidita.
kadar ju obiščejo otroka in štirje vnuki.
Kljub letom sta še čila in zdrava in želja
vseh je, da bi takšna še dolgo ostala.
T. TAVČAR
Na zdravje za zlatoporočenca Nemivšek.
26
MALI OGUSI - INFORMACIJE
SNOPIČ
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGUSI - INFORMACIJE
SNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
29
30
INFORMACIJE
SNOPIČ
KRONIKA
31
focne
cvetke
6,
je 19. septembra
^'idne prijavila Zorana
"J. ji je težil pred njenimi
Možakar se je usedel na
" r in zvonil s tako vne-
da bi ga Milka nestrp-
Uala.
^pgtek zvečer je bila po-
intervencija na Ope-
^jjl^i. Tam je prišlo do
■jjra me^ Boštjanom K. in
Lm P- Ko je prepir pre-
J v prerivanje, je Dejan
Lil za plinsko pištolo in
Ltnika prestrašil z grož-
da ga bo pospravil. Pred
Lom policistov je Dejan
jiolo skril pod kontejner
, bloku.
policisti so šli v soboto
^er intervenirat pred bi-
,Vrček. Tam so težili Bo-
1 st. in Ivan B. z Ljubečne,
p. iz Začreta in Milan
sTeharij. Frajerje so se
jlitako, da so se izživljali
jmimoidočimi, tudi tako,
iojih tepli.
f četrtek so Jože A., Mi-
;in Štefan F. ter Simon P
fj Centrom Interšpar nad-
jvali Alenko O. Svoj šou
plenili tako, da so se lotili
Alenkinega avtomobila in
ijem zvili brisalce za ste-
Zlata O. je 21. septembra
ioldne prijavila, da jo je
too napadel direktor fir-
Lipa Horizont. Do prepira
ii gospodom direktorjem
nekaterimi ženskami je
so ob izplačilu denarja za
avljeno delo na obrtnem
m.
V	nedeljo okrog štirih zju-
ije bilo napeto pri resta-
tiji Hudinja na Ulici fran-
»vskih žrtev. Adin K. je
grajal pred lokalom in v
Wlem stanju razbil ste-
ina vhodnih vratih.
V	nedeljo zvečer je bila
frebna policijska interven-
ina Drapšinovi 9. Tam je
I"'red'in mir kršil Milan
ki je razbijal po vratih
^tjana G. in mu grozil. Hra-
Milan je s kraja kravala
hmi.	M. A.
minikrimiči
Pobral
izkupiček
v Hmezad banki v prodaj-
nem centru Lena v Levcu se je
16. septembra popoldne na-
hajal tudi nekdo, ki je na
pultu zagledal kupček denar-
ja, segel po njem in ga ukra-
del. Dnevni izkupiček ene iz-
med blagajn je znašal 78 tisoč
tolarjev.
Hrvat Z
revolverjem
v sredo, 17. septembra do-
poldne, so policisti na mej-
nem prehodu Imerio ustavili
Stanka K. (27), državljana Hr-
vaške, ko je z avtomobilom
vstopal v našo državo. Pri
pregledu vozila so policisti
našli neprijavljen malokali-
berski revolver in 7 nabojev.
Sodnik za prekrške je storilca
primerno oglobil in odredil
zaseg orožja in streliva.
Vlomilec na
vrafih
v noči na 18. september je
neznani storilec vlomil v
skladišče podjetja Door to
Door na Bežigrajski ulici v
Celju. Ukradel je 132 pake-
tov, v katerih so bili spravlje-
ni različni tekstilni materiali
in drugi predmeti. Gmotna
škoda znaša približno 3 mili-
jone tolarjev.
v klet po kolesi
V času od srede popoldne
do četrtkovega večera je nek-
do vlomil v kletne prostore v
stanovanjskem bloku na Mil-
činskega ulici v Celju. Stori-
lec je iz kleti Radiše K. odpe-
ljal rjavo moško kolo znam-
ke Rog Senior in gorsko kolo
zeleno-rdeče barve. Lastnik
je oškodovan za okoli 50 ti-
soč tolarjev.
Iz zapuščene hiše
v času od 13. do 18. sep-
tembra je neznani storilec
vlomil v zapuščeno stano-
vanjsko hišo Antonije U. v
kraju Lastnič pri Podčetrtku.
Iz notranjosti je ukradel elek-
trični kabel-podaljšek, škarje
za delo v vinogradu, kuhinj-
ski nož, razpelo in dve sten-
ski sliki z nabožnima motivo-
ma. Skupna vrednost ukrade-
nega znaša okoli 100 tisoč
tolarjev.
Z delovnega
stroja
v četrtek ali petek se je
neznani storilec lotil delov-
nega stroja, ki je stal na gozd-
ni cesti v kraju Planina. S
stroja je ukradel dve vlečni
jekleni vrvi, 8 verig, 8 drsni-
kov za vleko lesa ter glušnike.
Z dejanjem je Gozdno gospo-
darstvo iz Nazarij oškodoval
za okoli 80 tisoč tolarjev.
Tatvini na
MOS
v petek, 19. septembra do-
poldne, je neznani storilec
segel na razstavni pult podjet-
ja Birobita na Mednarodnem
obrtnem sejmu v Celju in
ukradel prenosni računalnik
znamke Note Versa. Lastnika
Hamdijo 1. iz Celja je oškodo-
val za 400 tisoč tolarjev.
V petkovih popoldanskih
urah je z razstavnega prostora
podjetja Mobitel d.d. PE Ce-
lje izginil mobitel znamke
Motorola. Tatica je bila men-
da ženska, omenjeno podjet-
je pa je oškodovano za okoli
205 tisoč tolarjev.
Mitja kradel
Robertu
Minuli petek popoldne je
25-letni Mitja W. iz Celja vlo-
mil v stanovanje Roberta T.
na Okopih v Celju. Ukradel je
moško zimsko bundo, dva su-
šilca za lase, škatlo z orod-
jem, električni likalnik in po-
tovalno torbo, v kateri je ne-
sel vse, kar je nakradel. Smo-
la pa je bila ta, da so ga kar
hitro prijeli policisti ki so mu
ukradene predmete zasegli
ter jih vrnili lastniku.
Okradel
zadrugo
v noči na 20. september je
neznani storilec vlomil v
skladiščne prostore trgovine
Šaleška kmetijska zadruga v
Šmartnem ob Paki. Tam se je
oskrbel z različnim orodjem
in priborom ter ključavnica-
mi. Omenjeno zadrugo je oš-
kodoval za okoli 125 tisoč
tolarjev.
VlomvSaloon
v noči na 20. september je
bilo vlomljeno v gostinski lo-
kal Saloon na Konovski cesti
v Velenju. Storilec je ukradel
nekaj prehrambenih proizvo-
dov in žganih pijač ter večjo
količino cigaret in zgoščenk.
Odnesel je tudi računalnik in
nekaj menjalnega denarja.
Lastnika Bojana S. je oškodo-
val za okoli 800 tisoč tolar-
jev.
Roparja
v nedeljo, 21. septembra
zvečer, sta dve mlajša storil-
ca, fant in dekle, dohitela 70-
letnega Karla P. iz Planine pri
Sevnici, ki je šel peš po pod-
hodu med železniško in avto-
busno postajo v Celju. Fant ga
je od zadaj zgrabil za roke, da
se ni mogel braniti, dekle pa
mu je seglo v hlačni žep in mu
vzelo denarnico z 10 tisoč
tolarji gotovine. Storilca sta
po dejanju pobegnila nezna-
no kam.
Prosta pot
Minulo nedeljo dopoldne
je neznani storilec vstopil
skozi nezaklenjena vrata v
notranjost stanovanjske hiše
Rajka M. v Bezini. Ker se je
po hiši lahko neovirano gi-
bal, si je posamezne prostore
dobro ogledal in jih preiskal.
V eni od sob je našel in pobral
zajetno kuverto z bankovci.
Lastnika je oškodoval za 450
tisoč tolarjev.
Avtovlomi
v noči na 17. september je
neznani storilec vlomil v
osebni avtomobil znamke
VW Golf, parkiran na območ-
ju zdravilišča na Dobrni.
Ukradel je avtoradio kaseto-
fon znamke Blaupunkt in
lastnico Nado D. oškodoval
za okoli 45 tisoč tolarjev.
V noči na 20. september je
bilo vlomljeno v osebni avto-
mobil znamke Zastava jugo,
ki je bil parkiran na Popovi-
čevi ulici v Celju. Iz vozila je
ukradel zadnjo polico z zvoč-
nikoma in ojačevalcem. Last-
nika Roberta H. iz Celja je
oškodoval za okoli 45 tisoč
tolarjev.
Vlomil V
kontejner
v dneh od petka do pone-
deljka, 22. septembra, je nek-
do vlomil v kontejner firme
Pulko, postavljen na Dečkovi
cesti v Celju. Storilec je ukra-
del vibracijski vrtalni stroj,
kotni brusilnik, baterijski vr-
talni stroj, ventilator, elek-
trične podaljške in večje šte-
vilo različnih vijakov. Lastni-
ka je oškodoval za okoli 300
tisoč tolarjev.
Tatica z
otrokom
v ponedeljek, 22. septembra
popoldne, je neznana ženska,
domnevno Romkinja (črnih
las, zadaj povezanih v čop in v
temnih oblačilih), ki je imela
ob sebi majhnega otroka, v
Verpetah pri Frankolovem iz-
koristila odsotnost Erike P. Iz
njene odklenjene stanovanjske
hiše je ukradla 47 tisoč tolarjev
prihrankov.	M.A.
gorelo je
Pdelu 33 gasilcev
^ torek, 16. septembra
14. ure, je prišlo do
na gospodarskem
"'opju Anice B. v Gotov-
ih.
Jpožaru, ki je zajel celotno
"Istrešje objekta, je zgorelo
30 samonakladalnih
^olic sena, puhalnik in
f^niatike za traktorsko pri-
Pri gašenju je sodelo-
gasilcev iz Gotovelj,
Šempetra, Drešinje va-
^^ Griž. V požaru, ki ga je
^^^fočil samovžig sena, je
,, za okoh 4 milijone
^^lev gmotne škode.
Kozolec V ognju
16. februarja po-
ff(.v Vojniku pričel go-
I y "kozolec, last Franca R.
L ® kaže, da je pod lesen
na Poti na Dobrotin
[oJ podtaknil ogenj. Poleg
W 1	^^ ^ požaru
tudi traktorska pri-
kolica, kmečki voz in razno
delovno orodje. Lastnik je oš-
kodovan za okoli 1 milijon
500 tisoč tolarjev, pri gašenju
požara pa so sodelovali gasil-
ci iz Vojnika, Nove Cerkve,
Šmartnega v-Rožni dolini ter
gasilci celjske poklicne bri-
gade.
Pozabljiva
gospodinja
Gospodinja Matilda z Žič-
ke ceste v Slovenskih Konji-
cah je 18. septembra dopold-
ne postavila na štedilnik po-
nev z oljem in odšla na nji-
vo.
Zaradi previsoke tempera-
ture in pregretja olja se je le-to
vnelo in zagorelo, ogenj pa se
je razširil na kuhinjsko napo
in ostale elemente ob njej. Na
srečo je požar še pravočasno
opazil -zet Edvard, ki je ogenj
sam pogasil. Gmotna škoda,
ki je nastala, znaša okoli 200
tisoč tolarjev.	M.A.
Zasilni pristanek letala
Dva pilota Aero kluba iz Bele Krajine sta 17. septembra
popoldne vzletela z ultra lahkim letalom z letališča Leveč.
Na višini 1300 metrov in okoli 7 kilometrov stran od letališča
jima je nenadoma odpovedal motor, zato sta prosto jadrala
proti letališču. Okoli 1500 metrov od letališča sta morala
zasilno pristati na travniku v bližini reke Savinje. Pilota sta jo
odnesla brez poškodb, na letalu pa je škode za okoli 110 tisoč
tolarjev.	M. A.
Zoglenelo truplo v avtu
Milan L. iz Cerovca je minulo nedeljo dopoldne obvestil
policiste, da je naletel na osebni avtomobil znamke Lada
Samara, v katerem je zagledal truplo.
Ladino vozilo je stalo na makadamski cesti bhzu neke
stanovanjske hiše, pohcisti in kriminalisti pa so pri ogledu
kraja in z zbiranjem obvestil ugotovili, da gre za 46-letnega
Edvarda L. iz Cerovca, ki je v noči na nedeljo zgorel v požaru.
Sumijo, da je pokojni v vozilu zaspal s prižgano cigareto v
roki, ,	M.A.
Kupčiji s ponarejenimi
bankovci
Velenjčana, F.H. (19) in M.S. (22), sta si junija letos priskrbela 8
ponarejenih bankovcev po 100 nemških mark. S petimi bankovci
sta od Seada S. iz Ribnice kupila motorno kolo, 1 bankovec pa sta
zapravila za nakup kolesa z motorjem, ki ga je prodajal Matej K. iz
Velenja. Ker sta do vozil prišla s ponarejenimi markami, bosta
mladeniča ustrezno kazensko odgovarjala.	M.A.
Pričeli Z obnovo cest
Med gradnjo avto ceste Arja vas - Vransko so bile poško-
dovane številne asfaltirane lokalne ceste, saj so po njih dan
na dan vozili težki tovornjaki.
Dars je za popravilo nastale škode prispeval 200 milijonov
tolarjev, popravila pa opravljata Cestno podjetje Celje in
Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest, enota Latkova vas. Tako
so že preplastili cesto od Gomilskega do magistralne ceste Celje
- Ljubljana, opravljajo pa tudi manjša popravila na cesti
Šempeter - Polzela.	T. TAVČAR
Delavci podjetja za vzdrževanje in varstvo cest iz Latkove
vasi pri dela v naselju Breg pri Polzeli.
ZŠAM Zreče v novih prostorih
Zreško združenje šoferjev in avtomehanikov, ki zdru-
žuje skoraj dvesto članov, je v soboto dopoldan odprlo
svoje društvene prostore v zgradbi nekdanje zreške želez-
niške postaje, na Kovaški ulici 31.
Lastnik objekta, zreški Unior, je združenju prostore brez-
plačno odstopil za obdobje petih let, obnovili in opremili pa
so jih člani združenja povečini sami. V prijetno urejenih
sobicah so zreški šoferji in drugi člani tega združenja tako
končno pridobili prostor za delovne in družabne sestanke ter
za izvedbo pestrega izobraževalnega programa.	O.Č.
32
KRONIKA
Štirikratni umor
pred vrati sodišča
Obtožnica, ki Kristjana Kamenika bremeni (tudi) umora, storjenega na grozovit način, je pravnomočna - Sojenje naj bi
se pričelo koncem leta
Obtožnica, ki jo je 15, julija letos vložil okrožni državni
tožilec Milan Birsa, je postala pravnomočna šele prejšnji
teden. Nanjo se je namreč pritožil še vedno edini obtoženec
štirikratnega umora, ki se je zgodil 4. marca letos v vasi
Tekačevo pri Rogaški Slatini, 25-letni Kristijan Kamenik iz
Slovenskih Konjic. Po tem ko je pritožbo Kamenikove
obrambe obravnaval tričlanski senat okrožnega sodišča v
Celju, je le-ta postala 17. septembra tudi pravnomočna.
Obtožnica razkriva nove okoliščine in nekatere podrobno-
sti, ki človeku vzamejo sapo. Zločin je bil storjen na izredno
krut, grozovit način.
Kristjan Kamenik, ki je v pri-
poru od 29. aprila dalje, vztraja
pri trditvi, da z zločinom v Teka-
čevem nima nič in da je nedol-
žen. V preiskavi si je izbral takti-
ko molka in čakal na obtožnico
oziroma njene navedbe. Izbral si
je dva odvetnika-zagovornika:
eden je strokovnjak za krimina-
listično tehniko, drugi je slovito
slovensko odvetniško ime - Dra-
go Demšar.
In Kristjan Kamenik zares
potrebuje najodličnejšo
obrambo, če hoče dokazati,
da je res nedolžen, kot trdi.
Obtožnica ga namreč bremeni
štirih kvalificiranih umorov,
med drugim umora, storjene-
ga na grozovit način in umora
iz koristoljubja. Heleno in
Viktorijo Krušlin naj bi po
navedbah tožilca ubil zato,
ker sta bili priči zločina, Šte-
fana Poharca pa naj bi, predno
je izdahnil, maltretiral in mu-
čil. Poharc je bil dvakrat us-
treljen, najprej v hiši v predel
stegna, nato pa zunaj hiše pri
gospodarskem poslopju še v
glavo. Storilec ga je dlje časa
maltretiral, vklejijenega v ve-
rige, dokler mu ni pokazal,
kje ima spravljen denar in zla-
to. Sicer pa nad vso zadevo še
vedno visi z materialnimi do-
kazi podkrepljena trditev
preiskovalcev, da storilec zlo-
čina ni bil en sam, ampak vsaj
dve osebi. Torej je najmanj en
zločinec še vedno na prosto-
sti.
Obtoženi Kamenik se za
zdaj brani z molkom, obtožba
zločina v Tekačevem pa teme-
lji pretežno na materialnih
dokazih (sledi, odtisi, obduk-
cija, mnenja izvedencev sod-
nomedicinske in balistične
stroke ipd.). Kristjan Kame-
nik ima zase odličen alibi,
njegova zagovornika bosta
morala številne materialne
dokaze, navedene v osem stra-
ni dolgi obtožnici, ovreči in
dokazati nedolžnost svojega
varovanca, če bo ta tudi na
sodišču vztrajal pri trditvi, da
je nedolžen, da ni nikoli v
življenju prestopil praga Po-
harčeve domačije. Po prvot-
nih izsledkih preiskave naj bi
se bil zločin zgodil v poznih
večernih urah, po navedbah in
dokazilih iz obtožnice pa je
bil čas zločina pozno popold-
ne. Se bo s tem kaj zamajal
Kamenikov alibi ali pa bo ne-
mara postal še bolj trden?
Počakati bo treba na soje-
nje, vse kar je izven tega dela,
so lahko zgolj domneve, špe-
kulacije, ugibanja javnosti in
laikov. Kot so laična tudi ugi-
banja, ali bi bil Kristjan Kame-
nik sploh sposoben storiti ta-
ko strahoten zločin? Na eni
strani so tisti, ki to možnost
odločno zanikajo in si ga ne
predstavljajo kot krvoločnega
ubijalca, na drugi strani so
nekatera dejstva, ki govorijo,
da je bil Kamenik doslej vple-
ten tudi v kazniva dejanja z
elementi nasilja in da je bil v
nenehnih konfliktih s polici-
jo. Seveda pa to še zdaleč ni
dovolj za izgradnjo podobe o
morilcu. Bi več o obtožencu
lahko povedala strokovna
analiza njegovega notranjega
sveta? V ta svet pa Kristjan
Kamenik ne dovoli nii |
vstopiti. Za zdaj (še)
Vsekakor bo to sodu' 1
ces, ki se bo močno 2g'j|
zgodovino kriminalistjuJ
sodne prakse na Sloven,
Sojenje naj bi se predv?
pričelo v novembru, po J
niči tožilstva pa Kristjan
meniku grozi najstrožjj
zen, dvajset let zapora, i
si je mogoče predstavlja,j^j
izid procesa, ko bi j^i
obtoženemu ne moglo h'
zati zločina ali bi ga celo"
stilo krivde. Zaenkrat 2
takšen izid v glavi oba oi
ženčeva zagovornika inv^j
vprašanje je, kaj vse i J
rokah, da sta lahko preprjj.
v nedolžnost svojega varo^
ca. Na sojenju se bodopojj
le tudi številne priče, ^
obtožba jih je za zdaj prg,
gala okoli trideset. S stt
obrambe, delno pa tudi obi,
be, je na sojenju mogofep
čakovati nekatere procedm
ne zaplete, s tem pa bi
proces lahko potegnil tudi
naslednje tisočletje. In kdo
predsedoval petčlanska
sodnemu senatu? Najverjeti
je bo to ženska.
Obtoženi Kristjan Kaniei
je medtem postal oče. Hčeij
so mu prinesli pokazat v;
por.
c:::::!-. marjela agr
prometne nezgode
Nesreča V križišču
v križišču Kersnikove in
Oblakove ulice v Celju se je v
torek, 16. septembra dopold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
je ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe. Gmotna škoda
znaša okoli 300 tisoč tolarjev.
Marija V. (64) iz Celja je
vozila osebni avtomobil po Ker-
snikovi ulici iz smeri Dečkove
ceste. V križišču z Oblakovo
ulico je zavijala v levo, takrat pa
je iz nasprotne smeri pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
23-letni Tomislav C. iz Celja.
Med voziloma je prišlo do trče-
nja, v katerem se je voznik
Tomislav C. hudo telesno poš-
kodoval.
Dvojno Ircen je
Na mestni ulici Ob Kopriv-
nici v Celju se je v sredo, 17.
septembra dopoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bil en
udeleženec huje ranjen,
gmotna škoda pa znaša prib-
ližno 370 tisoč tolarjev.
RifatM. (23), državljan Alba-
nije, je vozil osebni avtomobil
iz smeri Ceste v Lokrovec proti
Cesti na Ostrožno. Blizu križiš-
ča s Cvetlično ulico je na ozkem
delu ceste trčil v tam parkiran
osebni avtomobil, po trčenju pa
ga je zaneslo v levo, kjer je
vozilo trčilo še v vozilo 44-
letnega Vladimira Z. iz Celja, ki
je pripeljalo iz nasprotne sme-
ri. V nesreči je hude telesne
poškodbe utrpel voznik Vladi-
mir Z.
Padel Z mopedom
Na Partizanski cesti v Ro-
gaški Slatini se je v sredo, 17.
septembra zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je bil huje
ranjen voznik kolesa z motor-
jem.
Mihael T. (21) iz Žibernika je
vozil kolo z motorjem iz smeri
magistralne ceste proti Zdravi-
liškemu trgu. Ko je po strmem
klancu navzdol pripeljal v oster
desni pregledni ovinek, je izgu-
bil oblast nad vozilom in padel
po cestišču ter utrpel hude tele-
sne poškodbe.
Prezgodaj na novo
cesto
Na delovišču avtoceste v
Šempetru se je v sredo, 17.
septembra popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri se je hudo
telesno poškodoval voznik
osebnega avtomobila.
Ivan S. (25) iz Griž je vozil
osebni avtomobil po gradbišču
nove avtoceste Arja vas-Vran-
sko, ki je bila takrat še zaprta za
ves promet. Ko je pripeljal v
Šempeter, je zapeljal na uvoz za
avtocesto, na katerem je bila
prečno postavljena ležeča be-
tonska zapora. Voznik se je z
'vozilom silovito zaletel vanjo
in se hudo telesno poškodoval.
Prehiteval kolono
Na Ljubljanski cesti v Celju
se je v četrtek, 18. septembra
zvečer, pripetila nezgoda, v
kateri se je hudo telesno poš-
kodoval voznik motornega
kolesa. Gmotna škoda na vo-
ziHh znaša okoli 600 tisoč
tolarjev.
Robert L. (30) iz Celja je
vozil motorno kolo iz smeri
Čopove ulice proti Gregorči-
čevi ulici. Med vožnjo je dohi-
tel kolono vozil in jih pričel
prehitevati, ko je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila, 24-letni Du-
šan R. iz Ljubije. Med vozilo-
ma je prišlo do trčenja in ne-
sreče s hudimi telesnimi poš-
kodbami.
V nepreglednem
ovinku
Na lokalni cesti v kraju
Dobrič se je v petek, 19. sep-
tembra popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri se je ena
oseba hudo telesno poško-
dovala.
Ferdinand K. (52) iz Dobriča
je vozil kmetijski traktor s pri-
klopnim vozilom iz smeri Pod-
vina proti Andražu. Zunaj nase-
lja Dobrič je v desnem nepre-
glednem ovinku zavijal levo na
dovozno cesto, in to v času, ko
se je iz smeri Andraža pripeljal
voznik motornega kolesa, 16-
letni Niko M. iz Dobriča. V
trčenju, ki je sledilo, je mladi
motorist utrpel hude telesne
poškodbe.
Trčil V drevo
Na lokalni cesti zunaj nase-
lja Spodnje Negonje se je v
nedeljo, 21. septembra zjutraj,
pripetila nezgoda, v kateri so
se poškodovali štirje udele-
ženci.
Robi C. (20) iz Kristan Vrha je
vozil osebni avtomobil iz smeri
magistralne ceste proti središču
Rogaške Slatine. Zunaj naselja
Spodnje Negonje je v ostrem
nepreglednem ovinku zapeljal
desno z vozišča in trčil v drevo.
Po trčenju se je vozilo prevrnilo
na levo bok. V nesreči sta se
hudo telesno poškodovala voz-
nik Robi C. in sopotnik, 17-
letni Mitja K. iz Hanjskega, laž-
je telesne poškodbe pa sta utr-
pela sopotnika Rozalija Š. (19)
iz Čače vasi in Emilijan S. (25)
iz Malih Roden.
V jarek in nazaj na
cesto
Na Ulici mesta Greven-
broich v naselju Celje se je v
soboto, 20. septembra popold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
je ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe, na vozilu pa je
škode za okoli 400 tisoč tolar-
jev.
Aleksander J. (27) iz Celja
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Dobrove proti Dečkovi
cesti. V levem preglednem
ovinku je vozilo zaneslo de-
sno z vozišča v obcestni jarek,
tam pa je trčilo v brežino. Po
trčenju je vozilo odbilo nazaj
na vozišče, kjer se je prevrnilo
na desni bok. Voznik se je v
nesreči hudo telesno poško-
doval.
Mopedistvavto
Na lokalni cesti v naselju
Velike Rodne se je v soboto,
20. septembra popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri se je
ena oseba huje telesno poško-
dovala, gmotna škoda pa
znaša okoli 200 tisoč tolarjev.
Edvard P. (49) iz Slovenske
Bistrice je vozil kolo z motor-
jem z dvorišča stanovanjske hi-
še in zavijal levo proti lokalni
cesti oziroma Brestovcu. Takrat
se je iz smeri Brestovca pripe-
ljal voznik osebnega avtomobi-
la, 29-letni Zdravko M. iz Ro-
gaške Slatine, ki trčenja ni mo-
gel preprečiti. V nesreči je Ed-
vard P. utrpel hude telesne poš-
kodbe.
Trčil V priklopnik
Na avtomobilski cesti zunaj
naselja Tepanje se je v soboto,
20. septembra zvečer, pripeti-
la nezgoda, v kateri sta bili
ranjeni dve osebi. Gmotna
škoda, ki je nastala, znaša
okoli 350 tisoč tolarjev.
Matjaž K. (25) iz Celja je,
vozil osebni avtomobil iz dra-
meljske smeri proti Slovenski
Bistrici. Ko je pripeljal do
cestninske postaje Tepanje, je
dohitel kolono vozil in trčil v
priklopno vozilo 41-letnega
Laszla K., državljana Madžar-
ske. V nesreči sta se poškodo-
vali sopotnici v osebnem vozi-
lu: 20-letna Vesna N. iz Goto-
velj huje, 17-letna Petra K. iz
Celja pa lažje.
M.A.
Smrtna nesreča
med lickanjem
Ličkanje koruze se je
petek zvečer za 70-letnq
Viktorja P. iz Planine pi
Sevnici tragično končalj
Koruzo je ličkal z ličk;
nikom, stal pa je med tra
torjem in strojem za ličk
nje. Traktor in stroj štabi
povezana s kardansko gr«
jo, ta pa je nenadoma zgn
bila Viktorjev delovni plaš
in ga pričela vleči k sel
Pri poskusu, da bi pil
izvlekel in se tako rešil,|
je gred zgrabila še za lell
roko. Hudo poškodovan«
ga Viktorja so z reševalnia
vozilom odpeljali v celjski
bolnišnico, kjer pa je poS
kodbam podlegel. Ui
Iz razbitin s šlcarjami
Na avtomobilski cesti zunaj naselja Celje se je v ponedeljek, 22. septembra z^
pripetila nezgoda s hudimi posledicami.	i
Stanislav G. (33) iz Celja je vozil osebni avtomobil po avtomobilski cesti iz smeri Dra®
proti Celju. Zunaj naselja Celje je dohitel in trčil v zadnji del priklopnega vozila 47-le'"
Jordana M., državljana Makedonije. Po trčenju je osebni avtomobil odbilo na prehitevaimjj
nekaj trenutkov za tem pa se je na kraj nesreče s službenim policijskim vozilom pripeljal Sl-i
Vili L. iz Arje vasi, ki je neosvetljeno vozilo Stanislava G. prepozno opazil in kljub zaviranjih ^
vanj. Po trčenju s policijskim vozilom je vozilo Stanislava G. odbilo na odstavni pas, W
oplazilo osebno vozilo 51-letnega Teodorja P. s Polzele. Iz razbitin vozila so težko ran)^ j
Stanislava G. rešili celjski poklicni gasilci. Voznik službenega vozila Vili L. in njegov sop^
29-letni Leon J. iz Slovenskih Konjic, sta bila lažie raniena.	Foto: SHl^
Urednica Petice Tatjana Cvirn
flasmejan Človek
je kot sonce
f Zapeljhfosl
druge kože
Za družbo
brez tobaka
bn vseživljenjskega
, učenjo
Skozi asane do
miru in zdravja
Vstop v mestece skozi enega od štirituvhodov.
frnilev v čas vitezov
Carcassonne v južni Franciji je ohranil srednjeveški videz
'Jjski kompleks Carcassonne
isvojim mogočnim dvojnim
i^jein in številnimi stolpiči
■jajlepše ohranjenih srednje-
ih mest na svetu. Leži v južni
"ciji pod Pireneji, nekje na pol
'•ned sredozemsko in atlant-
'obalo.
r
flifastno obzidje se razprostira
^fnem robu istoimenskega me-
mestu današnjega obzidja je
mesto Castellum, ki ga je
'"ovilJulij Cezar. Današnjo podo-
,J utrdbi dali Zahodni Goti in v
J^sih je veljala za neosvojljivo.
^'^o so jo zavzeli Arabci in se v
'^^držali še dolgo po tem, ko so
jih z ostalega dela Pirenejskega polo-
toka že pregnali kristjani. Arabci so
se bili prisiljeni predati šele po dol-
gem obleganju, saj jim je zmanjkalo
hrane in vode.
V 13. stoletju so okoli prvotnega
obzidja postavili še zunanje obzidje.
To je še bolj oddaljilo oblegovalce in
njihovo lučalno orožje-katapulte.
Omogočalo je tudi nastavitev pasd
med obzidjema, tako da so morebit-
ne napadalce, ki so predrli prvo
obzidje, odrezali od glavnine vojske
in jih zlahka pokončali. Ko so leta
1659 Roussillon priključili Franciji, je
Carcassonne izgubil svoj strateški
pomen in povsem utonil v pozabo.
V prvi polovici 18. stoletja so ga
hoteli celo podreti. K sreči so se za
ohranitev utrdbe zavzeli trije resta-
vratorji in arheologi, katerim je da-
nes posvečen časten prostor v mest-
nem muzeju.
V srednjeveškem
mestecu
»Rešitelji« se verjetno niso zaveda-
li, da so postavili temelje mondeni
turistični atrakciji, saj je mesto za
obzidjem danes namenjeno izključ-
no obiskovalcem. Obzidje je utrjeno
s tridesetimi stolpi iz galsko-rimske-
ga obdobja. Visoki so do osem me-
trov, njihova debelina pa znaša od
dva pa do skoraj šdri metre. Vstop v
srednjeveško mestece je mogoč le
skozi štiri veličastne vhode. Za kam-
nitimi zidovi se stiskajo trgovinice,
restavracije, gostilne, stojnice, hote-
h, galerije, muzeji in letno gledališče.
Kamnite ulice noč in dan preplavlja-
jo pisane množice ljudi. Velikemu
zanimanju so prilagojene tudi cene,
toda restavracije, mnoge urejene v
srednjeveškem slogu, so kljub dragi-
nji vedno polne. Za množičen obisk
skrbijo tudi številne prireditve, od
gledaliških predstav pa do pravih
viteških iger na konjih. Poleg tega
skoraj vsak mirnejši kotiček zaseda-
jo sodobni »kramarji«, s ponujanjem
tega in onega ter številni poulični
glasbeniki in igralci oblečeni v sred-
njeveško opravo, ki želijo mimogre-
de izvabiti kak novec iz množice
radovednežev. To jim zelo dobro
uspeva, saj se po mestu radi potikajo
»umetniki« iz vseh koncev Evrope.
Zvodnikom na pot
Carcassonn je skoraj nujno obiska-
ti, če vas le pot zanese v bližino.
Mnogi se tu ustavijo na poti v Lurd ali
na Portugalsko, toda tudi če se od-
pravljate v špansko Katalonijo, je
vredno narediti ovinek. Spotoma si
lahko ogledate še več zanimivih kra-
jev. Da ne bo zadrege, si lahko poma-
gate s knjigo Francija iz nove zbirke
Mladinske knjige. Svetovni popotnik.
To je prvi obsežnejši vodnik v slo-
venščini pri nas (izšel je tudi vodnik
po Italiji). Ponaša se z okoli 300
stranmi teksta, 350 zemljevidi in šte-
vilnimi fotografijami. Besedilo je na-
ravnano na kulturne znamenitosti,
vendar pa vsebuje tudi številne ko-
ristne informacije o prevozih, resta-
vracijah, trgovinah, prenočiščih in
lokalnih posebnostih. Poseben čar
knjigi dajejo številne drobne poseb-
nosti posameznih pokrajin, ki obi-
skovalcem pogosto ostanejo v spo-
minu dlje, kot največje kulturno zgo-
dovinske znamenitosti.
IGORFABJAN
34
REPORTAŽA
Nasmejan človek je kot sonce
>Nikoli ne dobimo druge priložnosti, da bi ustvarili dober prvi vtis,« je načelo, ki mu v življenju sledi Zvone Štorman
Znani in priljubljeni gosti-
nec Zvone Štorman iz Šem-
petra je ob letošnjem občin-
skem prazniku prejel najviš-
je občinsko priznanje - Grb
občine Žalec. Prejel ga je le-
tos, zaslužil l^i ga že zdavnaj.
Zvoneta, gostinca, pozna ce-
la Slovenija in lep del sveta.
Manj ga poznamo kot člove-
ka, ki mu v življenju največ
pomenijo razumevanje in
zdravje v družini, človeka, ki
zna pocarkljati perzijski muci
Mišo in Mašo ali se med sa-
vinjskimi polji sprehoditi s
svojim zlatim prinašalcem
Goldijem.
Nekega četrtkovega po-
poldneva smo sedh za ovalno
mizo v dnevni sobi pri Štorma-
novih, v prostoru, polnem to-
pline, rož in v katerem sta dve
pleteni košari, v katerih sta
zadovoljno predli Miša in Ma-
ša. Kolo časa smo v klepetu z
Zvonetom, soprogo Milico in
hčerama Elizabeto ter Anama-
rijo zavrteli v preteklost.
»Otroška leta sem preživljal v
Šempetru, v rojstni hiši, kjer
še danes živi naša družina,« je
začel svojo pripoved Zvone.
»Starši so bili doma v Podlogu.
Imam štiri leta starejšega bra-
ta, po poklicu je inženir stroj-
ništva. Mama Marija je bila
preko 30 let v služtji v žalski
občini, oče Ivan je bil ključav-
ničar v celjskem Emu. V naši
družini se nikoli niso ukvarjali
z gostinsko dejavnostjo, tako
da smo mi prva generacija go-
stincev. Mama bo stara 72 let
in si zasluži vso našo zahvalo.
Včasih je vodila celotno knji-
govodstvo in tudi danes nam
skrbno in pridno pomaga. Pr-
va začne z deli v kuhinji, ko pa
se začne direndaj, se preseli v
svoj prostor in skrbi za knjiže-
nja o porabi in nabavi živil.«
V bližini, v Zgornjih Grušov-
Ijah, se je začela tudi življenj-
ska pot soproge Milice. »Do-
ma sem iz kmečke družine,
en brat je na domačiji, drugi
brat je naš računovodja. Do-
mači še vedno kmetujejo, ma-
mo še imam, oče je pokojni že
14 let. Po gimnaziji sem študi-
rala na višji šoli za zdravstve-
ne delavce v Ljubljani, kot me-
dicinska sestra sem dve leti
delala v otroškem dispanzerju
v Celju,« je pripovedovala Mili-
ca. Res je prijetna sogovorni-
ca, iz njenih t3esed vejeta pre-
prostost in toplina, ki ju težko
opišeš, začutiš pa že po nekaj
stavkih. Ko jo povprašam, kje
sta se prekrižali njena in Zvo-
netova pot, se veselo nasmeje.
»Z Zvonetom sva bila sošolca
v osnovni šoli. Že takrat so
naju določili, da sva par. Kaj
vem zakaj, morda zato, ker
sva bila največja v razredu. V
Šempetru je bilo takrat šest
razredov, osnovno šolo smo
nadaljevali v Žalcu, kjer sva
bila sošolca v paralelki. Po šoli
se je enkrat s kolesom pripe-
ljal k sosedom, krojačem, da si
je naročil delovno obleko za
kuharja. To se mi je zdel takrat
silno smešen poklic. Moški, pa
kuhar. No, pa se obrne nekaj
let in se stvari končajo s poro-
ko,« sta med smehom zaklju-
čila Mihca in Zvone.
Devet let tujine
Po končani osnovni šoli se
je Zvone vpisal v celjsko go-
stinsko šolo in istočasno po-
stal učenec kuharske smeri v
hotelu Celeia. »Leta 1968 sem
šolanje končal, leta 1970 po
služenju vojaškega roka sem
odšel v Nemčijo. Tam sem de-
lal pri dveh slovenskih hotelir-
jih, kjer sem delal približno
devet let. Poprijel sem za vsa-
ko delo. Pomival posodo, ku-
hal, pospravljal in še danes mi
ni težko poprijeti za nobeno
delo. Približno štiri leta sem bil
potem v Nemčiji vodja lokala,
ki je bil v središču velikega
mesta poln gostov od jutra do
večera.« Leta 1974, po poroki,
se je Zvonetu v Nemčiji pri-
družila tudi Milica, čeprav je
bila silno navezana na dom in
čeprav je uživala v poklicu me-
dicinske sestre.
Brez
vegetarijanskih
rozic
Delovni dan Štormanovih je
dolg. Zavleče se pozno v noč,
Zvonetu se zadnje čase in z
večjim številom lokalov pomi-
ka proti tretji uri zjutraj, še
pred sedmo je spet v polnem
teku. »Mi pravijo ljudje, naj si
zjutraj vzamem čas. Gostov
takrat res ni veliko, ampak
zjutraj brnijo telefoni, treba se
je dogovoriti kup stvari in če
vstanem pol ure kasneje, mi
že gre vse narobe. Včasih smo
imeli ob ponedeljkih gostilne
zaprte, pa je bila vsaj kakšna
ura prosta, zdaj je tempo pač
takšen. Gostilna mora biti od-
prta vsak dan od jutra do veče-
ra, ob nedeljah in praznikih,«
je odločen Zvone.
Kljub vsemu se družina pozi-
mi vsaj za nekaj dni odpravi na
kratek dopust, letne počitnice
so s štirinajstih skrajšali na
teden dni. »Sam osebno in tudi
moji člani družine česa druge-
ga niti ne pogrešamo. Navajeni
smo, da se vse zasebne in po-
slovne stvari dogajajo v naših
gostiščih, v njih se srečamo
tudi z ljudmi, ki jih imamo
radi,« je razmišljal sogovor-
nik. Letošnje poletje so preži-
veli na Tenerifih, kar v času, ko
Slovenci množično letajo na
Kanarske otoke, res ni nobena
posebnost. Štormanovi si vza-
mejo tudi čas za kosilo ali
večerjo, da proslavijo rojstne
dneve. In kako izgleda, ko se
takšna znana gostilniška druži-
na odpravi v kakšno drugo go-
stilno? Vsi člani družine se ve-
selo nasmejejo, besedo je pov-
zel Zvone: »Nisem zahteven
gost, znam pa ceniti dobro hra-
no in prijazno postrežbo, kakr-
šne sem navajen v domačih
gostiščih. Če je drugje kaj na-
robe, ne rečem ničesar, tja pa
ne grem nikoli več.«
Kaj je tisto, čemur Zvone
pravi dobra hrana? »Če se mesa
ne najem, potem že ni kaj
prida, vegetarijanske rožice ni-
so zame. Rad imam dobro te-
lečjo pečenko, na žaru pečen
biftek ali telečji dunajski zre-
zek, pa klasično govejo juho,
pečenko, krompir. Pa zelo rad
imam sladice,« je priznal. Mi-
lica je vsestranska, kar hrane
tiče. »Enostavne, domače jedi
imam rada,« pove preprosto.
Svoji kuhinji so se Štormanovi
že zdavnaj odpovedali, Eliza-
beta in Anamarija pa se radi
pocarkljata v babičini kuhinji,
kjer nastajajo najboljši slivovi
cmoki, prežgana juha...
Rdeči BMW
Elizabeta in Anamarija sta
Zvonetova in Miličina sreča.
Ehzabeta je končala srednjo
gostinsko šolo, čez nekaj dni
začenja študij na hotelirski šoli
v Portorožu. Starša sta zado-
voljna. »V tem trenutku nam
ne bi nič pomenilo, če bi Eliza-
beta pri 130 redno zaposlenih
in preko 100 učencih prevzela
kakšno delo v gostiščih. Dobi-
la bo nova znanja, spoznala
nove ljudi,« pravi oče. Elizabe-
ta že od šestega razreda os-
novne šole z veseljem trenira
odbojko v Šempetru. Na tre-
ning in v šolo se pripelje z
rdečim dvosedom znamke
BMW, ki ji ga najbrž marsikdo
zavida. Pa nimajo Štormanovi
nič slabega občutka, zaslužili
so ga s trdim delom.
Mlajša Anamarija, ki obi-
skuje osmi razred osnovne šo-
le, še ne ve povsem natančno,
kam jo bo zanesla poklicna
pot. Rada ima šport, zato tudi
sama trenira odbojko, njena
ljubezen je igranje na flavto,
ki se ji je posebej priljubila v
zadnjem času, ko je začela
igrati v simfoničnem orkestru
žalske glasbene šole.
Starševstvo je
najtežji poklic
Ura in pol klepeta sta mini-
h kot bi trenil. Ko za konec
tega priljubljenega gostinca
povprašam, če ima čas za kak-
šnega konjička, njegova tri
dekleta hudomušno rečejo v
en glas: »Muce, pa pse.« Zvo-
ne pa: »Prostega časa imam
zelo malo, pa ga tudi ne ra-
bim, moj prosti čas je pot iz
ene gostilne v drugo. Res pa
imam veselje z živak
grem na sprehod z Goinj
poleg zlatega prinašale^
mo še dva ovčarja, ob o
ču je jata gosi.« Prostega
tudi Milica ne pozna, si
vzame. Predvsem za obei
ri. Zvone ob tem pravi c
res nimam veliko časa
pa hčerki nista bili prJi^
ni za mamico. Resniču,
jima razdaja -in veČkrat^
rečem, upam, da bosta;
ceniti njen trud.« po|,,
kakršne bi bila vesela v;
mati. Milica pa: »Z vese
sem hodila v šolo, ko je
treba na sestanke ali p^,
tve, rada se pogovarjam z
ma, tudi naloge sem rada
gledovala, tako da sem
včasih že kar nadležna,i
zasmeje. In pripomni, 4
danes biti starš prav goi
najtežji poklic na svetu.
Miša in Maša sta še vtj
poležavali vsaka v svojem
tu, njunega miru ni zmotili
Goldi, ki je skozi vrata p
bral v dnevno sobo, poj
roke in se udobno namesti
fotelju. Zvone pa je ob sloi
pripomnil: »Nobenih želja!
mam po vikendih in jahf
Denar, zaslužen v gostinstt
poštenim delom, je vedno
v nadaljnje širitve, za nad
nje delo in zaposlovanje. ^
lim si samo zdravja v dml
skem krogu, da bomo lahb
dolgo stopali po začrtani!
v prid zadovoljstva gostov
želim si, da bi Slova
spoznala, da pot do zasli
ni tako lahka kot se zdi na
pogled. Upam, da bodo
določene institucije A
spoštovati tistega, ki dela
roma da bodo začele d
delo.«
IRENA JELEN B
Foto: GREGOR
Pisarna Zvoneta Šton
na je prelepljena s šte^
mi lepimi mislimi in pm
ki jih je treba spoštova
življenju. Z velikimi iii
mi sta napisani dve. »Ni!
ne dobimo druge prild
sti, da bi ustvarili dober
vtis.« »Nasmejan človd
kot sonce, koder hodi,
ti.«
Štormanovi: Elizabeta, Zvone, Anamarija in Milica. Pa seveda Goldi in Maša, Miša se ni
premaknila iz svoje pletene košare.
Zvone Štorman je po izobrazbi kuhar. Pa ne samo na papirju, kdaj pa kdaj tam proti
polnoči v kakšnem svojem lokalu, najpogosteje v Žalcu, skulm večerjo svojim sodelavcem.
pETICA
ZANIMIVOSTI - HUMOR
35
Za družbo brez tobaka
Rezultati 10. svetovne konference »Tobak in zdravje« - Aktivni slovenski udeleženci
yju namenjajo v svetu
I, pozornost. Oblikujejo
j^o zdravstveno politi-
[jke programe, aktivno-
jj pomagajo do kakovosti
jjflia posameznika, druž-
iJ strategije »Zdravje za
jo leta 2000« in njenih
fi prehajamo v obdobje
juga akcijskega načrta za
in svet brez tobaka.
M bolj prevladuje misel-
. J potrebi globalnega po-
ganja v svetu, med Ijud-
Uje rešitev za obvlado-
Ljvetovne in posamezne
jfne epidemije in izvajanje
jslcega načrta je od 24. do
jvgusta v Pekingu obrav-
^a 10. svetovna konferen-
jobak in zdravje«. Sodelo-
ije preko dva tisoč udele-
[ev iz 103 držav.
Sloveniji namenjamo za-
bijanju in doseganju naj-
iega zdravja prebivalstva
itino pozornost. Veliko je
I,ki se razvijajo in delujejo
lislu zdravega načina živ-
ia, se zanimajo za novosti,
jnje drugih. Prav zato je
iniva predstavitev, delo in
i konference. Lahko nam
aga pogledati kje smo,
le lahko naredimo za bolj-
zdravje, za obvladovanje
i{ne problematike.
Glavni organizator je bila Ki-
tajska zveza Kajenje in zdrav-
je (CASH), Kitajsko zdravniš-
ko združenje (CMA) ob po-
moči WHO, UNCTAD,
UNICEF, UICC, ACS in farma-
cevtske industrije ter 8 med-
narodnih in 17 domačih usta-
nov.
Že naslov konference »To-
bak in zdravje« ima pomem-
bno sporočilo. Govori o celovi-
ti problematiki tobaka in pozi-
tivnega zdravja kot predpogo-
ja za kakovost življenja. Pov-
zetek podanih vsebin nas
spomni, kaj še lahko naredi-
mo zase, za boljše zdravje. To
je priložnost, da pogledamo
vase, razmislimo, kako obli-
kujemo misli, ideje, dejanja,
navade. Vse je odvisno od ra-
zumevanja sebe, drugih, od
okolja, kjer živimo. Odgovor-
no sprejemanje in odločanje
za stvari,, ki nam prinašajo za-
dovoljstvo, veselje, zdravje je
ključnega pomena. Uspemo z
dovolj volje, želje za znanjem,
da ob vsaki priložnosti spod-
bujamo praktične aktivnosti.
Če imaš sebe rad, lahko imaš
rad in razumeš druge, se z
njimi družiš, spreminjaš. Spre-
minjati sebe pomeni, spremi-
njati druge. Nekajenje, moja
vrednota, lahko postane vred-
nota drugih. Ta model je pred-
stavljal poster, ki sem ga pred-
stavila.
Predstavitve 326 predavate-
ljev in prikaz 302 posterjev so
bile enkratne priložnosti za
spoznavanje dela raziskoval-
cev in praktikov v svetu. Našli
smo naše mesto v oceni te
svetovne tobačne problemati-
ke in epidemije.
300 milijonov
kadilcev
Izkušnje sodelujočih držav
so pokazale naslednje: razvite
države kot so Kanada, Nova
Zelandija, Avstralija, skandi-
navske dežele, ZDA so dosegle
velik napredek pri zmanjševa-
nju števila kadilcev z načrtova-
nim in zakonsko podprtim pri-
stopom. Pomembno je vzpo-
redno izvajanje programa
vzgoje in izobraževanja za ne-
kajenje in program odvajanja
od kajenja. Izreden napredek v
promociji zdravja je opazen v
Pacifiški regiji WHO.
Kitajska je dežela z največ-
jim tržiščem za tobačne izdel-
ke. Raziskovalci poročajo o 61
odstotkilvkadilcev med moški-
mi in 7 odstotki kadilk med
ženskami nad 15 let starosti,
kar predstavlja 300 milijonov
prebivalcev. Ti potrošijo 1600
bilijonov cigaret. Na teh izkuš-
njah proizvajalci načrtujejo
strategije osvajanja tržišča. So
dobra podlaga za uvajanje pro-
jektov obvladovanja kajenja ci-
garet in ozaveščanja prebivals-
tva.
V svetu pnčakujejo največji
porast kajenja v deželah v raz-
voju, pri ženskah in mladih.
Predvidevajo porast smrti za-
radi tobaka od sedanjih 3,5 mi-
lijona na 10 milijonov do leta
2025. Za reševanje številnih
življenj in zmanjšanje pričako-
vanega stomilijonskega števila
smrti v naslednjih letih pripo-
ročajo izredno podporo skup-
nosti, posameznika za pomoč
tistim, ki želijo prenehaj upo-
rabljati tobačne izdelke. Prav
tu je pomembno že povedano
iskanje svojih rešitev in njihovo
izvajanje na organiziran način.
Prikazani so bili praktični pri-
pomočki za odvajanje od kaje-
nja.
Tobačna kontrola
Sprejeti zaključki so prika-
zani v Resoluciji 10. svetovne
konference o tobaku in zdrav-
ju, poslana bo v OZN. Obrača
se na vse državne, vladne in
nevladne ustanove in posa-
meznike ter skupine, ki lahko
pomagajo uresničiti sprejeto
in dogovorjeno tobačno politi-
ko v dobro zdravja posamez-
nika. WHO kot predlagatelj
potrebuje konvencijo o mreži
tobačne kontrole v svetu, so-
delovanje žensk in mladih,
različnih predstavnikov dežel
v razvoju in tranziciji, dobro
spremljanje človeških, social-
nih in okoljevarstvenih stroš-
kov zaradi uporabe tobaka.
Pomembno je, da vlade spoz-
najo edinstveno nevarnost in
vzpostavijo legalno redno
kontrolo tobačnih poslov. Pri-
čakujejo podporo nevladnih
organizacij, skupin, ki lahko
pomagajo kot so medicinske
sestre, religiozni sektorji in
drugi.
Od 87 razvrščenih držav
smo po oceni WHO po števi-
lu kadilcev nad 15 let starosti
na 67. mestu s 35 odstotki
(Republika Koreja 68,2 %,
Bahami 19,3 %), po številu
kadilk nad 15 let starosti pa
na 31. mestu s 23 odstotki
(Danska 37 %, Turkmenistan
0,5 %) oz. okoli 500 tisoč
odraslih prebivalcev v Slove-
niji kadi.
Skupina za delo z mediji je
predsedniku Billu Clintonu po-
slala odprto pismo s prošnjo za
podporo pri obvladovanju to-
bačne industrije, ki se izredno
hitro širi v deželah v razvoju in
v tranziciji. Skupina žensk je
oblikovala in sprejela resoluci-
jo o zaščiti žensk pred tobačno
epidemijo.
Iz Slovenije je na konferenci
aktivno sodelovalo pet pred-
stavnikov Veliko zanimanja je
vzbudil prikaz sprejemanja Za-
kona o omejevanju uporabe
tobačnih izdelkov, delo z mla-
dimi, predstavitev fondacije,
posterja o slovenskem pristo-
pu, vsebinah, izdelek vrtca
Bled. To je bila enkratna prilož-
nost za promocijo države med
številnimi udeleženci. Pokazali
so veliko zanimanja za spoz-
navanje naše države.
Doma potrebujemo poziti-
ven pristop k ozaveščanju in
sodelovanju pri izvajanju neka-
jenja, predvsem vključevanja
mladih in žensk. Novi projekti,
metode, takšni, ki vzpodbujajo
lastno aktivnost mladih samih
z uporabo inovativnih metod
so najbolj zaželeni. RKS, šols-
tvo, zdravstvo in ostali udele-
ženci zagovorniki družbe brez
tobaka so v Sloveniji že veliko
naredili. Vendar naj nas to ne
uspava. Nadaljnje razvijanje
projektov in programov skupaj
s tistimi, ki so jim namenjeni,
bo postopoma pripeljalo do
družbe brez tobaka. Zato je
potrebna sprememba misel-
nosti že v osnovnem pristopu.
Nekajenje je vdina nekadilskih
generacij in plod stalnega dela,
sodelovanja, druženja med
starši, otroci, vzgojitelji, sovz-
gojitelji in ljudmi,
p^ VIKTORIJA REHAR,
L I nacionalna koordinatorica
LJ	SZO za tobak
ZANIMIVOST
Lenoba,
izračunana po
dnevih
O vphvu bioritmov na
človekovo razpoloženje se
je v Evropi začelo govoriti
ob začetku tega stoletja, do
danes pa se je iz te razlage
razvila že skorajda prava
znanost.
Trije najpomembnejši
bioritmi, ki naj bi vplivali na
splošno počutje in delova-
nje ljudi, naj bi bili fizični,
čustveni in intelektualni
bioritem, pravijo strokov-
njaki, ki skušajo na ta način
razložiti predvsem pri veči-
ni ljudi neprestano spremi-
njajoče se razpoloženje,
splošno počutje in pa de-
lovno učinkovitost ob raz-
ličnih časovnih obdobjih.
Vse tri bioritme naj bi me
seboj uravnavali tako ime-
novani kritični dnevi - na vsa-
ke tohko dni ponavljajoči se
izrazito pozitivni ali negativ-
ni vplivi posameznega biorit-
ma, ki pa, ker človekov orga-
nizem v povprečju teži k rav-
novesju, na celotno življenje
ponavadi nima bistvenega
vpliva, saj ga ustaljeno delo-
vanje drugih dveh ponavadi
uravnovesi. Tako lahko sla-
bo voljo, lenobo ali nihajoče
razpoloženje vplivu delova-
nja bioritmov pripišemo sa-
mo takrat, kadar se vsaj dva
bioritma hkrati znajdeta na
»kritični točki«, kar se zgodi
tako malokrat, da je vzroke
slabe volje ponavadi bolj
smiselno iskati še kje drugje.
znamenja na •
planinskih poteh
Znamenje na Črnem vrhu
Si
'ženska planinska pot se na Pohorju dvigne najviše na
vrhu (1533 m), kjer stoji nenavadno znamenje kot lep
sodelovanja različnih organizacij. To znamenje so na-
ij postavili leta 1991 na pobudo PD Mislinja in župnijskega
Šentilj pod Turjakom. Ob vrhu znamenja lahko vidimo
^ete treh križev, ki simbolizirajo kalvarijo, in krog, v kate-
vgravirana planinska markacija. CIRIL VELKOVRH
stranka šaljlvcev
Današnjo stran so oblikovali: Hinko Brečko
iz Celja, Justina Gostečnik iz Braslovč, Lih
Soline iz Celja, Vinko Aristovnik iz Celja in
Stanko Miklavc z Dobrne.
Šalo tedna in nagrajence bomo objavili spet
naslednji teden.
Darovalec
Nemški turist je lani sredi Savinjske doživel
hudo prometno nesrečo. Rešil ga je Tona, ki je
kot darovalec redke krvne skupine zanj daro-
val kri. Bogati tujec se mu je hvaležno oddolžil
z velikim mercedesom ob ponovnem obisku
letošnje leto. In glej smolo: tudi letos je tujec
doživel nesrečo in' Tona je spet z veseljem
daroval kri v pričakovanju novega darila. Le-
to je tudi prišlo - tokrat za sina: avtomobil
igračka. Tona je to hudo razjezilo in ženi je
potožil.
»Če se še enkrat to zgodi, mene ne bo več
zraven. Očitno je i; njem začela prevladovati
naša kri.«
Zavidanje
Tone se je pečal tudi s kokošjerejo. Ker je bil
precej uspešen, so mu nekateri zavidali, pred-
vsem pa diplomirani lenuh Lojze, ki mu je
nekoč dejal:
»Le kaj si greš - po smrti bova tako ali tako
enaka.«
»Ni res. Ti smrdiš od lenobe, meni pa je že
sedaj to delo v korist. Vidiš, za to »čopko«
lahko dobim tudi 8 jurjev, saj včasih tehta 5,
včasih pa 10 kil«
»Ja, in kako veš, kdaj ima 10 kil?«
»Kdaj? Ko je petelin na njej...«
Oboževalec
Janja telefonira oboževalcu, ki ji stalno poši-
lja vrtnice.
»Dragi gospodič. Zares ste pozorni. Kaj bi
pravzaprav radi od mene? Bi se radi poročili
ali kaj drugega?«
»Poročil se ne bi Kaj drugega bi z veseljem.«
želja
Mihec se je »priplazil« k očetu.
»Ati, bi ti izpolnil svoji ljubici Mici eno
željo?«
»Če hočeš kaj dobiti od mene, preidi k besedi
in govori normalno.«
»O.K., stari, daj pet jurjev...!«
Celibat
Vaški župnik je povabil na kosilo svojega
kolega, župnika iz sosednje fare. Počasi sta
obedovala in ga »cukala« ter se pogovarjala o
vseh mogočih zadevah.
»Kaj misliš, dragi prijatelj, ali bova midva
dočakala, da se kaj spremeni tam >gori< in se
bomo tudi župniki poročali ter živeli zakonsko
življenje?« reče eden izmed njiju.
»Midva tega verjetno ne bova dočakala,
lahko pa se zgodi, da bodo to doživeli najini
otroci...«
Trebušček
Mamico je zanimalo, kako se njen Lojzek uči
v šoli, zato je prišla na govorilne ure. Ko le-ta
odide, se prične Lojzek od srca smejati Tovari-
šico zanima, kaj je tako smešnega.
»Ste videli mamicin napet trebušček? Veste,
to sem jaz napravil«
»Ti nesramnež mali. Kako...?«
»Veste, očiju sem kondom preluknjal...«
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:
[36
GUSBA
Dva živahna
Celjski duo 2 Alive se vse bolj uveljavlja
Duo 2 Alive je v zadnjem
času na zelo različnih lestvi-
cah, povsod pa na vrhu oz.
zelo blizu vrha. S svojimi
skladbami sta Celjana Goran
Bilbija in Vivian Trebičnik v
zelo kratkem času navdušila
poslušalstvo po vsej Sloveni-
ji-
Kdo vaju je navdušil za
glasbo?
Vivi: »Pritegnilo me je vse,
kar igra, kar se dobro sliši, na
kar se da plesati. In mislim, da
sva se z Goranom prav na tej
osnovi glasbe našla in združi-
la.«
Eden tistih, ki je odločno
vplival na tvojo kariero je bil
tudi brat Aljoša?
Vivi: »Brat je začel igrati kita-
ro, ki me je tudi navdušila,
vendar ne v tej smeri, da bi jo
igrala. Te možnosti niti nisem
imela, ker nisem hodila v glas-
beno šolo. Aljoša pa je na kitari
kar veliko naredil, ima svojo
skupino.«
Goran, kdo pa je tebe nav-
dušil za glasbo?
Goran: »Od svojega sedmega
leta sem v stiku z glasbo. Ta-
krat sem šel v glasbeno šolo,
igral harmoniko osem let, nato
so se mi želje spremenile, začel
sem igrati sintesizer, uporablja-
ti računalnik in potem je nasta-
lo to, kar je. Sicer se držim bolj
zadaj, opazujem.«
Kje nastaja tvoja glasba?
Goran: »Doma in v studiu
Life. Prijatelj Tomaž Lajbaher,
ki nama omogoča vse to, nama
stoji ob strani s svojim študi-
jem. V celoti so vse pesmi,
razen Obožujem te, nastale v
njegovem studiu.«
Oba sta poleg glasbe aktiv-
na tudi na drugih področjih.
Vivi, ti se med drugim ukvar-
jaš tudi s plesom.
Vivi: »Koreografija je moj
hobi. Imam plesno skupino
Madness, ki naju spremlja na
nastopih. Iz skupine Mad-
ness so se razvile podskupi-
ne, ki začenjajo pot. To so
otroci od 1. do 4. razreda
osnovne šole, iz višjih razre-
dov osnovne šole in srednje
šole. Najmlajša skupina ima
svoje ime in to so Reebox
kids. S plesom oz. rokome-
tom pri Goranu sva začela.
To nama je bil prvi hobi in
glavni vir dohodka.«
Si tudi inštruktorica aero-
bike pri TVD Partizan.
Vivi: »Imam mednarodni
certifikat, ki sem ga pridobila v
tujini, to je bilo v MUnchenu.«
Če bi se morala odločati
med glasbo in plesom oz. ae-
robiko, kakšna bi bila tvoja
odločitev?
Vivi: »Odločila bi se za študij.
Če bi bila starejša, se ne bi
nikoli s tem ukvarjala. To moji
hobiji, verjetno pa bom dala
prednost študiju.«
Goran, kaj pa ti študiraš?
Goran: »Sem na fakulteti za
šport, študij je malo v mirova-
nju, ampak bom poskrbel, da
ne bo več. Drugače se ukvar-
jam z rokometom, v bistvu
živim od tega. Glasba je moj
hobi.«
Če bi se ti moral ti odločati
med glasbo in rokometom,
kaj bi izbral?
Goran: »Stoodstotno roko-
met, ki ga treniram že 13.leta.«
Zelo zanimiv je tudi vajin
datum rojstva.
Vivi: »Oba sva raka, narazen
en dan. Oba sva letnik 75, stara
22 let, občutljiva.«
Je težko, ker sta oba raka?
Vivi: »Zavedava se svojih sla-
bosti in poskušava skupaj spra-
viti to, kar je pozitivno.«
So vse skladbe na CD vaji-
ne?
Goran: »Skladbo Obožujem
te-sva naredila v sodelovanju z
MZ Rektorjem Matjažem Zu-
panom.«
»Ne verjamem ti« je sklad-
ba, ki je nastala prva. Vivi, kaj
ti pomeni?
Vivi: »Osebno sem čustve-
no nanjo najbolj navezana. To
je bil začetek, tako da me
čustveno bolj prevzame kot
druge pesmi, čeprav so druge
deloma ali v celoti boljše, pa
tudi moj glas je drugačen. V
tej pesmi je moj glas začetniš-
ki.«
Si razmišljala o kakšnem
učenju petja?
Vivi: »Do zdaj še nisem,
mislim pa, da bom. Pred-
vsem pa bom izpilila svoj
stil.«
Bosta na tem glasbenem
stilu vztrajala tudi v prihod-
nje?
Goran: »Ne, ne bi rekel.
Skušala se bova približati
evropskemu načinu jzvajanja
skladb in vzela bova več zvr-
sti. Od mirnih, malce bolj po-
skočnih, reggae, dance, pro-
gresive.«
Goran: »Zadovoljiti bova po-
skusila čimveč okusov.»
Vivi: »Na tem albumu, ki
sva ga izdala, so večinoma
dance komadi, vse je nad 130
bitov na minuto, tako da se
bova zdaj ustavila na neki
meji in lestvico bolje zapolni-
la.«
Lahko v kratkem pričakuje-
mo nov CD?
Vivi: »Obljubljava ga do
konca leta, kako nama bo
uspelo, bomo pa videli. De-
narja ni, sponzorjev ni, založ-
be prave tudi ni, ki bi lahko
ponudila tisto, kar pričakuje-
va.«
Duo 2 Alive pripravlja tudi
svoj Fan klub.
Vivi: »Fan klub bo septem-
bra zaživel v polni meri, ko
pripravljamo tudi slikovni
material, majice, skratka raz-
lične izdelke. Vse vabiva, da
se poigrajo z nazivom 2 Alive,
s tem logotipom, da ustvarja-
jo, rišejo, pišejo pesmice, kar-
koli in najboljši izdelki bodo
nagrajeni. Naslov je: 2 Alive
fan klub. Mariborska 42, Ce-
lje.«
SIMONA BRGLEZ
FOTO: GREGOR KATIČ
Duo 2 Alive - Goran in Vivi - na prireditvi Radia Celje Full
Cool Demotop v duhu Casablanca.
Prva Anitina kaseta
Mlada pevka Anita
Vodišek ima za sabo
že precej glasbenih
izkušenj. Poleg gim-
nazije je v Celju obi-
skovala tudi srednjo
glasbeno šolo, kjer si
je dopolnjevala zna-
nje iz solo petja ter
igranja klavirja. So-
delovala je s skupino
Vesele Štajerke, letos
pa je izšla tudi njena
prva samostojna ka-
seta in sicer pri za-
ložbi Mandarina.
Glasbo so naredili
Dušan Zore, Brendi,
Edvin Fliser, avtorji
besedil pa so Barbara
Potrč, Vera Šolinc, Ja-
nez Hvale ter Brendi,
Anita pa je napisala eno besedilo ter eno skladbo. Poleg
študija v Ljubljani se bo aktivno ukvarjala z glasbo, saj že
potekajo priprave za njeno drugo kaseto, ki bi naj izšla
naslednje leto.	BORIS GORUPIČ
Nori in cool
Štiričlanska skupina Sonic pripravlja CD
Skupina Sonic deluje od
začetka leta 1996. V zasedbi
so štirje člani: Teja, Aljoša,
Jure in Sašo. Aljoša je tisti, ki
je glavni v bendu, Teja je
pevka. Jure skrbi za glasbo,
Sašo, s katerim smo se pogo-
varjali, pa za besedila in tudi
glasbo.
Skupina Sonic je posnela
že pet skladb, prej pa so se
ukvarjali z različno dance
glasbo vsi skupaj v bendu in
tudi posamezno. Njihova
glasbena usmerjenost je na-
ravnana predvsem na stile, ki
so popularni v svetu, npr.
disco, funk, rap, dance, reg-
gae in zabavno mešanico
vseh stilov, včasih pa so delali
bolj rave glasbo.
Skupina Sonic sicer prisega
na duhovita, s kančkom ciniz-
ma in kritike obogatena bese-
dila, ki govorijo o svetu mladih
in o takoimenovanem »real li-
fe«. V besedilih oziroma že kar
zgodbicah je vedno najti kak-
šen nauk, ki tudi povprečnemu
poslušalcu glasbe da mishti in
ga prisili, da do določene teme
vzpostavi odnos in ustvari svo-
je mnenje.
Napisali so tudi uspešnico
California, ki jo izvajata 2 Brot-
hers.
Pripravljajo material za debi-
tantsko ploščo, ki naj bi izšla
predvidoma jeseni, najkasneje
pa do novega leta.
Nori in cool je skladba, za
katero je skupina Sonic posne-
la tudi videospot.
»Skladba je priredba, videos-
pot zanjo pa smo snemali v
domžalski discoteki Life. Vi-
deospot ni bil posnet z velikimi
finančnimi sredstvi, je pa pre-
cej sproščen.«
Bo na novem CD še kakšna
priredba?
»Mogoče še ena.«
Pripravljate videospot še za
eno skladbo. Katero?
»Posneli bomo video še za
Fatalno žensko, po informaci-
jah iz snemalnega studia pa bo
spot zelo kakovosten. Fatalno
žensko smo Sonic posneh v
sodelovanju z Undercover -
vokal v refrenu je zapel Jani
Pavec. To je zadnji singl. Fatal-
na ženska je smešno besedilo
in ni tako, kot si slovenski fant-
je predstavljamo to zadevo.«
Kdaj točno bi lahko rekli,
da imate rojstni dan?
»1. januarja 1996.«
Zakaj ravno na ta dan?
»Takrat smo se odločili, da
bomo resno začeli delati glas-
bo v slovenščini. Prej smo dela-
li v angleščini, malo več smo se
pojavljali v tujini npr. v Avstriji,
Italiji, na Hrvaškem in v Nemči-
ji. Del benda to še vedno dela,
vendar ne pod imenom Sonic.«
Sašo, ti pišeš besedila in
glasbo. Kdaj nastajajo?
»Besedila nastajajo hitro, v
eni uri ponavadi. Potem pa jih
pilim še kakšen teden. Glasba
pa tudi. Osnova je zelo hitro,
dlje pa traja dodelava koma-
da.«
Kdaj se ti je npr. porodila
ideja za skladbo Sanjam?
»To je bilo letos pozimi.
Imam zelo zimski občutek pri
tem komadu, ne vem, zakaj.
Napisal pa sem ga poleti.«
Je pozimi tisti čas, ko ti
gredo besedila lažje od rok?
»Ja, ker je več teme. Glasbe-
niki smo otroci teme. Ponavadi
se vse dela bolj ponoči.«
Kaj ti praviš o glasbeni us-
meritvi skupine Sonic?
»Odločili smo se za malce
bolj ameriški stil, mogoče malo
počasnejši in poudarjen ritem
ter bas, ne tako na evropskem
discu nivoju, nekako vseeno
bolj upoštevamo stare črnske
kulture.«
Zakaj ste se glede na izkuš-
nje v tujini odločili prepustiti
se slovenski glasbeni sceni?
»Ker je najlepše biti doma.
Ne morem reči, da smo ne vem
koliko poskusili kruh iz tujine,
ampak doma je vseeno lažje,
čeprav se nekateri glasbeniki
ne strinjajo čisto z mano.^
venščina je lep jezik in setii
njej lepo pisati.«
S kakšno glasbo ste
predstavljali v tujini?
»To je bil rave, house vH
bolj prvotni obliki, glasba,!"
je bolj težko poslušati.«
Cilji, načrti?
»Kratkoročni - izdati plo^'
se malo potruditi okrog n)^'
naprej bomo pa videli.« ,
.................................' SIMONA BRCIJ
^ICA
GUSBA
37
glasbeni ex-press
teden je v starosti
za posledicami srčne
j^rl STIG ANDERSON.
. tako so ga klicali
plji - t)il pri nas znan
jjjgm kot manager mega
Lg švedske pop skupi-
iBBA. v svoji domovini pa
!.[(;enjen tudi kot izvrsten
jl^pisec, šef nekaterih
^ švedskih gramofon-
Lružb (Polar Music, Ab-
Empire, Svveden
in utemeljitelj pre-
dli glasbenih nagrad Po-
iHusic Prize.
La verzija več kot dvaj-
p stare uspešnice »Cand-
[„ The Wind«, ki jo je
jOI^JOHN posvetil prejš-
jnesec preminuli princesi
kot za šalo ruši prodaj-
(jiorde britanskih glasbe-
jiv,tudi tiste, ki so jih pred
javnim postavili brit-pop
-^niki Oasis. Založba
^ram je že prvi dan pro-
,več kot 650.000 izvodov
jngle plošče, ki je zasedla
J mesta večine evropskih
^ic, po napovedih nekate-
optimistično razpoloženih
aiavalcev« iz glasbene in-
iitije pa naj bi kmalu po-
Itudi najbolje prodajana
ieška single plošča vseh
(V. Ta skoraj nedosegljivi
ord (13 milijonov kopij) si
vedno lasti iz kopice an-
gleških zvezdnikov sestavljen
Band Aid , ki je leta 1984
posnel dobrodelniško »Do
They Know It's Christmas Ti-
me«.
Ko smo že pri božiču - veli-
ka bitka za božično No.l us-
pešnico se je že začela. Večina
velikih imen s svetovne pop
scene je že posnela božično
pesmico, k predbožični naku-
povalni noriji pa bodo tokrat
svoj piskrček pristavili tudi
rockerji. Joe Perry, Steve Vai,
Richie Sambora (na sliki) in
še nekateri veliki, se bodo
lotili nekaterih klasičnih bo-
žičnih tem (»O, Holly Night«,
»Christmas Time Is Here«...)
in nam jih na LP ponudili še
pred koncem novembra.
Založba Capitol je pred
uradnim izidom skladbe
»Electric Barbarella« britan-
ske zasedbe DURAN DURAN
- prvim singlom z albuma
»Medazzaland«, ki se bo na
trgovinskih policah znašel 14.
oktobra - to v nekoliko spre-
menjeni verziji ponudila tudi
uporabnikom interneta. Za
samo 1,99 ameriškega dolarja
lahko omenjeno pesem sna-
mete z interneta, obenem pa
lahko brezplačno slišite tudi
kratke odlomke ostalih
skladb s še neobjavljenega al-
buma, ki ga lahko nato, seve-
da, če so vam posnetki všeč,
tudi naročite.
JANEZ ZMAZEK - Ž AN je
svojo petindvajsetletnico de-
lovanja na slovenski ročk sce-
ni prejšnji teden obeležil s
svojim prvim samostojnim iz-
delkom »Na drugi strani«. Pri
nastajanju tega projekta, ki ga
je založil Helidon, je poleg
članov skupine Don Mentony
band sodelovalo še cel kup
znanih imen z domačega glas-
benega prizorišča (Boris Bele,
Alenka Godec, Jani Kovačič,
Janez Bončina, Damjana Go-
lavšek....), pod deset izmed
enajstih skladb pa se je kot
avtor glasbe in besedila podpi-
sal Janez Zmazek. Ta ista za-
ložba je objavila tudi debi-
tantski izdelek mladega ročk
benda FLIRT, ki se ne preveč
uspešno, mestoma že kar
naivno in delitantsko, trudi
oponašati junake britanskega
kitarskega popa. Povprečna
starost ljubljanske šesterice,
ki je album »Frizerski salon«
posnela pri »mojstru« Žaretu
Paku, je 19 let, s svojo precej
nedorečeno godbo pa seveda
cilja predvsem na najstniško
populacijo.
Paul McCartney, Sting, El-
ton John, Eric Clapton, Phill
Collins in še nekateri zvezd-
niki z britanske glasbene
scene so sredi tega meseca
igrali na dobrodelnem kon-
certu, katerega izkupiček je
bil namenjen prebivalcem
otoka Monseratt, ki ga že dve
leti zaliva lava iz spet delujo-
čega vulkana Sufriere Hill.
Koncert je organiziral Geor-
ge Martin, nekdanji produ-
cent skupine The Beatles, ki
ima na tem izredno lepem
otoku snemalni studio, v ka-
terem je nekatere izmed svo-
jih boljših stvaritev posnela
tudi večina sodelujočih na
tej dobrodelni prireditvi, na
kateri so zbrali kar 1,5 mili-
jona dolarjev.
CARLOS SANTANA, pionir afro-latino ročka, je za svoje
življenjsko delo prejel nagrado Chicano Music Award. Ob tej
priliki je ta legendarni mehiški kitarist dal natisniti omejeno
število majic, na katerih bodo odtisnjena njegova likovna dela,
izkupiček od prodaje majic, ki jih bo mogoče kupiti le v verigi
klubov Hard Ročk Cafe, pa bo namenil dobrodelnim ustano-
vam in šolam.
MARIAH CAREV se je s svojo najnovejšo uspešnico »Ho-
ney« že dvanajstič povzpela na sam vrh Billboardove lestvice
najbolje prodajanih single plošč v ZDA. Takšen podvig dosedaj
ni uspel še nobeni ameriški popevkarioi, sicer pa je tudi v
svetovnem merilu le malo takšnih, ki se lahko kosajo z
neverjetnimi glasbenimi dosežki te 27-letne Newyorčanke.
THE ROLLING STONES so
že razprodali večino vstopnic
za prvi del ameriške turneje,
ki bo obsegala 13 stadionskih
koncertnih spektaklov. S tur-
nejo »The Bridges Of Baby-
lon«, na kateri Rollingi promo-
virajo svoj pravkar objavljeni
istoimenski album, bo ta ročk
institucija že trinajstič obkro-
žila svet, v Evropi pa se bo
njihov ročk cirkus ustavil sredi
prihodnjega leta.
Najuspešnejši ameriški rap
producent Sean »PUFF
DADDY« Combs - nekateri mu
pravijo kar Bili Gates rapa - bo
remix svoje skladbe »It's Ali
About The Benjamins« posnel
skupaj, z bivšim Nirvanistom
in sedanjim šefom benda Foo
Fifgters DAVEOM GROHLOM
(na sliki). Glasbenika, ki pri-
hajata iz dveh povsem različ-
nih glasbenih svetov, sta se za
sodelovanje dogovorila na eni
izmed številnih zabav, ki jih je
Puff Daddy organiziral ob svo-
jem triumfalnem naskoku vr-
hov ameriških lestvic z LP-jem
»No Way Out« in singli »Fll Be
Missing You« ter »Can't no-
body hold me down.«
Po petnajstih letih skupnega
dela se je osem članski angleš-
ki zasedbi CHUMBAVVAMBA
končno le uspelo prebiti na
angleške ■ lestvice. Njihov
izredno posrečen single »Tubt-
humping« - splet ukradenih
samplov, plesnega popa, za-
bavnih vokalov in pihalnih
vložkov - je za dva tedna oku-
sil tudi slast najvišje pozicije
britanske lestvice, s katere so
ga najprej izrinili Verve, ka-
sneje pa že omenjeni Elton
John s sluzasto »Candle In The
Wind«. Chumbav\/amba so do
sedaj posneli že sedem albu-
mov, zadnji izmed njih »Tubt-
humper«, pa predstavlja pre-
rez njihovega dolgoletnega
delovanja na angleški under-
ground sceni, kjer se je ta zani-
mivi oktet do sedaj preizkusil
že v vseh glasbenih formah,
od gospela do punka.
Najbolj delavni ameriški
producentski tandem THE
DUST BROTHERS je svoje
usluge za nekaj nadaljnjih let
prodal diskografskemu veli-
kanu MCA. Slednji je Mikeu
Simpsonu in Johnu Kingu, ki
sta v letošnjem letu izkazala
predvsem kot oblikovalca
zvoka najstniških Hanson,
ostarelih Rolling Stones in od-
trganega Kalifornijca Becka,
odštel neznano 7-mestno šte-
vilko ameriških zelencev.
Leon Matek in Miroslav Se-
šek sta pri založbi Mandarina
pod imenom JUHEJ IN VUH-
MEPIŠ objavila svoj debitant-
ski izdelek, kompaktno ploš-
čo »Spohane viže«. Gre za za-
nimivo zmes ljudske in na pol
kabarejske godbe, začinjene
z igrivimi besedili, ki jih avtor-
ja predstavljata tudi na lepo
oblikovanem in ilustriranem
ovitku. STANE ŠPEGEL
f 20 vročih rc
vrtiuak polk in
valčkov
tuje lestvice
38
REPORTAŽA
Poročenim vstop prepovedan
V celjskem hotelu Evropa so plesi za samske ter osamljene
Sobotni večer v mestu ob Savinji. Ljudje se
pripravljajo na vročico sobotne noči, ki je
predvsem v znamenju najstnikov. V hotelu
Evropa je drugače. Tam so drugo in četrto
soboto v mesecu plesi, ki se jih udeležujejo,
predvsem plesalci srednjih let. To so posebni
plesi za samske (samski stan celo preverijo),
ki čutijo potrebo po družbi.
Tako je bilo nedavno, tako je v Celju že več kot
sedem let. Po 20. uri so začeli prihajati udeležen-
ci srečanj, tisti, ki prihajajo redno ali so prišli
prvič. Ljudje smo različni, manj pogumni posa-
mezniki se pri prvem koraku v Evropino resta-
vracijo včasih obotavljajo, izvem. Ko vstopijo, jih
voditeljica Darinka Muhovec prijazno sprejme
ter jih po želji pospremi k mizi. Iz dosedanjih
izkušenj so mi povedali, da so pri vsem skupaj
ženske ponavadi bolj korajžne. Za druženje pa
ni težko izvedeti, saj so v časopisju redna
obvestila.
Nekateri so prišli v nekoliko lepših oblačilih,
posamezniki oblečeni za slovesnejše priložno-
sti. Po pozdravu voditeljice večera so se ob živi
plesni glasbi veselo vrteli do poldruge ure zju-
traj, med odmori pa večinoma veselo klepetali.
Prišli so z različnih koncev celjskega območja,
nekateri celo iz Kočevja, Ljutomera, Trbovelj...
Za večino je bilo mogoče opaziti, da pri navezo-
vanju medčloveških stikov nima težav.
Lepe manire
če prideš na kakšno drugo plesno prireditev
brez partnerja, je za slovenska malomeščanska
merila čudno - še posebej ko pride ženska. Na
srečanjih, ki jih prireja v Celju podjetje Elvita, ki
je v posesti Barbare Šteher, je seveda drugače.
Marsikdo si ne želi preživeti sobotnega večera
pred televizorjem, odloči se za plesno druženje,
pri tem pa posamezniki včasih spoznajo še
življenjskega sopotnika.
Zanimivo je, da je med plesalci po naključju
približno polovica moških ter polovica žensk.
Ženske imajo tukaj izrecno pravico do »damen-
vala«, lepe manire teh plesov pa zahtevajo, da se
plesnega povabila ponavadi ne odkloni. Večina
udeležencev ima člansko izkaznico, s katero
imajo popust pri vstopnini (ta znaša 1500 tolar-
jev, pri čemer je tretjina cene konzumacija za
pijačo ali hrano). Ko postanejo člani, morajo
podpisati posebno izjavo, da niso poročeni.
Prihajajo ljudje različnih poklicev, od delavcev
do fakultetno izobraženih. Tisti, ki v zakonski
zvezi niso imeli sreče, so ovdoveli ali iščejo prvega
resnega partnerja. Elvita prireja tudi občasne izlete
ter piknike. Tako so obiskali Vintgar, Benetke,
narcisne poljane na Golici, odšli na kostanjev
piknik na Svetino... Posebne plese imajo za valenti-
novo, veliko noč, martinovo ter silvestrovo. Na
silvestrovanju pred tremi leti, ki so ga pripravili v
Levcu, je bilo več kot 200 udeležencev. Posebno
slovesno je bilo maja letos, ko so praznovali sedmo
obletnico druženj z nadstropnimi tortami ter
šampanjcem. Pravijo tudi, da v vseh sedmih letih
niso niti enkrat imeli težav zaradi neprimernega
obnašanja kakšnega udeleženca.
Tisti, ki jim je na teh plesih uspelo najti
življenjskega sopotnika, seveda ne prihajajo več.
V Elviti so mi rekli, da še nekateri občasno
oglasijo z razglednico.
Piisti vsakdanjik
Pogovarjali smo se z nekaterimi udeleženci
rednih srečanj v hotelu Evropa.
»Rada se naplešem pa tudi pojem veliko.
Tukaj se temu, če pridem sama, ne bo nihče
čudil. Drugje bi to narobe razumeli,« mi je
povedala Marta iz Spodnje Savinjske doline. V
družbo samskih prihaja že šesto leto. Prvič je
prišla v družbi petih kolegic, ki so hodile na
Elvitine plese približno leto dni, Marta (ki bi ji
prisodil pozna trideseta leta) pa še prihaja na
skoraj vsako srečanje. »Zgodi se, da srečaš
iskrenega prijatelja, tudi poročijo se. Jaz? Zame
pravijo, da sem zahtevna, doslej še nisem srečala
prijatelja, ki bi mi odgovarjal v vsakem pogledu.«
Marta dela kot tajnica, v prostem času se trudi s
prenavljanjem hiše, na plesu pa na vsakdanje
skrbi povsem pozabi.
Med tistimi, ki prihajajo od daleč, je Marjan iz
Ljutomera. Moški, ki se bliža'Abrahamu, je na
Celje zelo navezan iz dijaškega časa. Dolga pot, po
kateri prihaja na plese že peto leto, zato ni ovira.
Mignon, Zvezda ter Evropa so besede, pri katerih
postane sentimentalen. Po poklicu je strojni teh-
nik, precej dela na terenu, sicer pa po evropskem
delovnem času. »Med tednom imam premalo od
življenja«, pravi. »Ne prihajam zato, ker bi iskal
stalno prijateljico,« pravi Marjan, ki je razvezan
ter ima odrasle otroke. »Veseli me, da obstaja kraj,
kjer se lahko srečujemo samski.« Prvič se je
oglasil med vračanjem z morja, potem pa...
Slovenska malomescanšcina
»v to družbo prihajam od vsega začetka.
Odločitev ni bila težka. V skoraj vsaki drugi
družbi so pari, zato sem se počutila kot peto
kolo. Po takšni izkušnji poiščeš družbo sam-
s'kih,« se spominja začetka druženja Stanka,
ženska pri petdesetih, ki je ovdovela ter skrbi za
dva sina. »Rada plešem ter uživam v prijetni
družbi. Tu so dostojni ljudje, nevsiljivi. Ženske
smo tukaj enakopravne, za ples ni treba čakati
na nekoga, ki se te bo slučajno usmilil.« Po
poklicu je ekonomska tehnica ter prihaja s
kozjanskega konca. »Posamezniki težko i
na ta ples vseh štirinajst dni.« Dolgo je, ohi,
umrl mož, razmišlja komunikativna ^
»Prihajam izključno zaradi druženja. ivij^K
če nekaj iščeš, tega niti ne najdeš, fvjo
bom še kdaj celo poročila. Ni pa nujno d u
našla življenjskega sopotnika prav tukaj«
Vili je bil po videzu najmlajši. Velenjski ruH
je povedal, da je star 28 let, Elvitinih druže^'
občasno udeležuje že dve leti. Zanje je J'
izvedel med časopisnimi obvestili, nato jgi;
hotelu Evropa po naključju na kavi til^!
srečanjem ter je ostal. »Prvič mi je bilo
nerodno, ko spoznaš ljudi pa je vse drugafg'^
težkem delu v službi in doma čuti potrek*
prijateljevanju, druženju. Misli, da bi lahko °
spoznal tudi žensko svojega življenja. »Mg;^
telj je tukaj našel ženo, s katero se dobro ra^
ta.« V Celje vabi tudi prijatelje, radi bi prišli^
vendar se bojijo, da bi si »kdo kaj mislil«.
Milena iz Celja, ženska pri štiridesetih
bančna delavka, ki prihaja od vsega zaf«
»Prihajam, ker sem samska ter imam r
glasbo, ples ter prijetno družbo. Tudi resn«
partnerja je mogoče najti tukaj.« Najprej jj
udeleževala podobnih srečanj v Mariboru,a
prvi korak v Celju ni bil težak. Milena je druj
na in temperamentna, zato z navezovanj
stikov nima težav. »Tu se nasmejiš, sprostiš
nove prijatelje se navežeš. Radi se imamo,ti
to še ni IjulDezen. Vsi prihajamo z željo
prijetni družbi, pa tudi zato, da mogoče na)
mo ljubezen svojega življenja.« Njen vsakdan
je v znamenju službe ter skrbi za sina, ki še ni
kruhu. »Tu in tam si vzamem čas čisto zase,
primer za ta srečanja.«
Med pogovori s prijaznimi ljudmi je sofii
večer minil hitro. Veseli ples, ki se je konča
umirjenim prepevanjem. Pri vsem skup^
treba povedati, da posamezni udeleženci r
bili ravno navdušeni, da bi jih sodelavci
sosedje v časopisu prepoznali. Za vsak prim
Slovenska malomeščanska morala je pač ni
posebnega. Nekateri seji podrejajo, morajo pol
jati. Naša dežela še ni Amerika, kjer najbolj obd
vana filmska diva javno priznava, da preži|
večere osamljena, s knjigo v roki. In je rajši deS
osamljenih ljudi, neporočenih in tudi poročeni
BRANE JERAI
Celjska plesna srečanja za samske so že več kot sedem let.
Pozdrav voditeljice večera, živa glasba... Za tiste, ki si ne želijo sobotnega večera ob televizorju.
^TICA
ZANIMIVOSTI
39
Kilogramski paradižniic
se jesen in že nekaj časa pobiramo sadeže. Narava pa
it)o tudi letos postregla z izrednimi primerki, za katere
rečemo, da so plod igre narave. Gre za nenavadne oblike
zjernne velikosti. To se je zgodilo pri Turnškovih v Založah
polzeli, kjer je zrasel paradižnik, težak skoraj kilogram,
I,da se ga je tudi Maja (na sliki), ki je kar krepka deklica,
elifala držati.	T. TAVČAR
Grdi račeic med paradižnilci
Na Kunej iz Hrastja pri Bistrici ob Sotli je na domačem vrtu
l^la paradižnik nenavadne oblike. Pravi, da je to prvič, da je na
^ kmetiji zraslo kaj tako neobičajnega. Paradižnik ima
račke, če gre za tistega grdega iz pravljice, pa presodite
^ Marijin sin Sebastijan se ga očitno ni prav nič ustrašil.
Bučka s smreke
Za letošnjo letino bi lahko
zapisali, da je bila narava še
posebej radodarna s poljšči-
nami in vrtninami. Izjem-
nim plodovom narave se je
konec tedna pridružila tudi
bučka velikanka, ki je zrasla
na vrtu Mire Kline v Grobel-
nem.
V uredništvo sta rekorder-
ko prinesli Eva Komplet in
Mirjana Arsenovič, šolarki iz
Celja, ki sta se na vprašanje,
kdo bo bučko velikanko poje-
del, le prisrčno smejali. »Ob
tej bučki sta na vrtu mamiči-
ne sodelavke v Grobelnem
zrasli še dve zelo zanimivi.
Ena je zelo nenavadne, zveri-
žene oblike, druga pa še večja
oziroma daljša od te, vendar
pa je žal nismo uspeli spraviti
v avto,« pripoveduje Eva in
dodaja, da je bučka pravza-
prav »zrasla na smreki«. Obi-
čajen količek za bučko veli-
kanko ni zadoščal, smreka, ki
raste v bližini vrta, pa je bila
kar pravšnja opora velikan-
skemu plodu.	16
Pesa velikanka
Letošnja jesen nas bo, kot kaže, bolj kot dosedanje presene-
čala s presežniki. Govori se o dobri letini, med pridelki in
sadeži pa se najde veliko takih, ki presegajo mere povprečnih
pripadnikov vrste. Denis Zagožen iz Trnave je komaj kos
ogromni rdeči pesi, ki ji je tehtnica pokazala kar 1,85 kg.
Kuhana in pripravljena v solati bo zadoščala za kar številno
družino.	T. TAVČAR
40
ZA AVTOMOBILISTE
Daevfoo nubira v treh variantah
Južnokorejska avtomobilska tovarna
Daewoo je po znani in uveljavljeni nava-
di vsaj tako ambiciozna kot druge avto-
mobilske hiše z Daljnega vzhoda. Ven-
dar je strategija te tovarne vsaj na evrop-
skih tleh nekoliko drugačne od konku-
renčne, kajti Daewoo je že kupil nekaj
vzhodnoevropskih avtomobilskih to-
varn in se tako pripravlja na večji prodor
na trge stare celine.
V skladu s tem načrtom pospešeno
prenavlja svojo modelsko ponudbo. Tako
je pred nedavnim predstavil lanosa, avto-
mobil nižjega srednjega razreda, sedaj pa
že ponuja nubiro, avtomobil srednjega
razreda. Tudi slovenskim kupcem so po
novem na voljo tri izvedenke nubire: štiri-
vratna limuzina (4,4 metra), pa petvratna
kombilimuzina (4,2 metra) in karavana
oziroma vvagon z dolžino 4,5 metra. Zani-
miv je tudi rojstni list vseh treh izvedenk:
zunanja podoba je delo italijanske obliko-
valske hiše Italdesign, vrsto tehničnih reši-
tev je prispeval njihov tehnični center v
nemškem Miinchnu, podvozje in notra-
njost pa sta delo ljudi v Daevvoojevem
raziskovalnem centru v Veliki Britaniji.
Motorja, namenjena vsem trem karose-
rijskim različicam, sta dva: prvi je 1,6-litrski
s po štirimi ventili na valj in posamičnim
vbrizgom goriva, zmore pa 78 kW/106
KM pri 5800 vrtljajih v minuti. Drugi, 2,0-
litrski, prav tako s po štirimi ventili na valj,
zmore pa 98 kW/133 KM pri 5400 vrtljajih
v minuti.
Daewoo Motor, uradni predstavnik
Daevvooja pri nas, nubiro v vseh treh
izvedenkah že prodaja, računa pa, da se
mu bo do konca leta posrečilo prodati
vsaj 1000 in 1200 avtomobilov. Še malo-
prodajne cene: osnovni različici limuzine
in kombilimuzine sta na voljo za 2,37
milijona tolarjev, medtem ko je wagon
oziroma karavan z osnovno opremo SX
naprodaj za 2,64 milijona tolarjev.
Toyota picnic
Skromna prodafa na
Japonskem
če je bil posel z avtomobi-
li v letošnjem juliju pri nas
običajen, vsekakor pa slabši
kot prejšnje mesece, je bilo
nekako tako tudi na Japon-
skem. V letošnjem sedmem
mesecu so namreč na tem
trgu prodali za 10 odstotkov
manj motornih vozil kot ju-
lija lani, kar je že četrto za-
poredno znižanje prodaje v
letošnjem letu.
Tako so prodaU dobrih 325
tisoč osebnih avtomobilov ali
za 11,4 odstotka manj. Prodali
so tudi 144 tisoč gospodar-
skih vozil, kar je bilo za 6,8
odstotka manj, prav tako pa
je za dobrih 15 odstotkov
padla prodaja avtobusov. ^Pri
japonskih avtomobilskih to-
varnah menijo, da tudi v pri-
hodnjih mesecih ne bo bistve-
no bolje, kajti s 1. aprilom
uvedeni davek na potrošnjo
je prevelik udarec za japon-
ske kupce. Zaradi tega se s
težavami srečujejo tudi posa-
mezne tovarne, denimo naj-
večja Toyota, ki je julija pro-
dala za 9,1 odstotka manj
(skupaj dobrih 203 tisoč
osebnih in gospodarskih vo-
zil), pri Nissanu je prodaja
padla za 13 odstotkov, pri
Hondi je bilo za 11,6 odstotka
kupcev manj in pri Mitsubis-
hiju za 7,4 odstotka manj. Vse
kaže, da k boljšemu položaju
na trgu ne bodo veliko pripo-
mogli niti nekateri novi mo-
deli oziroma tako imenovani
mini enoprostorski avtomo-
bili, s katerimi so se v zadnjih
mesecih predstavile japonske
avtomobilske hiše. Če se je
julija slabo godilo domačim,
ni šlo posebej dobro niti tujim
avtomobilskim tovarnam,
kajti prodaja njihovih avto-
mobilov se je v tem mesecu
zmanjšala za 25,6 odstotka.
Kia znižala cene
Ni še povsem jasno, ali je dokaj skromna prodaja avtomo-
bilov v letošnjem avgustu pripomogla k nekaterim zniža-
njem cen, vendar je res, da so nekatere tovarne oziroma
njihovi zastopniki vsaj nekoliko spustili cene.
Kia Motors Import, uradni predstavnik južnokorejske Kie pri
nas, tako po novem ponuja kio pride za 11.990 mark, kar je kar
za 2000 mark ceneje kot prej. Podoben popust velja tudi za kio
sephio, ki je sicer najuspešnejša kia pri nas, pri čemer stane
izvedenka 1,5 SLX sedaj manj kot 18 tisoč mark. Ti popusti
oziroma nižie cene nai bi veliale do oktobra.
Saab 9-5 in novi
vzglavniki
švedski Saab je v lasti
ameriškega avtomobil-
skega koncema General
Motors, vendar mu to
lastniško zavetje ne po-
maga (ali vsaj ne odločil-
no) pri premagovanju po-
slovnih težav. Kljub temu
se pri tovarni pripravljajo
na predstavitev novega
saaba z oznako 9-5.
To po dolgih letih po-
vsem novo vozilo, ki pa je
za tovarno ključnega po-
mena, saj v letu dni naredi-
jo nekako 120 tisoč avto-
mobilov. To pa v sedanjih časih ni dovolj. Kakorkoli že, novi saab
9-5 bo prvič na ogled na letošnjem frankfurtskem avtomobil-
skem salonu, avto pa bo serijsko opremljen s posebnimi in na
novo razvitimi vzglavniki. Ti so narejeni tako, da zaradi svojega
vpetja ščitijo voznikovo oziroma sopotnikovo glavo ter vrat tako
pri nenadnih udarcih v zadnji kot seveda v sprednji del avtomobi-
la. Ob udarcu se vzglavnik sam premakne bodisi naprej bodisi
nazaj in nekoliko navzgor ter s tem nevtralizira škodljive ali
izjemno nevarne šunke v telo. Na sliki: novi Saabovi vzglavniki.
Rover 200
Rover še ne bo uspešen
Ko je leta 1994 nemški
BMW postal večinski lastnik
britanskega Roverja, so govo-
rili o tako imenovanem poslu
stoletja. Tedaj je 80-odstotni
delež nemška tovarna odku-
pila do japonske Honde, ki je
dolga leta sodelovala z Rover-
jem.
Zdelo se je vse v najlepšem
redu, sedaj pa je očitno, da
nakup le ni bil takšen posel
stoletja. K temu so nekoliko
pripomogla tudi sedanja valut-
na gibanja, ki so za Rover in
izdelavo avtomobilov v Veliki
Britaniji neugodna. Zaradi
močnega funta je namreč pro-
daja tujih avtomobilov na do-
mačem trgu ugodna, prodaja
britanskih v tujini pa skrom-
nejša. Tudi to je razlog, da je
Rover, ki je sicer letošnjo proi-
zvodnjo povečal za pet odstot-
kov (skupaj 250 tisoč avtomo-
bilov), še vedno v rdečih števil-
kah. Kot menijo pri BMW, bo
Rover začel prinašati dobiček
šele leta 2000, saj je bilo še lani
izgube za 279 milijonov mark.
Nissanova zračna varnostna blazina.
Nissanova nova zraČn«
varnostna blazina
Japonska avtomobilska
tovarna Nissan je razvila
novo zračno varnostno bla-
zino, ki lahko hkrati zaščiti
tako glavo kot tudi prsni
koš pri bočnih udarcih v
vozilo.
Doslej znane tovrstne zračne
varnostne blazine so bile bodisi
namenjene le zaščiti glave ali
prsnega koša. Pri Nissanu je
omenjena zračna varnostna
blazina sestavljena iz dveh de;
lov, ki pa se napolnita v različ-
nem času. Tako se ob udarcu v
avtomobil najprej napolni nižji
del, torej tisti, ki ščiti prsni koš,
saj je ta po ugotovitvah Nissa-
novih strokovnjakov pris,,
skih udarcih bolj in pred-^
prej izpostavljen. Šele ij
oziroma po sedmih miljji^
kah sekunde, se napolnj
zgornji del blazine, ki ščit,
vo. Prostornina te na novoi
vite zračne varnostne blaj
je približno 20 litrov, kj,
skoraj še enkrat več koi
volumen stranskih zračnihl
zin, ki ščitijo prsni koš oziu
glavo ob bočnih udarcih v
tomobil. Blazina je vgrajei
naslonjalo sedeža, pomeni
pa je, da jo je mogoče upon
za zaščito tako spredaj koi
daj sedečih potnikov.
^ICA
ZA AVTOMOBILiSTE
41
Nova mazda 626 za slovenske kupce
ge skoraj vse ali večina
di na slovenskem avto-
Lkem trgu pojavlja do-
hitro, tudi dejstvo, da je
niazda 626 dobra dva
La po prvi predstavitvi
jodaj P" "i posebno
jenečenje.
mazda 626 je za sedaj
yoljo v dveh izvedenkah, in
l(Ot kombilimuzina ter
jjniuzina. Mazda pripravlja
^kombijevsko oziroma ka-
izvedenko nove
V 626, ki bo pri nas napro-
fvzačetku prihodnjega leta.
L niazda 626 se od prejšnje
jjčice po zunanji obliki ne
^uje prav veliko, vendar je
Urvi vtis. Vsekakor pa drži,
I je Mazdin avto srednjega
jeda na ogled z obliko, ki
jt)i bila po volji kar najbolj
lošnega okusa, ki ceni obi-
jnost in oblikovno sprejem-
at. Obe izvedenki sta ena-
idolgi (4,5 metra), pa vendar
,12 centimetrov krajši od
[jšnjega avtomobila, enako
visoki in tudi enako široki. Ena-
ka je tudi medosna razdalja
(2,6 metra), prav tako količnik
zračnega upora (0,29), v obeh
avtomobilih je enako velik prt-
ljažnik (502 litra).
Mazda 626 naj bi kupce na
slovenskem trgu pridobivala
predvsem s kombinacijo opre-
me in s tem primerne cene. Vse
različice, na voljo pa so štiri
različne opreme, so serijsko
opremljene s po štirimi zračni-
mi varnostnimi blazinami (od
dveh običajnih še dve stranski,
ki naj ščitita pred udarci v glavo
in prstni koš), protiblokirnim
zavornim sistemom ABS, po
višini nastavljivim volanom,
klimatsko napravo ipd. Motor-
ji so trije: osnovni je 1,8-litrski
štirivaljnik z močjo 66 kW/90
KM pri 5000 vrtljajih v minud,
sledi dvolitrski motor, ki en-
krat ponuja 85 kW/116 KM pri
6000 vrtljajih v minuti, drugič
pa 100kW/136 KM pri 5800
vrtljajih v minuti, pri čemer
najzmogljivejši motor name-
njajo le pefvratni kombi limu-
zini z oznako GT.
Pri MMS, ki zastopa Mazdo
pri nas, imajo za sedaj na zalogi
150 avtomobilov, pri čemer
upajo, da jim bo tudi ta avtomo-
bil pomagal povečati sedanj trž-
ni delež z 0,9 na 1,5 odstotka, v
prihodnje pa bi radi imeli v
svojih rokah dva odstotka slo-
venskega trga. Mazde so ob tem
na voljo tudi s pomočjo posojil.
Nova mazda 626
Brez olja
vseeno ne gre
v prostorih Avto moto zve-
ze Slovenije na Ljubljanski
cesti v Celju so nedavno pri-
pravili predstavitev novega
zaščitnega sredstva za avto-
mobilske motorje, poimeno-
vanega Slick 50.
Gre za še eno novost v paleti
podobnih izdelkov, novo
sredstvo pa je zasnovano na
osnovi mikroskopskih teflon-
skih delčkov, ki se trajno veže-
jo na kovinske površine. Tako
je omogočena večja drsnost in
s tem manjša obraba in poraba
motorja. Zlasti učinkovito
sredstvo deluje ob zagonu mo-
torja, ko tudi nastane največ
poškodb. Slick 50 si je v ZDA
pridobil najvišji kvalitetni stan-
dard ameriške naftne industri-
je, za kar je moral opraviti 11
posebno zahtevnih testov.
Na AMZS so med drugim
prikazali delovanje zaščitnega
sredstva, kadar v motorju ni
olja. Vsekakor pa to ne pome-
ni, da bi ob uporabi Slicka 50
olja ne potrebovali več.
PRIMOŽ ŠKERL
Avgust: drugi najslabši
letošnji mesec
Avgustovska prodaja osebnih
itomobilov je bila izjemno
romna, kajti vsega skupaj so
jdali 3580 avtomobilov.
To pomeni, da je bil avgust drugi
Bšnji najskromnejši mesec (slab-
jebiio le še januarja, ko so prodali
300 avtomobilov). Skupaj je bilo
fcsprodanih 46.597 osebnih avto-
fibilov, kar pomeni, da je letošnja
rodaja od lanske v tem času ugod-
^ za 2,9 odstotka. Letošnji av-
istje bil skromnejši tudi od lan-
skega osmega meseca, ko so pri nas
prodah 3907 avtomobilov ali za 9,1
odstotka več. Avgusta je bil seveda
najuspešnejši Renault, ki je prodal
720 avtomobilov oziroma letos
9733. Na drugem mestu je bil avgu-
sta koncem Volkswagen s prodajo
562 avtomobilov (letos 5652), na
tretjem pa Fiat, ki je avgusta prodal
462 in letos 4541 avtomobilov. Naj-
bolje prodajano vozilo je bil renault
clio (309 avtomobilov), fiat punto
(195) in fiat bravo/brava (180).
Mercedes razreda A
lAercedes Benz A ze naprodaj
'^^mški Mercedes Benz je, to smo že nekajkrat napisali, v veliki
•odelski n siceršnji ofenzivi. To je po svoje razumljivo, kajti tovarna želi
^^meniti svojo dosedanjo podobo, zato se hoče uveljaviti z avtomobili in
p'^upcih, s katerimi doslej ni imela skoraj nobenih izkušenj.
drugi strani prihaja na dan z vrsto tehnoloških dosežkov oziroma
/"^osti na različnih p'odročjih.Tako je sedaj jasno, da naj bi že čez nekaj
..^^predstavili novi turbodizelski motor s skoraj izjemnimi zmogljivost-
^'•T^a motor naj bi imel prostornino 4,0 litra v osmih valjih, opremljen s po
v^i ventili na valj, dvema turbopolnilnikoma in hladilnikoma polnilnega
^^^ ipd. Moči naj bi bilo za 175 kW/238 KM pri 4200 vrtljajih v minuti,
pa bo za 560 Nm pri 2200 vrtljajih v minuti. Kmalu naj bi začeli
^'^^^jati tudi dve novi športni izvedenki. Tako bodo sedanji AMG C 36
j^^^^fijali z izvedenko C 43, sedanji AMG E 50 pa z zmogljivejšo različico z
PflJl^o E 55. Ob vsem tem pa ljubljanski AC Intercar, ki je uradni
^^ptavnik Mercedes Benza pri nas, sporoča, da se je začela prodaja
ll^lfnanjšega mercedesa razreda A, poleg tega pa 5o znane tudi cene. Tako
ligj^^^jcenejša različica A140 na voljo za 30.888 mark, nekaj zmogljivejša in
Vf^'® opremljena izvedenka A160 za 32.994 mark in A170 turbodizel, ki bo
^'^ici na cesto pripeljal prihodnje leto, za 34.983 mark.
«
NASVETI
kultura bivanja
Kako uokvirimo
in obesimo slike
Kar ne moremo si pred-
stavljati stanovanja brez
slik. Tudi v prostorih, kjer je
notranja oprema zminimali-
zirana, skoraj vedno visi
kakšna slika, fotografija,
plakat. Slike spadajo k sta-
novanju, ker nam razvese-
ljujejo oko, krasijo ambient,
obujajo spomine. Zato tudi
ni vseeno, kako so uokvirje-
ne ter kje in kako so obeše-
ne.
Kot pri vseh zadevah tudi
pri uokvirjanju slik obstajajo
pravila. Skromna slika v dra-
gem okviru ne postane bolj-
ša. In narobe: eleganten ok-
vir učinek preproste slike
prej zmanjša kot poveča.
Pravila, ki naj bi jih upošteva-
h, so:
-	ozke okvire dajemo nas-
plošno raje na manjše forma-
te, širše za velike. Seveda tudi
to ne velja vedno, izrazita gra-
fika se naprimer uveljavi tudi
v širokem okviru. Nasprotno
pa lahko nežno grafiko zadu-
ši.
-	čim večja je shka, tem
izrazitejši je lahko okvir. Pa
tudi nenavadne kombinacije
so možne; majhno pokrajin-
sko sliko lahko vložimo v ši-
rok okvir. Ta učinkuje kot ku-
kalnik in dš prikazani pokra-
jini več globine.
-	pri bogatih okvirih mora-
mo paziti na nevarnost, da se
ti preveč zrinejo v ospredje
ter se tako zdijo pomembnej-
ši od shke same. Kadar smo v
dvomu, se vedno raje odloči-
mo za preprostejši okvir.
-	pri barvastih okvirih pazi-
mo, da se skladajo s sliko,
torej ponavljajo njeno glavno
barvo.
-	upoštevamo tudi, kako se
okvir sklada z notranjo opre-
mo.
-	originalnih slik ne dajajmo
pod steklo, ker bi to zmanjša-
lo učinek barv in njihove po-
vršine. Sicer pa uokvirjanje
prepustimo za to usposoblje-
nim mojstrom.
Sam svoj mojster
obešanja slik
Nasprotno pa smo skoraj
vedno pri obešanju slik sam
svoj mojster. Ni pa vseeno,
kako slika visi. Slike ne sme-
mo skrivati, temveč mora biti
nameščena tako, si jo lah-
ko ogledamo. Vedno znova
namreč lahko opazimo, da je
slika obešena prenizko, pre-
visoko ali v kakem temnem
kotu. Cela stena je okvir za
sliko. Zato mora tudi soraz-
merje med tem okvirjem ih
sliko ustrezati. Ne pozabimo
upoštevati tudi pohištva.
Lahko izbiramo med dvema
možnostima: med uravnote-
ženo ali pa razgibano sime-
trijo. Teža pohištva pred ste-
no in slike morajo biti v
skladnem sorazmerju. Po-
membno je tudi, da doseže-
mo ubranost z vso notranjo
opremo. Učinek slike lahko
povečamo, če je slika po stilu
in legi vključena v ambient z
ostalo opremo, če gledamo
na interier kot na celovito
umetnino.
Posamezno sliko ni lahko
obesiti, sprva se nam sicer-
zdi, da lažje obesimo več slik
skupaj. Pa največkrat ni tako.
Skupina slik mora delovati
kot kompozicija, v kateri ima
vsaka slika svoje usklajeno,
prepoznavno mesto. Mesto,
kjer pride do izraza. S slikami
lahko prostor popravimo ali
poudarimo kakšna posebej
lepa sorazmerja sten. Nekaj
pravil obešanja slik:
-	slike naj ne visijo previso-
ko. Visijo naj v višini oči, ven-
dar pa ni nujno, da je za meri-
lo človek, ki stoji. Obesimo jih
lahko tudi tako nizko, da jih
imamo pred seboj v višini oči,
ko sedimo.
-	passe-partouti pripomo-
rejo, da slike izstopajo iz
vzorčaste stene.
- robove okvirov naravna-
mo po vodilnih črtah v prosto-
ru. Te črte so lahko robovi
oken ali vrat, izrazite linije
vgrajenih elementov ah pohiš-
tva. Nad lahkimi kosi pohištva
ne obešaj mo prevelikih slik.
Pa tudi premajhnih shk ne
obešaj mo nad težkim, masiv-
nim kosom pohištvene opre-
me. Če je pred sliko postavlje-
no pohištvo, razporejeno si-
metrično, moramo tudi sliko
ali skupino slik obesiti sredin-
sko, sicer na steni ni ravnotež-
ja ter je celoten vtis prizadet.
- kompozicija navpično
postavljenih slik naredi pro-
stor višji. Tak učinek je zaže-
len pri zelo širokih stenah.
Nasprotno pa naredi vodo-
ravna kompozicija slik pro-
stor širši. Lahko tudi združi-
mo majhne slike v skupen
okvir, od vrste slik je odvisno
ah s passe-partoutom ali
brez njega.
Napotkov, na katere naj bi
se ozirali, je torej kar nekaj.
Moramo biti le še ljubitelji slik
in lastniki le-teh...
KLAVDIJA SITAR
psihološko
svetovanje
Teden
vseživljenjskego
učenja
Težave in stiske pestijo vse
ljudi, ene bolj in druge manj.
Razlikujemo se po načinu,
kako svoje težave rešujemo in
na osnovi tega smo lahko bolj
ali manj zadovoljni s svojim
življenjem. Ljudje se lahko
celo življenje učimo. Učimo
se lahko novih aktivnosti in
spretnosti, celo drugačnega
razmišljanja. Če smo v življe-
nju odprti za učenje novih
stvari, se lahko tudi bolj zaba-
vamo kot drugi, ki se ne učijo
ničesar več. Npr.: gotovo poz-
nate kakšnega človeka, ki mi-
sli, da vse ve. Pogovor s tak-
šnim človekom ni zabaven in
prijeten, temveč včasih prava
mora.
Zabava in sprostitev sta te-
meljni psihološki potrebi in na-
grada za koristno učenje. Kako
pa naj to pomaga nesrečnim in
nezadovoljnim ljudem? , Ne-
srečni in nezadovoljni smo za-
to, ker tešimo svoje potreb^
neučinkovit način. Zato dg"
Ijamo druge kot nasprotnii;^
ne kot prijatelje, torej se
počutimo sprejeti, ne uveij;
Ijeni, ker nas drugi ^r^^
cenijo, o sebi imamo sb
mnenje, ne znamo se sproj
in zabavati in sploh si ne m
mo biti takšni, kakršni sino
resnici, torej se počutimo m
vobodne.
V življenju pa imamo ve^
izbiro drugačnega vedenja, i
di takrat, ko smo nesr^
Lahko se naučimo in izberea
drugo vedenje, da bomo lajj
vsaj malo potešili naše te®
ne psihološke potrebe (pripj
nost, pomembnost, zab«
svoboda).
Vseživljenjsko učenje je t«
tudi učenje učinkovitejših t
denj za dvig kvalitete življa
vsakega posameznika. V tedi
odprtih vrat Psihološke sva
valnice v sodelovanju z Ani
goškim centrom iz Ljublja
imate možnost razgovora
psihologinjo o težavah, ki?
tarejo, da bi poiskati pot sk
njih.
V tednu med ponedeljkoi
29. septembra, in petkom,!
oktobra, med 9. in 13. la
bodo v Psihološki svetovalni
v Celju pripravili Teden vs
življenjskega učenja v obl
odprtih vrat. Občani bodolal
ko v tem tednu prišli v Psihi
loško svetovalnico na raz^
vor (brezplačen) in se pogO
rili o svojih težavah in stiska
Psihološka svetovalnica, ki
vodi diplomirana psihok
nja Marjana Božič-Robi
ima svoj sedež v Miklošič
ulici 1, telefon:482-520.
Teden vseživljenjskega u
nja, ki ga Andragoški ceni
organizira že drugič zapo
po celi državi, je v svetu org^
ziran po vzgledu Velike Brit3
je, kot odziv na pobudo Evrt
ske skupnosti. Tako je Slove
ja uvrščena med prvih šest
žav na svetu, ki poleg Veh
Britanije organizirajo T^
vseživljenjskega učenja.
se, da bo takšnih držav iz le'^
leto več. Lani so potekale ^
lične prireditve in dejavnosti?
celi državi, kot npr. dnevi odp
tih vrat, delavnice, izobraže^^
na srečanja, razstave. Tudi'
tos je raznolika ponudba
braževalnih in učnih oblil^'
državni in krajevni ravni,
čeni bodo tudi mediji -
na Radiu Slovenija, omizja ^
TV na temo VseživljenP«
učenje, o dogajanju bodo pi
tudi časniki.	^^
Torej, izbira o tem, ali se
ste udeležih kakšne aktivnos^^
tednu vseživljenjskega
je vaša. V primeru, da se b^
odločili za obisk Psiholog
svetovalnice, pa vam priP^
čam, da se prej najavite,
MARJANA BOŽIČ -RO^'"'
pifiCA
NASVETI
43
isjedeusko kosilo
Lisičke v juhi
mčka. v omaki, krompir-
jev pi^^ ^ korenjem.
0devani paradižniki,
solata
padingova grmada
Piše: sestra VENDELINA
lisičke v juhi
^ebujemo: 70 dag lisičk,
j3g krompirja, 5 dag maš-
3 žlice sesekljane čebu-
.'stroka strtega česna, sol,
lovorov list, sesekljan
^jlj, 1 žličko moke, 1 dl
J smetane.
jiprava: lisičke očistimo,
^nio, narežemo in jih ku-
^ v slanem kropu do 40
^t. Krompir olupimo,
^jnio in pretlačimo.
|j maščobi spražimo če-
dodamo česen in odce-
liisičke. Dušimo jih toliko
i	da se osušijo, potrese-
I moko, še nekaj časa
^0 in j)ridamo pretla-
krompir s krompirjevko
I, Osolimo, dodamo sme-
P, poper in lovorov list in
ien postrežemo še peter-
Pljucka v
omaki
itrebujemo: 70 dag teleč-
pljuč, jušno zelenjavo, 5
maščobe, 1 žlico moke, 2
isesekljane čebule, 3 stro-
sirtega česna, sol, poper,
anino lupino, kis ali vino,
to majarona.
riprava: pljuča operemo v
ii	vodi, kuhamo jih z ju-
zelenjavo do mehkega,
k v kateri so se pljuča
kuhala, ni uporabna. Ohlaje-
na pljuča narežemo na tanke
rezance. Na maščobo damo
moko, na malo spraženo do-
damo čebulo, ko ta začne ru-
meneti, zamešamo česen in
narezana pljučka. Premeša-
mo, prilijemo krop ali juho,
osolimo, popopramo, doda-
mo limonino lupino, vejico
majarona in kis. Vro naj še 10
minut.
Krompirjev pire s
korenjem
Potrebujemo: 70 dag
krompirja, 20 dag korenja, 6
dag masla, 1 dl vročega mleka
ali smetane, sol.
Priprava: krompir olupi-
mo, operemo, kuhamo v oso-
Ijenem kropu 30 minut, nato
ga odcedimo in pretlačimo.
Posebej skuhamo in pretlači-
mo korenje in ga dodamo
krompirju. Zabelimo z ma-
slom ali vročo mastjo, prilije-
mo mleko ali smetano in z
metlico zmešamo. Na krožni-
ku ga oblikujemo z žličko, ki
jo pomakamo v vročo vodo.
Nadevani
paradižniki
Potrebujemo: 6 paradižni-
kov, sol.
Nadev: 1 jajce, 2 žlici kisle
smetane, 1 žlico naribanega
sira, sol, sesekljan peteršilj.
Priprava: paradižnike ope-
remo, odrežemo pokrovčke,
odstranimo seme, povezne-
mo na krožnik, da odteče sok,
nato jih rahlo solimo. Jajce s
smetano in soljo vtepemo, do-
damo sir in s tem napolnimo
paradižnike. Po vrhu potrese-
mo peteršilj. Paradižnike po-
ložimo na namazan pekač in
jih pečemo pri 180 stopinjah
20 minut.
Pudingova
grmada
Potrebujemo: biskvitno te-
sto iz 4 jajc, 12 dag sladkorja,
12 dag moke, vanilin sladkor.
Nadev: 2 vanilin pudinga,
3/4 1 mleka, 12 dag sladkorja,
1/4 1 po okusu razredčenega
ruma, 15 dag zmletih orehov,
10 dag rozin.
Priprava biskvitno testo:
vtepemo trd sneg beljakov,
dodamo sladkor in rumenja-
ke in še stepamo, da zmes
naraste. Zamešamo moko in
vanilin sladkor. Testo poraz-
delimo na namazan in z mo-
ko potresen pekač za prst de-
belo in pečemo na 200 stopinj
12 minut.
1/2 1 mleka zavremo, v os-
talem mleku zmešamo pu-
ding, v mleko damo sladkor
in med mešanjem vlivamo
pudingov podmet. Ko puding
dvakrat prevre, ga odstavi-
mo. Ohlajeno biskvitno ploš-
čo narežemo v velikosti skle-
de, jo položimo na dno skle-
de, navlažimo z razredčenim
rumom, namažemo s pudin-
gom, potresemo z orehi in to
ponavljamo, da vse porabi-
mo. Na vrhu naj bo puding in
površino okrasimo z orehi in
po možnosti s spenjeno slad-
ko smetano.
joga
Skozi asane do
miru in zdravja
Na tleh leži gmota krvi in
mesa, z obrazom in dlanmi
uprtimi proti nebu. Veke za-
strte. Utrip spokojno hlapi.
Nosnice, kot bi spale, a ne...
Povrhnjice celic telesa se
sladkobno dotikajo nežni,
misteriozni zvoki glasbe.
Kot pero lebdim v čistosti
toplote. Občutki, misli, teža
realnosti so shlapeli. Sem, a
vendar me ni. Žarek brez-
težnosti. Vesolje. Mir. Mir
vesolja. Dramijo se čuti. Za-
vem se tal pod seboj. Dlani.
V temi zenic silhueta zna-
nega ljubečega nasmeha.
Odmev:
»Joga je najstarejša znanost
o človekovem telesu, duhu in
duši. Je znanost, ki so jo mo-
dreci dali svetu kot svoje naj-
bolj dragoceno darilo. Tisoč-
letja so iskali metode, ki bi
človeku pomagale v vseh živ-
ljenjskih situacijah, brez kakr-
šnihkoli pomagal razen teh,
ki jih ima vsak človek: telo,
razum in duh. Joga je način
življenja. Pomaga k boljšemu
zdravju, k večji sproščenosti
in koncentraciji; vrača samo-
zaupanje, strpnost, sočutje,
ljubezen. S pomočjo joge lah-
ko spoznaš svoje pravo bis-
tvo, smisel svojega bivanja na
tem svetu.«
Joga je aktivnost? Čut?
Življenje?
»Pot joge se začne s fizič-
nim delom. To pomeni s tele-
snimi vajami in položaji, ki
se imenujejo asane, in z di-
halnimi vajami, ki se imenu-
jejo pranajama. Ob redni
vadbi lahko pričakuješ iz-
boljšan pretok krvi, večjo
prožnost mišic, večjo odpor-
nost proti boleznim in večjo
gibljivost hrbtenice. Telesne
vaje raztegujejo, masirajo in
stimulirajo ne le mišičevje,
ampak tudi notranje organe
ter delovanje žlez. Z dihalni-
mi vajami se učimo pravilno
dihati, polniti s kisikom ce-
lotna pljuča in na ta način
hitreje odstranjevati strupe
iz telesa. Pogoj za rezultate,
za napredek sta redna vadba
in potrpežljivost - vsakod-
nevno delo.
Vadba joge je primerna za
vsakogar, razen za uživalce
drog in ljudi, ki se zdravijo v
psihiatričnih ustanovah. Bol-
niki in nosečnice potrebujejo
privolitev zdravnika.«
Laične oči vidijo v jogi
marsikaj, jo enačijo s telo-
vadbo...
»Razlika je velika. Pri jogi
energijo prihraniš, in jo celo
pridobiš, medtem ko je pri
športu ogromno izgubiš. Pri
marsikateri športni dejavno-
sti mišice zgolj napenjaš,
sproščaš jih pa ne. A pri asa-
nah vsako mišico, ki jo nap-
neš, z naslednjim gibom
sprostiš. Dvojega pa pri jogi
ne sme biti: tekmovanja in
izzivanja. Nič na silo!
Danes je joga poznana in
živi po vsem svetu. Priporo-
čajo jo strokovnjaki s po-
dročja medicine, športa, psi-
hologije... Na Češkem je joga
učni predmet celo v osnov-
nih šolah. V Sloveniji pa..."
Marca letos je bila v pro-
storih Fakultete za šport Us-
tanovna skupščina Zveze jo-
ga organizacij Slovenije in jo-
ga je dobila svoje mesto tudi
na Fakulteti za šport - odslej
se bo izpit za inštruktorja
joge izvajal in opravljal v
strokovnih okvirih Fakultete,
na predmetniku študentov
pa je joga - eden izmed
študijskih predmetov.
Zanimiv pa je tudi podatek,
da je izid knjige >Joga za
hrbtenico< profesorja P. S. Ma-
heshvvaranandija strokovno
in finančno podprt s strani
Ministrstva za zdravstvo Re-
publike Slovenije.
In vegetarijanstvo?
»Ni obvezno, je pa zažele-
no. Kdor začne živeti v skladu
z jogo, se zlahka odpove me-
su. Jogi spoštuje načelo nena-
silja. Ne ubija in ne uživa
mrtvih trupel. Ve, da žival
čuti strah, bolečino enako
kot človek. Sodobni svet je
izumil tako grozljive metode
za vzrejo - zakol živali, da
zanje ni besed. Živali na far-
mah in v klavnicah samo ča-
kajo na smrt! Tisto, kar čuti-
jo, ostane v mesu. Dokler bo-
do ljudje jedli meso, bodo
vojne.«
Joga...
»Poti k cilju je veliko. Naša
naloga je, da najdemo tisto,
ki je prava za nas. A biti
moramo previdni, kajti člo-
vekovo življenje je kratko.
Utegne se zgoditi, da zamu-
dimo pravo priložnost.
Nikoli ne veš, kje in kdaj
boš zaslišal tisto besedo, ki
bo spremenila tvoje življe-
nje, in potešila tvoj nemir.
Jaz sem jo slišala pri jogi.«
Joga je nemalokrat obso-
jana religioznosti.
»Joga ni religija - je nauk, iz
katerega so nastale vse reli-
gije. Uči, da Bog je in da je
velika nesreča: biti človek in
umreti brez spoznanja o Bo-
gu.«
In duhovni učitelj?
»Pravo jogo more učiti le
učitelj, ki je sam jogi, in je
na -ebi preizkusil njene
učinke, prehodil celotno pot
in postal, kot se temu reče v
jogi: samorealizirana oseb-
nost. V Indiji, ki je pradomo-
vina joge, se tak učitelj ime-
nuje: gum. Gu pomeni temo
ali neznanje; m pa svetlobo
ali znanje. Torej je guru nek-
do, ki te vodi od neznanja k
znanju. Pravega guruja ni
težko prepoznati: na tem
svetu živi z enim samim na-
menom - pomagati ljudem.
Nima pravega doma, nima
imetja - ima le neskončno
potrpežljivost in večno že-
ljo, da bi'pomagal ljudem na
njihovi poti, da bi prenesel
svoje znanje in svojo mo-
drost učencem, ki to sami
želijo. Vsakdo mora preho-
diti svojo pot sam, s pomoč-
jo učitelja pa lahko potuje
skozi življenje hitreje, bolj
varno in bolj srečno.«
Joga v vsakdanjem življe-
nju...
»Joga v vsakdanjem življe-
nju je zelo čist in jasen si-
stem, ki ga je za potrebe so-
dobnega človeka razvil pro-
fesor Paramhans Svami Ma-
heshwarananda. Društva
JVŽ so povezana v medna-
rodno zvezo, kateri v letoš-
njem letu predseduje gospod
Jože Gal iz Maribora, ki bo
danes, v četrtek, 25. septem-
bra, OB 18. uri, v prostorih
CID-a ob diapozitivih preda-
val o svojem nedavnem biva-
nju v Indiji. Organizator .je
celjsko Društvo JVŽ, ki bo v
ponedeljek, 29. septembra,
ob 18. uri, v prostorih CID-a
(v Celju ) v svojo sredino
sprejemalo nove člane.«
Silhueta sogovornice Dani-
ce Rehar - Hudina (predsed-
nica celjskega Društva JVŽ)
je vse bolj kopnela...
»Poti je veliko. Poišči pravo
zase. In ne čakaj, ne izbiraj
predolgo. Pusti druge, posve-
ti se sebi.«
Kot razcvetena lokvanja so
zdaj moje oči mirno, negibno
zrle v nemi strop. Telo je še
vedno ležalo na tleh in plava-
lo v tankočutnih vzgibih glas-
be. Zaslišala se je skrivnost
besed iz preteklosti:
»Izguba lastne identitete, iti
preko zavedanja samega se-
be, dotakniti se brezčasnosti,
večnosti je glavni namen iz-
kušnje glasbe.« (B. Leben,
Sadte Surmadi.)
Več, povsem različnih, po-
ti? Hm. Mar ni vse zgolj ena,
brezmejna, nevidna Mlečna
cesta?
. ^ MOJCA VOČKO
bio
koledar.
prehrana za zdravje
Preliranska vzgoja
Krog ljudi, ki se želi hra-
niti bolj premišljeno in osta-
ti zdrav, se vztrajno širi. Že
Hipokrat je v svojih delih,
več sto let pred našim štet-
jem, pisal o hrani kot naj-
boljšem zdravilu za posa-
meznika. Danes se na po-
dročju prehrane oblikujejo
nova spoznanja, ki nam po-
magajo ohranjati organi-
zem v optimalnem stanju in
ga varovati pred boleznijo.
Zdravo živeti pomeni tudi
bolje se počutiti, imeti več
življenjske energije, biti bolj
ustvarjalen, skratka živeti
-polno življenje
Svoje prvo obdobje je člo-
vek preživel popolnoma od-
visen od narave. V borbi za
obstanek se je obračal k nad-
naravnim silam, ki naj bi mu
zagotavljale vedno negotovo
oskrbo s hrano. Z razvojem
se je iz prehranjevanja razvila
kultura hranjenja. Priprava
hrane je prešla v kuhanje in
kuharsko umetnost. Nastale
so tradicionalne kuhinje, ve-
zane na kulturna izročila na-
rodov in religiji.
Kako pa je s prehrano 20.
stoletja? Nekdanje košare
gospodinj so se spremenile v
prenatrpane vozičke v samo-
postrežnih trgovinah kot
odraz potrošniške civilizacije,
kar je prav žaljivo za prebival-
ce Tretjega sveta. Živila so
torej na razpolago v poljub-
nih količinah, kar pa še zdaleč
ne pomeni, da je prehrana
pravilna in uravnotežena.
Za pravilen razvoj in pravil-
no sestavo človeškega orga-
nizma so v hrani potrebni:
ogljikovi hidrati, maščobe in
beljakovine, dopolnilna ali
varovalna hranila pa vitamini,
rudninske snovi in voda. Po-
membno je, da jih uživamo v
primernih količinah oz. raz-
merju, to je 55 - 60 % ogljiko-
vih hidratov, 25 - 30% maščob
in 10 - 15% beljakovin.
Pestra izbira živil, ki je da-
nes na voljo, je zaželena rav-
no zaradi večje možnosti us-
trezne sestavine dnevne pre-
hrane. še posebno pa imajo
prednost živila v okviru pre-
ventivne prehrane, ki redčijo
našo vsakdanjo prehrano (
balastna živila, manj mastna
ali živila s posebno maščobno
sestavo, živila z manj sladkor-
ja ali nadomestki za sladkor,
stročnice, energijsko manj
gosta hrana, polnovredna su-
rova hrana).
Živila na policah trgovin bi
morala imeti označeno us-
trezno hranilno in energijsko
sestavo ali druge za živilo in
zdravje pomembne podatke.
Tako bi jih porabnik lažje
vključeval v svoj vsakdanji je-
dilnik. To pa lahko naredi le
tisti porabnik, ki je ustrezno
zdravstveno oziroma pre-
hransko vzgojen. Vzgoja po-
rabnika je torej tudi osnovni
pogoj za zdrav način prehra-
ne ob zelo pestri ponudbi ži-
vil.
SIMONA RUČIGAJ,
dipl. ing. živ tehn.
44
ZA RAZVEDRILO
fincA
ZA RAZVEDRIIO
45
46
fEUTON - ROMAN
Srečanje S
kraljevsko kobro
Tega popoldneva se je zgo-
dilo nekaj, kar mi je v kosti
nagnalo smrtni strah. V bliži-
ni vasi smo se po ozkih gre-
benčkih suhe zemlje, ki delijo
potopljena riževa polja, v gos-
jem redu spuščali po terasah
navzdol. Na ozki poti pred
nami sta se pojavili dve sil-
hueti mož, ki sta s palicama
mrzlično tolkla po tleh. Kar je
izgledalo od daleč smešno, se
je v neposredni bližini spre-
menilo v boj med človekom
in kačo, v boj na življenje in
smrt. Tea, naš vodnik je v tem
neenakopravnem boju takoj
priskočil na pomoč obema
kmetoma, sam pa sem krče-
vito zvijanje dolgega in ozke-
ga telesa nemo opazoval v
vlogi okamnelega kipa. Tudi
ostalim članom skupine se ni
godilo bolje. Po dolgi večno-
sti, verjetno pa le po nekaj
sekundah, se je kača umirila.
Lovska trofeja je zvita v debel
svitek, po pogovoru z doma-
činoma, odšla z nami. Strupe-
ni kolobarji, ki so nihali na
dolgi palici preko vodnikove-
ga ramena, so me opozarjali
na številne nevarnosti. Vsak
nadaljnji korak v džungli je
zame postal prava mora.
Po dramatičnem prečenju
naraslega potoka preko podr-
tega drevesa smo dosegli dnev-
ni cilj, osamljeno kočo starke
in starca iz plemena Meo. Ro-
mantična postavitev taborišča
ob reki na samem robu džun-
gle je bila odlična kulisa za
nadaljnje dogajanje. Naša vod-
nika sta se zavzeto lotila odira-
nja kače. Ko sem z odporom
opazoval več kot tri metre dol-
go kačje telo, na trebuhu okra-
šeno z rahlimi obročki na beli
podlagi, zgoraj pa lepe rumene
pege na sivorjavem ozadju, me
je kakor strela z jasnega preši-
nila misel, da je to pravzaprav
lepa žival.
Že samo ime kraljevska ko-
bra govori, da je ta kača nekaj
posebnega. Je malo manj zna-
na sorodnica navadne kobre,
ki jo v Aziji po grobih ocenah
obtožujejo za smrt med 30.000
in 40.000 ljudi letno. Po mnenju
vodnika je srečanje z razjarje-
no kraljevsko kobro, še poseb-
no, kadar čuva svoj zarod, za
človeka gotova smrt. Tudi do
dva metra nad tlemi dvignjena
trikotna glava z gotovostjo in
bhskovito zadene svoj cilj že ob
najmanjšem premiku žrtve.
Kača pa ima še eno neprijetno
navado, da včasih svojo žrtev
opljuva. Dotik strupa z očmi
povzroči hude bolečine in sko-
raj gotovo slepoto. Po zagoto-
vitvi vodnika, da kobre živijo v
parih in da partner smrt svoje-
ga družabnika maščuje, sem
dvakrat močno potegnil iz ste-
klenice riževega žganja, v kate-
ri je bilo namočeno srce prav-
kar odrte kače. S temno zeleno
tekočino naj bi, po mnenju
domačinov, prešle na človeka
lastnosti kače kot so hitrost,
pogum... In res, življenje je
skozi dno steklenice postalo
lepše, prav tako pa je večerja,
kača na žaru, lažje zdrknila v
moj želodec. Kot nalašč smo
noč preživeli pod odprtim nad-
streškom, kar je hkrati z do-
godki dne povzročilo, da sem
celo noč bežal pred kačami,
škorpijoni in drugo golaznijo.
Novo jutro je prineslo resnično
olajšanje.
Splavarjenjein
plavanje
Začel se je zadnji dan pohaj-
kovanja po divjini. Ta dan nas
ni čakala naporna hoja po raz-
močenem terenu, ampak pri-
jetno splavarjenje na bambu-
sovih splavih po živahni reki, ki
smo se ga vsi veselili. Prijetno,
smo prvi hip mislili mi, resnica
pa se je pokazala drugačna.
Reka je bila neobičajno hitra in
visoka, kar so s kančkom stra-
hu priznali tudi splavarji. Kr-
marjenje z dolgimi drogovi je
bilo nemogoče, zato smo prib-
ližno smer na divjem toboganu
določali le s pomočjo nagiba-
nja splava. Divja ježa stoje na
spolzkih, ozkih deblih se je
zame, po bližnjem srečanju z
močno vejo, neslavno končala.
Izstrelilo me je v kipečo, rume-
no vodo in v kratkem trenutku
sem ostal sam sredi divjine. Za
občutek osamljenosti ni bilo
časa. Nekaj sto metrov nošen z
vodo sem trudoma pribrcal do
strme obale, se skozi trnje pri-
plazil na breg in nato med
podrastjo in ovijalkami v div-
jem diru in kobacanju sledil
toku reke. Ko sem v daljavi
zaslišal svoje ime in čez nekaj
časa ugledal splav s sotrpini v
phtvini reke, mi
postalo toplo, kot da k'
dolgem času ugledal ^
kraj.	S
Druga dva splava sta i,
sla še slabše. Večkrat
prevrnila in morala rnoi^^J
sadk j e bila popolnoma n '
K temu je pripomoglo^J
vreme in prisilno kop.
narasli reki, prav tako'^'*
vsakemu posamezniku gf
ko pod kožo zlezlo spo^?
da so bili v divjini prepj?
sami sebi, srečnim naklj^!
in da bi^se lahko pustolo
doživetje končalo tudi tr^'
no. Ko sva s prijateljem vzj
lana ogledu bližnjih slapom
je predvideval program,svj
la deležna hude graje cel«
skupine, ki si je želela čk
»domov«. Obveljala je najiii
Srečen dan
Da bo sobota, dan po.
kingu zame srečen dan.j
začutil že zgodaj dopij
Bolj za šalo kot za res s
svoje vojaške škornje, zapi
čino jugoslovanske vojs
ponudil uličnemu prodaja
stare obutve. V moje veselja
kupčija uspela. Denar zaiii
Ije, ki sem jih mislil tako
tako zavreči, mi je prine
dva dni lagodnega prežive
Škornji so se v deževnemg(
du slabo izkazali. Po prvi
prečenju potoka sta škon
postala dve neprodušnipo
di za vodo in tako nekaj
težja. Hitro preobuvanjepa
dolge vezalke onemogočile
gozdu so se od številnih!
perg in lahkih gojzarjev šei
bolje izkazale vodnikove]
stične sandale, skozi katf
številne odprtine je vodali
pritekla in tudi odtekla.
Že ime »kraljevska kobra« govori, da je kača nekaj
posebnega. ""
»Mirko, poljubi ga tudi ti!« Ko sem ga poljubil, gaje hranila
nazaj v škatlo in zašepetala:
»Imela bova lep spomin na današnji dan.«
»Ja, poljubil sem tvoj poljub!«
Sonce je le še mežikalo izza kopaste gore in imelo mesečev sijaj,
ko sva se odpravila proti domu. Popita pijača me je grela, zaradi
česar nisem mogel presoditi, ali je še tako mrzlo kot je bilo ali je res
topleje. Veter pa le ni več tako grdo vlekel kot na poti k Ivankini
domačiji - tako sem imenoval njeno kolibo. Hodihi sva drug za
drugim. Jaz spredaj, ona za menoj. Bila je razigrana in zgovorna.
Venomer me je dregala s smrečico, me obmetavala s kepami ali
pripovedovala zgodbe z svojih še čisto rosnih let. In ko je pravila,
kako ji je stari oče na boleč zob dajal bago, pri čemer je zelo jokala,
saj je baga ogabno smrdela, da sam hudobec ne more bolj smrdeti,
sem zaslišal kašelj. Le kdo bi mogel biti ob tem času tu gori, sem
ugibal, ko se je prikazal sopeč in razgretih lic - Marjan. Poba, s
katerim sem se v Gostencah spopadel. Bilje nekaj starejši od mene.
Starša sta imela manjšo gostilno, poba je bil prepuščen bolj sam
sebi. zaradi česar bi bil lahko še slabši, kot je bil. Imel je popolno
svobodo, kot je sam večkrat rad omenil. Preklinjal je kot knap.
Nisem ga imel za prijatelja, čeprav sva se skoraj redno videvala.
Shajanje pa je imelo poslovni značaj - »kšeft« sva mu rekla. Redno
mi je prinašal napisana vprašanja, ob katera sem mu zapisal
odgovore. Reševal sem mu računske naloge in pisal razne spise,
najrajši domišljijske. Za domače naloge iz ročnega dela sem mu iz
ilovice upodabljal živali, iz lesa kozolce, sadno stiskalnico in drugo,
le košar mu nisem maral plesti. O pletenju sem sodil, daje umsko
premah zahtevno in sploh zelo dolgočasno delo.
Za plačilo mi je prinašal čokolade, ki sem jih dajal Ivanki,
klobase in tudi kakšna steklenica vina je bila kdaj kot plačilno
sredstvo. Dal mi je lep nožič, ki sem ga bil zelo vesel in naučil me
je voziti se s kolesom. Tudi denar mi je včasih ponujal, ki ga pa
nikoli nisem vzel, ne da bi vedel, čemu ne.
Gledala sva ga, kako se plazi po vseh štirih po zasneženi
strmini in za sabo vleče veliko smreko. Večkrat mu je spodrsnilo
in popeljal se je navzdol za več svojih dolžin. Preklinjal je vse
hudiče in njihove pajdaše tako nazorno, da sem mislil: zdajci se
bo kateri prikazal. Ivankin obraz je zadobival enkrat škrlatno
rdečo barvo, drugič belo ko kreda. Nisem vedel, ali zaradi sramu,
jeze ah zaradi strahu in bogaboječnosti. Prav gotovo je iz enega teh
razlogov nenadoma jezno zakričala:
»Nehaj preklinjati! Kdo te bo le poslušal?«
Pogledal je navzgor in začel zmerjati:
»Teslo počeno! Kdo te pa sili poslušati? Počakaj, požre, da pridem
gor, pa ti bom posvetil, kot ti ni še nihče!«
»Najprej moraš priti do naju, potem ji boš šele lahko posvetil, če ti
bova dovolila.«
Nič ni odgovoril. Ko se mu jo je končno le posrečilo privleči do
najine bližine, sem mu rekel, da naj porine smreko gor do mene in
se je oprime. Napravil je tako, z Ivanko pa sva ga potegnila k sebi.
»Kaj si nor, da se lotiš tako velike smreke? Kam jo boš pa dal?«
»Saj nizame. Za tisto žlamborasto Heclovkoje. Prosila meje, naj
ji prinesem najmanj štirimetrsko. Postavila jo bo pred gostilno.
Pravi, da je to zdaj moderno, v Gradcu da stojijo v vsaki večji trgovini
in pred vsako gostilno.«
Heclova je za že pred leti umrlimi starši podedovala hišo z veliko
gostilno. Pridobila sije veliko novih gostov zaradi pristopnejših cen
pijač in jedil, posebno pa še zaradi svoje nenavadne zunanjosti, kiji
je bila v prid in nenazadnje zaradi iskrivih domislic, čeprav
največkrat prostaških. Bila je nizke rasti in okroglega života, hoje
švedrave. Usta je imela velika, podobna duplini; govorila je, kot bi
imela vodo v njih, toda razločno. Njen glas pa je bil kljub temu
prijeten, kar božal je ušesa. Med lepimi zobmi je bil nepogrešljiv
jantami ustnik. Kadila je boljše cigarete. Bujne plove lase je nosila
počesane nazaj, spete s široko lasnico. Velike sinje modre oči,
obkrožene z dolgimi trepalnicami, so igrivo gledale v svet. Nosila je
moški klobuk z gamsovim čopom, dolg zelen predpasnik in črn
telovnik z debelo verižico in veliko žepno uro. Narava se je grdo
ponorčevala z njo. Govorilo pa se je. da ga ni. ki bi se ji mogel upreti,
če se ji gaje zahotelo.
»Kaj te je popadlo, da si poprijel za delo.« sem ga začuden
vprašal.
»V žepu je že nekaj časa huda suša. Oče mi že nekaj tednov ni dal
niti dinarja. Pri kartanju sem zadnjič zgubil nekaj svojega denarja
in še trideset izposojenih dinarjev. Torej sem v veliko godlji«
»Koliko ti bo dala za ukradeno smreko?«
»Dvajset dinarjev.«
»Kje boš staknil razliko?«
»PriHeclovi.«	\
»Ne razumem te.«
»Ona mi bo tu in tam dala delo.«
»Kakšno delo?«
»Priložnostno. Po potrebi.« je rekel, stopil čisto k meniini
zašepetal na uho:
»Delo v postelji. Pravi, da so takile kot jaz sicer hitri ko peteŠ
zato pa najslajši. Koliko časa bom zdržal, ali doklej bo zaposi
trajala, pa ne vem.«
Nisem vedel, ali bi mu verjel ali ne. Kaj takšnega mu nist
prisodil. Nemogoče pa seveda ni bilo.
»Zdaj pa pohitimo, vsak čas se bo zmračilo. Pižorln H
obljubil, da bom do mraka s smrečico pri njem.«
»Kaj? Za Pižorla jo neseš? Pa me menda-ja ne boš pri fi?
zatožil?«
»Ali sem že kdaj koga?« Prizadel me je.
Sunil me je v ramo in se zadovoljno zarežal.
Kmalu sva ostala z Ivanko sama. kajti Marjan je ubraU^
pot, daleč stran od Pižorlove domačije. Prišla sva do njcn^
doma. Pred hišo sva si voščila vesele božične praznike. Ref^^^^
da ne bo šla k polnočnicam, ker je mati močno prehlajenai^
mora pozdraviti, da bo mogla po praznikih spet na delo. ^
matere pa, da ne gre. Rad bi ji kaj lepega povedal, a nisemv^
kaj. Poslovila sva se.
Ko sem prišel pod hišo, sem ravno še toliko videl, da je
vstopil vanjo, spoznal pa ga nisem. Ko pa sem prišel do knhin]^
ga okna. sem zaslišal Pižorlov glas.
»Bal sem se že. da se ti je kaj zgodilo, ko te tako dolgo ni
hoste,« je dejal ob mojem vstopu v kuhinjo. Šel sem z njim i2
mu dal smreko. Ogledal si jo je ob soju okenske svetlobe in ^^
daje lepa, želel lahko noč in izginil v temi.
Sestri sta se takoj lotih okraševanja smrečice. Obešali sta
male svetle bunčice, bonbone, ki sta jih že prejšnje dneve ovr
resaste papirčke, in orehe, zavite v staniol papir Tudi lepO-
jabolka in kekse sta obesili. V veži sem zaslišal enolično nii^
nje. Odprl sem vrata in zagledal strica s pušpanovo vejico ^
roki, v drugi pa je držal malo kanglico, iz katere se je vil dii^
dim. Za njim je hodila teta z majhno porcelanasto P^t
blagoslovljene vode. Poškropila in pokadila sta vse prostore^ ^
kozolec, hlev. vse živali, tudi Runa. Potem pa sta se odpravi^,
njivi in travnik in tudi tam škropila in kadila. Raztrgani obl^^ '
katerih je spet rahlo snežilo, so se leno premikali in se ktc^
širili v spačene podobe. Skozi tanjše je silila bleda ^^^ ^
svetloba in dajala snegu svetlo sivo barvo. Ob^ Uramška se^
le še kot bledi silhueti razpršenih obrisov. Vedno bolj sta
la na svečenika iz sive davnine, ki odganjata zle duhove in ^
bogove rodovitnosti za obilne pridelka. Počakal sem '
končala; skupaj smo odšli v hišo.
pimA
v MODNEM VRTINCU
47
Zapeljivost druge kože
^nski arhitekt Andrea
ijio pravi, da je tisto pra-
I oblikovanje »con bella
Lzione« (z lepimi soraz-
kajti samo takšne
Jjtve nam dajejo neverjet-
^isten občutek sreče.
Snost harmonije je za
.|gl(ta in modnega obliko-
vedno enostavna, pa
^r kompleksna: redukci-
^perfekcija bistva! Prepro-
fistost linij, oplemenitena z
pimi materiali, to je bis-
,giiega izmed trendov pri-
jjjoče mode za jesen in zi-
j0snje. Skoraj stoletni po-
ppovezovanja spodobnosti
^[Otike, zapeljevanja s pre-
jienostjo.
jpveda so usnjene izdelke
E prednamci poznali že
|ogo prej, vendar so jih do
toka 20. stoletja uporabljali
za modne dodatke, ka-
L za vojaška, pilotska in
iftna oblačila.
tavi usnjeni modni udar pa
eta 1965 povzročil kreator
n Bates, ko je skreiral us-
se obleke za igralko Diano
gvbritanski televizijski na-
jevanki Maščevalci. S kopi-
Bteh oblek je Bates obnorel
iski svet in usnju zagotovil
Bis materiala za izdelavo
bolj prestižnih, danes celo
femih oblek.
Zakaj deluje usnje na našo
iotako čutno, grešno, neči-
ooin neustavljivo zapeljivo,
ležko našli natančen odgo-
[. Kdo ve, morda zato, ker
Dinudi ne le asociacijo, tem-
'tudi občutek, da nosimo na
židrugo kožo...
lakšen zapeljiv izziv pa ni
Itako in to ve tudi zajeten
pek eminentnih kreatorskih
ffi, ki vidi prihajajočo modo
iisnju.
f^e je pravo ali po zaslugi
ilobne tekstilne tehnologije
spreten ponaredek, sploh ni
''dno pomembna reč. Po-
gubno je - da se sveti, da je iz
ukrojena kar se da pre-
''sta, stilizirana moda, da ga
'možnosti nosite v total loo-
''1, da si, drage dame, gospo-
de, mladci in gospodje - da-
^duška z barvami! Kljub več-
^Prisotni črni ter klasični
^^'in sivi letošnje usnje žari
fi v primarnih, živahnih bar-
i
In, verjemite, da je zares od-
zvonilo časom, ko so bili v
usnje oblečeni le drzni motori-
sti. Prav z vsemi oblačih, od
rahlo tajliranih, do smelo opri-
jetih oblek, hlač, celo pulover-
jev in večernih oblek, se usnje
odhčno razume.
Malce vetra z Divjega zaho-
da je v svetovno modno doga-
janje prinesel Yves Saint Lau-
rent z jesenskim plaščem, na
katerem frfotajo usnjene resi-
ce. Donna Karan se sprašuje,
zakaj bi moral biti pulover le
volnen - nadvse topel in udo-
ben je tudi usnjen... Anglež
Aleksander McQueen je svojo
novo usnjeno Unijo trenčev in
jopičev preščipnil v pasu - s
pasom, ter ustvaril atraktivno
modo za »divje, prijazne, zvite
in nevarne mačke«. Z drama-
tičnim »mačjim« make upom
svojih manekenk je to svojo
trditev tudi zgovorno podkre-
pil.
Versacejeve mini večerne
obleke, prepoznavne po razi-
grani krzneni obrobi na spod-
njem robu, pa so menda ta hip
najbolj iskane cunjice med fi-
nančno dobro stoječo modno
klientelo po vsem svetu.
»Všeč mi je čutnost. Moda
brez erotike bi bila en velik,
dolgočasen nič. Čutnost in ero-
tika pa se v modi imenuje us-
nje,« je še letos spomladi, ob
predstavitvi slednje in svoje
zadnje kolekcije ugotovil po-
kojni velikan med modnimi
kreatorji 20. stoletja, Gianni
Versace.
Če mu verjamete, ali pa je
usnje preprosto del vam ljube
življenjske filozofije, letošnji
usnjeni trend gotovo ne bo
obšel vaše garderobne oma-
re.
Kar zajeten šopek eminentnih kreatorskih imen prisega
letošnjo jesen in zimo na usnjeno zapeljivost - v barvah.
uscaza poletje 1998
Prijazna vizija
priiiodnjega
ste zdajle pomislili - ja, kaj se pa gredo tile, da nam kažejo
modo kopalk v začetku jeseni? Ne, nismo pozni, ampak zelo,
zelo zgodnji.
Prvi septembrski dan je namreč v koncertni dvorani Vile Bled
sevniška Lisca prvič predstavila svoje nove kolekcije za sezono
pomlad-poletje 1998.
Med ostalimi so prisotne na modni reviji seznanili tudi z
linijami, kroji in barvami kopalk, ki jih bomo lahko kupovali
nasle(inje leto. V razigrani barvni paleti, tiste najbolj trendovske
na sedemdeseta modna leta spominjajoče »mokre cunjice« bodo
to, včasih spodobno zakrivajoče, drugič drzno razkrivajoče.
Seveda bomo o njih kaj več povedali še čez nekaj mesecev,
tokrat pa le utrinek iz njihovega najnovejšega kataloga - za slovo
od letošnjega poletja in prijazno vizijo prihodnjega.
'nketno nagradno vprašanje septembra:
•^TERA NOVOMODNA DOMISLICA ZA MLADE JE NAJ-
^J^J PRIVLAČNA?
tetoviranje in uhančki v nosu, na jeziku...;
"J 2 več različnimi, divjimi barvami pobarvani lasje;
dramatičen make up s črno obrobo oči in ustnic;
' "Napišite, če vam je katera ali več teh domislic všeč.
48
RUMENA STRAN
tračnice
Pujsek in
Elmag za
premiera
Včasih so imeli
otroci hranilnike
u obliki pujska.
Na Mednarod-
nem obrtnem sej-
mu so tudi pre-
mieru dr. Janezu
Drnovšku podari-
li steklenega puj-
sa, le da ni bil
izdelan kot hra-
nilnik. Šo že vede-
li, da je zdaj, ko je
proračun že sko-
raj potrjen, pre-
pozno za »špara-
nje«.
Za zdravje pa ni nikoli prepozno in to dobro ve tudi celjski
podjetnik in inovator Vili Poznik, ki je premieru daroval svoj
zdravstveni pripomoček - Elmag. Kakšni bodo njegovi učinki,
bomo verjetno kmalu vsi občutili...
Eni na konju, drugi
pa...
Očitno se 'žalski župan prof.
Milan Dobnik zelo dobro po-
čuti na konja. Sam je izjavil:
»Jaz sem že na konju, ostali še
boste!« Je mislil pri tem tudi
tiste, ki so na psu?
(Od)klom
No, končno jo imamo - avtocesto,
zdaj center je bolj blizu nas,
morda vsi bomo eno mesto,
en kraj, ena velika vas.
V celoto združena bo z nami vlada
in kje se našel bo še človek moder,
vse morda bo drugače iznenada,
morda pa ne bo ničesar od nikoder.
POPEVKAR
aforizm
Na eni strani so želje, na drugi spomini - mi smo daleč
od enih in drugih.
Osemdesetletnik je rekel: »Ko bi vedel, da bom živel
toliko časa, bi več pozornosti posvetil zdravju.«
Večini življenje mine v strahu, da ne bi naredili napake.
Ali bomo morali še v prihodnost preko zebre?
Namesto globine morja je pomembnejša globina denar-
nice.
Lopova ne dobijo do konca življenja, poštenega takoj.
Mladost je kot denar. Lepo jo je zapraviti, manj
pomembno pa je - za kaj.
ZORAN MIRČIČ
amadeus poroča
Priznanje v prave roke
Mednarodno sejemsko združenje Parkirplac iz Nemčije je te
dni poslalo celjskemu sejmu laskavo priznanje. V prisotnosti
vodstva sejma, nemškega zunanjega ministra in našega ministra
za promet in zveze so podelili priznanje za vzorno, enostavno in
hitro parkiranje v času sejma v Celju. Sedaj pričakujejo kakšno
priznanje še udeleženci, torej parkiranci in zaparkiranci. Sicer
pa so prav vsi dobili »priznanja« - majhen listič za 600 SIT.
zanimivosti
Odličen telovadec pri
osemdesetih letih
Oni dan, ob ljudskem prazniku na Paškem Kozjaku, ko so:
višini 1065 metrov odprli prenovljeno podružnično šolo, je v|
šolski telovadnici svojo spretnost pokazal osemdesetletni Leo|
Polutnik z Dobrne. Možakar je zlahka napravil stojo na ^
Pravi, da je v mladosti zelo rad telovadil, tako da mu tudi ^
takšne in drugačne telovadne veščine ne delajo prav nobenih td
Le premetom in saltom ni več kos...	L. OJSTERŠ
Ko je jurček jur
Gvido Prašiček s Polzele rad gobari in kot sam pravi, mul
sreča pri tem kar naklonjena. Kljub temu pa je bil pri zadnje^
gobarjenju nemalo presenečen, ko je med listjem
jurčka, moral bi mu reči kar jur, ki je tehtal kar 2,25 kg. Seveda«
bil sam, ob njem je bilo še nekaj manjših bratcev. O najdišču s^l
Gvido, kot je pač pri gobarjih navada, izrazil zelo nedoločejj
našel ga je nekje pod Goro Oljko.	T. TAV®