PRIKAZI IN OCENE IRIT ROGOFF T E R R A I N F I R M A Geography's visual culture Routledge, London in New York 2000, 196 str. Knjiga Irit Rogoff, predstojnice Oddelka za umetnostno zgodovino in vizualno kulturo na Goldsmith kolidžu londonske univerze je zbirka že objavljenih, a na novo predela- nih esejev na temo izgube ali odsotnosti na- vigacijskih načel v trenutku, ko si skušamo predstavljati kakršnokoli obliko trdnega geografskega soglasja o identiteti, pripadno- sti in pravicah. Rogoffova vztraja pri politi- ki, ki bo utemeljena v zahtevi po fundamen- talnih spremembah v razredih, rasah in spo- lu. Geografija je za Rogoffovo epistemološ- ka kategorija, kakor rasa ali družbeni spol, in je potemtakem v povezavi z umestitvijo, razmestitvijo. V geografijo projicira elemen- te t. i. conske logike, ki le-to povezuje s kla- sifikacijo, lokacijo, topografijo sebstva, jaza in drugosti. Geografija se veže na te umesti- tve in ustvarja nove razmestitve, ki skozi ref- leksijo novih con v prostoru (danes govori- mo vse bolj o obmejnih območjih, demate- rializiranih conah, mednarodnih svobodnih mestih, getih itd.) kaže, daje samo tradi- cionalno pojmovanje geografije postavljeno pod vprašaj. Rogoffova se skuša osredotočiti na pri- padnost in pripadanje kot kategoriji, ki de- finirata odnose med subjektom in njegovim mestom. Konstitucija pripadanja je v pove- zavi s procesom izključitve, kar po Rogoffo- vi pomeni, da pripadati ni nekaj, karje samo povezano s tistim, karje vključeno ali izklju- čeno, pač pa gre pri kategoriji pripadnosti za dinamično funkcijo ali obliko. Rogoffo- va se namreč sprašuje, katerim pogojem mora ta kategorija ustrezati, da rečemo, da je nekdo izvržen, oz. ne pripada določeni skupnosti. Pri tem poskusu sta psihoanaliza in de- konstruktivizem za avtorico odločilnega po- mena. Obe vedi razume kot mobilizacijsko silo, kar sama imenuje lekcija post-struktu- ralizma. Rogoffova vztraja pri premiku od moralističnega diskurza, ki govori o geogra- fiji in lokaciji, ki nam pripoveduje, kaj naj bi kdo bil, kdo ima pravico biti nekje in ne drugje, ter kako naj se tam vede, v smeri kon- tingente etike o geografski umestitvi. Pri tem paje, kot sama zapiše, mobilizacija last- nega nezadovoljstva razumljena kot vodil- na sila pri kritičnem in teoretičnem delu. Drugačen pogled na geografijo ter nje- na umestitev v odnosu do psihoanalize je v ozki povezavi s tistim, kar imenuje fantaz- matsko ozadje. Pri tem se sklicuje na delo Jacqueline Rose, kije fantazmo opredelila kot politično formacijo. To, da ima fantaz- ma težave pri vstopu v politično argumen- tacijo, je posledica tega, da le-ta predstavlja pomembno politično formacijo. Z geogra- fijo so zadeve podobne: geografijaje kritič- na etika, k izziva politično argumentacijo. Podobno kot nam Rose poda pogled na fan- tazmo, ki jo razume kot tisto kategorijo, ki 2 1 1 PRIKAZI IN O C E N E nam omogoča uzreti notranjo mejo držav- ljanstva samega, nam Rogoffova predlaga geografijo na način koncepta nedomače geografije, ki po njej predstavlja radikalno možnost za redefiniranje zadev, ki se tičejo lokacije; gre za radikalizacijo pojmovanja lo- kacije, kije povsem drugačna od tistega, kar nas o lokaciji poučuje država. Ob takem pojmovanju geografije sta se radikalno spremenila tudi funkcija samega pogleda in spomina. Zdi se, kot da bi se Ro- goffova skušala vrniti v tiste dimenzije geo- grafije, ki so povezane s poetičnim, imagi- narnim in spominom. Pri takšnem poskusu pa se vsakič pokaže nekakšna grozljiva tu- jost, saj se brišejo meje med imaginacijo in realnostjo in se tisto, kar smo šteli za fanta- stično, ponudi kot realno; to je situacija ko simbol prevzame pomembnost in moč tiste- ga, kar je simboliziralo in deluje tako, da učinkovito in sistematično reificira vse po- dobe ter nam onemogoča, da bi sprejemali reprezentacijo brez vključevanja predhod- no osvojenega znanja, mišljenja, ravnanja. Gre za samosvojo domačnost geografije, za katero smo v skušnjavi, da bi jo povezali s Freudovo »vrnitvijo potlačenega« v Das Un- heimliche. Zato koto vzporednici temu »Un- heimliche« govori Rogoffova o »unhomed geographies«, nedomačih geografijah (str. 4). Rogoffova skuša na novo napisati geo- grafijo in njen znakoven sistem, uporablja- joč nove tipologije prostora in novo matri- co prostorskih con. Pri takšnem teoretičnem delu imajo poseben pomen telesa. Telesa so kot objekti spoznanja materialno semio- tična generativna vozlišča. Njihove meje se materializirajo v družbenih interakcijah med človeškimi in nečloveškimi entitetami, v interakcijah s stroji in drugimi instrumen- ti vred, ki posredujejo izmenjavo in poveza- ve in ki potemtakem funkcionirajo kot de- legati za druge igralce/storilce. Za Rogof- fovo je v knjigi eno od ključnih vprašanj, kako utemeljiti alternativno množico med subjekti in objekti. Rogoffova se sprašuje tudi, kako lahko kulturni artefakti, ki dru- gosti in drugačnosti niso izvzeti, določeno pozicijo konstituirajo. Saj so kulturni arte- fakti ponavadi razumljeni samo kot objekti refleksije. V povezavi tudi s post-kolonialno teo- rijo in z delom Homi Bhabhe, Edwarda Sai- da in Paula Gilroya, se Rogoffova sprašuje, kdo ustvarja pomen in za koga. S takšnim spraševanjem, ki bi ga lahko sintetizirali tudi v stavku »kdo ima pravico omejiti pomen«, sledi teoretični tradiciji, ki družbeni spol, raso in jezik vključuje v analize lokacij in vi- zualnih reprezentacij. Takšno teoretično delo pa ima pomen tudi za diherarhizacijo podob in kulture. To so povezave, ki jezik utemeljujejo na analizi kulturne hibridno- sti, diaspore, migracij in na elementih izsi- ljene ali prostovoljne prostorske razmesti- tve. To pa je tudi način interpretacije, ki je tuj večini filozofije estetike in teorije umetnosti v našem domačem prostoru. Po- men knjige Irit Rogoff je v tem, da pokaže na produktivno akademsko prisvojitev post- kolonialnih teorij za področje filozofije umetnosti, estetike in teorije. Pokaže na po- litično estetsko dimenzijo identitete in po- dobe. Sklicujoč se na Gayatri Spivak predla- ga, da moramo do mesta, geta in prostora vzpostaviti drugačen odnos branja in si ne predstavljati samega mesta kot obliko reifi- kacije in posedovanja. V tradiciji najboljše- ga semiotičnega (post) strukturalizma, ki mu je Rogoffova tudi teoretsko zavezana, je za njo prostor podoba, slika, primera, to je fi- gura, konstrukcija, artefakt, gibanje, preme- stitev. Vztrajajoč pri kritičnem branju, saj sama poudarja, daje treba razlikovati med hegemonističnim kozmopolitizmom in aka- demsko asimilacijo kulture na eni strani, ter radikalno post-kolonialno kritiko prostora, 2 1 2 PRIKAZI mesta in lokacije na drugi, se Rogoffova za- teče k tistemu, kar je nedomače, čudaško, oz. naravnost srh vzbujajoče. Za osebno ra- zumevanje lokacije ali umestitve ji služi Adornovo stališče iz njegovega spisa »O vprašanju: kaj je Nemčija«, v katerem je za- pisal, daje nemoralno počutiti se doma v svojem lastnem domu. Kontekst in pogoji umetnosti torej niso utemeljeni samo v parcialnem kontekstual- nem branju. Geografija kot epistemična struktura s pripadajočimi označevalnimi praksami ni samo tista, ki oblikuje nacional- ne in ekonomske povezave, pač pa tudi kon- stitucijo in fragmentacijo identitete. Zato se v drugem delu knjige Rogoffova poda v bra- nje umetniškega delajochena Gerza, Mary Kelly, Vere Frenkel, Chinue Achebe in dru- gih. Mordaje za njen pristop najzaslužnej- ša feministična teorija in epistemologija. V osemdesetih letih, ko je družbeni spol po- stal polje analize, se je pokazalo skozi psi- hoanalizo, postkolonialno teorijo, semioti- ko, dekonstruktivizemn itd., da se tisto, kar je bilo desetletja izključeno iz teorije in kri- tike kulture, ne da tako zlahka vključiti v ce- lotno, totalitarno, akademsko estetsko zgod- bo, pač pa daje treba na drugačnih teme- ljih zastaviti celotno estetsko analizo in po- vsem drugače oblikovati estetsko matrico. Pozicioniranje in umestitev znanja, je po- stalo nekaj, kar seje, s feministično teorijo, postavilo v nasprotje z nevtralno, empirič- no ter pozidvistično zahodno institucijo fi- lozofije in teorije umetnost. Družben spol, rasa in lokacija so epistemološke kategori- je, ki nam povedo, kako vemo, zakaj vemo in kaj vemo. Rogoffova si prizadeva kritič- no dekonstruktivno razgraditi relacijskost do drugega in skuša postaviti pod vprašaj akademsko taksonomijo zahodnih družb ter fiksacijo v razliki, ki nastane samo zato, ker nekdo pripada drugi kulturi ali drugemu kontekstu. Zavzema se za opozicionalno ali IN O C E N E diferencialno prizorišče in vednost in se ob tem približuje kiberfeminističnim, teoretič- nim izhodiščem Haravejeve in njenega teo- retskega kroga. Cepravje Rogoffova tudi tu in tam ne- kritično vezana na tradicijo Foucaulta, Met- za in na teorije tehnološkega aparata kot ideološkega aparata, seji uspe odtrgati od zgrešenega pojmovanja, daje ekran ogleda- lo. Prav to zgrešeno pojmovanje, ki seje v sedemdesetih letih, utemeljeno na Baudry- ju in drugih, močno prijelo tudi v sloven- skem filmskem krogu Ekrana itd., je tehno- loškemu aparatu in pogledu podelilo neslu- tene možnosti identifikacije. Rogoffova se temu izogne, sajje njena interpretacija izv- zeta popolni panoptizaciji pogleda terjasno pokaže, daje ogledalo pravzaprav ekran. Geografski znaki so za Rogoffovo kov- ček, kartiranje, meje in telesa. Te znake sku- ša locirati v delu že prej omenjenih umetni- kov in pokazati, da jih lahko beremo zno- traj vizualne kulture samo tako, da izposta- vimo njihovo kompleksno mul ti pozicional- nost. Difraktna feministična alegorijaje tako tukaj dovolila neprimernemu Drugemu pri- ti na površje v geografiji, imenovani prepro- sto mesto, lokacija in prostor. Nedomača geografijaje po Rogoffovi posebej primer- na za raziskovanje artefaktnih in reproduk- tivnih tehnologij, saj se generično ukvarja s prediranjem meja med problematičnim ja- zom in nepričakovanim drugim in z razisko- vanjem možnih svetov v kontekstu, struktu- riranem s transnacionalno tehnološko zna- nostjo. V takem kontekstu zastavi Irit Rogoff tudi zahtevo po radikalnem pojmovanju Drugosti in Drugega, ki se veže na najbolj zatrte skupnosti, ki so danes začele govoriti s svojim lastnim glasom ter postavljati zah- teve kot subjekti. Za Rogoffovo je Drugi ti- sti, ki v temelju določa pomen in vsebino komunikacije. Vse, kar kdo želi ali misli, je v razmerju do kompleksnega in nenehno 2 1 3 PRIKAZI IN O C E N E se premikajočega polja Drugosti (stvari, po- mena, želje). To pa ima povezavo tudi z nje- nim židovskim kontekstom odraščanja in izobraževanja. Toda artikulacija Drugega ni popolnoma fiksirana in zato Rogoffova pra- vi, d a j e treba Drugega vseskozi re-definira- ti. Na koncu lahko sklenemo, da zahteva Ro- goffova zgodovinsko pozicioniranje tistih, ki zavračajo sprejetje dominan tne sodobne za- hodne (ameriške in evropske) naracije iden- titete in politike ter ponovno evaluacijo zna- nja in odnosov dominacij . Marina Gržinič Mauhler ZGODOVINA IN USODA DRUŽBENOPOGODBENIH IDEJ J O H N W . G O U G H D R U Ž B E N A P O G O D B A Kritična študija njenega razvoja Temeljna dela, Krtina, Ljubljana 2001, 321 str. Izid tako temeljite, pretehtane in vpliv- ne študije, kotje Goughova kritična štu- dija razvoja pojma »družbene pogod- be«, je vsekakor izjemen dogodek za naš teoretski prostor in razvoj domače politične teorije ter refleksijo v njenem okviru. Knjigo je odlično in skrbno ure- dil Igor Pribac, ki joje tudi pospremil s spremno besedo z naslovom »Vrnitev pogodbe«, prevedli pa sojo Luka Om- ladič in skupina drugih prevajalcev. Pre- vod in urejanje tega dela, ki nedvom- no sega na področje, ki doslej v naši pre- vodni literaturi ni bilo prisotno, je go- tovo zastavljal vrsto terminoloških in prevajalskih problemov, ki so bili po prevodu sodeč skrbno, dosledno in us- trezno rešeni. Tako knjiga opravlja tudi vlogo, da terminološko zakoliči prevod- ne pojme tudi za prihodnje analize in prevode, ki jih na tem področju ned- vomno potrebujemo. Tako je za naš teoretski prostor go- tovo pomembno dejstvo, da ta knjiga prinaša pregled zgodovine obravnava- ne ideje v času, ko je od temeljnih del na tem področju preveden le Rousse- au in njegova Družbena pogodba, kije bila v času prejšnjega sistema pač ideološ- ko najsprejemljivejša (in je pravkar do- živela tudi terminološko pregledano in popravljeno izdajo). Se vedno nam na- mreč manjkajo prevodi tako Hobbesa, kot tudi Lockea in Kanta in njihovih del o družbeni pogodbi. Prevedena knjigaje v angleščini pr- vič izšla leta 1936, druga, popravljena izdaja, katere dodatke upošteva in pri- naša tudi ta prevod, pa leta 1953, in ve- lja za temeljno delo na tem področju, 2 1 4