KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
21
SEVEROZAHODNA ISTRA V 1. STOLETJU PRED NAŠIM ŠTETJEM
MARKO STOKIN
V zadnjih letih je na prostoru severozahodne Istre
med Rižano in Dragonjo prišlo do intenzivnih arheo-
loških raziskav v mestnih jedrih Kopra, Pirana ter v
njuni neposredni bližini v Fornačah, Serminu in Si-
monovem zalivu. V celoti so bile arheološke raziskave
povsem zaščitnega značaja, kljub temu pa v marsičem
dopolnjujejo arheološko podobo tega dela Istre. Do-
sedanje poznavanje arheoloških točk severozahodne
Istre je temeljilo predvsem na predvojnih raziskavah
(Degrassi, 1962), v povojnem obdobju pa je bilo us-
merjeno v topografske raziskave (ANSI, 1975, 142—
147) in izkopavanja poznoantičnih najdišč (Boltin-
Tome, 1979, 54). Raziskav prazgodovinske in zgod-
njeantične materialne kulture skoraj v celoti ni bilo.
Prav slednje pa bi bile pomembne pri interpretaciji
kulturno-historičnih sprememb, ki nastopijo v 2. in
1. stol.pr.n.St. v tem delu Istre.
V Piranu (Boltin-Tome, 1970—71, 170) na nekoč
osrednjem mestnem trgu (Stari trg/Piazza Vecchia),
danes Trg 1. maja, rezultati arheoloških izkopavanj
(Stokin, 1988, 2) izpričujejo poselitveno kontinuiteto
iz prazgodovinskih obdobij (Stokin, 1989). S tem se v
primeru Pirana verjetno potrjuje hipoteza, »da so
imela vsa zgodovinsko pomembna naselja Istre svojo
predrimsko histrsko-kaštelirsko fazo« (Suič, 1976,
16). Najdbe iz 1. stol.pr.n.št. predstavlja črno glazi-
rana keramika (ceramica a vernica nera), ki nakazuje,
da je bil Piran verjetno naseljen v poznorepublikan-
skem času. Zazdaj ni bilo mogoče identificirati arhi-
tekturnih ostalin iz tega časa.
Nedaleč od Pirana na kraju, imenovanem Fornace
(lat. fornax, acis — peč; glej De Franceschi, Racolta
dei documenti medievali di Pirano, 1924), so že sredi
prejšnjega stoletja odkrili temelje rimskih stavb z mo-
zaiki, novce in fragmente posod (Morteani, 1885,
331). Enovit keramični material, odkrit ob zadnjih iz-
kopavanjih (Stokin, 1987, 88), omogoča časovno
opredelitev ruševinskih ostalin v Fornačah; veliko je
amfor tipa 1A in IB po Dresslu, ki so v poznorepubli-
kanskem času razširjene predvsem v zahodnem Sre-
dozemlju (Mattioli, 1983, 143), črno glazirana kera-
mika, podobna tisti iz ex Pilsena — Padova iz sredine
1. stol.pr.n.št., verjetno izdelek srednje italskih de-
lavnic (Gamba, 1983, 36: Fig. 4), italo-megarska ča-
sa, sorodna čašam iz Riminija (Maioli, 1979, 144) in
iz potopljene ladje pri Spargiju, datirana na konec 2.
stol.pr.n.št. (Pallares Salvador, 1979, 174), dve bro-
nasti fibuli pa Güstin uvršča v srednje- in pozno-
latensko shemo (Güstin, 1987, 45). Vse to datira arhi-
tekturne ostaline v čas 1. stol.pr.n.št.
Soroden material je bil v prazgodovinskih plasteh
odkrit v Serminu pri Kopru, kjer smo zasledili in iz-
kopali v flišno osnovo vkopane suhozidne temelje
stanovanjskega objekta (Stokin—Josipovič, 1988,
202: SI. 15—17), locirah grobišče ter s pomočjo arhe-
oloških zapisov iz preteklosti (Župančič, 1985, 31)
delno določiti obseg »naselbine«, ki je ležala ob izlivu
reke Rižane v 2. in 1. stol.pr.n.št. Prav rezultati arhe-
oloških izkopavanj v Serminu ponovno postavljajo v
ospredje njegovo vlogo pri lociranju Plinijeve Aegide
(Degrassi 1962, 819), za katero je Sasel domneval, da
je stala na koprskem otoku, »2. in 1. stol.pr.n.št., pa
naj bi jo naseljenci pričeli pravno oblikovati« (Šašel,
1976, 452). Prav naselitev otoka v omenjenem ob-
dobju je vprašljiva, glede na to, da arheološka izko-
pavanja na Kapucinskem vrtu v Kopru (Cunja,
1987a, 276) ne prinašajo zanesljivih prazgodovinskih
najdb, republikanski novec in lok bronaste fibule
(Cunja, 1987b, 119—120) pa nista zadosten dokaz
naselitev.
Zgodovinsko gledano je bil prostor med Rižano in
Dragonjo kot del istrskega polotoka v 1. stol.pr.n.št.
mejno področje, saj je od leta 42. pr.n.št. meja Gallic
Cisalpine potekala po rečici Formio (Rižana) (Sasel,
1876, 452—453), med leti 18. do 12. pr.n.št. pa je ve-
lik del Istre priključen Italiji (X. Regio Italiae Venetia
et Histriae), ko je meja prestavljena na reko Arsio
(Rasa) (Degrassi, 1954, 59).
Preliminarni zaključki tako nakazujejo, da se na
obravnavanem prostoru močno poveča prisotnost ar-,
22
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
heoloških materialnih ostalin italslce provenience iz j
konca 2. stol.pr.n.St., predvsem pa iz 1. stol.pr.n.št.,
Tako na najdiščih, kjer je prisotna kontinuiteta
življenja iz prazgodovine in katerih imena so grškega
jezikovnega izvora (Piranon, Aegida) (Šašel, 1976,
452), kot tudi tam, kjer te kontinuitete ni (Fornace).
Nastale spremembe potrjujejo tudi zgodovinski
dogodki, saj se, kot je zapisal Degrassi, po triumfu C.
Sempronia Tuditana nad Histri leta 129 pr.n.št., Istra
pacifizira in še citiram: »Dedukcija rimskih kolonij
Pule in Trsta, ustanovitev municipijev Poreča in Ae-
gide, ali Aegide, so v veliki meri prispevali k romani-
zaciji polbarbarskih plemen in same Istre (Degrassi,
1962, 953).«
OPOMBE
ANS L, 1975 — Arheološka najdišča Slovenije, 1975. —
Boltin-Tome, 1970—71 — Elica Boltin-Tome, Zametki
primorskih mest, Arheološki vestnik 21—22, 1970—71,
167—172. Bolin-Tome, 1979 — Elica Boltin-Tome, Slo-
venska Istra v antiki in njen gospodarski vzpon. Slovensko
morjeinzaledje2—3, Koperl979, 41—61. Cunja, 1987a
— Radovan Cunja, Koper, Varstvo spomenikov 29, 1987,
276—279. 1987b — Radovan Cunja, Koper/Kapucinski vrt.
Arheološki pregled 27(1986), 1987, 118—120. Degrassi,
1954 — Attilio Degrassi. 11 confine nord-orientale dell'Italia
Romana (Dissertationes Bernenses). 1954. Degrassi,
1962 — Atillio Degrassi, Scritti vari di antichita 11, 1962,
709—1143. Gamba, 1983 — Mariolina Gamba, Ceramica
a vernice nera dello scavo dell'area ex Pilsen a Padova, Ar-
cheologia Veneta VI, 1983, 31—48. Güstin, 1987 —Mitja
Guštin, La tene fibulae from Istria, Archeologia lugoslavica
24,1987,43—47. Maioli, 1979 — Maria Grazia Maioh,
Una matrice di coppa italo-megarese rinvenuta a Rimini,
Rivista di studi Liguri XLV, 1—4, 1979, 141 — 146. Matti-
oli, 1983 — S. Pesvento Mattioli, Una classe di materiale
di uso domestico: le anfore romane. Archeologia Veneta
VI, 1983, 121—147. Morteani, 1885 — Luigi Morteani,
Della citta di Pirano, Archeografo Triestino N.S. XI, 1885,
223—343. Pallares Salvador 1979 — Francisca Palla-
res Salvador, La nave romana di Spargi, Rivista di studi Li-
guri XLV, 1—4, 1979, 147—182. Stokin, 1987 —Marko
Stokin, Fornace, Arheološki pregled 27 (1986), 1987, 88.
Stokin, 1988 — Marko Stokin, Piran (tipkopis prelimi-
narnega poročila o zaščitnih izkopavanjih), MZVNKD Pi-
ran, 1988, 1—3. Stokin, 1989 — Marko Stokin, Piran,
Varstvo spomenikov 31, 1989 (v tisku). Stokin—Josi-
pe v i č, 1987 — Marko Stokin—Draško Josipovič, Sermin,
Varstvo spomenikov 30, 1987, 200—206. Suic, 1976 —
Mate Suič, Antički grad na istočnom Jadranu, Zagreb,
1976. Sasel, 1976 - Jaroslav Sasel, Koper, Arheološki
vestnik 25 (1974), 1976, 446—456. Zupančič, 1985 —
Matej Župančič, Sermin ob Rižani — pretres virov in arheo-
loških podatkov, Arheološki vestnik 36, 1985, 315—324.