47. štev.
Izhaja tedensko. Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo:	N	orodni	dom,
Tajništvo Narodno - socijali-stične stranke. Te el. št. 77. iseerati po dogovoru.
¥ UufeUaai, seftota 17. d«embra 1921.
NOVA PRAVDA
leto tl.
ii mi     m »niimummii —
Posamezno teilka stane H 1*SB.
Upravništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. Telefon št. 77.
liaročnina: Iteitie S kraa.
Ljubljana, dne 16. decembra 1921.
Državni voz ne more več dalje Kakor vse kaže. so demokrati in radikali s svojo pametjo pri kraju.
Politika, ki sta jo delali ti dve stranki do sedaj, je bila taka, da si je moral biti vsak pameten človek na jasnem, da bode prišel enkrat polom. Drugega ni bilo pričakovati. Kajti delati s samimi lumparijami, to niti v Jugoslaviji ne more biti trajno. — Priti bo moralo do velike remedure in to bo tudi prišlo. Naš narod je zdrav in hoče živeti, ne samo životariti. Na solncu hoče imeti svoj prostor.
Možje, ki so nam do danes vladali, so nam pokazali, kako se ne sme vladati. Malo znamenitih politikov in državnikov je nam dala naša političnorevolucijonarna doba. Soditi zmožnosti našega naroda, po možeh, kojih imena čitamo do sedaj dan za dnevom, bi bilo obupati. Ako naš narod ne zamore drugih ljudi, kakor onih, ki so do sedaj vodili našo usodo, potem je boljši, da nehamo z vsako nadaljno politiko.
Toda mi smo trdno prepričani, da temu ni tako. Mi smo trdno prepričani, da ima naš narod dovolj sposobnih in poštenih mož, ki bi bili v stanu pripeljati naš narod na soln-ce, k sreči in zadovoljstvu.
Ne smemo pozabiti, da živimo v revolucijonarni dobi, in revolucija ne prinaša samo dobrot. Ozko zvezana z vsako revolucijo, to nam pove zgodovina, je korupcija. Pri vsaki revoluciji se dogajajo eni in isti prizori in eden teh prizorov je tudi neizmerno . koristolovstvo gotovih ljudi, ki imajo na jeziku noč in dan državo in narod, v srcu pa ničesar druzega, kakor pohlep po denarju in moči. Saj smo vse to doživeli. Videli smo, kako ljuto se je vodil boj proti poštenosti, kako silno so drveli gotovi ljudje za močjo, za denarjem.
Politično, revolucijonarna doba se bliža svojemu koncu in proti koncu gre tudi slava in moč onih, ki so brez najmanjše sposobnosti z neprimerno drznostjo, ki je lastna le egoistom in duševnim omejencem, zasedli najvažnejša mesta v naši državi. Pred dnevi nam je javil brzo-jav iz Beograda, da je stari lisjak Pašič odklonil novo sestavo vlade. Tudi Pašič je pri kraju s svojo latinščino. Oni Pašič, ki so ga tako radi imenovali velikega državnika, ki pa od blizu ni ničesar drugega, kakor velikanski korupcijonist in nasilnež, ki je delal celo svoje življenje le politiko svoje lastne osebe. V tem je imel tudi velike uspehe. Danes je najbogatejši človek v naši državi. In
postati bogat, to je ideal naših velikih politikov in državnikov. Korupcija je dosegla vrhunec, in Pašič — mojster korupcije njej ni več kos. In to je tudi nekaj. To je znak, da se bode korupcija zlomila.
Gotovo so še nekateri, zlasti med demokrati, ki bi še radi dalje ribarili v kalni vodi, ker še nimajo vseh milijonov, ki so si jih zamislili nabasati iz državnih jasli, toda ne pojde več. Cas naše politične revolucije hiti proti koncu in z njim njegova hčerka korupcija.
Danes ne pomaga nobena kriza več. Danes morejo pomagati samo novi možje in nove može nam morejo dati samo nove volitve. Narod naj napravi pregled in naj pošlje v bodočo skupščino le najboljše med najboljšimi.
Novih mož zahtevamo na krmilo države. Davidovič pa ni nov mož, tem manj pa še oni mož, od katerega pričakujemo rešitve. S tem, da je mož demokrat, je dovolj povedano. Ko je Pašič vrnil kralju mandat za sestavo nove vlade, je poveril kralj ta mandat Davidoviču. Pričelo se je glihanje na novo; v glavnem se gre za listnico notranjega ministra. To mesto je silno važno, ker novi minister notranjih poslov bo najbrže izvedel nove volitve, pri katerih se bo odločevalo, ali bodo v bodoče gospodovali radikalci ali demokratje. Jasno je torej, da se tu ne gre za osebo notranjega ministra, marveč da se bije ljut boj na življenje in smrt med največjima korupcijskima strankama.
V	tem boju za listnico notranjega ministra smo med tem dospeli na mrtvo točko. Davidovič zahteva to listnico brezpogojno za demokrate, radikali pa je nikakor nočejo prepustiti demokratom. Pašič je stvar spretno zavlekel do kongresa radikalov, od katerega je baje dobil za nadaljno taktiko popolnoma proste roke. Skoro bi se dalo trditi, da bo speljal demokrate na led; v koliki meri, je v tem hipu težko prerokovati.
demokrate do skrajnosti razburile. Radič je postal gospodar Zagreba in lahko se trdi cele Hrvatske. To je pa strahovit udarec za demokrate in njihovo protidržavno politiko. Nikomur ne pade v glavo, da bi zagovarjal zločinsko početje Radiča; tembolj pa je obsojati demokrate, ki so Radiča pognali v njegovo izdajalsko politiko. Demokratom je bilo ležeče na tem, da Radiča iztisnejo iz parlamenta in vlade, naravno: če bi se Radič pridružil radikalom ali kaki
večinski koaliciji, bi v tej družbi stri demokrate v prah in pepel.
Boj demokratov za lastno stranko je povzročil sedanjo krizo in vstvarH Radičevo protidržavno rovarenje. Ta boj pa je tudi vzrok vseh udarcev, ki padajo od vseh strani po naši ubogi državi. In to brezobzirno strankarstvo policajdemokracije je tudi edini vzrok vse socijalne bede in draginje, v katero je pahnjeno naše nesrečno ljudstvo. Ali se bomo kedaj spametovali?
Razgled po svetu.
Olavni kongres radikalov, ki se se je vršil preteklo nedeljo v Beogradu in v katerega so stavili vse stranke obilo nade, je skoro vse razočaral. Tudi ni razvozljal vladne krize, kot se je prvotno pričakovalo.
—	Pomen radikalskega kongresa so pa precej zatemnile nedeljske občinske volitve v Zagrebu, ki so zlasti
Karol poslednji še ne miruje.
V	madžarskem parlamentu se ba-vijo sedaj s Karlovimi pustolovščinami. Karlovi pristaši so se resno sprli s pristaši admirala Horthyja, ki upa, da postane madžarski kralj. Nasprotniki Karlistov so Karlovim pristašem očitali nove pustolovščine, ki jih namerava Karol izvršiti meseca junija prihodnjega leta in se polastiti madžarskega prestola. Za ta slučaj je Karol baje tudi obljubil francoskemu ministrskemu predsedniku, da se namerava kot kralj pridružiti mali antanti. — Mislimo, da se bo mala antanta lepo zahvalila za sumljivo druščino kronanega lenuha; da se pa vedno pijani idijot nekoliko pomiri, naj mu pošljejo na Madeiro precejšen sodček ruma.
Komunistično strašilo.
Verižniškim buržujem se strahu ježijo lasje na glavi. Madžarski ministrski predsednik je baje potrdil strahovito vest, da nameravajo komunisti uprizoriti o Božiču leta 1921 po Kr. r. po vseh glavnih mestih 1:v rope veliko vstajo. Predsedniku so baje celo znani podrobni načrti boljševiške vstaje. — Kje jih je dobil, ni povedal; tudi ni povedal, ali bodo viseli verižniki z glavami navzdol ali navzgor. Kako bodo siromaki jedli o Božiču svoje potice?
Lahi zopet Izzivajo!
Fašistovski požigalci zopet rogovilijo. Laško javnost in parlament so razburili z »ljubljanskim incidentom«? Ko se je vozil te dni nek italijanski vojaški zdravnik preko naše meje v Italijo in kazal v preveliki meri svojo laško nekulturo in surovost, so ga naše obmejne oblasti kratkomalo zaprle, da
ga nauče olike. — Skoro istočasno je prišlo do spopadov v Splitu. Dva civilno preoblečena laška oficirja sta se potepala po mestnih ulicah ter izzivala domače prebivalstvo. Mladi domačitrf, ki itak s težavo prenašajo vsiljive tujce z laških bojnih ladij, ki so le radi izzivanja zasidrane v splitski luki, so priložili laškim izzivačein nekaj krepkih zaušnic. Fašisti so zakričali ter kličejo cel svet na pomoč. Sedaj imajo laški zastopniki nalogo, da pozovejo našo vlado k zadoščenju. Naša vlada bi postopala umestno, če pokliče laškim izzivačem v spomin imena: Vis, Ku-stoca, Abesinija, Kobarid. Upamo, da bo laške strahopetce pri teh imenih izzivalnost minula!
Nemčija se na tihem oborožuje za maščevalno vojno.
Francozje očitajo Nemcem, da ti kljub določilom mirovne pogodbe izdelujejo na tihem ogromne množine bojnega orožja. V skritih kleteh imajo nakopičenih na tisoče topovskih cevi, mitraljez in druzega morilnega orodja. Maščevalne vojne pa Nemci ne pripravljajo samo s fabrikacijo orožja, marveč tudi s tiskom. Nek nemški general je izdelal nov vežbenik za bodočo nemško armado, dočim je spisal nek major roman, v katerem napoveduje za Nemčijo zmagovito vojno za leto 1934. — Naj si bo kakor hoče; istina je, da Nemci ne bodo mirovali in da ima ves njihov tisk gojiti pripravljenost Nemcev za bodoče konflikte.
—	V Washingtonu v Ameriki pa zboruje razorožitvena konferenca, ki polaga temelj novim vojnam. Kapitalistični pretepači obeh strank si lahko podajo roke; vredni so pač drug drugega.
Tedenski pregled.
izobraževalno društvo »Bratstvo«
je letos priredilo lep Miklavžev večer. Obdarovano je bilo mnogo pridnih ve-
likih in malih otročičev. »Bratstvo« je s tem večerom pokazalo, da hoče nuditi svojim članom tudi nekaj zabave
Ž v pokopan.
Zanimivi so spomini oseb, ki so zašle po kakoršnein koli naklučju v smrtno nevarnost, in ki se pravočasno rešene spominjajo na vse posameznosti trenotkov prestane groze. Posebno zanimivi pa so taki slučaji, če se gre za človeka višje izobrazbe, kojemu je podana možnost, da nam vse občutke svoje duše v takih momentih jasno in razločno opiše. Junak naše povesti je amerikanski geolog mr. V. K. Moore-head iz Čikage, ki je bil poverjen z nadzorstvom izkopanin v gorati pokrajini Obija.
Delavci so kopali že globoko in navrgli nasip v višini petih metrov. Mr. Moorehead se je približal skrajnemu robu iz zemlje nametanega nasipa, da pregleda iz zemlje izkopano kost. Ko se je pa sklonil, se je zrušil pod njim ves nasip, ki ni bil nikjer podprt. Učenjak jc zaslišal šum in zdelo sv mu je, da se mu odmikajo tla izpod nog; hotel se je vzravnati, da vidi kaj se dogaja, toda v tem hipu je že tudi začutil, kako se zgrinja nad njim zemlja. Vse to se je zgodilo z bliskovito
naglico. Postalo mu je črno pred očmi in začutil je močan pritisk zraka. Med padcem ga je treščila obilica prsti dva do tri metre nazaj. Prevladajoči občutek je bil čut silnega pritiska. Teža zemlje mu je vtisnila deloma gumbe njegove lahke obleke v kožo; verižica od ure mu je povzročila na koži rudečo verigasto podplutbo. Dozdevalo se mu je, da ima kožo na čelu razrezano, a bila je to prevara nastala vslcd pritiska zemlje, ki mu je vtisnila pletenice slamnika v čelo in povzročila občutek, da ima razrezano čelo. Žepni nožič ga je tiščal s tako silo, kot bi sc mu bil žareč vrinil v meso. Končno se mu je dozdevalo, kot bi se mu polagoma lomila hrbtenica. Toda vse skupaj je trajalo le malo časa in silnim bolečinam je sledila kmalu popolna brezčutnost.
»Misli,« pripoveduje nadalje, »so se križale bliskoma; ozirale so se na preteklost, bodočnost in hitele k domačem ognjišču. Na svoj lastni položaj se niti spomnil nisem in sem samo razmišljal, če bi zamogel zopet dihati v slučaju, da se mi posreči pobegniti iz te zagate.«
In zopet se je domislil redkih slučajev. Spomnil se je, da je čital svoje-časno o ženah, ki so skrivale v vojnih časih može pod peskom ali pepelom, da bi jih rešile vojaške službe. Da bi se ti živopokopani ne zadušili, so jim vtaknile skozi pesek male cevi, ki so tvorile zvezo med zuhanjim zrakom in nosnicami pokopancev. Mr. Moorehead pa se je domislil, da bi mu v sedanjem izrednem položaju tudi to sredstvo ne omogočilo dihanja. Poskusil je pre mahniti roko, toda ni se mu posrečilo; niti prstov ni mogel skloniti. Dihanje mu je bilo povsem onemogočeno in s prsnim košem ni mogel niti dihalnega poizkusa izvesti, nasprotuj) teža zemlje mu je iztisnila ves zrak iz pljuč. »Spominjam se,« je pozneje pripovedoval, »kako .-e mi je zemlja pred obrazom razgrela, ko mi je poslednja sapa pošla.«
Edini premakljivi del telesa je ostala spodnja čeljust. Pod ustmi in podbradkom se je nahajala med dvema robatima kosoma ilovice mala votlina, proti kateri je Moorehead še lahko odpiral spodnjo čeljust in usta. Bilo je to malenkostno razvedrilo in še to mu je
bilo zelo kmalu odvzeto. Stiskal je ustnice, da prepreči, da mu ne uhaju zemlja v usta; toda čez nekaj sekund to se odprla usta sama, in ker sta se med tem oba kosa ilovice razkrojila, se mu je vrinila zemlja v usta. »Spominjam sc ostudnega občutka, ko sem poskušal drobce zemlje požirati, in groze, da se zadušim, ki me je nenadno popadla. V tem hipu sem spoznal, da sem izgubljen; toda čudno, da nisem takoj nato občutil nikakega strahu več, in stvar mi je postajala brezbrižna.
Med tem pa so šli delavci na delo, da ponesrečenca rešijo in lotili so se posla s tako spretnostjo in naglico, da da so mu odkopali glavo v treh minutah. Moorehead je začutil, kako se mu je zemlja nad glavo rahlo premikala, in to mu je vzbujalo nekaj upanja. V resnici sploh ni mislil na to, da ga bodo izkopali iz groba, in sedaj se ga je lotevalo upanje.
Lopata ga je slučajno zadela ob glavi in zazdelo se mu je, kot ga je udaril kdo z žarečim železom. Nato so mu oprostili obraz in očistili oči in usta drobcev zemlje. »Iz meni neum-
Našim naročnikom I
Ker naš lis! pretekli teden radi nepredvidenih ovir ni moggeB iziti, h® izšia prihodnja šfaviika a,Nove Pravde44 v podmeni obiski.
Upravnistvo.
in užitka. Že sedaj se pripravlja »Bratstvo« na Silvestrov večer in obeta, da bo tudi ta večer nudil mnogo lepe, neprisiljene zabave. Opozarjamo vse prijatelje »Bratstva«, naj pridno pose-čajo vse njegove prireditve in s tem gmotno podpirajo prepotrebno kulturno društvo.
Preganjanje uradnikov, pripadnikov NSS.
Čase avstrijskega trinoštva in korupcija je uvedla naša demokratska stranka proti vsem državljanom, ki so njej nasprotnega mišljenja in ki jim le količkaj more do živega. Dr. Žerjav in drugovi so se dejansko ponižali da-leko pod proslulega dr. Šuštaršiča. Ni jih sram, da se lotevajo uradnikov, katerim so vezane roke. K ponovnim slučajem nasilstva v Ljubljani so pridružili v najnovejšem času zopet nekaj pristno demokratskih lumparij. Trem uradnikom na Štajerskem so dali potoni vlade nalog, da morajo nemudoma odložiti funkcije v raših organizac jah. Niti toliko odloga jim niso dovolili, da bi omenjmi uradniki zamogli odložiti funkcije na občnih zborih. Ne sme se pa pozabiti, da se je zgodilo to že potem, ko je pokrajinski natnstirk oznanjeval evaugelj o prav'ci in poštenosti. Daleč smo prišli! Za JDS pa bo prišel dan obračuna. Razbiti bo treba to tolpo brezprimernih tatov in verižnikov, da ne ostane kamen na kamnu!
Radi bede in stradanja kaznovan.
Upokojenec N. S. je šel v skrajni sili prosjačit pri kmetih krompir. Ujel ga je žaudar in aretiral. »Za boga, pustite me« je ihtel upokojenec, »že tri dni nisem ničesar jedel, saj se vam bo Cnkrat ravno tako godilo.« »Ne pomaga nič, postava je postava«, je odvrnil zandar in in ga odgnal v zapor. Upokojenec je dobil tri dni zapora in ker je beračenje nečasten prestopek, bo izgubil pokojnino. Tedaj za vsak dan, ki ni ničesar jedel, en dan zapora. Dobro se uj;ma. — Ta dogodek nam nudi pretresljivo sliko vse soc jalne bede, v katero nas je vrgla policajdemokratska brezvestnost. Cc ne bomo v najkrajšem času pomedli z ubijalci človeških duš, bomo doživeli vsi usodo ubogega upokojenca.
Ljubljanski mesarji bojkotirajo. Vlada dovoljuje nov izvoz živine.
Ker so občinska sodišča nastavila maksimalne cene za meso, so pričeli mesarji bojkotirati občinstvo; le s težavo se dobi še malenkostne kol č'ne mesa najslabše vrste. Da se napravi zločinskemu početju mesarskih veriž-nikov konec, so sklenili zastopniki delavskih strank, da se odvzamejo kriv-
Ijivih vzrokov so delavci med rešilnim delom za hip prestali. Neki paznik mi je pozneje rekel, da je bil pritisk zemlje na posamezne dele mojeg’a telesa še tako silen, da je silila kri v močnih valili v glavo in da so bile žile tako napete, da se je bilo bati, da se vsak hip razpočijo.«
Končno se je delavcem posrečilo, da so ponesrečenca popolnoma odkopali. »Spominjam se, da sem opazti med tem, ko so me odnesli, ptiča sedečega na nekoliko korakov oddilje-nein grmu; slišal sem ga tudi, kako je p i Ko je odletel, se mi je zdelo, da letim za njim sledeč mu od drevesa na drevo. Nebo se mi je zdelo drugačne barve nego navadno; njegova veličastnost je napravila na me si'en vtis, pokrajina je žarela v čudoviti krasoti, in pri njenem občudovrnju me je obšlo, ne vem kako, ihtenje.«
Možje so pričeli ponesrečenčeve ude močno drgniti; opazoval jih je, ko so ga mikastili, a čutil ni ničesar. Njegova brezčutnost je bila popolna, pn delna hromost je trajala nekij dni. Pozneje je telesno popolnoma okreval, toda posamezni živčni pojavi so se še
cem obrtne koncesije. — Istočasno pa je vlada nanovo dovolila izvoz velikega števila naše živine, ki gre mimo naših oči v Italijo!
Občinska sodišča se odpravijo.
Kakor znano so bila nedavno ustanovljena občinska sodišča za pobijanje draginje. Poslovala so izborno! lur so pa ta sodišča aoločala maksimalne c^ne in stopaia verižniškim man.pulacijam energično na prste, so se čutili naši »reelni« trgovci prikrajšanim na čezmernem dob.čku in so zakričali, da se je slišalo v Beograd. Vlada se je zatiranih izkoriščevalcev usmilila in je zadrgnila občinskim sodiščem vrat! Verižrnki se bodo z vladno pomočjo zopet oddahnili.
Neznosna beda delavstva in urad-iiištva.
Vslcd skokoma se dvigajočih cen življenjskih potrebščin je zašlo delavstvo m uraamštvo v najnujšo bedo. Zaslužek znaša komaj eno četrtino predvojnega zaslužka, ki že takrat ni zadostoval. Vse prošnje in opozoritve so brezuspešne, ker vladajoče stranke nimajo volji, da bi bedi odpoinogle; brigajo se le za verižmke, katerim se dovoljuje neomejen izvoz. Nameščenci vsen kategorij so besni, da morajo stradati v državi, kjer se takorekoč ce-d.ta med in nilsko. Verižn.ki bi, kakor vse kaze, najraje spravili očete v ječo, otroke k beračenju, ženske pa v sramoto! Druzega pri tem izsesavanju ne bo preostalo.
Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev — spi!
Dan za dnem nas sleparijo kapitalistični Usti s povišanjem draginjskih doklad. Uspeh je ta, da so cene že da^ nes tako narasle, da bi tudi že neštetokrat obljubljene nove doklade niti približno več ne zadostovale. Verižn.ki so bodoče dob.čke že vnaprej po-i spravili. — Krivdo na tem nosita de-i mokratska stranka in zveza javnih nameščencev, ki je v demokratskih rokah in ki niti s prstom ne migne v prosp:h organizirancev. Ne zdi se jej vredno, da bi sklicala javen shod nameščencev, ker se boji obračuna zaradi demo-kratarskih mahinacij. Z vodstvom bomo pa o prvi priliki temelj to pomedli.
Stedenje v državni upravi.
Finančni odbor zahteva, da morajo posamezna ministrstva skrčiti primanjkljaj v državnem proračunu za 86 milijonov dinarjev. Po dosedanjem skrčenju bi znašali prihranki 56 milijonov dinarjev. Predlag*alo se je, naj sc odpusti v posameznih ministrstvih ncukazne in nestrokovnjaške uradnike.
ponavljali. Tako se ni zamogel na primer "brez skrajne odločnosti nikdai spustiti v kak rudnik ali jamo, niti da bi vstrpel ob vznožju kakega nasipa; v sanjah so se mu pogostoma pojavljale jasne slike prestane groze.
Zanimivo je končno, da je znašal premer zemeljske plasti, ki ga je težila, komaj dva metra. »Morda bi se komu čudno zdelo, da je zamogla tako slaba plast zemlje onemogočiti vsa-koršio gibanje; kdor se je pa kedaj na morskem obrežju zabaval s tem, da je zlezel pod kup sipe, ali pokril le reko ali nogo s peskom, bo stvar razumel.
Pridobivajte
nove naročile!
[^f==IE===3E^
Da se doseže omenjeni prihranek, se je finančni odbor razdelil v pet odsekov, ki naj že v treh dneh izvrši svojo nalogo.
Olajšave na državnih železnicah.
Ministrstvo saobračaja je izdalo naredbo glede olajšav za vožnje po državnih zeleznicah. Do polovične vozne cene trikrat na leto imajo: 1. aktivni častniki v civilni obleki in njihove tociDiae; 2. vojaški uradniki, civi.ni m državni uradniki, učitelji, igralci drž. gledališč, poauradmki, piaktii<antje in drz. sluge, otroci umrlin uradnikov in upokojencev 111 sicer višji uradniki in njih rodbine v vseli treh razredih, nižji mauniiu v 2. in 3., praktikantje 111 sluge v 3. razredu, 3. podcastniKi, vojaki, zandurji in tinancarji, kadar potujejo v civitu in njihove rodbine, ako je mož vsaj tri leta v državni snubi; 4. igralci in igralke stalnih in potujočih gledališč, kaaar prirejajo turneje. Do ene četrtine vozne cene imajo pravico dijaki m učenci vseh drzavnm 111 ljudski n sol 111 gojenci vojnih akademij, kadar potujejo v začetku solskega leta v šoto in Koncem soiskega leta domov. Nadaije vedno, kadar prirejajo pod vodstvom svojega učiteljstva izlete v skupinah najmanj po 10 oseb. Siromašni dijaKi imajo tako ugodnost tudi
0 božičnih in veukonočnin praznikih na temelju potrdila soiskega vodstva. Dijaki morajo imeti poseoue legitimacije s ttvtogranjo, legitimacije za ostale osebe izda zeiezniska direkcija. — Invalidi imajo poieg brezplačne vožnje za doiocene prilike se trikrat na leto pravico do polovične karte za privatna potovanja na podlagi posebne legitimacije, ki jih izda predsedništvo njihovega Ljdruženja. J. a pravica velja le za osebne in mešane vlake. — uredništva dnevnikov imajo piavo na brezplačno letno karto I. razreda.
Povišane draginjske in rodbinske doklade tobačnemu delavstvu.
Do definitivne regulacije plač se v Ljubljani takoj pov.šajj osebne doklade za nadglwOnike za 4 dinarje, za gasilske čuvaje 3 din., za protesijoniste 6 din., za zenske 2 din., za aeiavce iz-pOd enega leta službe £ din., za ženske
1 din. 7udi rodbinski dodatek sc zviša za 1 din. dnevno. Povišanji velja od 1. decembra t. 1.
Delitev Slovenije v dve oblasti.
Srdit boj se vrši zadnje tedne radi delitve Slovenije v dve oblasti. Velika večina Slovencev ja proti delitvi. Večini se je priključil tudi pokrajinski namestnik Hribar, ki se je izrekel za enotno Slovenijo in še le za skrajni slučaj privolil pod gotovimi pogoji v deiitev. Zanimivo je, da so se celo demokrati stare struje izrekli proti delitvi tako, da se lahko reče, da so za delitev edino le Jutrovci in pa prebivalci Maribora z okolico; slednji seveda iz krajevnih in gospodarskih razlogov. Dvomljivo pa je, če so krajevne koristi Maribora tolike važnosti, da bi kazalo vsled tega razbiti celo Slovenijo, ki tvori zaokroženo gospodarsko enoto v skrajnem severozapadu države. Tudi zasužnjeni bratje v Korotanu in ob Soči bi našli več zaslombe v enotni nego v raztelešeni Sloveniji. Vsekakor pa bo treba tudi v tem slučaju vpoštevati večino ljudske volje. Kakor smo proti vsakemu pl.menske-mu separatizmu, se bomo tudi odločno zoperstavili diktaturi vladajoči peščice! — in to kljub mariborskemu glasovanju.
Tihotapstvo z valutami.
Dan za dnem prinaša časopisje nova odkritja o* korupcijskih in tihotapskih aferah, a vse to ni nič proti vsemu, kar se dogaja za zagrinjalom in o čemer svet nikdar ne izve. Značilno je, da so udeleženi pri takih umazanih poslih ljudje iz najvišje družbe. Temu dejstvu je pripisovati okolnost, da se navadno ničesar gotovega ne izve in da ostanejo krivci nekaznovani. Ta strup korupcije se je žalibog zanesel tudi v Slovenijo in največjo krivdo pri tem ima demokratska stranka, ki take zločine krije in h kateri stranki pripada tudi ogromna večina valutnih zločincev. — V Mariboru so prijeli te dni tihotapko, ki je znosila na tisoče dolarjev v Avstrijo in tam delala krasne kupčije. Vozila se je skoro vsak
teden, dokler je ni oblast zasačila. — Prejela je zasluženo kazen: zaplembo dolarjev in šist mesecev zapora. Toda nekaj moti č.tatelja te vesti. Dočim jutrovski list brezobzirno imenuje ime zasačene tihotapke, previdno zamolči imeni sokrivega bančn.ga ravnatelja in prokurista; tudi o kaznovanju sokrivcev ni slišati besede. Ali so vezi tako ozke? In še nekaj je pozabil omeniti kapitalistični list:	kako	pa je prišla
omenj.na t.iliotapka do neštetih potnih dovoljenj, ko je vendar znano, da se mora najpoštenejši človek skozi tedne mučiti, da si izposluje dovoljenje za enkratno nujno potovanje? Kdo pa ima v rokah vlado in pol:c:jo? Naj si bo kakor hoče: vsem škandalom, korupciji, tihotapstvu in draginji je kriv gnili demokratski režim.
Kam je šel denar komunhUov.
»Novi čas« piše:	Dr. Žerjav ima
tudi svojo delavsko organizacijo, »Samostojno strokovno delavsko Unijo«. Predsednik po imenu je bivši komunist Curhalek, tajnik pa znani Zupanc, ki je »špilal« že vse barve. Ta mož pisari raznim znancem, zakaj naj bi delavec ne bil 1 beralec ter tako vabi v Žerjavovo organizacijo. Pri nekem pomenku je povedal, da ima ta Žerjavova organizacija veliko denarja. Dejal je, da ima 3 milijone na razpolago, katere je zaplenila vlada komunistom. To je zanimivo priznanje — seveda če je gospod Zupanc govoril resnico — ki nam razkriva tudi tajnost, da to ni le Žerjavova marveč tudi vladna organizacija tist h delavcev, ki bi radi tičali pod vlado bankokratov.
Afera polkovnika Vasica
Beogradska »Politika« javlja, da je bilo blago, katera sta hotela polkovnik Vasic in. podpolkovnik Sretenovic obesiti našemu vojnemu ministrstvu, kupljeno od dunajskega trgovca Vignati-ja. Vignati je kupil blago iz demobili-zacijske mase za dva milijona dinar jev Vasic pa je hotel, da vojno ministrstvo v Beogradu plača 11 mil. dinarjev za isto blago. Od te svote bi bil moral dobiti Sretenovic 1 milijon dinarjev, ostanek pa bi si bila razdelila Vignati in Vasic.
O starem in o mladem Pašiču.
Cicvaric piše v »Beogradskom Dnevniku«, da je stari Pašič sicer bogat, toda precej skop. Njegov sin pa je lahkoživec, ki stane starega Pasica silne novce in uganja škandal za škandalom, tako da so 11111 v Parizu prepovedali celo vstop v neko boljšo kavarno. Nedavno je razbil v Beogradu veliko gostilniško okno, za katero je moral plačati 6000 dinarjev za škodo. Ženi je kupil zimsko sukno za stotisoč dinarjev. Sedaj si bo sezidal v Beo^ gradu krasno, luksuzno urejeno palačo, ki bo lahko tekmovala s kralje vim dvorcem. Denar, ki ga troši, si je zaslužil s »trgovino« s sladkorjem, z orožjem in municijo, pri volili in Ovcah itd. On sicer ni trgovec, toda oče njegov ima dobro ime . . .
Žalostna usoda častnika VVranglove armade.
Dne 27. novembra ob 11. uri zvečer se je v Bohinjski Bistrici smrtno s samokresom ustrelil v glavo polkovnik Wranglove armade, baron Ugon Jurgenson Volkcnvvid, doma iz Rige. Bil je star šele 26 let in mnogokrat v bojih ranjen, posebno v glavo. Ruski car mu je bil vedno pred očmi. Pri obmejni straži je služil kot korporal 111 živel v neugodnih razmerah. Po veri je bil protestant. Zelo inteligenten človek. Tovariši oficirji so ga pokopali na pokopališču v Bohinjski Bistrici po pravoslavnem obredu.
Cankarjeva proslava »Bratstva«.
Mladinsko izobraževalno društvo »Bratstvo« je priredilo za svoje člane lepo Cankarjevo proslavo. Proslavo, ki se je vršila v nedeljo popoldan pri »Zlatorogu« je otvoril br. Kravos. O Cankarjevem življenju je predaval br. Kozina. Predavanju je sledila razlaga raznih Carkarjevih citatov. Nadvse lepo uspelo proslavo je zaključil br. Kravos z trikratnim »slava« klicem neumrlemu geniju Ivanu Cankarju. »Bratstvo« bo v najkrajšem času priredilo članski »Cankarjev« večer na katerem se bo poleg predavanja tudi recitiralo in razlagalo njegove citate. »Bratstvo« poka-
stoje s takimi prireditvami, da je kos njegovemu kulturnemu delu in da se zavoda kaj je bil Cankar naši mladini. Slava Cankarjevemu spominu.
Gregorčičeve slavnosti at: po naši deželi lepo vršijo. Skoraj ni vaši z izobraževalnim društvom, ki bi no bilo počastilo Gregorčičevega spomina s prireditvijo. Deklamacije, petje, govor — vse o Gregorčiču. Naše srce le radostno, ko pomislimo, kako je naše ljudstvo disciplinirano, navdušeno. Pn sam poziv v časopisih in že |c' bilo ljudstvo na svojem mestu, že imamo celo vrsto poročil o slavnostih, o večerih, ki pričajo, da je ljudstvo zrelo in se zaveda pomena, ki ga ima pesnik za nas in taki večeri za sploš-sibst, ko se znova obnovimo v Gregorčičevem duhu in ponovimo prisego ■Hašcmu narodu. Videli smo slavnosti v Kobaridu, Kamnjah, Štandrežu, Mirnu, Medani itd. Ne moremo našteti vseh krajev, posebno danes, ko je stavka prekinila poročanje v časopisih. Stavka je tudi zaenkrat zabranila, da «c ni mogla slavnost vršiti v Solkanu in v Gorici; vrši se pozneje.
Ljudsko štetje v Julijski Benečiji.
Italija pripravlja prvo ljudsko štetje v novih pokrajinah: na Goriškem, v Trstu in Istri. Kdor pozna Italijo, se ne bo Čudil, da skuša italijanski nacijona-tlizem to priliko porabiti na najnizkot-mejŠi način v to, da kolikor se da potvori slovanski značaj teh pokrajin. Ne ile da je Italija pridržala preračunjcni način štetja po občevalnem jeziku,
Jeseniška afera.
V zadnjem času se je odigrala na Jesenicah odnosno na Blejski Dobravi Čedna afera. Neki nadut nemčur inž. B je namreč odpustil iz službe narodno-v.avednega mojstra Kremžarja le radi tega, ker se je organiziral v »Narodno-socijalno zvezo.« Osrednje vodstvo ‘NSZ je takoj ukrenilo vse potrebne korake v zaščito svojega organiziran-ca in doseglo lep uspeh. Glavni ravnatelj K. S. D. s. Noot je lojalno postopal in uvidel, da se je mojstru Kremžarju zgodila krivica in ga je hotel zopet sprejeti v službo. Tudi je g. ravnatelj Noot dal takoj javno razglasiti na tovarniških deskah, da so vsa očitanja mojstru Kremžarju izmišljena in .da se istemu mojstru ne more ničesar očitati. Mojster Kremžar je pa sam uvidel, da ne more več hlapčevati tako nadutemu gospodu, kot je inž. B. in je sam prosil za odpust in odškodnino. — C. ravnatelj Noot je tudi tu postopal lojalno in je odmeril mojstru Kremžarju trimesečno anticipatno plačo z vsemi dokladami, tako, da je Kremžar dobil popolno zadoščenje in odškodnino.
To so dejstva, ki odgovarjajo resnici, ker imamo v rokah originalno pismo g. ravnatelja Noota, v katerem je vse to navedeno. Vprašamo sedaj g. »sodruga« Jerana in njegovega »kovinarja«, da li priznata laž in njih lažna poročila. In resnicoljuben »Naprej«, bo ti dal zadoščenje mojstru Kremžarju? Gospodje »sodrugi«, poznali smo vas enkrat kot bolj lojalne, ne moremo pa tega danes trditi o Vas. Ce komu storite krivico, jo popravite! Sicer pa smo prepričani, da tega ne boste storili, ker V'aŠ sodrug Jeran brez laži ne more živeti in je tudi težko lastnega pristaša postaviti na — laž. Pripominjamo pa, da, ste se poslužili v zadnjem času vseh sredstev, da bi nam škodovali in skušali razbiti novoustanovljeno podružnico NSZ na Dobravi, pa le ni šlo, kaj? Narodnozavedni delavci so možakarji, strahovanja raznih »otročajev« jih ne moti in ne straši. Mnogo boja so že poskusili in vedo dobro, da je vsak začetek težak. Cim težji je začetek in boj, tern lepša zmaga. Tovariši! Naprej! Ne udajte se in bodite vedno priprav-Ijcni na take izpade, ter jih krepko odbite. Narodno-zavedni delavci, vsi v naš krog, ker lahka bo naša trnjeva pot in sigurna bo zmaga.
Blejska Dobrava.
V	zadnjem času smo bdi tukaj hud boj med ravnateljem Beckerjem in na-
ampak se bo ta točka vpisavala v po-scone pole, s katerimi bodo hodili uraui.ki od Inšc ao h.še in jih izpolnjevali sami! Stranka sama v to poio niti Vpv^ivua ne no .meni. Dotična pola vsehuje tri vprašanja. 1. Kateri neuali-jariski jezik raoi družina? 2. Konko članov družine zna zadostno italijanski jezik ali kako italijansko narečje? Politično orustvo »camost« v Trstu poziva Jugosiovane, naj se do skiajnih mej ctrze značajno, a kdor pr.tisku ne bi tnogel ocioieti, naj skuša na druge načine izkazati svoje jugoslovanstvo. Ooenem poziva rojake, naj mu naznanijo vsako zlorabo in protizakonitost.
Češkoslovaški častniki v naši armadi.
Te eni so se vrnili v Beograd z dopusta iz Češkoslovaške mladi češkoslovaški častniki, ki so dovršili našo vojno akademijo. Uvrščeni bodo kot podporočniki v naše polke, v katerih bodo siužiii leto dni v svrho praktične izpopolnitve.
Meščanske šole ne pridejo pod Ijudsko-šolski zakon.
V	glavnem prosvetnem svetu se je nadaljevala razprava o načrtu Ijudsko-šolskega zakona. V poslednji seji se je razpravljalo, ali naj se v budskošolski zakon uvrste tudi meščanske šole, ali pa naj se za meščanske šole ustvari poseben zakon. Po razpravi, ki so se je udeležili skoro vsi člani prosvetnega sveta, se je vršilo - glasovanje, pri katerem je bilo z večino sklenjeno, naj ljudskošolski zakon ne obsega meščanskih šol.
rodno zavednim delavcem. Ta dični gospod Becker je odpustil iz službe mojstra Kremžarja in mu očital več pregreškov. Po jako ostri intervenciji Narodno-socijalne zveze se je pa pokazalo, da se je g. Becker oprijel vsakega umazanega sredstva, da škoduje našemu delavstvu. Gospod ravnatelj Noot se je takrat pokazal jako lojalnim in postopal brezobzirno pri preiskavi. Tudi je dal popolno zadoščenje tov. Kremžarju in s tem pokazal, da stoji na strani pravice.
Za danes le toliko. K stvari se povrnemo ko bo popolnoma razčiščena. Tudi sc povrnemo k umazanim gonjam »auslanderja« Beckerja.
Dobrava pri Bledu.
Dopisnika, ki se je v zadnjem »Na-preju« tako razkoračil in ki je pričel tako »stvarno« pisariti bi opozorili samo na nekaj. Trikrat premisli, trikrat prevdari in potem napiši. Če se pa hočeš lagati — seve potem ni treba misliti, ker laž sama od sebe pride. Dopisnik se spodtika na našo nezmožnost
—	no, žnjini se o zmožnosti ne bomo prekljali. Mi znamo kar znamo, kosati se pa z Vami nočemo, da Vam ne napravimo sramote. To pa res verujemo, da Vas štiriperesna deteljica bode v oči, pa vas bo tudi še bodla. Deteljica raste in bo rasla, ker živi v delavstvu in resnici. Vaša internacijonala se pa pogreza v blato in bo sčasoma segnila. »Sodrugi!« Le tako naprej obrekujte in lazite! Daleč ne pridete, ker so v. laži kratke noge. Nam pa le delajte še reklamo, zato smo Vam hvaležni. Žive i narodno zavedni delavci. — Narodni kovinar.
Litja.
Tu pri nas vse po starem. Zadnje dneve smo dobili odgovor dunajskega ravnateljstva, iz katerega je razvidno, da imajo gospodje veleindustrijalci polne malhe, da so prenasiti in nočejo poznati delavske bede. Povemo jim pa prav lahko, da je delavec pri nas največji trpin in zahteva zato, da se njegove upravičene zahteve upoštevajo.
Nočemo nič tujega, hočemo le svoje, hočemo biti enkrat siti.
Zagorje ob Savi.
Kisovško obratno vodstvo je odslovilo nekega delavca, češ, da je nosil premog domov, kar pa dotični odločno zanika. Mislimo, da ima o krivdi ali nekrivdi odločati sodišče, ne pa kdo drugi, pa najsibo to tudi sam g. inženir Klotz. Gospodom pa svetujemo, naj se
nikar ne igrajo z ognjem; saj jim menda ni neznano, kassno je razpoloženje med aciavstvum. — V kratkem bo mencia razp.sana rudniška restavracija. Cuje se, da rciiektirajo nanjo Ijnuje, ki imajo že itak svoje gostilne in urez tega zasigurano eksistenco; in v zvezi s tem se govori še marsikaj, o čemur pa za cmerat molčimo. Opozarjamo pa ravnateljstvo, naj se oz.ra samo na taive ljum, Ki so res poireoni. — lnvanoov in ljuui, za težko oelo ne-sposooruh imamo dovolj. — Za jnevoz ponesrečenega ivaaa /.trko iz Ljubljane v Zagorje je naoraia podružnica nad 12.(jt>u k. taKo, tia ostane še lepa vouta za rouomo pokojmaa. Vsem ua-rovalcem, posebno pa vrlemu Zagorskemu Uelavotvu, KI JO OU SvOjih Pičllll
plač v veliki meri pripomoglo, da se o.ajsa goije nesrečni ruuoun, na.iskre-nejša zahvala!
Šoštanj.
Tudi tukaj se je slavil Miklavž na enak nvaievrcuen način kakor v dru-gui obmejnih krajin naše domovine; podprl se je naš naueoudni narouni naraščaj s primernimi aarni. Vso stvar je voail vrli Sokol, ki je nabiral denar in uarove. Darila otrokom so bila za vsakdanjo poirebo (živna, učJa itd.) rabljive reči, ki so se razdelile potrebam posameznikov primerno.
Za ourasle pa je še priredil Sokol veseloigro enodejanko »Veaeževaiko«, katero so zop.t igrali igralci začetniki (Sokoli) s prav dobrim uspehom.
Taka prireditev koristi narodni stvari več kakor marsikat-ra veseiica an tuui marsikatero predavanje, ker sc spomin Miklavža k narodnemu delovanju tudi podpira' s socijalnim dejanjem t. j. s poup.ranjem revnih otrok, katerim ostane tako narouno-socijalno delo trajno v spominu in torej vpliva narouno-vzgojno.
Hoče pri Mariboru.
Kakor splošno znano, znajo vsa inozemska poti j .tja zlasti pa nemška kaj dobro izkoriščati svoje delavce. — Tako tudi v naši prepojiinici železniških pragov ne manjka tega režima. — Vendar pa moramo pribiti, da se je ta lumparija, odkar smo vsi delavci organizirani v NSZ, precej polegla. Poprej so nas plačevali slabejše nego kjerkoli drugod, dokl.r se ni za nas zavzel poslanec Brandner. Ker je pa od tistega časa pa do sedaj narasla draginja od 50—100 %, smo se kratkomalo
Osem in deseturni delavnik.
Vladne stranke so izdelale novi načrt za ureditev delavnega časa. Sklenjeno je bilo, da v rudarskih in industrijskih podjetjih ostane osemurni delavnik, ki se sme podaljšati za i uro, ako se zato izjavi štiri petine delavstva s tajnim glasovanjem. Podaljšano delo pa mora biti plačano kot nadurno delo. Za industrij, podjetja se smatrajo tista, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev. Vsa ostaia podjetja pa se razdele v tri skupine, v katerih bo veljal 8, 9 in 10-urni delavnik po predpisih ministrstva za socijalno politiko sporazumno z ministrom trgovine in industrije in po zaslišanju trgovskih in delavskih zbornic. Zakonodajni odbor je po daljši razpravi vrnil načrt sekciji v končno ureditev.
Poučljivi tečaji o negovanju novorojenčkov in otrok.
Po mestih in na deželi se vrše predavanja s slikami o različnih boleznih, kar je zelo potrebno in se opaža veliko zanimanje za to. Pa je še ena. Dekleta vseh slojev se uče kuhati, šivati, gospodinjiti in plesati na vse viže — a o negovanju otrok nobena nič ne ve, če stopi v zakon. Otrok in mati sta oba reveža in s smrtjo navadno plača prvi otrok nevednost matere. Ali bi ne bilo umestno, da bi se vpeljali za dekleta poučljivi praktični tečaji o negovanju otrok v Ljubljani?
Kdaj se mislijo izplačati draginjske doklade na milostne pokojnine železniškim vpokojmeem?
Koliko časa bodo še stari vpoko-jenci in vdove, ki so služili pri železnici, nekateri celo 50 let in še več, stra-
tudi ‘mi potom svoje kraj. org. zopef obrnili na našega šefa ter zaht.vali primerno zvišanje. Nismo sicer vsega dosegli, vendar pa lahko zabelježimo precejšnji uspeh, katerega hočemo ob novem letu pravično izpolniti.
Iz dna srca kličemo našim sobratom delavcem, ki so razkropljeni po raznih političnih strankah, pričakujoč pomoči in boljših časov: »Pustite politiko v miru!« oklenite se naše Narodno soc. zveze, kot zgolj gospodarske org. splošnega delavstva in uvideli boste, da je edino le ta organizacija za proletarca in naš dobrobit.
Zatorej bratje delavci! pristopajte brez ozira na svoje pol. mišljenje v to našo zvezno organizacijo Jugoslov. delavstva, kajti le v združenju NSZ je naša moč in rešenje.
Iz Ruš pri Mariboru.
Pretečeno soboto dne 3. t. m. se je sešel tukajšnji pripravljalni odbor NSZ, na katerem je poročal tovariš Žunderl iz Maribora.
Izčrpno je podal ves program NSZ ter tako živo orisal veliki pomen te organizacije delavstva in podprl sleherno točko s takimi dokazili, da bi 11111 ne mogel nihče ugovarjati oziroma izpodbijati.
Iz njegovih izvajanj se je jasno pokazalo, da delavcu absolutno ni upati rešitve izpod izkoriščcvalnega vele-kapitalizma potoin političnih strank, — kajti zdaj so te, zdaj one pol. stranke na vladi. Vsaka izmed teh pa skrbi le za svoje pristaše, nikakor pa ne za splošno dobrobit državljanov. Ako pa bodo imeli vsi normalni in umstveni delavci svojo strokovno, gospodarsko in nepolit čno organizacijo, kakor je naša NSZ, sc bodo pa morale vse v vladi zastopane pol. stranke ozirati na naše upravičene zahteve, ako se bodo hotele ogniti brci, — samoobsebi razumljivim konsekvencam.
Ustanovila se je kraj. plačilnica NSZ, katera začne takoj z nabiranjem članov in rednim poslovanjem.
Upamo, da se nam posreči v najkrajšem času prirediti sijajni shod NSZ ter se v tej zadevi združiti v ono mogočno gospodarsko skupino, ki bo postala v doglednem času zmago vate-Ijica nad vsem izkoriščevalnim kapitalizmom, njegovimi propagatorji in apostoli.
Zato živela naša org. NSZ, tebi veljaj vse naše zaupanje!
dali? Znano je, da je železniško ministrstvo draginjske doklade na milostne pokojnine že reguliralo. Kaj pa pomaga regulacija, ako se ne izvede? Gospodje, ki imate usodo teh ubogih vpokojencev v rokah, ne pustite, da železniške uprave še nadalje zavlačujejo izplačilo že reguliranih doklad. Zima je tukaj in ti ljudje so brez hrane in kuriva, kaj še le obleka! Ne pustite, da se ta krivica godi še nadalje. Pričakujemo, da se bodo že regulirane draginjske doklade prizadetim nemudoma nakazale. — Društvo vpokojencev južne železnice.
Izplačevanje pokojnin invalidom v inozemstvu.
Ministrstvo za socijalno politiko je uredilo izplačevanje pokojnin invalidom in družinam padli ih vojakov v inozemstvu. Naši državljani, ki žive v inozemstvu, bodo morali predložiti prošnje za nakazilo pokojnin našim diplomatskim in konzularnim zastopnikom na tujem. Ti zastopniki bodo odposlali piošnje pristojnim invalid-sikim sodiščem, oziroma pokrajinskim upravam, ki bodo o njih sklepala ter jih predložila ministrstvu za socijalno politiko v svrho končnega odobrenja izplačevanja pokojnin v inozemstvo.
Poziv blagim Slovenkam in Slovencem.
»Kolo jugoslovenskih sester« v Ljubljani si je nadelo nalogo, da obleče za Božič vsaj najrevnejše med revnimi ljubljanskimi otroci. V ta namen je dobilo od »Jugoslovenske Matice« precej blaga za obleke ter članice že pridno šivajo. Tudi ljubljanska občina hoče prispevati k temu lepemu pod-
Poročila z dežele.
Socijalno gibanje.
jetju. In Vi, dobri Ljubljančani, takisto ne odrečete svoje pomoči, Vi, ki ste vedno na mestu, kadar treba sušiti solze, blažiti bedo, lajšati obup. Vi, očetje, možje, strici, bratje, ženini.. . ko boste kupovali svojim dragim svile, baržuna, kožuhovine, čreveljčkov, parfumov, preprog, nakitja i. dr., spomnite se takrat, da jih je na tisoče in tisoče, ki nimajo niti najpotrebnejšega. Vas, Ljubljančanke, vse, ki ste blagih src ter dobrih in spretnih rok, pa rotimo, pridite v prav velikem številu! Pomagajte šivati oblačila, da pripravimo ubožnim ljubljanskim bratcem in sestricam tople božične darove! Vsaka, ki količkaj more, naj žrtvuje vsaj par ur, da z dejanjem pripomore k ublažitvi bede siromašnih, prezebajočih otrok. 2e prikrojene obleke za šivanje dobite v društveni sobi »Kola jugoslovenskih sester«, Šolski drevored 2/11., kjer se sprejemajo tudi darila v blagu ali denarju za siromašno deco vsak dan od 9. do n. dopoldne.
Strokovni vestnik.
Narodno-socljalna zveza za Trboveljske rudarje.
V	zadnjem času je Trboveljska družba pričela odtegovati rudarjem dohodninski davek kar za pol leta nazaj. Seve so ti odtegljaji bili precejšnji udarci za rudarje, ki imajo že itak malo plačo. Odtegovalo se je na primer od 1200 do 2400 kron, kar je danes cel kapital za bednega delavca. — Rudarji so se obrnili na vodstvo NSZ, naj bi isto skušalo doseči vsaj to, da bi se dohodninski davek odtegoval v mesečnih obrokih. Vodstvo NSZ se je obrnilo na kompetentne faktorje in doseglo, da sc rudarjem odteguje dohodninski davek v malih mesečnih obrokih. Narodno socijalna zveza je s tem korakom pokazala, da pozna bedo delavstva in da je vedno pripravljena pomagati vsakemu, ki se k njej zateče. Tudi je s tem pokazala NSZ, da si je svesta naloge, za katero je ustanovljena. Njen cilj pomagati trpinu izpolnjuje najvestnejše in to je njeno najboljše izpričevalo. Čast taki zvezi!
Članom podružnice Narodno-Socijalne Zveze
mesta Maribor se sporoča, da blagovolijo odslej naprej plačevati članarino direktno pri tajništvu Narodno-Socijalne Zveze, ki se nahaja na Grajskem trgu 1. Vsak član naj skrbi, da opravi to svojo dolžnost vsaj do desetega meseca za celi mesec v naprej, s seboj naj pa prinese svojo člansko knjižico, da se mu v njej potrdi vplačani znesek. Kdor pa bi temu pozivu ne ugodil in bi plačevanje članarine par mesecev opustil, se ga smatra kot izstopivšega člana. Zato tovariši, bodite točni in vztrajni!
Tajništvo Narodno-Socijalne Zveze v Mariboru.
Iz stranke.
Krajevna organizacija NSS Prevalje
naj nemudoma sporoči strankinemu tajništvu, na čegav naslov naj se pošiljajo dopisi itd., ker je tov. Bezjak, na katerega so se naslavljali dopisi, premeščen iz Prevalj. Javite nujno, ker imamo več dopisov za kraj. organizacijo!
Opomin!
Vsi oni cenjeni naročniki, ki so še na zaostanku z naročnino, so prejeli o tem v novembru pismena obvestila s položnico. Ker se nekateri do sedaj še niso odzvali in plačali zaostanka, se obračamo še tem po-
tom enkrat na njih in jih prosimo poravnave. 1 udi mi moramo spravili nase račune v reu, ker teio se oaza h koncu. Ako kdo seaaj ne more p.a-čau, pa je na vsak man poireono, a a nus vsaj oovesti zakaj ne piaca, in keuaj numeruva piucau. — Vemo, ua je vsakomur nuua za denar, mi sami oocuumo 10! Zato pa smo j>ri-pravijem, a«o m aragace mat jntea-kati, tremi nam je to ie naznanili. — Prt tej priliki a,.curamo na nase krajevne organizacije, ua mui one ae.u-je,o v lem sm,sui na poa.agi seznamov, kt jin uouo prejem pruiouiije um.	Uprava	»i\ove	rravue«.
To in ono.
Tožni spomini. V bratski vzajemnosti poveiicujeia veličino nemštvega jezika in nemstve kunurc glasiio celjskih neodresencev in »Slovencev«.
*
Oroboskrunstvo. Puščice, ki jih je naperil Cankarjev genij v zaščito jugoslovanskega proletarca proti neinško-kapitalističnemu izkoriščevalcu, je naperil »Novi Cas« zlohotno proti Beogradu.
*
Strahovito zatiranje. Ker ne pustimo jugoslovanskih otrok v naših šo.ah še nadalje ponemčevati, kriči Švaba o zatiranju Nemcev.
*
Koalicije s klerikalci iščejo deino-kratje. Liberalec Davidovič je za božjo voljo prosil klerikalca Korošca, da mu pomaga »vladati«.
♦
Prememba posesti. Dr. Kukovec je odstopil svoj ministrski portfelj dr. Žerjavu: kupna cena je še javna tajnost.
♦
V	četrtem razredu bi se bil rad vozil »Pondeljek« žalostnega spomina; odšel je v večnost peš z nahrbtnikom do.gov. *
Testament. Pred poginom je zvrnil »Pondeljek« golido gnoja proti Bleiwei-
sovi cesti. H. H. Lvers.
*
Klavcrna smrt. Poginil je tednik za pornografijo, dcfravdacijo in korupcijo. »Pondeljka« ni več! Zmanjkalo mu je hrane iz vladnih jasli.
*
Novo avstrijsko odlikovanje se v kratkem pričakuje za urednika »Mlinskega kamna«.
Razno.
Veliki draginjski izgredi na Dunaju.
V	znak protesta proti neznosni draginji so 1. decembra delavci flo-ridsdorfskih tovarn stopili v stavko. Da delavce pomirijo, so socijalni demokrati, ki so v vladi, od državnega kanclerja zahtevali stroge kazni za špekulante in podobne pijavke človeške družbe, uvedbo davka na imo-vino in sploh izvedbo pravičnega finančnega načrta. Delavstvo pa se s tem seveda ni pomirilo, ampak je priredilo demonstracijo po celem mestu. Demonstracijo so vodili komunistični elementi, seveda so to priliko porabili tudi drugi elementi. Množica jc po tramvajih napadala verižnike, bogataše in zlasti elegantno oblečene dame, ki se šopirijo v svojih dragocenih toaletah, dočim revne delavske matere hodijo v cunjah. Množica je opusto-šila zlasti »Bristol«, kjer se zbirajo »valutenšiberji« in podobna »elegantna« družba, ki pije ljudsko kri. Posebno so se ljudje spravili na Žide. Med izgredi je bilo mnogo oseb več ali manj ranjenih. Zelo trda je predla na Karntncrci nekemu bogatašu, ki se
je v prvih trenutkih izgredov peljal po ulici v avtomobilu. Množica je besna planila nadenj in ga začela tepsti. V sprevodu so nosili tudi vislice, katere so takoj postavili pred avtomobil. Izgredniki so že bogatincu zadrgnili vrv okolu vratu. Pravočasno je posegla vmes številnejša straža, ki je moža rešila smrti. Pretepenih pa je bilo tudi mnogo elegantnih dam in gospodov. Vslcd raznih zločinskih elementov, ki so to priliko uporabili, je prišlo tudi do obžalovanja vrednih plenitev pri mnogih poštenih trgovcih. Socijalna demokracija odklanja odgovornost za dogodke, ki so povzročili škodo na milijarde, ostalo meščansko časopisje pripisuje krivdo na dogodkih splošno komunistom.
Landrov učenec.
Te dni je stal pred nekim londonskim sodiščem privatni uradnik Atkin-son Appleton radi poligamije. Star je šele 25 let. Pred dvemi leti se jc oženil in zakon je bil nekaj časa srečen. Naenkrat pa je začel svojo ženo sovražiti in jo končno vrgel iz stanovanja. Tri cini potem se je oženil z neko 20 letno deklico. Istočasno pa je bil zaročen še z tremi mladimi damami, ter jim obetal zakon še pred božičem. Tudi on sc je znal okoristiti z denarjem svojih zaročenk. Med tem pa ga
je policija prijela, preden je mogel sle diti svojemu »vzoru«. Umoril ni namreč nobene zaročenke. V preiskovalnem zaporu ni hotel sprejeti skoro pet dni nikake hrane ter je tako oslabel, da so ga morali prepeljati v bolnico. Ta štrajk se mu pa menda ni posebno priljubil, ker se je popolnoma pomiril s svojo usodo. Obsojen je na dve leti ječe.
plašljivi ženin.
V	Londonu je prišel v ženitbehi urad mladi par, želeč sc poročiti. Ko je prišlo do odločilnega momenta, da ženin jasno izjavi, da je pripravljen stopiti v zakon s svojo družico, tedaj ženin na vprašanje uradnikovo preplašeno vzklikne: »Ne, tega ne preživim, to je tako strašno!« Uradnik 3C veda hoče pojasnila, toda ženin ubeži kar molče iz ženitbenega urada. Kasne je se je ta mladi par še dva ali trikrat vrnil do urada, toda pred vrati se jc ustavil. Končno sta vendar le stopila zopet v urad in nevesta je zaprosila uradnika, naj vnovič prične poročati, To pot je ceremonija uspela in mb.di-par je bil »zvezan«.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«, Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani,
Rezerve okrog 6,000.000 H.
- - - Slovenska eskomptna banka kes"
Interesna skupnost s Jrvatsko eskemptno trnka" in »Srbsko banko" u Zagrebu.	 ^==	izvršuje	vse bančne transakcije najkulantneje.
Denarne vloge - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut - eskompt menic, terjatev, faktur - Akreditivi » Borza. 20-5
Odgovorni urednik Vladimir Kravos,
BOG05LB9 KSLfiS
slaščičarna
UDIUI1. Židovska niha il.)
priporoča veliko izbiro
božičnih daril.
Za preprodajalce prinn pepust.
Razširjajte in naročajte
»Novo Pravdo”!
Pnevmatike
za avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po naj nižjih cenah	tl—15
IH HUSTHDI
Ljubljana
Dunajska cesta St. 20
Telefon štev. 470.
Podružnica: Maribor
Jurčičeva ulica Si. 9,
Franc Brumat ^
Ljubljana
6—12
Mestni trg ^ štev. 25,
I. n.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne *—•■■■■ edino le na domačo tvrdko 1b ■
Tone Malgaj
13—14
pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
VELIKA IZBIRA OTROŠKIH VOZltKOV DVOKOLES IN ŠIVALNIH STROJEV PO CEHI:
F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg 8t. 28.
Sprejme se v polno popravo za emailiranjo z ognjem In po-niklanje dvokolesa, otroški vozički šivalni in razni stroji.
Mehanična d< lavnica Karlovška cesta 4.
„Tribuna“ tovarna dvokoles in otrošaih vozičkov, Ljubljana, Karlo, skn cesta.
riporočajoč dobro postrežbo, vedno sveže pivo, domača pristna vina in dobro kuhinjo po zelo znižanih cenah, prosim za obilen obisk —
FRANJO STIKLER
Restavracija juž. kolodvor Maribor.
: Slovenska banka :
L3IIU, Krekov trg 10, nasproti .Mestnemu domu1.
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. — Tel. št. 567. Ček. račun 12.205.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.
_   zzzz Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.	~: