Celje. 11. februarja 1970 — Številka 6 — Leto XXIV — Cenu par Med pralnimi pra- st ki so 4t v zi ski in drug,h Reklamah sodeč vs. najboljši, je v zad- njim času najbolj- ši net efekt. Znano ¡g da operemo z ^jim perilo natan- io za 14,8 odstot- kov bolje. In še ce- lo bolje. Nekr po- trošnik, ki je mate- matik, je namreč izračunal, da je bil efekt opranega perila točno za 14,9845333 odstot- |(0V večji. Meni, da bi z računsko ope- racijo, ki jo je ppravil, lahko dok- toriral! PRAVICA DO RAZŠIRJENEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ZA КМЕГЕ BORCE ZATAJI, KO SO JE NAJBOLJ POTREBNI • Po zakonu imajo kmetje-borci NOV pravico do zdravstvenega varstva, ki je širša od tiste, ki jo uživajo kmetje iz naslova kmečkega zavarovanja. Toda . . . • Kot vse pravice je tudi ta vezana na določene dolžnosti, najbistvenejša pa je, da mora kmet- borec imeti za preteklo leto poravnane vse ob- veznosti, ki izhajajo iz davščin in prispevka za socialno zavarovanje. • V načelu je takšna povezava pravic z dolž- nostmi logična, toda v soočenju s konkretnimi primeri pa to določilo neusmiljeno udari tja kjer je zdravstvena pomoč najbolj potrebna in tedaj, ko je že nadvse nujna. • Kmet-borec mora naposled svoje obveznosti le poravnati, če ne drugače prek rubeža, toda kot uživalec pravice je upravičen šele, ko je 7 njegove strani vse poravnano. Res je, zakone m predpise je treba spoštovati. To pa po drugi strani ne pomeni, da bi se odrekli pravici kri- tike takih noripativnih ak- tov, zlasti še če lahko spo- znamo njih negativno delo- vanje v mnogih primerih, ko določilo neljubo prizadene mnoge občane. Ze tako so prišle pravice borceiv-kmetov precej pozno v veljavo m olajšanje razmer nekdanjih bojevnikov. Nekaj let že imamo zakon, ki tu- di kmatom-borcem priznava določene pravice, med kate- rimi je treba v prvi vrsti omeniti lazširjeno zdravstve- no vars /o za nosilce zava- rovanca in njih svojce. Kot je že j'doma omenjeno, je ta pravic a vezana z dolžnost- jo, da ¡e poravnal vse ob- veznosti v minulem letu, kaj- ti drugače njegova zdrarv- stvona knjižica nima nobe- ne vrednosti, ker je ne po- trdijo. Ni mogoče na hitro ugoto- viti koliko upravičencev vse- skozi brez zapetljajev uživa svojo pravico? V vseh obči- nah našega območja med tem ugotavljajo, da je veli- ko število kmetov-borcev, ki svoje pravice ne morejo uve- ljavi ji i ^ ker iz skoraj p>o- vsem enakih razlogov niso poravnali svojega deleža. Ra- zlogi so v vseh primerih sta- rost, obolelost, Nezmožnost za pridobitno delo in s tem za plačilo obve2¡noáti. (Dalje na 6. strani) DOBER DAN, CELJANI - Tudi letošnje pustno mrtvilo bodo rešili Trnov- ijani. FRANJO PRIMC, član upravnega odbora prosvetnega društva Zarja in predsednik mladine v Trnovljah, je eden izmed stebrov kulturnega in drugega dogajanja v tem kraju. Kot kaže, tudi v Celju. Foto: J. Sever iAHTEVEN PROGRAM CELJSKE OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS V skladu s sklepi in stališči resolucije prve seje republiške konference ZKS in aktualnimi družbeno ekonomskimi in idejno političnimi pro- blemi v občini, je občinski komite pripravil de- lovni program, ki ga bo treba uresničiti do septembra. V tem času je predvidenih kar pet sej občinske konference, na katerih bodo ob- ravnavali teme, kot zvez'a komunistov in aktual- ni problemi mladine, idejni problemi v kulturi in družbenih službah, idejni in ekonomski vidiki srednjeročnega razvojnega programa Celja, pro- blemi socialne diferenciacije in ocena aktiv- nosti članov ZK. v tej zvezi je na zadnji se- ji komiteja politični sekretar Štefan Korošec med drugim dejal, da je aktivnast članov ZK v zadnjem času vedno večja, pri čemer prihaja ved- no bolj v ospredje individu- alna in kolektivna politična odgovornost, vendar bo treba še bolj spremljati družbeno politične probleme in se vključevati v uresničevanje sprejete politike, člani komi- teja bodo morali svojo aktiv- nost prenesti zlasti v tiste organizacije, ki so še vedno pasivne. Komiunisti bodo morali da- lje spremljati uresničevanje 15. ustavnega amandmaja in se zavzeti, da bi delovne or- ganizacije do konca leta pri- pravile razvojne programe, Ki jih v večini nimajo. Ob tem bo treba hkrati reševati probleme nelikvidnosti, pri čemer od predpisov ne bo mogoče odstopati, zagotoviti pa najnižjim kategorijam 100-odstotne osebne dohodke. Najnižji dohodek v celjski občini naj bi do konca leta dosegel 700 din. Po besedah Stefana Koroš- ca naj bi letos sprejeli v ZK vsaj 200 novih članov, tudi iz vrst vajenske miladine. Na seji so precejšen del razprave posvetUl vprašanju odgovornosti in pri tem me- nih, da manjka metodologi- ja, po kateri bi bilo mogoče preverjati, koliko lahko kdo v danih okoliščinah dejansko odgovonno dela. FRANCEK FRAKELJ Voinîïf^' ^ ^^ hočejo spraviti v I ko bn an^Pals šele takrat, t ^^ ^^ resnično vsak zaposlen na nem delovnem mestu... dotlej pa osta- ; se kar pri TEDNIKU! OB PRAZNIKU OBČINE SLOV. KONJICE V ZNAMENJU STOTIH MUČENCEV 12. februarja 1945 so med Stranicami in Frankolovim nacistične zveri na izteku svoje krvave sile storile zlo- čin, ki je šel v zgodovino ge- nocida KOt češke Lidice, kot srbski Kragujevac in še toli- ko podobnih. V maščevalnem besu zaradi nezaslužene voja- ške smrti trinoga rajhu pri- ključenp celj'Ske pokrajne so na jablane ob cesti obesili z žicami sto rodoljubov in s ci- nizmom zahtevali, naj oče obesi sina. Grozljiv je bil dre- vored trupel v tem turobnem februarskem dnevu ... Od takrat vr^ako leto in vsa- ko leto poslej, dokler bo se- gal človekov sipomin prenaša- na iz roda v rod, v f'^bruar- skih dneh pokrijejo dve go- mili z rožami, lučjo sveč in solzami. Občani konjiške občine že leta praznujejo 12. februar kot občinsKi praasnik. Pra- znujejo ga s pieteto do žrtev, z resnobnim dokazovanjem, kako z delom pridnih rok in tvornih umov izpolnjujejo testament žrtev, padlih za lepše življenje, za mir in svobodo. Slovenske Konjice bodo v prihodnjih letih dobile spo- minski park stoterih žrtev, ki naj po pomenu služi lepoti, človečnosti in spominu na tragično preteklost. Vsako le- to pa praznik praznujejo z novimi uspehi. Današnja številka NOVE- GA TEDNIKA je z dobrim delom posvečena prazniku. Iskrene česititke ▼ imraiu bralcev vsem občanom konji- ške občine! J. Kr. DEČEK SI JE ZLOMIL NOGO Mopedist ALOJZ VENISNIK, 41, iz Topolščice je vozil proti Šoštanju, ko je v Metlečah nenadoma skoöü na cesto šestletni MARJAN GLOBAČNIK. Pri trčenju si je deček zlomil stegnenico. Odpeljali so ga v bolnišnico. PEŠEC HUDO POŠKODOVAN Voznik osebnega avtomobila IVAN JE2, 19, z Zg. Hudinje je vozil iz Celja proti Vojniku, ko je v škofji vasi stopil pred vozilo pešec ANTON HOR- VAT, 33, iz Škofje vasi. Pešec je hodil po desni strani ceste proti Vojniku. Avtomobil je pešca zadel s prednjo stranjo. Zaradi hudih telesnih poškodb so Horvata odpeljali v celjsko bolnišnico. ZAPELJAL JE V JAREK JO/E LAPORNIK, 63, iz Celja, se je peljal iz Vojnika proti Dobrni in iz neznanega vzroka zavozil v meter globok jarek ob cesti. Pri nesreči se je laže poškodoval po obrazu in rokah, škodo na avtomo- bilu so ocenili na 1500 dinarjev. ŠTIRJE TEŽKO RANJENI Po Bezenškovi ulici v Celju je proti Cesti na Dobrovo peljal z osebnim avtomobilom UROŠ GO- DEC, 20, iz Celja ter trčil v drevo ob cesti. Pri tr- čenju so voznik in sopotniki DARKO ROZMAN, 20, BRANKO GRABNAR, 22, ter BRANKO RIHTER, 23, vsi iz Celja dobili pretres možganov in poškod- be po glavi. Odpeljali so jih v celjsko bolnišnico, škode na avtomobilu je za 4000 dinarjev. KOLESAR IN AVTOMOBILIST Proti Rogaški Slatini se je peljal z osebnim av- tomobilom ANDRIJA PONGRACIC, 30, iz Zagreba. V Brezovcu mu je pripeljal nasproti kolesar JOŽE POTOČNIK, 29, iz Tržiča. Voznik je kljub zavira- nju zadel kolesarja. Po trčenju so kolesarja odpe Ijali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobil pretres možganov in druge lažje poškodbe, škode na vozilih je za 2000 dinarjev. ZAVOZIL JE NA GRAMOZ Proti Ljubnemu se je peljal z mopedom MILAN JAKOPIN, 27, iz Brezja. V Nazarju je zavozil na d^ni gramozirani rob ceste, kjer ga je pričelo za- našati. Izgubil je ravnotežje, zapeljal na levo in trčil v betonski steber. Poškodoval si je glavo in roki. škodo na mopedu so ocenili na 500 dinarjev. VOŽNJA NAVZDOL Kolesar ANDREJ VUKOVIČ, 48, iz Celja se je peljal navzdol po Plečnikovi ulici v Celju proti me- stu. Na ovinku je zavozil na levo polovico ceste, nato pa trčil v neznanega otroka. Zadel je še v drog telefonske napeljave ter padel. Obležal je ne- zavesten. V Celjski bolnišnici so ugotovili, da Je dobil pretres možganov in rano na glavi. MOPEDIST ZADEL V PEŠCA Mopedist KAREL NOVAK, 19, iz Zagrada pri Radečah je zgodaj zjutraj vozil iz Radeč proti So- poti. V Jagnjenici je na desnem ovinku zadel pešca ANTONA STRNIŠO, 57. Pešec si je pri trčenju zlo- mil desno nogo. Odpeljali so ga v bolnišnico. OD PONEDELJKA DO NEDELJE V zadnjih sedmih dneh je bilo na celjskih ce- stah 34 prometnih nesreč. Enajst ljudi je bilo težko poškodovanih, štirje pa laže. Materialno škodo so ocenili na 46.550 dinarjev. Do 8. februarja je bilo na celjskem področju v tem letu že 212 prometnih nesreč. Ivan Jazbinšek, 19, Celje, železna plošča mu je poško- dovala levo roko; Jože Dedič, 52, Velenje, premog mu je poškodoval hrbtenico; Zdrav- ko Arivuk, 21, Celje, železo mu je poškodovalo desno ro- ko; Slavko Detiček, 18, 81. Kónjice, železni drog mu je poškodoval prsni koš; Janko Čas, 18, Velenje, železo mu je poškodovalo levo ramo; Viktorija Piki, 40, Celje pa- dla je in si poškodovala levi gleženj; Ivan Cede, 24, Založe pri Polzeli, pri delu si je po- škodoval desni gleženj; Bo- gomir Temnifc, 19, Velenje, poškodoval si je desno roko; Jože Vučko, 25, Velenje, pre- mog mu je poškodoval desno stopalo; Justina Medved, 38, Višnja vas, poškodoval levi sredinec, Radivoje Lazarevič, 24, Celje, poškodoval si je desno zapestje; Stane Mast- nak, 34, Lipa pri Frankolo- vem, poškodoval si je ledvič- ni predel; Vinko Štefko, 41, Pregrada, poškodoval se je levo roko; Janez škorc, 36, Gaberke pri Rog. Slatini, poškodoval si je levo roko; Alojz Sitek, 26, Ljubečna, po- škodoval si je levo roko; Franc Matjaž, 40, Velenje, na pločevini si je poškodoval le- vo roko; Miran Graščak, 17, Celje, na cirkoiarki si je od- rezal prst desne roke; Zden- ko Javornik, 17, Letuš, na pločevini si je poškodoval desno dlan; Ivica Ranean, 35, Celje, voziček ji je poškodo- val demi gleženj; Konrad Je- seničnik, 18, Celje, poškodo- val si je prst desne roke; Franc Vasle, 38, Gotovlje, poškodoval si je levo roko. CELJE Poročilo se je deset parov, od teh: Venčeslav Kozorog in Vida Jeršek, oba iz Ra- deč; Anton Krivec, Dol pri Mozirju in Nada Prelogar, Celje; Jane/ Kroflič, Cerovec pri Šentjurju in Marija Mar- košek. Laška vas. LAŠKO Vincenc Stopinšek, elektri- čar, Male Breze in Hilda Požlep, tkalka. Laško; Franc Jurkoše:., poljedelec iz Ka- njuc in Ivana Jelene, polje- delka, Olešče; Ivan Jurkošek, poljedelec, Konjuce in Jožefa Jelene, poljedelka, Olešče; Stanislav Lamovšek, delavec, ; Ježevec in Ljudmila Pižmoht, ; gospodinja, Počakovo; Janez Kužnik, ključavničar, Vrhovo in Marija Majcen, uslužben- ka, Radeče. Avgust Rečnik, 30, Gabrov- nik in Marija Košir, 19, Pre- vrat; Anton Kvas, 37, Zlako- va in Hedvika Višnar, 29, Planina; Alojz Novel, 23, Mi- hajlovci in Karolina Višner, 25, Dobrteša vas; Silvo Mar- čič, 22, in Ana Marija Hro- bat, 16, oba iz Zg. Zreč; Mar. lin Mrzdovnik, 28, SI. Konji- ce in Julijana Hlastec, 27, Prevrat; Maks Podgrajšek, 28, Zlakovo in Alojzija Lesko- var, 22, Gorenje ter SaUh Pe- lava, 23, Derventa in Erika Bezovnik, 19, SI. Konjice. ŠENTJUR PRI CELJU Ludvik Škorjanc, 26, klju- čavničar, Bukovca in Olga F^jdiga, 20, poljedelka, Laži- še; Ivan Pušnik, 19, livar Presečno in Ana Strašek, 19, poljedelka. Krivica; Karel Kotnik, 26, Poljedelec, Hru- šovje in Bernarda Lupše, 22, poljedelka, Lopaca; Jožef Gradišnik, 24, delavec. Bu- kovje in Nežika Artiček, 20, poljedelka, Rakitovec; Marko Drač, 24, pismonoša. Javor in Helena Belina, 21, poljedel- ka, Kalobje; Martin Šuster, 23, električar, Tevče in Dra- gica Gaber, 20, delavka, Ce- rovec; Jožef Golčman, 26, de- lavec, Dramlje in Ana Vreč- ko, 24, delavka, Lokarje ter Valentin Žekar, 22, ix)ljede- lec, Babna gora in Amalija žlof, 21, poljedelka. Dobrina. ŽALEC Franc Mošnik, 35, Ceplje in Dragica šmid, 21, Zahomce; Marjan Janežič, 23, Prekopa in Stanislava"^ Slapnik, 18, Vransko; Anton Kelenc, 24, Polzela in Dragica Zver, 18, Maribor; Franc Debelak, 28, Radovlje in Ana Strnad, 27, Zg. Gorče ter Jožef Podmilj- šak, 24, Leveč in Zlata Meh, 18, Žalec. CELJE Rojenih je bilo 21 dečkov in 28 deklic SLOVENSKE KONJICE 2 deklici ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček in 1 deklica ŽALEC 2 dečka CELJE Milan Debelak, 46, Celje; Frančiška Lipovšek, 69, Ce- lje; Anton Cverle, 70, Laško; Franc Strubelj, 68. Teharje; Martin Kolar, 64, Novake; Marija Lebič, 73, Celje; Avgu- štin Grobelnik, 79, Celje; Franc Lobnikar, 65, Marija Reka; Blaž Štrajhar, 59, Ce- lje; Jožef Falnoga, 56, SI. Konjice; Ana Koren, 66, Ce- lje in Alojz Štrum, 59, Celje. HRASTNIK Ignacij Dušak, 75, upokoje- nec, Studence. LAŠKO Emil Perdili, 74, mesar La- ško; Martin Lešek, 75, preu- žitkar, Požnica; Barbara Ne- mec, 73, preužitkarica, Reči- ca; Neža škoberne, roj. Vre- čar, 85, preužitkarica, Mala Breza. SLOVENSKE KONJICE Jože Cene, 17, Lipoglav; Karel šiferer, 51, SI. Konjice, Franc Pučnik, 69, Novo Te- panje; Ferdinard Fee, 70, Lo- če; Janez Štefane, 81, Zg. Zreče in Ivan Kampuš, 66. Zg. Laze. ŠMARJE PRI JELŠAH Jožef Klakočer, 62, Pod- sreda; Marija Kores, roj. Plavčak, 75, Log; Marija So. vine, roj. Tojnko, 85, Cerovec in Janez larger, 56, Korpule. ŽALEC Marija Kranjc, 77, upoko- jenka, Solčava; Marija Fid- ler, roj. Lederar, 93, upoko- jenka, Polzela; Jože Kasesnik, otrok, Dobrič; Silvestra Li- povšek, 54, šivilja Petrovce; Vincenc Tavčer, 74, upoko- jenec, Založe; Viktor Ulrih, 26, elektroteknik, Pongrac; Marija Petek, 88, upokojenec, Sipje; Amalija Hellman, roj. Smolniker, 77, upokojenka, Celje. V hotelu Celeda v Celju in Paka v Velenju imajo vsak dan, razen ob nedeljah ozi- roma ponedeljkih ples z me- dnarodnim barskim progra- mom. Ob sobotah in nede- ljah j'e ples tudi na Golteh. Vsako soboto je ples v novi restavraciji Pošta v Rogaški Slatini. dežurna lekarna Do sobote, 14 februarja do 12.00 ure je dežurna lekarna Center, Vodnikova 1, od so- bote dalje pa Nova lekarna, Tomšičev trg 11. DRSALIŠČA Drs-ališče v celjskem Mest- nem parku je odprto vsak dan od 10. do 12. ter od 14. do 16.30 ure, ob ponedeljkih, sredah in petkih pa še od 19.15 do 21. ure. PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je na voljo dovolj prostih ležišč v zdraviliščih, hotelih, gostiščih in pri za- sebnikih. V Rogaški Slatini je na voljo 283 prostih mest. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Odprti so Planinski dom v Logarski dolini, dom na Gori Oljki, Celjska koča, dom na Svetini, Mozirska koča, hotel na Golteh in iz- letišča Stari grad nad Ce- ljem; Friderikov razgledni stolp je zaprt. ŽIČNICE IN VLEČNICE Na Golteh obratuje gon- dolska žičnica, sedežnica in več vlečnic. Vlečnica na Celjski kočd tudi obratuje, medtem ko so snežne razme- re na Svetini, v Libo j ah, v Ljubnem ob Savinji, v Mo- zirju in v Gorenjem gradu ter Belih vodah nad Šošta- njem zelo slabe. KOPALNI BAZENI Pokrita bazena na Dobrni in v Laškem sta odprta vsak dan. RAZSTAVE v celjskem Likovnem sa- lonu je odprta III. razstava celjskega pododbora likov- nih imietnikov. V Pokrajin- skem muzeju je odprta stal- na arheološka razstava. V Muzeju revolucij'e je odprta razstava stalne zbirke celj- skega Likovnega salona, v študijski knjižnici pa raz- stava ob lOO-letnici Leninove- ga rojstva. novosti S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Ivanovič M. K.: Prilozi za istoriju carina u srednjeve- kovim srbskim državama. Beograd 1948- S. II 4428-97. Vasic M. V.: Kroz kulturni sloj Vince I i II. Beograd 1950. S. II 4428-100. Zbornik izveštaja o istra- živanjima Boke Kotorske. I—II. Beograd 1953—1956. S. 4428-103, 105. Todorovič D.: Popis ustani- ka iz 1815. godine. Beograd 1966. S. II 4428-114. Die blaue Adria. Zagreb 1969. S. II 4427. Barbour J.: Stopinje na Lu- ni. Ljubljana 1969. S- II 4364. Sprague de Camp L.: čo- vjek i energija. Zagreb 1968. S. II 4365. II. kongres urologov Ju- goslavije. Zbornik referatov. Ljubljana 1969. S. II 4366. Righini G., G. Masini: Pot Zemlja — Luna odprta. V Ljubljani 1969. S. II 4368. Lindberg G., M. Lindberg: Noust et notre monde. V ris 1966. S. II 4370. Minuli teden je bila ^ ska tržnica lepo preskrb] na. Dovolj je bilo zlasti j late po 6 ND, motovilca. 10, regrata po 8 do lo ' radiča po 10 do 15. Тг^цј je bila lepo založena z]^ na pustno soboto, ko ni j manj kovalo niti jajc, ^ jedrca, po 6 pa celi orehi Kislo zelje, kisla repa orehov — po 25 ND so \¡ ND Kilogram, korenjček glavr.ato zelje stanejo j po 2,50 peteršilj po 5 do fižoi pa po 5 do 6 ND ijj gram. Sadja skorajda ni, jabolka še prodajajo po' para do 1,20 ND. Tudi ja ka so se nekoliko росецј Stanejo namreč od f>0 70 para. UNION: 11. febr. je na s; redu še ameriški barvni {{ »Ne tako z ženami« od 12. do 15. febr. frajK sko-italijanski barvni E »Ni rož za agenta OSS Ц od 16. febr. do 1. marca na sporedu jugoslova« barvni film »Neretva« METROPOL: 11. febr. i gleški barvni film »Darliiq zagati« od 12. do 15. febr. amerii barvni film »Ne delaj vaU od 16. do 18. febr. amerii barvni film »Srce je osa Ijen lovec« DOM: do 12. febr. angl« barvni film »Joanna« od 13. do 16. febr. itaUj sko-nemški barvni film »I čivaj v miru« od 17. do 18. febr. amen barvni film »Revolverasi B če reke« DOBRNA: 14. in 15. fe ameriški barvni film »Re? veraši Rdeče reke« Predstave so v kinu Uni in v kinu Dom vsak dan 16., 18. in 20 uri, v kinu 5 tropol ob 16.30, 18.30 ter 20 uri, v kinu Dobrna pa v i boto ob 18., v nedeljo pa 16. uri. Petek, 13. febr. ob lä uri krstna predstava; i Kislinger: »Pregnani iz rt (po ideji F. Puncerja) za? mierski abonma in izven Sobota, 14. febr. ob H uri »Pregnani iz raja« zal botni abonma in izven Nedelja, 15. febr. ob « uri »Deseti brat«, zaklj^^ predstava za osno^-mo Slovenska Bistrica Torek, 17. febr. ob 19.30 »Pregnani iz raja« za to^' abonma in izven. Celjska posojilnica je mela 31- decembra 1934 j hranilnih vlogah 28.700' din, v rezervi pa 8,202-^ din- V letu 1936 je v 8 C«' skih hotelih bilo 94 so" eno posteljo, 70 sob z d< ma posteljema, hotelsK® osebja pa je bilo 80. Konec leta 1940 je Celju bilo 625 rokod' skih, 25 industrijskih ! 493 trgovin ter osta^j obratov. I ___> mladinskem prvenstvu v judu, ki je bilo pred (!)i!'vi v Slovenski Bistrici v." nied Celjani najlepši lisflcii dosegel Anton Ma- .iiiša, ki je v svoji katego- ^rifi osvojil tretje mesto. ; s'a posnetku £fa vidimo na i desni strani. ^ (Foto: B. Tratnik) Po osmem kolu šahovske- i.ga prvenstva Polzele vodita t V iniak in Florjane s 6 toč- LkaTii itd. Vsega sRupaj na- stopa 30 šahistov, organizira pa TVD Partizan Polzela. T\D Partizan Polzela je i preteklo nedeljo v dvorani >;TVD Partizan organiziral na- Imiznoteniško prveretvo Pol- izele za posameznike. Vsega i skupaj je nastopilo 15 tek- movalcev. Pri članih je zma- gal Vitaric pred Antlogom, [R'jvatarjem itd. pri mladin- icih pa čmak Branko pred Rcijnikom, Ko?rnrjem itd. Pr- va pri članih in mladincih ,sta dobila pokale, naslednji ■trije pa diplome. Tekmova- nje je dobro organiziral Par- iti?,an Polzela. T. TAVČAR PRVA ZMAGA NAD ELGARTOVO (ĆSSR) USPELO GOSTOVANJE MLADIH HOKEJISTOV Petdnevno gostovanje mla- de hokejske ekipe Elgartove gimnazije iz Brna v Celju se je končalo ne le s tremi za- nimivimi tekmami; ena od teh je bila v Ljubljani; mar- več tudi z drugimi srečanji, ki so potrdile, da gre v sti- kih Elgartove gimnazije v Brnu s Hokejsko drsalnim klubom v Celju za veliko več, kot pa samo za športna tekmovanja. Gre tudi za na- vezovanje pri>teljskih stikov med mladimi dveh narodov, za spoznavanje nacionalne zgodovine, krajev, naravnih in drugih značilnosti in po- dobno. Športna bilanca tega gosto- vanja gre tokrat v škodo mladih gostov, saj so izgubi- li dve tekmi in 2anagali v enem srečanju. In če bi se- šteli vse gole, ki so padli na eni in drugi strani, bi dobili razmerje 13:10 v korist Ce- lja oziroma ljubljanske Olimpije, ki je bila prav ta- ko vključena v spored go- stovanja. Prvo tekmo v Celju so mladi češki gosti izgubili z rezaaltatom 7:4 (2:1, 1:0, 4:3). To je bila prav gotovo ena najlepših tekem v tej sezo- ni v Celju. Bila Je hitra in tehnično na zavidljivi višini. Zanimivo je, da so bili Ce- ljani v tem srečanju boljši v vseh treh tretjinah. Pri stre- ljanju na gol so se izkazali: Cretnik in Lesjak po dva- krat ter Motoh, Kolenc in Dvornik po enkrat. V naslednji tekmi so če- ški hokejisti nastopili v Lju- bljani protá Olimpi ji. Doma- čini so poslali v boj tudi pet članov prvega moštva, ki so dvoboj zaključili v svojo ko- rist 5:3. če bi igralo samo mladinsko moštvo, kot j'e bi- lo domenjeno, bi zmaga za- nesljivo pripadla Elgartovi ekipi. Nastop v Ljubljani so mla- di Čehi izkoristili še za obisk Planice, kjer so si ogledali trening nekaterih naših smučarskih reprezen- tantov. K izrednemu vtisu tega obiska in ogleda Bleda pa je prispevalo tudi lepo sonón-o vreme. Pred (xihodom v Brno je bila še tretja oziroma druga tekma v Celju. Takrat so se gosti oddolžili za dva poraza in zmagali z rezultatom 3:1 (1:0, 1:0, 1:1). Srečanje ni bilo kdove kako zanimivo, zlasti pa so zatajili domači- ni. Edini gol za Celjane je iz kazenskega strela dosegel Dobovičnik. Navzlic temu porazu, đo Celjani vendarle zabeležili v tem času svojo prvo zmago nad ekipo Elgartove gimna- zije iz Brna. To je vsekakor lep uspeh, ki kaže na uspe- šen razvoj celjskega hoke> na ledu. Celjani bodo v pozni jese- ni letošnjega leta ponovno gostovali v Brnu. Kot vse ka- že bodo domačini pripravili drugi turnir prijateljstva, na katerem bodo name.sto nein- ških hokejistov bržčas sode- lovali sovjetski športniki. M. Božič USTANOVSTEV SAHQV- SKE ZVEZE V LAŠKEM Letos poteka petdeset let, odkar so v Laškem ustano- vili jugoslovansko šahovsko zvezo. To je vsekakor zani- miv podatek, ki pa je marsi- kateremu ljubitelju kraljev-ke igre nepoznan. Med ustano- vitelji so bila tudi tri dru- štA'a iz Slovenije in med nji- mi Celjski šhovski klub, ki tako v tem letu praznuje parnemt>en jubilej. CeljsKi šahovski klub, ki je bil torej m.ed ustanovitelji šahovske zveze Jugoslavije in je tako istočasno eden naj- starejših klubov v Jugoslavi- ji, je v teh letih doživel ve- lik napredek. Iz majhnega kluba so se razvili v eno najmočnejših organizacij pri nas. Kljub neurejenim finanč- nim pogojem in ostalim ob- jektivnim težavam so uspeli doseči takšne uspeh, ki so za amatersko udejstvovanje več kot odlični. Vzgojili so celo vrsto mladih šahistov, sode- lovali na številnih najpo- membnejših domačih tekmo- vanjih, velikokrat pa so se pomerili tudi s tujimi ekipa- mi. Prav nekaj mesecev pred jiuibilejem so dosegli enega svojih največjih uspehov, ko so v finalu republiške lige tesno izgubili z Ljubljano in taKo osvojili II. mesto. V jubilejnem letu, celjski šahovski kluib je verjetno tu- di najstarejši med kkibi v Celju, pripravljajo več zani- mivih prireditev. Predsednik kluiba dr. Anton Kovač je odpotoval v Beograd, kjer se bo na osrednji šahovski zve- zi pogovoril o osrednji pro- slavi, ki naj bi bila aprila v Celju, če jim bodo dopu- ščala fir-ančna sredstva bodo organizirali tudi velik med- mestni brzoturnir, kjer naj bi odgovorni činitelji podprli praznovanje šahovskega kluba Celje in omogočili organiza- cijo samega tuniiría kot tu- di nadaljni razvoj kluba. T. VRABL NOVI PRVAKI Klubsko prvenstvo HDK Celje in hkrati izbirno tek- movanje v umetnostnem dr- sanju za sesta,yo celjske pio. nirske ekipe za bližnje ju- goslovanske zimske pionirske igre je končano. Prireditev je lepo uspela in pokazala, da je tudi med i^mlajšimi ne- kaj perspektivnih drsalcev oziroma drsalk. PIONIRJI—C: 1. Andrej Hribemik, 2. Boris Kramžar, 3. Nini Kavčič. PIONIRKE— C: 1. Mateja Jakob, 2. Si- mona Juhart, 3. Mojca Jager. PIONIRKE—B: 1. Duška Lav- renčič, 2. Dagmar Petauer, 3. Boža Stralec. MLADINKE: I. Nataša Dermol, 2. Mateja Štajner, 3. Urška Rebek. MLADINCI: 1. Mladen Zo- reč. Občinska zveza za telesno culturo v Celju je na razšir- konferenci s predstavni- osnovnih organizacij za ^esno kulturo v občind leta sprejela smernice o raz- «jnUi port.eh telesne kulture konkretno navedbo nalog, ^ so sodile v srednjeročni " dolgoročni načrt. S temi 'Jgan^i so preko Sveta za kulturo pri Skupšči- Z bili seznanje- ^ VSi občinski odbomi- bmo' "a zasedanju skup- Celje ob za- koledarskega leta zasnovo ¿SI v občini in je ùm ./г, ^ soglasju s sve- i ^ telesno kulturo Črpa- enonrlfvî ^^'ganov ter druž- Вв8 Yf^^nih organizacij. ''''''j® konkretne b y-un programe Še ötn ni^ ^^ "^^'^se pomemb- •^^vem dokumentu »re- soluciji o telesni kulturi, ki jo je tega leta sprejela zvezna skupščina in je po svoji vsebinski plati bila predmet razprav na vseh vrstah šol, na temeljni iz- obraževalni skupnosti, svetu za telesno kulturo in Obč. ZTK v širšem sestavu. Pri načrtovanju smo izha- jali iz takratnega stanja te- lesne kulture v občini, ki je po statističnih podatkih za- jemala 9.432 občanov v raz- ličnih društvih, klubih, sek- cijah in aktivih. Z množično- stjo telesne Kulture smo bili lahko več kot zadovoljni manj pa ob kvalitetnih dosežkih celjskih športrdkov. Na osnovi podrobne anali- ze Članstva, strokoA'nih kad- rov in razpodožljivih objektov ter materialne baze smo za- črtali tudi prihodnjo pot. Spričo omejenih finančnih sredstev in velikega stenla športnih panog in iger, ki jih občani gojijo v Celju, se je ObčZTK odločila za kate- gorizacijo .športov. Prvotno jih je podehla v 4 skupine, pozneje pa le v dve-bazični, kamor smo vključili v glav- nem individualne panoge: v temeljno telesno vzgojo, atle- tiko, smučanje, plavanje, pla- ninstvo, drsanje in hokej na ledu. Izdvojitev bazičnih športov od ostalih pa ni bi- la zgolj »celjska« zamisel, pač pa splošno jugoslovansxa in slovenska, ker je prav od teh odvisna telesna izobrazba vsakega človeka. Podčrtali smo, da smo močno zaintere- sirani tudi na razvoju in ra- sti vseh ostalih panog, in iger ter drugih aktivnosti, ki so pod okriljem ObčZTK. Nekatere specifične aktivno- sti in panoge, ki prera.ščajo možnosti financiranja iz ob- činskega proračuna pa smo izdvojili. Tu mislimo pred- vsem na športe, ki spadajo v področje ljudske tehnike (avto-moto, Aero klub), v krog drugih ustreznih služb (deloTOi in vojni inva- lidi), tclub za vzrejo šport- nih psov ali pa so za naše razmere predragi ob seda- njem stanju kljub kvalitet- nim dosežkom (konjeniški klub). Razvrstitev osnovnih organi- zacij po teh kriterijih in do- polnilnih (aktivno članstvo, perspektiva razvoja in pogo- ji dela, strokofvno in vodstve- no delo, ocena psiliofizičnih m narodno obrambnih po- membnosti panog in iger ter kvalitetni dosežki) so bili os- nova za financiranje društev in klujbov iz proračunskih vi- rov občinskega proračima. Ti kriteriji .se iz leta v leto do- polnjujejo. Sredstva iz pro- računa Sob Celje pa še zda- leč ne pokrivajo društvenHi potreb. Zato smo priporočali delovnim organizacijam, da z zbiranjem preko lastne go- spodarsate dejavnosti povišane članarine, dotacij od gospo- darskih organizacij in podob- nih virov, omogočijo dodatne vire za izpolnjevanje delovnih programov. (nadaljevanje prihod:ijič) KAREL JUG jlMSjstop€k in oskrbele ustrezne načrte, ki pa so vezani na predpisana soglasja republiškega se- kretariata za gospodarstvo. Ta organ pa je v tem soglasju .spremenil nekatere lokacije. Tako je bilo treba že pripravljene načrte spremeniti. Zadeva se je zavlekla v pozno lansko jesen in tako zaradi nastopa zime ni prišlo do realizacije načrta. Ne glede na to, so predvidena sredstva v celoti ohra- njena in rezervirana za ta dela. Po vsem tem bodo letos urejena avtobusna postajališča na Teharski cesti, zatem na cesti v Laško in kot vse kaže tudi" nekaj postajališč na cesti prvega reda (Delje— Vojnik. Na Teharski cesti bodo urejena naslednja po- stajališčal obojestransko nasproti Javnih naprav, obojestransko pri križišču Kolškove s Teharsko cesto, obojestransko v naselju Teharje, obojestran- sko pri odcepu ceste na Svetino pri Godčevem mostu v Storah in postajališče v Storah nasproti sedanjega postajališča za smer štore—C3elje. Na cesti v Laško pa bo virejeno obojestransko postajališč, ki bodo urejena letos. Tako zajema ta program enajst avtobusnih postajališč, ki bodo urejena letos Poleg tega je predvidenih še pet postajališč na cesti Celje—Vojnik in sicer: obojestransko v škofji vasi pri mostu čez Hudinjo, blizu gasilskega doma, obojestransko pri križišču v Arclinu ter postajališče V Vojniku za smer Vojnik—Celje. Za vsa ta po- stajališča je potrebno ugotoviti točnejšo lokacijo, oaročiti načrta in zbrati predpisana soglasja. Vsa avtobusna postajališča bodo imela asfaltno prevleko in bodo zajela po približno 200 kvadratnih metrov površine. Razen tega bi morali še letos uredita oboje- stransko avtobusno ix)stajališče pri železniškem prehodu v Medlogu. Ureditev tega postajališča za- htevajo tudi pristojni republiški organi, sicer bodo prepovedali postajanje avtobvisov v tem predelu.Ä Tako tovariš 2ugelj. V razpravi pa se je izobli- fewala ponovna zahteva, da morajo strokovne službe pripraviti nadaljnje poročilo o poteku vseh dea, ki se tičejo lu-ejevanja avtobusnih postajališč. ŠENTJURSKA MLADINA O KMETIJSTVU 1. februarja je bila v Šent- jurju konferenca ZM o pro- blemih in p>erspektivah kme- tijstva. Mladi so prišli do enotnih stališč, med katerimi je vsekakor najvažnejše, da za njih ni dileme glede bo- dočnosti kmetijstva: edini izhod j'e v naprednem kme- tijstvu in v cenejši kmetij- ski prodKVOdnji. Toda, kako doseči takšno raven proizvodnje? Ovir je veliko, nekatere trenutno iz- gledajo celo nepremagljive. Naredni dohode't na prebi- valoa znaša komaj 3359 di- narjev, zemljiške površine so za racionalno proizvodnjo preveč razdrobljene, v obči- ni prevladuje naturalno go- spodarstvo Ш je proizvodnja za trg zelo omejena. Pro- blem vedno bolj opozarja na- se še zaradi tega, ker se kmetije drobijo še naprej, na terenu je vedno več pol- proletarcev, ki zavirajo na- predek kmetijstva in so še vedno prisotna konzervativ- na gledanja kot posledica ne- razgledanosti in slabe poli- tike izobraževanja kmetoval- cev. Za postopno izboljševanje situacije mladi smatrajo, da je potrebno posvetiti največ- jo pozornost specializaciji kmetijske proizvodnje, zago- toviti garantirane cene pri- delkov, ki so namenjeni za trg (živina, sadje, jagodičev- je), kot tudi kmetu omogoči- ti dobij'anje kreditov pod do- ločenimi pogoji, odobritev le- teh pa naj bi bila povezana s strokovno utemljenimi možnostmi proizvodnje. Na konferenci so tudi ugotovili, da so pravice kmetov pri zdravstvenem in socialnem zavarovanju omejene in da za kmete predstavljajo pre- cejšnjo obremenitev. Zaradi tega bo potrebno to vpraša- nje preučiti tako na občin- skem, kot tudi na republi- škem nivoju ter za te name- ne zagotoviti potrebna sred- stva. Ker sodobna kmetijska proizvodnja potrebuje dolo- čeno strokovno usposoblje- nost, ki je na obmoöj'u obči- ne minimalna, udeleženci konference so smatrali, da je potrebno iadelati izobra- ževalni načrt in za ta namen zagotoviti potrebna sredstva iz občinskega proračuna. Ti j di v šolah bo potrebno zače- ti z izvajanjem pouka i kmetijstvu in organizirati kmetijske šole, seminarje ter tečaje za mlade kmetij, ske proizvajalce. Poudarili sq še, da se kooperacija in ra. zne oblike združevanja кше. tov morajo vsestransko razvijati^ vsekakor pa mora, jo imeti samoupravo ¡^ ekonomsko podlE^o. Na koncu so sprejen sklep, da ustanovijo sekcija za kmetijstvo, ki bo sestav. Ijtena od mladih strokovnja. kov in neposrednih kmetij, skih proizvajalcev. Sekcijj bo spremljala in opozarjal^ na probleme v kmetijstvu^ povezala se bo s podobniimj skupinami v drugih organi, zaci j ah, k sodelovanju pa bo pritegnila vse tiste dejavnike v občini, ki imajo možnost sodelovanja s sekcijo, ne gie. de na način in obliko. Mile Savie SAMOSTOJNOST PREPLETENA S SOLIDARNOSTJO IZ RAZGOVORA Z DIREKTORJEM LIP MIODRAGOM DELOVIĆEM Podatki, ki vam jih o svo- jih rezultatih poslovanja po- vedo v lesno industrijskem podjetju v Slov. Konjicah, so kar vrtoglavi. Na primer: v minulem letu so prodali za 55 milijonov novih dinarjev svojih proizvodov, v le- tošnjem naj bi jih za 70; za 11 milijonov ND so svojega bla^ izvozili, letos si bodo to številko prizadevali pove- čati na 16 milijonov; osebne dohodke sa izplačevali v po vprečju 1.050 ND, letos pa računajo s povprečjem okrog 1300 ND ... In vendar pod- jetje ni zanimivo samo zara- di teh rezultatov. Ali druga- če — taki uspehi so — upo- števaje sicer tudi konjimktu- ro v lesni industriji — goto- vo tudi posledica zelo raz- vejanih in zanimivih samo- upravnih odnosov, kar je za kolektiv, ki deluje na območ- ju dveh občin, še tembolj pomembno. Ob našem zad- njem obisku v LIP-u smo v razgovoru z direktorjem, to- varišem Miodragom Delovi- ćem, govorili tudi o tej ak- tivnosti. »Glede na to, tovariš Delo- vič, da so vaši obrati v petüi različnih krajih, so uspehi, ki ste jih dosegli na področju samoupravljanja, tembolj za- nimivi. Cému, mislite, da jih lahko pripišete?« »Naši obrati so zaključene tehnološko-ekonomske eno- te. To torej pomeni, da so specializirani za določeno vr- sto proizvodnje in da samo stojno ra2^olagajo z ustvar- jenim dohodkom. To dejstvo je pri prizadevanjih za večjo in boljšo proizvodnjo gotovo najbolj odločilno, saj se čla- ni posameznih obratov dobro zavedajo, da je njihov zaslu- žek odvisen predvsem od njih samih.« »AH to pomeni, da so lah- ko dohodki delavcev istih po- klicev v različnih obratih raz- lični?« »Natanko to. V minulih le- tih so bile te razlike kar pre- cejšnje — tudi po 300 ND mesečno, zdaj pa so že znat- no manjše — okrog 100 ND, kajti poslovni rezultati posa- meznih obratov se čedalje bolj izboljšujejo in računa- mo, da v normalnih pogojih noben naš oibrat ne more poslovati z iziguibo.« »Če pa bi — ali bi v tem primeru delavci takega obra- ta dobivali minimalne osebne dohodke?« »Vidite, tu pa imamo zani- miv sklep centralnega delav- skega sveta: minimalni oseb- ni dohodki so v našem pod- jetju osnove osebnega do- hodka. čeprav brez dodat- kov, pa so te številke seve- da veliko višje kot minimal- ni osebni dohodki. Obrat, ki bj zašel v težave, bi torej v svojih prizadevanjih, da se iz njih izkoplje, ne bil osam- ljen. Pomagali bi mu drugi, sam pa bi kasneje to pomoč vračal. Podobno smo v lan- skem letu za.gotovili tudi in- tervencijska sredstva za krit- je razlik v osebnih dohodkih za tiste obrate in tiste mese- ce, ko traja mrtva sezona. Ce je potrebno, taka sred- stva porabimo, če ne, osta- nejo kot dohodek podjetja v določenem letu.« »In kako je s skupnimi po- trebami podjetja? Posamezni obrati verjetno ne zmorejo naenkrat zagotoviti dovolj sredstev za rekonstrukcije, ki jih izvršujete?« »Za investicije oziroma re- konstrukcije in obratna sred- stva imamo tudi skupna sred- stva. Vendar koristijo obrati ta denar kot nekakšen kre- dit, ki ga takrat, ko to mo- rejo, tudi vračajo. V obratih v Poljčanah in Slov. Konji- cah to že traja in reči mora- mo, da brez posebnih težav, Tako nameravamo delati tu- di v prihodnje, kajti računa- mo, da je v petih oziroma šestih letih potrebno zame- njati vso strojno opremo, kajti to je rok, v katerem fi- zično in tehnološko zastara,« LIP, ki je bil lani vse leto likviden je tudi v letošnjem letu dobro startal. Prodaja poteka nadvse v redu, in vsaj za 80 odstotkov kritja svojih potreb imajo na razpolago lastna sredstva. To pa je go- tovo tudi posledica visoke kvalitete dela, ki pa jih ne zadovoljuje, temveč nasprot- no — sili v vedno nova pri- zadevanja za izpopolnjevanje in osvajanje novih, sodobnih pridobitev. i. s. ŠOLA SAMOUPRAVLJANJA Predsedstvo občinske kon- ference ZMS Celje se je od- ločilo, da bo v drugi polovi- ci februarja začela z delom mladinska šola za samo- upravljanje. Ta izobraževalna oblika je namenjena pred- vsem mladini iz delovnih organizacij. Mladim samo- upravljalcem, perspektivnim mladinskim kadrom, članom vodstev aktivov in drugim mladim proizvajalcem naj bi šola omogočila, da bi se do- bro seznanili s celotno pro- blematiko samoupravljanja. V okviru šole za samouprav- ljanje bodo predavanja en- krat na teden. V programu predavanj bodo teme o zgo- dovini_ raavoju in vsebini sa- moupravljanja, o metodah dela samoupravnih organov, o izvajanju reforme, o me- stu gospodarske organizacije v našem ekonomskem siste- mu, o konfliktnih situacijah v delovnih organizacijah in o drugem. Za slušatelje šole bodo zanimive tudi nekate- re praktične teme, in sicer o nalc^ah mladih samouprav- Ijalcev, o vklj'učevanju mla- dine v samoupravne organe, o tem, kako je treba voditi sestanek in druge. Po končani šoli za samo- upravljanje se bodo vsi slu- šatelji udeležili še seminar- je, na katerem se bodo kri- tično in konkretno pogovori- li o možnostih samouprav- nega delovanja mladine v delovnih organizacijah. Pred- sedstvo občinske konference ZM, ki bo šolo organiziralo skupaj z občinskim sindikal- nim svetom bo na nekate- ra predavanja povabilo tudi učence in dijake iz srednjih šol, da bi se tudi ti sezna- nili z nekaterimi osnovami samoupravljanja in samo- upravnega dogovarjanja. J. V. novi pridobitvi avto celje Kolektiv trgovskega podjet- ja Avto Celje je te dni slavil kar dve pomembni delovni zma^. Medtem ko je šla prva, otvoritev nove lakirni- ce, več ali manj neopazno mimo javnosti, je za drugo, novo halo za tehnične pre- glede motornih vozil, pripra- vil posebno svečanost. Z otvoritvijo lakirnice so pri Avtu Celje rešili problem površinske zaščite karoserij- skih delov motornih vozil. Z novo kabino so odprli pot uporabi takšnih lakov, ki se v absolutno čistem in vro- čem prostoru bolje vežejo. Prednosti taikšnega lakiranja pa so v tem, da se lakom, ki se sušijo v peči, s časom ne spreminja kvaliteta, da obdržijo visok sijaj, da po lakiranju in sušenju ni po- trebno poliranje lakiranih površin itd. Skratka, kabina za lakiranje in sušenje omo- goča boljšo kvaliteto dela in skrajša delovne čase. Nov oddeleik za tehnične preglede motornih vozil, prav taiko na Ipavčevi ulici, pa poleg drugega pomeni va- žen prispevek k večji var- nosti prometa na cestah. Ta je namreč opremljen z vse- mi sodobnimi napravami za ugotavljanje brezhibnosti mo- tornih vozil. M. B. Na zadnji seji občinske skupščine Žalec so sprejeli nekatere zanimive sklepe, ki so zaradi svoje aktualno- sti pomembni za širši krof prebvalstva. • Krajevne skupnosti kjer že obstoja kanalizacij- sko omrežje, naj se čimprej odločijo glede načina uprav- ljanja kanalizacije; upravlj» nje s strani krajevne skup- nosti ali prenos na komu- nalno delovno organizacijo. • Sprejeli so odlok o, prepovedi poviševanja staniH rin. Ф Ustanovili so sklad za kulturo in telesno kulturo, katerega vodi Andrej Goršek in komisijo za samoupravi« akte delovnih organizaciji katero vodi Franc Vidmat. Ф Vsako leto ob občinS' kem prazniku bodo podelili nagrade in to posamezniki ter dvema organizacijama aí društvoma. Ф Sprejeli so sprememW in dopolnitve statutov KnJf tijskega kombinata Žalec )" Tektsilne tovarne Preboli dali pa pripombe statutofli' Savinjskega magazina in St»3 novanjskega gospodarstva, p 9 Naslednja seja občinisKl skupščine bo predvidoma .februarja, med glavnimi to^ kami dnevnega reda pa problematika in financiral nje krajevnih skupnosti "J poročilo Službe družben^ knjigovodstva o delu eks^ ziture Žalec. T J ZLATARNA BI LAHKO ZAPOSLILA SE VEG LJUDI reiiska zlatarna sodi v ev- лчкет ^roi^ajalne enote za zlati na- r y Celju samem pa je po svoji urejenosti P vzor Delno streže temu Sm značaj dela in kajpak, ^di okoliščina, da so pod- Ihp pred leti zgradili pov- ^ if na novo. Zlatarna je ZZ dvoma uvrščena v vrsto trdnih podjetij, ki imajo tu- H vse možnosti nadaljnega razvoja, še pred leti je delalo rziatarni nekaj več kot 100 liudi vtem ko je sedaj na Lnámu zaposlenih že 224 zla- tarskih delavcev. Velika ve- čina se ukvarja s proizvodno dejavnostjo del zaposlenih, slasti tisti, ki so prišli v pod- jetje v zadnjih letih, pa tudi s trgovinsko dejavnostjo. Lani je Zlatarna ustvarila več kot 60 milijonov di- narjev vrednosti. Polovica te- pa je bila dosežena z zlatarsko proizvodnjo, ostalo pa s pro- izvodnjo izdelkov iz srebra in trgovinsko dejavnostjo. Zad- nje obdobje sem ima Zlatarna tudi značaj izvoznika in uvoz- nika za ves reprodukcijski material za potrebe zlatarske deja\Tio3ti v Jugoslaviji. Raz- širila je tudi mrežo lastnih prodajaln. Nedvomno so v zadnji dejavnosti še neizkori- ščene možnosti, a dosti več jih je prav v zlatarsKi proiz- vodnji. Zlatarna kot izrazito zlatarsko proizvodnjo podjet- je z izkušenim in zadostnim številom strokovnega kadra bi- namreč lahko v svojem razvoju delala večje korake od sedanjih in s tem odpirala nove možnosti zaposlovanja. 2e res, da so od 1968. na 1970. povečali realizacijo za približno 30 odstotkov, toda možnosti s tem še zdaleč ni- so izkoriščene. Po grobih kapacitete v I. izmeni: pred- vsem so tu mišljene strojne kapacitete), niso izkoriščene v celoti. Polno rezervo pred- stavlja II. izmena itd. Ka- pacitete so torej tu in zla- tarstvo bi lahko zaposlovalo v Celju dosti več ljudi kot je primer sedaj. Trda ovira da stvari le ne gredo kot bi želeli oz. bi lahko šle, je iz- ven domene delovnega Kolek- tiva. Zavestno namreč vzga- jajo manjše število narašča- ja za potrebe zlatarstva, če- prav je pritisk na učna me- sta v tej stroki izreden. Kaj je torej ovira za večjo ekspanzijo? Predvsem je ta ovira v kontigentu zlata za predelavo. V državi je na- mreč letno dano na razpolago za predelavo v zlati nakit in za medicinske svrhe vsega 1000 kilogramov zlata, kar je odločno premalo, da bi lahko bile zlatarske kapacitete, ki že obstojajo, izkoriščene in da bi tovrstna proizvodnja bila konkurenčna in zadosti- la potrebam tržišča. Samo celjska zlatarna dobi letno približno pol tone čistega zla- ta. To je odločno premalo, kajti že sedaj bi potrebovali letno vsaj 800 kilogramov či- stega zlata. Ovira za večji prodor na tržišče je tudi vi- soka obdavčitev. Zatorej nič čudnega, če so izdelki iz zla- ta pri nas precej dražji kot v tujini. To je tudi eden od razlogov, da naši ljudje ogromno zlatega nakita, zlata v ploščicah in v obliki kovan- cev »uvozijo« kot turisti ali kot tihotapci. Zanesljivi viri povedo, da je bilo od leta 1964. do 19S9. po različnih kanalih uvoženega za več kot .50 ton zlatega nakita največ tega seveda iz Italije. Turči- je in Grčije. Naši proizvajalci zlatega nakita bi ob drugačnem iz- koriščanju proizvodnih kapa- citet in drugačni obdavčitvi nakita lahko postali konku- renčni tujim i2:delfeom. Ko- liko več bi v obliki davčnih obveznosti in ob večjem pro- metu dobila družba. Če bi manjkajoče količine zlata za predelavo uvozili, bi zaslužili s carino itd. Pomembno v zvezi s predelavo zlata je tu- di to, da bi lahko samo celj- ska zlatarna, ki že izvaža na- kit v 5 evropsKih držav, ta izvoz še povečala, če bi do- bila ustrezno večji kontigent zlata za predelavo. V Italiji n. p., ki sama ne pridela ni- ti gram čistega zlata, prede- lajo letno v nakit ipd. več kot 358,000 kilogramov čiste- ga zlata. Očitno se jim- to izplača, seveda pa imajo tu- di neprimerno nižje dajatve. Pri nas se je sicer znižala stopnje obdavčitve za 15 odst. a še zmerom znaša 33 odst. prodajne cene. F. K. INDUSTRIJA IZPOLNILA OBVEZNOSTI Industrija v celjski občini je lani v celoti izpolnila svo- j'e proizvodne obveznosti. Vtem ko je skozi vse leto kazalo, da bo fizični obseg proizvodnje za okoli 13 odst. večji kot je bil leta 1968, je na koncu ostalo pri enajstih odstotkih prekoračitve. Značilna in razveseljiva hkrati je ugotovitev, da so k temu uspehu pripomogle vse industrijske panoge, ki so več ali manj presegle pro- izvodne uspehe leta 1968. Največji uspeh je ponovno zabeležila kemična industri- ja, ki je presegla fizični ob- seg proizvodrij'e iz leta 1968 za 32,3 odst.; njej sledijo raznovrstna industrija 22,7, industrija gradbenega mate- riala 17,7, lesna industrija 14, črna metalurgija 11,6, bar- vasta metalurgija in kovin- ska industrija po 7,7 in na koncu še tekstilna industri- ja 0,1 odst. Hkrati z oživitvijo indu- strijske proizvodnje se je po- večalo tudi število zaposle- nih in to za 36 odst. v pri- merjavi s povprečkom leta 1968. Izredni rezultati pa so bili doseženi v izvozu. Večina iz- voznikov je svoje obveznosti izpolnila že pred koncem le- ta, ob zaključku pa je bil skupni plan izvoza presežen za 32 odst. Ta visoka reali- zaoij'a izvoza je presegla vsa pričakovanja in tako se je izvoz Pü stagnaciji zadnjih treh let ;-mova povzpel na stopnjo kot jo je predvidel sre^jeročni plan razvoja celjske občine. In še en po- datek je, ki govori v prid izvoza: to je njegova pretež- na usmeritev (76,2 odst.) na konvertibilno področje. M. B. POMAGAJMO V NESREČI VEDNO VEČ TEČAJEV IN POUKA O PRVI POMOČI v celjskih osnovnih šolah so že pričeli s široko akcijo t€c;ajev prve pomoči. Komi- sija za prvo pomoč in komi- sija za delo mladih članov Pvdećega križa pri občinskem odboru RKS sta v svojih pro- gramih dela predvideli tudi tekmovanje ekip prve pomoči z območja celjske občine. Za- to je bilo treba organizirati 20-iirne tečaje prve pomoči, pri čemer so marljivo poma- gale tudi dijakinje 4. letnika '^ole za zdravstvene delavce v Celju. Vodstvo te šole in aKtiv RKS sta jim omogočila predavanja za učence VII. in VIII. razreda na osnovnih šolah. Po dva tečaja so že uspešno končali na I. osnov- ni šoli in na šoli I. celjske čet«, zajeli pa so tudi IV. [osnovno šolo, osnovne šole na Hudinji in na Polulah. Na nekaterih šolah so vod- stva šol omogočila prav sve- čan zaključek tečajev z za- kusko. s pričetkom II. pol- letja nadaljujejo s tečaji prve pomoči še na ostalih šolah. ■ V dogovoru s predsedstvom Občinske konference Zveze filadme Slovenije bodo v me- ^cu nalaosti organizirali ob- "nsko tekmovanje ekip prve ^)moči mladih članov Rde- "Sega križa osnovnih šol. ^Očinska organizacija Rde- križa in občinska gasil- J^a zveza Celje sta se dogo- rili in organizirali 20-urni ^aj prve pomoči. Ki je pri- januarja letos. Vklju- je 38 slušateljev - ga- iz posameznih društev 2 do 3 člani. Slušatelji «^ugotavljajo, da je škoda, se m v tečaj prijavilo več ^^ücev. Predavanja so na- na izredni višini in lah- ako Pravijo, da jiso predavateljev še Predviden je še 80-umi te- e tn?- "^silce-bohiičarje, ki Prepotreben in ume- arih gasilci ob po- •rvi ^^ drugih nesrečah ' priskočijo v pomoč. Zato je nujno, da so uspo- sobljeni za nuđenje prve po- moči v takih primerih. Z novim šolskih letom je predviden v učnem programu osnovnih šol tudi predmet »piva pomoč«. Republiški odbor RKS je v zvezi s tem razpisal ob polletju seminar za učitelje, ki bodo preda- vali ta predmet. Pooblastil je občinski odbor Rdečega križa v Olju, ki je izvedel seminar za območje celjske regije. Vključenih je bilo 29 slušateljev, ki so ob zaključ- ku 14-urnega seminarja pre- jeli pooblastila za poučevanje predmeta »prva pomoč« na osnovnih Šolah. Predavala sta priznana kirurga celjske bolnišnice Dr. Demšar Aleš in Dr. žuntar Milan, demon- strator pa je bila višja me- dicinska sestra Viktorija Re- harjeva. Slušatelji so bili s predavanji in demonstrira- njem zelo zadovoljni ob za- ključku seminarja so povda- rili, da bi kazalo seminar razširiti z ozirom na obsež- nost tematike prve pomoči. Republiški odbor RKS, av- to-moto zveza Slovenije in republiška komisija za var- nost prometa so pripravili te- ze in podprli akcijo »prva pomoč za varnost prometa« in izvedbo tečajev prve po- moči. Namenjeni so vozni- kom motornih vozil, ki so vedno bolj izpostavljeni ne- varnosti nesreč .s.pričo nara- ščajočega prometa in drugih že znanih okolnosti. V Celju so sklenili dogovor med šol- skim centrom Borisa Kidriča ter Združenjem šoferjev in avto mehanikov, ki usposab- ljata poklicne voznike, da pri njih izvajajo tečaje prve po- moči. S prvim tečajem so končali 25, januarja, z dve- ma tečajema pa bodo v krat- kem končali. R. U. STIRINAJST UREJENIH KMETIJ Ф Letos 700 ton prvovrstnih jabolk Ф 140.000 litrov domače kap- ljice v Slovenskih Konjicah Tudi Kmetijska zadruga Slovenske Konjice je lani pričela z načrtnim urejanjem kmetij v tržne namene. Tega so se razumljivo mnogi kme- tovalci zelo razveselili, tako, da imajo sedaj toliko intere- sentov, da tudi letos ne bo- do vsem mogli ustreči. Lani so pravzaprav naredi- li samo skromen eksperiment, namreč, uredili so eno kme- tij'o. Plan za leto 70 pa pred- videva, da bodo letos uredi- li kar štirinajst kmetij. Za vsako bo potrebno odšteti 60.000 dinarjev. Zadruga na- redi popoln program uredit- ve, ter VSe načrte in poskrbi za izvedbo del. Tako kmetijo postopoma modernizirajo ta- ko glede na obstoječe pro- store kot na novo mehani- zacijo. Le tako bo mogoče zagotoviti na kmetijah moč- nejšo tržno proizvodnjo in doseči, da se bo vanjo vklju- čevalo vedno več kmetoval- cev. Vendar to ni edina po- moč zadruge, ki tako prav- zaprav kreditira kmetijske proizvajalce, saj jim daje tu- di živino za pitanje in sred- stva za nakup krme, za zdravljenji živine in podobno. Zato tudi ni čudno, da je in- teresentov vedno več. V ne- kaj letih bo moč urediti celo vrsto večjih kmetij, še po- sebej, ker je na pomoč pri- skočila tudi občinska skup- ščina, ki je regresirala ob- restno mero pri investicijah. čeprav je to največja na- loga kmetijske zadruge Slov. Konjice za leto 70. se jim tudi drugod obetajo precejš- nji delovni uspehi. Trenutno imajo v lastni proizvodnji 120 hektarjev sadovnjakov in 30 hektarjev vinogradov. Izra- čunali so, da bodo pridelali 700 ton prvovrstnih jabolk — zlati delišes in jonatan. To bo prvi večji pridelek po de- setletnem vlaganju v sadne plantaže. V vinogradih pa bo za 140.000 litrov dobrega doma- čega vina. Kako uspešno je delo aadruge v Slov. Konji- cah dokazuje tudi to, da so leto 69, pozitivno zaključili kar sicer ni pogosto za naše zadruge ali kombinate. Uspešnosti se čedalje bolj za- vedajo tudi kmetje kooperan- ti, kar še bolj jača veze med njimi še posebej* pri hme- ljarstvu, živinoreji, črnem ri- bezu ter proizvodnji in od- kupu mleka. NAPISI V TUJEM JEZIKU Naročena sem na Novi tednik, katerega z ve- seljem prebiram, pos'Jbno pa me oriteguje rubrika Pisma bralcev. Tako sem se tudi "odločila, da vam napišem nekaj besed. Ko smo se osvobodili Avstro-ogrskega janna, smo se hoteli tudi znebiti tujih napisov na hišah in javnih stavbah. Na nekaterih hišah je to še ostalo, vendar sedaj ne zbuja več vehke pozornosti. Prav do srca pa te pretrese, ko zagledaš na ovoj- nih vrečkah ali škatlah, v katerih so naši izdelki, tuja imena. (Tako na primer s tovarno perila Горег!) Kaj res vsak misli, da je italijansko ali nemško blago boljše od domačega? Sedaj že skoro vsakdo taji svoj jezik, pred nekaj leti pa se je гапј krvavo boril! Jožica L PRIPIS: Hvala za pismo. S tujimi besedami je dejansko vedno več težav. Kar pa »Topra« tiče pa morate upoštevati, da tudi izvažajo! KAJ POREČETE? Skupščina občine Žalec je že 6. julija 1969 spre- jela na svoji redni seji sklep, da bo občinski praz- nik v letu 1970 na Ponikvi pri Žalcu. Ob tem skle- pu smo se že vsi razveselili m imeli precej sesitan- kov; prebivalci našega kraja že pridno grade cesto Pirešica—Ponikva in že so kmetje dali 6 milijonov starih din prostovoljnih prispevkov, da o prosto- voljnem delu ne govorimo. Vse teče, vse se priprav- lja in veseli 7. julija, le nekdo vztrajno molči. Naša osnovna šola je podružnična šola cjentralne osnov- ne šole Žalec, Kljub zagotovilu pomočnika ravnate- lja pred volitvami v samoupravne organe šole, da bo vsaka šola zastopana v svetu šole ali v uprav- nem odboru, se to ni zgodilo. Ker sprejemamo za- pisnike upravnega odbora in sveta šole, se do da- nes še ni zgodilo, da bi kdorkoli izrekel eno sa- mo besedico o občinskem prazniku in o popravilu šole v Ponikvi. Kljub intervenciji vodje šole, da bi bil pri orga- nizaciji praznika nujno zastopan vsaj en član iz našega kraja, tega ni. Ali je to v skladu s toliko- krat poudarjeno samoupravo in demokratično so- cialistično družbo? Nehote imamo občutek, da smo podružnične šole pastorki centralnih šol. VID PODRŽAJ, podružnična šola Ponikva pri Žalcu FIFI ODGOVARJA FRANČKU FRAKEUNU FIFI: »Vidiš, Franček, nimaš žiro računa, nimaš kaj nalagati na knjižico, ker pa vse zapiješ in za- ješ. Le poglej svoj »kufrast« nos in svoj rejen trebuh! Saj se samo sprehajaš, ne delaš in ne trudiš se nič — seveda zato še za ozimnico nimaš - moraš napraviti »puf« in plačevati obresti. Vse- eno sem pa vesel, da drugim marljivim ljudem cvete dohodek, zato pa z davki prispevajo za skup- nost in indirektno tudi za tebe. Vsak naj bo za svoje delo in trud tudi nagrajen. Tebe pa ni za kaj nagrajevati! Zato je bolje, da se Ti in Tvoja žalostna figura ne pojavljata več v javnosti. Sve- tujem ti, da greš na spremembo zraka v Vojnik, kjer te bo minilo poželenje po frakeljnu in boš morda tudi prijel za kako koristno delo.« FRANCEK: ni odgovoril, ker mu je zaprlo sapo!!! Nehajte že enkrat s tem, nehajte tudi s »srčno napako« — Hercfeler — da ne dobimo vsi, ki čitamo- »MA- GENFELER« Bralci PS.: Sploh pa je N. Tednik na nizki novinarski rav- ni in po notranji opremi ne posebno privlačen. Fifi pa si bo izbral bolj pametnega gospodarja in ne nevoščljivega nergača PRIPIS UREDNIŠTVA: Morda imate marsikaj prav, zato je tem bolj čudno, da ste se skrili za podpis »bralci«. Vsaj pri nas bi morali biti ljudje navajeni svoje mnenje po- vedati tako, da drugi in prizadeti vedo, kdo je tisti, ki nekaj kritizira, če vas je Franček s svo- jim oponašanjem dohodka iz »nedelovnega raz- merja« prizadel, to ni njegov, temveč predvsem vaš problem. Ljubše nam bo, če boste svoje mnenje o časniku in njegovi urejenosti prihodnjič povedali tako, da bomo vedeli kdo ste. Skrivanje v anonim- nost ni ravno posebna odlika značaja! ŠE O KOZJANSKI Da smo na Kozjanskem bolj ali manj zaostali je delna krivda nas samih, a vendar ne vseh. često- krat se dogaja, da nekateri .nimajo prijateljskega odnosa do skupnosti in do sočloveka. Rado se zgodi, da človeka, ki mnogo žrtvuje za napredek skupno- sti sebično napadajo in mu za dobro vračajo s sla- bim, pa vseerx) je treba mahniti preko vseh takih ovir in delati za napredek krajev, ki so med oku- pacijo mnogo žrtvovali. Treba je, da sodelujemo vsi, ki smo aa napredno stvar, da se Kozjansko čimprej iztrga iz zaostalosti in to bo najbolj učin- kovito gradnja cest predvsem kozjanske magistrale. Upamo, da bo naša oblast razumela potrebe in želje naših ljudi, kar bo najbolj učinkovito pripo- moglo k napredku zaostale Kozjanske. Na Kozjanskem ni zemlja tako slaba, zato je možno isto iztrgati iz zaostalosti a dobrimi cestami, da vsaj poznejši rod ne bo odrezan od ostalega sve- ta in da bo mladina bolj zvesta svoji zemlji. Tako bi gospodarska in prosvetna zaostalost tudi sama izginila. PERČIČ JOŽE IMAŠ PRAVICO, ČE... Nadaljevanje s 1. strani. Nimamo popolne podobe o tem, koliko je kmetov-borcev, ki na celjskem območju ne morejo uporabiti pravice do zdravstvene- ga varstva. Vendar pa so v vseh občinah povedali, da na občnih zborih tistih organizacij ZB, kjer so kmetje-borci člani, v razpra- vah skoraj povsod naštevajo takšne primere. PRIMER UMRLEGA MIHAELA ŠTAUTA IZ BRODNIC Mihael štaut, ki je že umrl, je bil rojen leta 1905. Ko je bil par- tizan je bil že v letih. Po končani vojni je živel na svojem malem posestvecu z ženo Alojzijo. Ker se z delom na posestvu v Brod- nicah pri Rimskih Toplicah ni mogel preživljati, je priložnostno zidaril po okoliških vaseh in ko je bil še pri močeh, zaslužil kak dinar ali plačilo v hrani, kurjavi in podobnem. Leta 1967 je komisija za gmot- na vprašanja borcev NOV pri ob- čini Laško obiskala oba stara človeka in ugotovila: Џ Da sta oba težka bolnika, potrebna dijetne prehrane in da živita v težkih socialnih razme- rah. 9 Da jima je 80 dinarjev pri- znavalnine edini dohodek in da sta za vsako pridobitno delo ne- sposobna. Na temelju teh ugotovitev je oddelek za družbene in skupne službe januarja 1968 odločil po- višati priznavalnino Mihaelu Šta- utu od 80 na 200 dinarjev me- sečno. Leto dni pozneje je isti uprav- ni organ občine dodelil Alojziji štaut enkratno družbeno pomoč v višini 293 dinarjev in sicer rav- no toliko, kolikor je znašal pri- spevek za kmečjo zavarovanje. Ta enkratna pomoč je bila na- kazana zato, ker je Mihael štaut hudo zbolel in bi drugače ne mo- gel koristiti svoje pravice do zdravstvenega zavarovanja, ker te obveznosti niso bile porav- nane. To je en sam primer, zelo ti- pičen, vendar pa ne osamljen. Domala v vsaki občinnni bi lah- ko postregli s podatki vrste ta- kih. KMET GRE K ZDRAVNI- KU V SKRAJNI SILI če zboli delavec in ni zmožen za delo, mora k zdravniku, ker se mu sicer šteje neupravičen izostanek. Kmet pa potrka na vrata ambulante ali kliče zdrav- nika navadno šele takrat, ko je že skrajna sila, ko odpovedo vsa domača zdravila. To po drugi strani ïKjmeni, da kmet že dolgo časa pred tem recimo ni bil spo- soben za delo, razen če gre za poškodbo zaradi nesreče. Bole- zen v razvoju je tudi eden od vzrokov, da ni denarja za plačilo prispevkov. Navadno prizadene predpis male kmete in takoime novane kočarje. Pridobitno moč- nejši kmetje seveda nimajo toli- ko težav, zato za vse enak krite- rij udari navadno tja, kjer je najhuje in takrat ko najhuje tudi je. Olajšave, ki jih občinske skup- ščine izvajajo za Kmete-borce po različnih kriterijih, odvisnih od dolžine staža, ki se po zakonu šteje v dvojno štetje. Toda ne zniža se prispevek za socialno za- varovanje, prispevek ki ga dobi republika in zveza. Olajšave to- rej zadevajo manjši del dajatev. V Celju na primer take olajša- ve uživa 222 kmetov borcev, toda kljub temu je še precej takih, ki kljub temu ne morejo koristiti zdravstvenega zavarovanja zara- di že omenjenih razlogov. Takih je največ v pasivnih območjih na F^kem Kozjaku, v oikolici Strme- ča, Svetine in še ponekod. LOČNICA 9. SEPTEM- BER JE ZA ŠTAJERSKO KRIVIČNA? Tudi v občini Velenje so pri- meri, ko kmetje-borci ne morejo k zdravniku z zdravstveno izkaz- nico. Predsednik občinskega od- bora ZB tovariš IVAN MALEN- ŠEK je povedal, da so o takih primerih govorili na občnih zbo- rih, predvsem v šaleku, ki pove- zuje tudi borce s Paškega Koz- jaka. še ena njegova izjava je značilna: »Če kmet-borec zboli tako hu- do, da je zdravniška pomoč in zdravljenje v bolnišnici neizogib- no, prizadeti pa nima potrjene zdravstvene izkaznice, pošlje bol- nišnica prizadetemu račun. Na- posled se noben kmet, tudi bo- rec ne, ne more izogniti plačilu prispevka. Konec koncev ga mo- ra plačati s prisilo, z rubežem.« V Velenju se v občinskem vod- stvu tudi ne strinjajo z mejnim datumom 9. september 1943, češ, za štajersko, ki je bila pod iz- rednim terorjem gestapa, bi bila pravičnejša meja prihod XIV. di. vizije, oziroma začetek njene splošne ofenzive, obnove ljudske vstaje na tem ozemlju. Z zako- nom in občinskimi odloki predvi- dene olajšave bi tako zajele več- je število-kmetov borcev. ALI REPUBLIŠKA DO- TACIJA NE ŠTEJE? Kmetje — borci plačujejo enak prispevek za zdravstveno zavaro- vanje kot neborci. Vendar pa imajo borci razširjeno zdravst- veno zavarovanje, ki precej pre- sega pravico iz običajnega kmeč- kega zdravstvenega zavarovanja. Za to razširjeno zdravstveno za- v^arovanje prispeva republiški sklad za borce določeno pavšal- no vsoto socialnemu zavarovanju po določenem ključu, ki pa go- tovo ni odvisen od tega, ali so upravičenci plačali svoj delež za kmečko zavarovanje ali ne. To pomeni, da določena vsota denarja je namenjena za vsake- ga kmeta-borca, ki pa ostaja plačniku zdravstvenih uslug, če upravičenec ni iskal zdravstvenih uslug, ker ni bil bolan, ali pa ni mogel koristiti svoje pravice iz že navedenih razlogov. x Opisani primeri so vse pogo- stejši v nerazvitih področjih, le- ta pa so v večini partizanska ob- močja. K stiski veliko prispeva tudi dejstvo, da gre za kraje, ki v pogledu napredka kmetijske proizvodnje niso kaj prida na- predovali. In še nekaj. Pričujoč stavek je nepopoln, ker ne vključuje pred- loga, kako problem rešiti. To go- tovo ni enostavna zadeva, vendar tudi ne nerazrešljiva. Treba je predvsem ho te ti, zlasti pa upo- števati dejstvo, da bi sila oboro- ženega upora v usodnih letih na- rodno osvobodilnega boja ob ta- kratni strukturi prebivalstva bila brez aktivne udeležbe kmečkega prebivalstva močno oslabljena. Hkrati pa je treba upoštevati ve- likanske družbene spremembe, ki so nedvomno sad osvobodilnega Xíja in ljudske revolucije. JURE KRAŠOVEC božo babic Bil je prvi ponedeljek v fe- bruarju. Мгг1о je bilo, ko sem šel na razgovor k člove- ku, ki že več kot dvajset let živi v Celju. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi Božo Babic, katerega vam danes predstavljamo, bil rojen v Klfuču v Bosni in Hercegovini in ki je po dolgi ter težavni poti prispel v Slo- venijo in se končno za vedno ustavil v našem mestu. Pozvonil sem. Odprla so se vrata in sprejel me je mož, katerega obraz in stisk roke je takoj izdal človeka takš- nega, kot si lahko samo že- limo. Sedla sva za mizo. ča- ša Slovin vinjaka in kava. kot jo sna skuhati samo nje- gova žena. Dobra kava. Nekaj časa se Božo še ote- pa pogovora. Ni mu prijetno dajati izjav za časnik. Ni na- vajen, niti noče, da bi o nje- govem življenju preveč govo- rili Skromen je. To, kar ima ima in s tem je zado- voljen. Končno pristane. Mo- ra pristati. Rodil se je v Ključu. Leta 1942 je v naj- hujši zimi odšel v partizane. Začelo se je trpljenje. Se- veda skupaj z drugimi. Bo rili so se in premagovali so- vražnika. Bil je na Sutjeski. V bitki na Košurju je bilo najtežje izgubili so petnajst borcev. Morali so vztrajati. Bil je tudi v bitki na Neret- vi. Spomni se tifusarjev, iz- črpanosti in vere, da mora nekoč biti bolje. Nadaljevali so proti Sloveniji in končali pri Celovcu. Po osvoboditvi je kot aktiven oficir službo- val v skoraj vseh slovenskih mestih. Končno je prišel v Celje. »Mesto mi je takoj po- stalo všeč; ljudje, okolje, vse je bilo podobiio mojemu roj- stnemu kraju. Ostal sem tu,« Po letu 1957, ko je zapu- stil vojsko, se je zaposlil v Kovinotehni, kjer dela še da- nes. »Če spoštuješ ljudi, bodo tudi drugi tebe spoštovali in to ne glede na kraj, kje ži- viš.« je njegovo prepričanje. V Celju si je ustvaril družino, postavil hišico, spoznal pri- jatelje. Celje mu je postalo drugo mesto v njegovem bo- gatem življenju, mesto, ki je skoraj zamenjalo rojstni Ključ. »Nikoli nisem dobil ali imel občutka, da me ljudje na mojem delmmem mestu alt kje drugje ne spoštujejo, da bi me podcenjevali, ker sem po rojstvu iz druge republi- ke. Spoštujem to okolje, kjer živim! Spoštujem tudi ljudi. Mislim, da je to tiSM pot, ki je pravilna in da prav zaradi tega ne bom in nisem nikoli še prišel v neprijetne težave.« Govorili smo še o mladi- ni, spominih na borbo, živ- ljenju v novem okolju. Spili smo kozarec vinjaka z zeljo, da bi odnosi, kot jih ima Božo Babič zaživeli med vsemi ljudmi. T V. lahko nosijo tudi dolge lase in mini ali maksi krila Na predlog Jožeta Unverdobna odgovarja na vprašanja direktor velenj.ske gimnazije prof. Bojan Glavač Jože Unverdorben vas je predlagal za »žrtev« današ- nje.ga pogovora, »da bi po- vedali kaj več o tem, kako vzgajati mladino, da bi se po končanem šolanju vra- čala domov in pomagala k razvoju svojega kraja.« Kaj bi rekli o tem? »Mislim, da je ta problem po- vezan predvsem z možnostmi, ki jih kak kraj izšolanemu mlade- mu človeku nudi in manj nepo- sredno z vzgojo. Kolikor je vzgo ja tu prisotna, bi rekel, da bi bilo treba na vseh stopnjah šola- nja verjetno bolj poudarjati in vzbujati ljubezen do domačega okolja. V Velenju k sreči tega problema ne čutimo; v naši ob- čini vsakdo, ki se šola, rad osta- ne, ker je gospodarsko raavita in njen razvoj št- veliko obeta.« Vzgoja, kot /nano, je prak- tično po vsem svetu v ve- liki krizi, pogojeni s ča- som, v katerem živimo. Ne smemo nd to pretirano sklicevati tudi mi? »Mi vsekakor ne moremo biti izjema, ker smo del svetovne družbe, vendar pa se od zahod- ne družbe razlikujemo po tem, da gradimo socializem. Zato se mi zdi toliko bolj nesprejemlji- vo, če precejšen del naše mla- dine nekritično sprejema le ne- gativne oblike in navade, v glav- nem, da bi se pač »uveljavila«, ne vidi pa pozitivnih elementov, kj so tudi na zapadu.« (J nevzgojenosti naše mla- dine slišimo dnevno najra- zličnejša slaba mnenja, Kako sodite vi? »Upoštevati moramo, da se s časom .sprenunjajo tudi vzgojne norme in da mladina, ki se da- nes drugače vede kot smo se re- cimo mi ali naši predniki, zato še ni nevzgojena. Toda osnovne norme. Pij katerih se človek s svojim ravnanjem navsezadnje loči od živali, še vedno držijo in bodo bržkone še dolgo ostale v veljavi. Negativno je predvsem, da mladina povzema ali posne- ma po svojih vzornikih brezde- lje, lahko življenje, neodgovor- nost in neustvarjalnost, pri tem pa pozablja, da je sama v glav- nem v gmotno revnejših pogojih od svojih idolov.« K.ie so po vašem mnenju največje slabosti? »Največje slabosti so v nas samih, v razvoju naše družbe. Mislim, da imam.o pred seboj ze- lo jasne cilje, ker pa preveč o njih le govorimo, nimamo dovolj moči, dr. bi jih dosegli. Smo preveč mlanavi in neodločni, po- grešamo čvrste roke, vendar ne v smislu starokopitnosti Mladi- na to seveda vidi.« Če družin.sko okolje vedno bolj izgublja svoj vzgo,ini vnliv. kaj lahko tedaj stori šola? »Čeprav je splošno znano, da sO starši prvi vzgojitelji, je spri- čo njihove obojestranske zapo slenosti pogost pojav, da posta- jajo družin.ske vezi do otrok ve- dno rahlejše, posledice pa, kot vemo, se kažejo v dovzetnosti ta- kih otrok za zunanje, naj^^ečkrat negativne vplive. V takih prime- rih bi bilo seveda potrebno, da bi se pedagogi še toliko ^><>4 vključiti v reševanje vzgojnih problemov, deformacij in iztirje- nosti Šola bi lahko vsekakor precej pomagala, vendar pa pra- ksa kaže, da šola tega danes ne opravlja in tudi ne more opra- viti. Obravnavati bi morala na- mreč vsak primer posebej, to pa bi vzelo ogromno časa. Zdi se mi, da bi lahko k vzgoji prispe- vale svoj delež celo delovne or- ganizacije, zlasti v primerih, ko gre za starše alkoholike.« Ali menite, da šole vendar- le ne popuščajo preveč? »šole dejansko oreveč popu- ščajo, in sicer predvsem v tem smislu, da nimajo enotnih meril do brzdanja preširoke demokra- C • V mislih imam zelo razli- čen odnos do nekaterih pojavov, kot. je na primer kajenje ali obi. skovanje javnih lokalov v času, ko naj bi veljala hora legalis. Tako recimo dijakom na tej šoli dovoljujejo kajenje, na drugi jim ga prepovedujejo, za dijake te šole velja hora legalis, za dijake one šole ne, takšna neenotnost Pa ima lahko le slabe posledice, ker vemo, da zgledi vlečejo in ra- zen tega prepoved nečesa, kar je drugje dovoljeno, ne more imeti pravega učinka Mislim, da bi se morali v Sloveniji glede tega zediniti, še zlasti, ker je srednje- šolska mladina v primerjavi z mladino, ki je zaposlena, pri- krajšana.« S kakšnimi konkretnimi problemi se srečujete? »Tu in tam prihaja do pojavov hujše iztirjenosti, pri čemer je zanimivo, da na to ne vpliva premoženjsko stanje dijakov ozi. roma njihovih staršev. K sreči smo v času obstoja zabeležili le nekaj pobegov dijakov od doma in kršitev hore legalis, bojim pa se, da bo prav zaradi vzrokov, ki sem jih omenil v odgo^.'oru na prejšnje vprašanje, v prihod- nje takih pojavov vedno več.« Kdj je tisto, kar danes miaiiega človeka ргеолнеш zanima? »čeprav ve:jajo mnenja, da je ZćOiimanje enositransko in ozko, ali da ga vsaj ne zanima tisto, kar bi mi želeli, da bi ga zani- malo, se mi zai, da ima pretež- ni del mlaaine vendarle svoje po- zitivne interese in svoj življenj- ski cilj. Kekel bi, da spremlja dogajanje v današnji družbi. Se- veda bodo mnogi dosegli - svoj cilj po ovmkih. Skoraj žal pa mi je, da se mladina bolj ne vključuje v tekmovalno ali vsaj rekreativn-j športno aktivnost, saj vemo, da je ta še kako ko- ristna, ne nazadnje, ker sprošča mnoge napetosti.« Kako si predstavljate ide- alno vzgojenega mladega človeka? »Ideahio vzgojen^a človeka ni, Si pa predstavijaan dobro vzgojenega človeka. Ta bi moral imeti predvsem jasen življenjski cilj v tem smislu, kaiko se bo vključil v družbo; moral bi biti ustvarjalen, delaven in human. Pa seveda kulturno razgledan. Ob tem lahko ima tudi dolge la- se in mini ali maksi krilo.« Se takšnemu človeku pf bližujemo ali se od njeg» oddaljujemo? >;Kijub črnogledosti, ki vlada, se má zdi, da moramo zaupati predvsem tistemu, kar je v ml^ dini pK>ziti vnega, saj navsezadnje ne moremo mimo znane fraze, da je mladina naša prihodnost, ki jo čakajo težke in zahtevni naloge. Od nje bo odvisno, kali' šen bo jutrišnji svet.« Za odgovore hvala lep®; Koga predlagate za n®-' prihodnji hitervju? »Predlagam predsednika deia^'" skega sveta tovarne KONUS * Slovenskih Konjicah, da bi spr® govoril o samoupravljanju.« DRAGO HRIBAP PRED USTANOVITVIJO KULTURNE SKUPNOSTI Jutri bo v Celju skupna seja oredsedstva občinskega sindikal- nega sveta, izvršnega odbora ob- činske konference SZDL in pred- sedstva medobčinskega odbora g^ndikata delavcev družbenih dejavnosti. Ocenili bodo javno j.g^pravo o osnutku zakona o kulturnih .skupnostih in finan- ciranju kulturnih dejavnosti v Sloveniji, poleg tega pa predla- gali občinski skupščini, da ime- nuje iniciati-vni odbor za usta- novitev celjske kulturne skup- nosti. Izhajajoč iz zaključkov, ki jih je dala široka javna razprava, so predsedstva in izvršni odbor za sejo pripravili svoja stališča. Na tej podlagi ugotavljajo, da so v osnutku zakona začrtane take re- šitve, ki omogočajo pospešen raz- voj novih družbeno ekonomskih odnosov v kulturi in zagotavljajo relativno usklajen razvoj kultu- re z razvojem drugih področij združenega dela. Samoupravna ureditev, kakrš- no predvideva osnutek, bo po nji- hovem mnenju v prihodnje lah- ico zagotovila večji vpliv nepo- srednih porabnikov — občanov, delovnih organizacij in drugih na oblikovanje kulturne politike, vrednotenje dela in porabo sred- stev. Vendar ob tem opozarjajo, da se bodo morale kulturne skup- nosti izogibati vsakršni enostra- nosti pri formiranju organov kul- turnih skupnosti, pri čemer bi morali biti ti taki, da bi prepre- čili uveljavljanja ozkih gledanj na delovanje in vlogo skupnosti. S tem, da predvideva zakonski osnutek ustanavljanje samo- upravnih kulturnih skupnosti v okviru ene ali več občin, prepu- šča ustreznim dejavnikom svo- bodno odločitev. Zato naj bi bilo vodilo pri ustanavljanju medob- činskih skupnosti izraz dejanske potrebe, izhajajoče iz medseboj- nega interesa, kar pomeni, da bi lahko vsaka umetna tvorba na- daljnji razvoj samoupravljanja v kulturi samo zavrla. Za medob- činsko skupnost bi se potemta- kem lahko odločili le na podlagi razvojnih programov in delova- nja kulturnih dejavnosti kakor tudi potreb in hotenj neposred- nih porabnikov in ustvarjalcev kulturnih dobrin. Predsedstva občinskega sindi- kalnega sveta, medobčinskega od- bora sindikata delavcev družbe- nih dejavnosti in izvršni odbor občinske konference SZDL dalje menijo, da dosedanji sistem fi- nanciranja kulturnih dejavnosti ni dovolj spodbujal, da bi se hi- treje prilagajali novim družbeno ekonomskim razmeram in uve- ljavljali sodobnejše načine dela, se približevali porabnikom in' se močneje povezovali z drugimi področji združenega dela. Zato se bo treba družbeno dogovarjati in uveljavljati povračila za oprav- ljeno delo na podlagi programov, to pa bo pomenilo velik korak dalje. Takšne možnosti pa bi mo- ral bodoči zakon še bolj podpi- rati. Ker ni mogoče pričakovati, da bo zakon lahko rešil vse prob- leme, ki se porajajo v kulturi, se bodo pri tem morali bolj an- gažirati vsi zainteresirani, druž- bena skupnost kot posamezniki, ki na kulturnem področju delajo. Predsedstva in izvršni odbor so opozorili tudi na nekatere po- manjkljivosti zakonskega osnut- ka. Tako zlasti premalo poudarja družbeno in samoupravno dogo- varjanje, ki mora dejansko in- stati temeljna oblika za reševa- nje problemov in lahko zato moč- no pospešuje nadaljnji razvoj kulture. Gre namreč za oblikova- nje novih odnosov, ki naj bi utr- jevali vezi med kulturnimi de- javnostmi in koristniki. Druga pomanjkljivost je v tem, da za- konski osnutek ne vsebuje meril za vrednotenje dela kulturnih de- javnosti. Povračilo za opravljeno dejavnost bi moralo upoštevati vse vrste stroškov, pri tem pa bi se moral bodoči zakon zavzeti tudi za nujnost usklajevanja po- prečnih osebnih dohodkov kul- turnih delavcev z osebnimi do- hodki zaposlenih v gospodarstvu. Poleg tega je v gradivu za ju- trišnjo sejo več pripomb k posa- meznim členom zakonskega os- nutka. Omenjamo zlasti dileme, ki jih je spodbudil 7. člen: »De- lovne skupnosti celjskih kultur- nih zavodov se opredeljujejo za ustanavljanje pokrajinske kultur- ne skupnosti. To opravičuje regi- onalno sofinanciranje ustanov in dejavnosti, ki so v pretežni meri takšne, da presegajo meje matič- ne občine. Kulturna skupnost naj ne bi poznala upravnih meja, kot jih ne pozna dejavnost. Doseda- nje, na izkušnjah zasnovane raz- prave, so pripeljale do soglasne ugotovitve, da je občina za učin- kovit razvoj kulturnih dejavnosti preozka in da je v vseh pogle- dih smotrneje ustanavljati regi- onalne kulturne skupnosti, ki jih bo tudi laže povezati v nacional- no celoto ...« In drugo stališče: »O dilemi občinske ali regionalne kulturne skupnosti sta podrobneje raz- pravljala tudi pododbor za kul- turo pri medobčinskem odboru sindikata delavcev družbenih de- javnosti in komisija za izobraže- vanje in kulturo pri občinskem sindikalnem svetu, ki menita, da kljub omenjenemu stališču kul- turnih institucij v Celju vendarle ne kaže nasprotovati ustanavlja- nju občinskih kulturnih skupno- sti... Ce naj bi vztrajanje na izključnem ustanavljanju regio- nalnih skupnosti zavrlo iniciativo in spodbudo, ki v posameznih občinah trenutno vsekakor ob- staja, bi bila taka rešitev prej škodljiva kot koristna. Prepriča- ni pa smo, da bo nadaljnji raz- voj sam po sebi vodil občinske kulturne skupnosti v regionalno povezovanje, ko bo utrjeno za- upanje v programiranje in izva- janje smotrne kulturne politi- ke ...« Bodi tako ali drugače, resnost pristopa do tega vprašanja daje dovolj zagotovila, da ga bomo re- šili, kot ga v danih razmerah naj bolje lahko. D. Hribar dostojna oddolžitev pesn9ku Na svečani akademiji v Celju so podelili Linhartove plakete in Galhisove značke Redka kulturna prireditev je v zadnjem času pritegnila tolikšno število obiskovalcev kot svečana akademija, ki sta jo v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila v petek zvečer svet za kulturo in znanost in občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij. Velika dvorana Na- rodnega doma je bila prepolna obiskovalcev, ki so s svojo pri- sotnostjo počastili naš praznik. O Francetu Prešernu pesniku, mislecu in človeku je govoril prof. Anton Aškerc, zatem pa sta nastopila otroški pevski zbor glasbene šole in mešani mladin- ski zbor gimnazije pod vodstvom Cirila Vertačnika. Pesmi France- ta Prešerna je recitirala članica SLG Marija Goršičeva, dva sa- mospeva na pesnikovo besedilo pa je ob klavirski spremljavi Marženke Sancinove odpel bari- tonist Stane Bizjak. Potem, ko je svečano akademi- jo zaključil nastop Komornega moškega zbora pod vodstvom Egona Kuneja, so predstavniki zveze kulturno prosvetnih orga- nizacij Slovenije podelil tri Lin- hartove plakete, to najvišje pri- znanje, ki ga lahko dobi amater- ski kulturni delavec za svoje dol- goletno delo in 70 Gallusovih značk. Plakete so prejeli Tone Zorko, Franc Mimik in Cveto Vernik, značke pa najzaslužnejši pevci celjskih zborov, med njimi tudi člani zbora »France Preše- ren«, ki so bili ob branju imen pomotoma izpuščeni s seznama. dhr Prejšnji teden je v SNG gostovalo Slovensko narodno gle- dališče iz Maribora, ki je za zaključek praznovanja svoje 50-letnice pripravilo uprizoritev Kozakove Legende o svetem Che. Predstavo je režiral Brane Gombač, sceno je zasnoval Niko Matul, kostume Mija Jarčeva, glasbo pa je napisal Darijan Božič. Celjskemu občinstvu so se v glavnih vlogah predstavili Anton Petje, Milena Muhičeva, Marjan Bačko in Arnold Tovornik, poleg tega pa ves moški del ansambla. Na sliki Marjan Bačko in Milena Muhičeva. Foto: D. Modrinjak Vsake lepe stvari je enkrat konec. Tako je bilo tudi z na- šmi potovanjem in bivanjem v Cirčiji. Nekaj dni smo preživeli ' glavnem mestu ob morju in î^a stadionu, med ljudmi in v trgovinah pa muzejih, ob spo- ni^kih, povsod. Tudi gostilnah. kaj sovražim, potem je to vsekakor tisto obupno Opravlja- nje stvari v potovalko. Nervožno zbiraš stvari, jih zlagaš, zavijaš ^ stiskaš v majhen prostor po- wyalke. Mnogo moraš odvreči, saj nimaš prostora, da bi pope- jl^l s seboj domov. Sledi podi- ^^nje šotora, čiščenje, zlaganje ^ tišćanje v avto Potem še zad- skok v m.orje, kaijti pot bo ^^ga in tudi vročina bo naredila svoje Neka.= še pojemo in adijo. pihalu smo na glavni cesti, dr- skozi center zgodovinsko ^niernbnegd mesta in že smo "^ј. Za nami ostanejo Atene, ^Pomini; nekaj lepih, nekaj sla- W se. Končno. To je ^ pa čeprav je tudi tam bilo Najprej smo tiho. Vsak pre- mišljuje o svojem. Zbiramo po- datke o tistem, kar smo videli, kar smo doživeli in kar bi mo- rali videti pa zaradi kratkega časa nismo uspeli. Cesta je pra- zna. Zjutraj je. Zrak je še svež in vožnja prijetna. Vsaj trenut- no. Bolj kot se dan nagiba proti poidnevu bolj je vroče in bolj postajamo zgovorni. Vsak začne pripovedorati o tistem, kar mu je bilo najbolj všeč. Kar je na njega napravilo najmočnejši vtis. Urbi ni mogel pozabiti nesreče hčerke, ki ji je za las ušla bro- nasta medalja Zdaj (hčerka Na- taša) ie že v daljni Avstraliji. Poleg sliižbe tudi trenira. Njen cilj je München, kjer bodo leta 1972 olimpijske igre. Takrat bo startala na vse. Takrat bo v naj. boljših letih in zrela za vrhun- ske dosežke Z vestnim večlet nim treningom bo lahko dosegla največ, kar je dano dobremu športniku; odličen rezultat in iz- jemno uvrstitev na največjem zboru športnikov — olimpijskih igrah. Roman ni mogel pozabiti od- lične predstave, ki so nam jo dali skakalci ob palici. To je bi- lo nekaj nepozabnega še poseb- no za njega, ki je sam več let tekmoval v omenjeru disciplini in kjer je še danes državni re- korder. To pa bo glede na tre rrutno situacijo v Jugoslavij,i še dolgo ostal. Škoda je samo v tem, da je Roman prezgodaj opustil šport, saj bi lahko še vedno z velikim uspehom nasto- pal пд mednarodnih tekmova- njih. Metodi je bil všeč met diska; moškega in ženskega. Predvsem prvega. Zaradi metalcev. Močnih metalcev, ki pa so drobno plo- ščico metali tako daleč, kot da bi imeli v rokah kamenček. Ostanem še jaz. Četrta oseba. Zadnja ocseba. Kaj je meni naj- bolj ostalo v spominu. Dobrem spominu. Morda l^iarjenje ob morju v toplih nočeh? Morda potepanje po Akropoli in pogo- vor z mlado učiteljico z Islan- da? Morda žalostna resnica, da nimajo Teodorakisovih plošč? Morda dobro vino in ribe? Vsega je bilo več kot preveč in še vendar premalo. Na vračanju srho se še dvakrat okopali. Dobro okopali V mor- ju, ki je bilo čisto kot kristal in toplo kot na sveže skuhano mleko. Srečali smo tudi češke turiste. Veliko. Bili so člani opere iz Br- na na turneji po grških mestih. Tudi oni So se vračali preko Ju- goslavije na Madžarsko, kjer so imeli tudi nekaj nastopov. Takoj smo se zapletli v pogovor Pre- potovali so že skoraj vso Evro- рк) in to z avtobusi, ki so last neke potovalne agencije v Zve- zni republiki Nemčiji! Zakaj? Ker so cenejši, kot njihovi avto- busi. Zanimivo, skoraj neverjet- no, vendar resnično. Ponudili smo jim naše ci^rete in nekaj čokolade, ki nam je še ostala. Presenečeni so bili. Zamenjali so tudi nekaj krcai za dinarje, da So si kasneje v Jugoslaviji lahko vsaj nekaj privoščili. Njihove dnevnice so 20 din na dan! Zelo malo, predvsem za člane opere, za umetnike in znanilce kulture. Ko 90 zagledali morje so se razveselili kot otroci. Hitro so pograbili kopalke in zaplavali. Tistih nekaj minut jim je pome- nilo sprostitev, ki jo drugače tako zelo pogrešajo. Rad jim verjamem, da so se v državi, ki ima isti pritiisk na ljudi kot v njihovi, počutili v tistih dn^ ^roščeno. škoda, da samo za nekaj minut. Potem smo se poslovili. Bližali smo se meji, domovini. Ña cari- ni smo takoj opravili, saj nas je carinik sp>02!nal in najprej popra- šal, kako smo uspeli in kako je bilo. Posedeli smo še v krasnem bifeju na carini in zatem zdrveli proti zadnji postaji: Celju. Ko smo prestopili hrvaško mejo in se zapeljali po Sloveni- ji, je bil občutek več kot prije- ten. Doma smo bili. Za nekaj mesecev. Junija pa gremo zîopet na pot. Petnajst držav Eîvxope bc^rn obiskal. F-antastično. Oloveik mora čimveč potovati, da 2Xia. potem ceniti tisto, kar ima do- ma. Prav aaradi t^ bomo še potovali. Veliko potovali. Morda čez nekaj let feudi nazaj v Grčijo, čudovito deželo, polno '^odovin- skih posebnosti, dobrih ljudi, umetnosti In lepe narave. Samo oljka mora zamen jaitd puško. Ljudje bodo postali bolj odprti in sprejemljivi za pogovore. To je prijetnejši občutek in tudi ra- je se potem vračaš v deželo bo- gov. Samo v deželo velikih, pra- vih bogov, ne pa današnjih. Konec Prostor, kjer smo šest dni uživali pod šotori, v topli morski vodi, ob steklenici vina in ob misli na grške bogove... HČERKA PO NAROČILU Ta zgodba si^:er ni od tam, od koder iegajo širše celjske meje, utegne pa biti vseeno zanimiva, saj kaže, česa vsega se more dandanes domisliti naša vrla sod- ilistična poslovnost, da bi H šlo čim bolje in bi dobro živela. Lahko bi začeli s TV reklamo zapadne- ya tipa: »Poslovni mož potuje z letalom. Priljubljena znamka avtomobila — merce- ies. Njegovo brezhibno obleko so krojili D Parizu (kakšna žalitev domačih kroja- čevi), O, o, občudujemo njegov izbran ■)kus! Zato pazite, ko naroča. ..« Pazite torej, kaj bo naročil. V nekem podjetju so se odločili, da bo- do za svoje poslovne partnerje pripravili ustrezno vabo. Tja seveda ne bodo poto- vali z letali, ker tam letališča sploh ìli; tudi ne v oblekah, ki so jih krojili v Pa- rizu; v kakem rnercede.su pa že. V podjetju so SI namreč omislili tako imenovano družbo po naročilu. Poslovm mož je prišel in se poslovno pogovoril, po končani poslovnosti pa si je lahko izbral neposlovno družbo. Ta družba ali »druž- ba« ga je čakala v ustreznem prostoru su naj podjetja (seveda), kjer se je lahko potlej prijetno zabaval. Ko je direktor iz sosednjega podjetja zvedel, da so pri sosedih poskrbeli za ne- kakšne (ne)poslovne užitke, je hotel tudi sam iñdeti, kako to gre, in jih po možno- sti okusiti. Odločil se je, da bo poslovno obiskal sosednje podjetje. Zakaj se pa tu- di mi ne bi malo pozabavali? si je mislil. Morda bi lahko kaj podobnega naredili tudi pri nas! Sedel je v avto in se odpe- ljal. Tajnica sosednjega podjetja ga je lju- beznivo sprejela in mu г narejenim na- smeškom dala vedeti, da ve, po kaj je pri. šel. Tovarišu direktorju, ki je bil po natu- ri nekoliko sramežljive soHe, je bilo neko- liko nerodno, vendar se je obvladal in ze- lo jasno povedal, da želi k direktorju. Ko je bil poslovni obisk končan, je prišlek kar naravnost izrazil željo, če bi 3daj smel še v družbo po naročilu, češ da je slišal, kako imajo »te reči sijajno urejene«. »Morda bi si kaj lyodobnega omislili tudi pri tuis,« je rekel. Direktor je bil malce v zadregi, nazad- nje pa ga je napotil »na naslov« (pravijo, da ima podjetje takih naslovov celo več). Dobil je skratka ključ od nekega prosto- ra, kamor se je, resnici na ljubo, podal z zelo mešanimi občutki, saj je imel v ro- kah tako rekoč znamenje konspiracije. Lahko si mislimo, kako mu je bilo šele pri duši, ko je odprl vrata Sezama! »Kaaj, ta si tu?« je izdavil, preden mu je zaprlo sapo. Da, tu je bila njegoia lastna hčerka! Hčerka po naročilu, oh GUSTAV GROBELKiK ST. Dolga je bila vrsta ljudi, ki se je v sredo 4. februar- ja, vila za krsto na žalskem pokopališču. In še več je bi- lo tistih, ki so z žalostjo v srou sprejeli vest, da je v osemdesetem letu umrl Gu- stav Grobelnik starejši. Najbrž ni Celjana ter pre- bivalca bližnje oKolice, ki bi ne poznal tega tihega in nad- vse skromnega človeka, ki pa se je poleg tega odliko- val že z izredno ustrežljivo- stjo, dobroto. Zaradi visoke narodne zavesti je bil pre- ganjan v obeh svetovnih voj- nah. Gustai' Grobelnik starejši je sodil v tisto vrsto že red- kih Celjanov, ki so bili pri- če vsem političnim bojem, rasti napredne slovenske ide- je pred petdesetimi leti in pozneje razvoju mesta ob Savinji vse do današnjih dni. Bil je prvi slovenski blagajnik celjske mestne ob- čine in pozneje šef mestne- ga računovodstva. V prvih letih po vojni ga srečamo kot blagajnika ter računo- vodje mestnega gledališča in med tistimi, ki so _z vso pri- zadevnostjo zbiralf denarna sredstva za delo te mlade celjske kulturne ustanove. Za- radi dela, ki ga je opravil in značaja, je imel veliko število prijateljev. Zdaj leži na žalskem po- kopališču poleg svoje drage soproge. Z njim je Celje iz gubilo enega svojih nastarej- ših občanov in živi leksikon premnogih dogodkov. M. B. na obisku pri merxu Pred dnevi je generalni direktor trgovskega in pro- izvodnega podjetja Merx v Celju, Franc Petauer spre- jel predstavnike Elgartove gimnazije iz Brna ter jih med drugim seznanil z uspe- lim sodelovanjem čeških pro- izvajalcev in strokovnjakov pri graditvi in montaži no- i vega mlina. Mimo tega so si ! gostje ogledali nekatere naj- | bolj značilne Merxove trgo- i vine v Celju in okolici ter z | zanimanjem ugotavljali izre- ! dno izbiro najrazličnejšega i bla^. JUTRI BO V CELOVCU . . . Dunajska drsalna revija, ki vsako leto nastopa tudi v Celovcu, že tradicionalno privablja veliko število Ce- ljanov in okoličanov. Po do- sedanjih podatkih bosta sa- mo turistični poslovalnici Kompasa in Izletnika organi- zirala ogled nove predstave na ledu več kot i;iOO intere- sentom. Predstave v Celovcu bodo do vključno 16. februarja. V METKI ZA 12% VEČ Medtem ko bo fizični ob- seg proizvodnje tekstilne to- varne in konfekcije Metka v Cei;u ostal v letošnjem letu na približni ravni lanskega leta, bo finančni plan za okoli 12 od st. večji. To pred- TEDNIKOVA PLOŠČA Novi dobitniki TEDNIKO- VE PLOŠČE SO: Marija Flis, Lokovina 34 a, Dobrna; Ru- dolf Dvoršek, Bevče 37, Vele- nje; Nadja Vodeb, Gorica pri Slivnici; Franc Serenjak, Podvrh, 46, Braslovče; Slavica Seničar, Gorica 55 pri Sliv- nici; Jože 21ender, Dobrina 52, Loka pri 2umsu; Urška Jager, Laze 3, Dramlje; Erna Močnik, Šibenik 12, Šentjur; Ivan Jesenovec, Pijovci 3, Šmarje; Amalija Zupan, Laška vas 8, štore; Franc Cokan, Vel. Pirešica 40; Julijana Ko- vač, Šmartno v R. dolini 29 in Ignac Podkoritnik, Gotov- lje. »Stari« izžrebanci" pa so: Ivan Dupelnik, Dobrna 89; Frančiška Pajer, Paka 10; Konrad Lesjak, Slivnica; Kon- rad Gradič, Parižlje 64; Vikica Lesnika, Javorje 21, Gorica; Albina Jevnišek, Loka pri žu- smu; Jožefa Mastnak, šedina 10, Dramlje; Avgust Kroflič, Vrbno 26, Šentjur; Anton Ba- liš, Predenca 13, Šmarje; Ivan Frece, Prožinska vag 74; Franc Perko, Liboje 24; Ivan Srnovš- nik. Gorica 19, Šmartno v R. dolini in Jože Jagrinec, Vrb- je 84, Žalec, čestitamo! vsem zaradi povečanja bolj kakovostnega in dražjega asortámenta. VOJNIČANI BODO ZBIRALI DENAR ProstCiVoljno gasilsko dru štvo Vojnik pri Celju potre- buje novo motorno brizgal- no znamke ^Rosenbauer, ki velja 17.000 dinarjev. Ker bi radi imeli brizgalno že za proslavo 90. obletnice dru- štva, bodo v teh dneh pri- čeli akcijo zbiranja sred- stev. Vsak član društva, ra- zen pionirjev, bo dal 100 di- narjev, občinska gasilska zve- za Celje pa 5.000 dinarjev. Ostalo bodo zbrali med celj- skimi delovnimi organizacija- mi in domačini. IZOBRAŽEVANJE MLADIH Danes popoldne se bodo sestali člani predsedstva ob- činske konference ZMS v Celju, Razpravljali bodo o programu usposabljanja in izobraževanja mladinskih ka- drov. Najpomembnejša točka dnevnega reda pa je vseka- kor razprava o problematiki učencev v poklicu. telovadnica pod streho v zadnjih dneh januarja so končali z gradnjo nove te- lovadnice pri osnovni šoli v Petrovčah. Grajena je po istih načrtih, kot osnovna šola v Grižah. Brez opreme stane 860 tisoč din. Trenut- no že gradijo novo telovad- nico pri os-novni šoM v Žal- cu, ki bo gotova do začetka prihodnjega leta. MLADI KOMUNISTI Lani je bil na področju žalske občine ustanovljen aktiv mladih komunistov. Ob ustanovitvi so si zastavili številne naloge, ki pa jih ni- so v celoti izvršili. Kljub te- mu so sklenili, da bodo z de- lom nadaljevali in so na svo- ji zadnji seji, ki je bila pre- tekli teden sestavili nov pro- gram dela za tekoče leto. Sklenili so, da bodo v tem letu bolj vestni pri uresni- čevanju komunističnih načel v svoji okolici. MALI INTERVJU Vprašuje: MILAN SENIČAR Odgovarja: DUŠAN SRŠE Mladinski klub v Celju postaja vedno bolj priljub- ljen med mladimi ljudmi, zato smo za MaU intervju zaprosili predsednika prog- ramskega sveta kluba, da po- ve nekaj več o njegovem delu- »Si že dolgo član kluba?« »Dve leti.« »In liredsednik?« »Od letos.« »Tvoja ocena de- la kluba?« »Menim, da je klub v redu, lahko pa bi bil še boljši.« »Kako?« »Z večjo prizadevnostjo članov khiba in programskega sveta.« »česa ste naredili premalo?« »Kul- turnih prireditev. Program je še vedno premalo pester.« »Kaj pogojuje malo število kulturnih prireditev?« »Ve- čina članov kluba so sred- nješolci, ki imajo takšne pri- reditve na šolah.« »Kako .ie L drugo dejavnostjo?« »šport in sekcija za disko plese ze- lo dobro delata.« Imate ta mesec v programu kakšno večjo športno prieditev?« »Povabili bomo najboljše slovenske športnike na raz- govor oziroma klubski ve- čer.« »Kako dobite sredstva za delovanje?« »35.000 dinar- jev nam da občinska skup- ščina, sami pa bomo letos ustvarili predvidoma 17.000 dinarjev.« »S čim?« »Nekaj s plesi v disko klubu, ostalo pa na ročnem nogometu, bi- lijardu in članarina, ki pa ni visoka.« »Sodehi.iete v slovenskem tekmovanju KLUB 10?« »Vsekakor- Lani smo bili tretji.« »Katero me- sto pričakujete letos?« »Radi bi bili prvi.« »Imate realne možnosti?« »žal ne poznam dovolj dela drugih klubov.« »vSodelu.iete z drugimi klu- bi?« »Predvsem z zrenjanin- skim. Njihovi mladinci so v našem klubu že imeli la- sten program.« »Kaj pa slo- venski klubi?« »Naši ekipi za šah in namizni tenis sta se udeležili mladinske olim- pijade klubov v Idriji. Bili smo tretji oziroma šesti. Ker ekipe za košarko nismo ime- li, smo jo sestavili iz šahis- tov in namizno teniških ig- ralcev in osvojili odlično 2. mesto. »Vaše želje?« »V mar- cu bi radi organizirali tek- movanje najboljših beat an- samblov Slovenije, maja pa tradicionalno oddajo Mladi mladim.« BOGAT KULTURNI PROGRAM Prihodnjo soboto bodo žalski študentje pripravili tra- dicionalni študentski ples, katerega pokrovitelj je Kme- tijski kombinat. Posebnost študentskih plesov v Žalcu je, da imajo vsako leto iz- redno bogate umetniške kul- turne programe. Tako bodo letos nastopili Majda Poto- karjeva in Bert Sotlar iz ljubljanske Drame, Raj ko Koritnik iz Opere in Janez Škof iz Mestnega gledališča ljubljanskega. Napovedovala bo Jana Osojnikova, igral pa znani ansambeil Francija Pu- harja. IGRALI BODO ŠVEJKA Po daljšem času bo Pro- svetno društvo v Žalcu pri- рга\т.1о dramsko uprizoritev. Trenutno priprajvljajo kome- dijo Dobri vojak Švejk. Pre- miera bo po vsej verjetnosti še v tem mesecu. LOVSKA SREČA Člani lovske družine v Žal- cu so ustrelili sto kilogra- mov težkega divjega praši- ča. Pomembnost je pred- vsem v tem, da ima ustrelje- ni prašič izredno lepe čeka- ne, za katere bodo po vsej verjetnosti lovci dobili pri- znanje osrednje zveze zlato medaljo. To priznanje je v Sloveniji in to še posebej za ustreljene divje prašiče iz- redno redko. NOVA BUTANSKA POSTAJA Pri tovarni Keramična in- dustrija v Libojah gradijo novo butansko postajo. To- ¡ varna jo gradi skupaj z za- ; grebškim podjetjem INA. Ta- I ko bodo iz generatorskega I plina prešli na butan. To bo velikega pomena za samo tovarno, kot tudi za prebival- stvo. MEHANIČNA DELAVNICA Med pokopališčem in ve- terinarsko postajo bodo še letos začeli graditi večjo me- hanično delavnico, ki jo bo postavil Avtoservis iz Dom- žal. Delavnica bo vsekakor velika pridobitev za Žalec ki trenutno nima podobnega objekta. T. VRABL FILM O ČEBELAR- STVU v Okviru čebelarskega dru- štva žaiec bodo letoinjo je- sen končali snemanje filma, ki bo pokazal vsa dela in to v nastavnem in »Až« panju. Film bo dolg uro in pol. Poleg filma bodo napravili okoli 600 diapozitivov. Vseka- kor bo to velika pridobitev za slovensko čebelarstvo saj bo to prvi film v Sloveniji o čebelarstvu. Tav- TEČAJ ZA VOZNIKE v Tovarni nogavic na Pol- zeli se bo prihodnji teden pričel tečaj za voznike-ama- terje. Tečaj bo vodilo Avto- moto društvo Slavko šlan- der iz Celja. Do sedaj je prijavljenih že okoli 100 čla- nov, ki bi radi postali šofer- ji. V tovarni Garant pa se je že končal, katerega i>a je obiskovalo 60 ljudi. Tav- bo kdaj asfalt? Kot v vsakem oddaljenem kraju tudi v Vitanju ljubijo asfalt zato, ker ga nimajo. Pravzaprav v samem naselju je, njihova ljubezen pa je usmerjena predvsem na tiste- ga, Ki bi jim omogočal pri- jetnejšo vožnjo ali hojo v občinska središča. Nekdo med domačini se je pošalil, da jim bodo asfaltirali cesto le v primeru, če bodo v Vi- tanju odkrili nafto. PLESNI TEČAJ Mladinski aktiv pripravlja začetni in nadaljevalni plesni tečaj, ki bi se naj pričel v prihodnjih dneh. Tečaj bo vodil Ivan Pec. Tako se bo mladim Vitanjčanom izpolni- la vroča želja po plesni umet- nosti. PEVSKI ZBOn OŽIVEL Moški pevski zbor nja je zopet pričel z гц vajami. Zbralo se je tov iz Vitanja in okoijj vadijo dvakrat te(j^ Zbor bo predvsem sofl, na domačih proslavah, ga pevovodja Vlado PREDAVANI za kmet Kmetijski kombinat ; ganiziral predavanje o! nju zasebnih kmečik| spodarstev, katerega i udeležilo okold 60 knie celega občinskega ol* Predaval je ing. proi. Cizej. POMOČ BANJA! v akciji za pomoč i luki je podjetje »Lahk- tev« iz Šentjurja pr- 100 parov copat v vr« 3000 dinarjev za otro Banjaluke, ki prebiva; Debelem rtiču. V zbiira: ci j i na terenu pa je ob odbor RK zbral 5000 jev. Pri tem je zan'mi; so se prebivalci vasi t zjanskem zelo dobro ; li, čeprav takšno pom di sami potrebujejo, so kmetje s Prevorja seboj zbrali 520 dinarje UBIL VOLK/ Slavko Pestivšek ne ob Voglajni je v 3, februarja, na opozoi sedov^ pograbil v roke in za^l preganjati Oi ga TOlka, ki je na čud čin prišel na to oh Zver mu je uspelo ul zdaj okoliški kmetje k njemu gledat пии žival, kar ni čudno, gli to, da se volkovi v ta jih izredno redko, Ijajo. zbiralni! v radmir Po investicijskem mu Gornje SavinjsKe ske zadruge bo ta leti la 2,700.000 dinarjev a sticije. Del denarja predvidoma vložili v P no in izboljšano teW pridelovanja mleka. ' ureditev centralne z" mleka v Radmirju it njo manjših zbiralnii'i jih naj zgradili in u' naslednjih treh letii program bodo zajel kompletne moderniza^ bližno 30 kmetij. PREDLOG ZV Odborniki skupščini' v Mozirju so zvezU® kretariatu za financ« gali, naj vnese me Snovanj pka postaja Ljudske I ki zaposluje z oddel- V RogašKi Slatini in P 34 delavcev, ni le ze- ^Tienjena, saj zaradi pma nizkih dohodkov službo ni preveč zani- l ampak ima tudi sta- pe probleme. Nujno ^eč potrebovala še 5 ^ih stanovanj, od tega ^aški Slatini, kjer pre- pvec z družino na ne- pm podstrešju, in 2 Pju. To je problem, ki I ^ekakor treba čim- ečaji prve 1, POMOČI F^u z zakonskimi do- D narodni obrambi je ^ organ za narodno w oWinske skupščine tečaj iz prve pomo- vodijo ekipe civil- ^.ite pri krajevnih Tečaj, Ki traja R^^f v Rogaški Sla- ^atcu, Podčetrtku, J m Bistrici ob SotU, S! ga več kot 150 pri- civilne zaščite, v Usk!' Г ^^ pa »lin ,?^štva vključila ^«ј^ članov. tečajnikov iz vrst prebivalcev, bodo tečaj v dveh "a voljo » pripomočkov in -r'a^. je Poskv ra^bn za narod- mo ko je varstv , ¿^^o pred elemen- ■ nesreča- KAZNIVA DEJANJA V PORASTU v občini ugotavljajo, da je kaznivih dejanj vsako leto več, pri čemer izstopajo zla- sti težji krvni delikti, vlom- ne tatvine, nedovoljena upo- raba motornih vozil itd. Me- nijo, da bi zlasti tatvine lah- | ko bistveno zmanjšali, če bi' občani bolj zavarovali svoje premičnine in jih hkrati pra- vočasno prijavili. Tudi v de- lovnih organizacijah je precej Kaznivih dejanj, ki bi jih lahko učinkoviteje prepreče- vali le z ustreznim delom in- ; špekcijskih služb. stanarine po starem Minuli teden je svet za urbanizem, котгта1пе in stanovanjske zadeve razprav- ljal o sredstvih sklada skup- ne porabe, ki se izločajo za subvencioniranje stanarin. Glede stanarin so odločili, naj le te ostanejo na isti ravni kot leta 1969. Do pol- ne stanarine bo podjetje za gospodarjenje s stanovanjski- mi hišami razliko krilo iz skladov skupne porabe. J. Kr. OSAMELA STARKA TUDI V MESTU v LašKem živi v podstreš- ni sobici, ki komaj zasluži ime sobica, stara, samska, bolna in invalidna Nežka Zupane. Baje je brez sleher- ne porhoči sosedstva, brez varstva in podpore. Ne živijo osamljeni samo , v samoti podeželja. E. G. i NI BIL LE FINŽGAR DUŠAN v minuli številki nam je tiskarski škrat spet pokazal SVOJO ozkogrudnost. I>om v Laškem, kjer delajo športni- ki in kulturniki je pripisal Dušanu Finžgarju, celjskemu milademu јгтаки in prezrl, da je njemu podoben vrstnis iz Rečice pri Laškem bil tu- di Dušan — Dušan poženel. ČUDNA SAMO- POSTREŽNICA Vrtnar laškega zdravilišča je sklenil letos kupljene sa- dike vrtrÀc privezati na glo- boko zasajene kole. Rad bi povzročil malo več truda vrlim občanom, ki si na ču- den samopostrežen način »nabavljajo« okrasje za svoje vrtove. Priporočamo, da bi k ko- lu privezal še kakšno moč- no pokajočo reč, kajti kra- ste brez strahu ni pravi uži- tek. RAZSTAVA V NAPOTNKOVI GALERIJ! v počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Na- potniKovi galeriji v šoštanju v soboto zvečer slovesno od- prli razstavo lesenih in želez- nih plastik Janka Dolenca iz Vuzenice in Alojza Jeriča iz Mute. Prvi je doslej razstav- ljal v Radljah, Muti, Vuzeni- ci, Piranu, Slovenjem Grad- cu, Mariboru, Ravnah, Treb- njem in Mirni, drugi pa sku- paj s slikarjema Antonom Repnikom in Antonom Plem- Ijem v Muti. AKCIJA USPELA Zavod za transfuzijo krvi je pretekli teden izvedel kr- iyqdajalsko akcijo v Braslov- čab. Na odvzem krvi je pri- šlo 43 Ij'udi, medtem ko so kri vzeli 40. darovalcem. Med njdmi je bila taiidi Ma- rija PEHANI, ki je kri dala že 23 krat. TAVčAiR biserni par iz tovstega nad laškim že zlate poroke so redke — biserne še redkejše. Tak visok zakonski jubilej sta nedavno praznovala FRANČIŠKA in MIHAEL ZAUŠEK iz Tolstega nad Laškim. Biserni ženm je star 84, njegova biserna nevesta pa 80 let. Na svoji hriboviti domačiji sta vzgojila devet otrok, od katerih jih živi še sedem. Oba še pridno pomagata na kmetiji in v gospodinj- stvu. Sedem kilometrov daleč imata do Laškega, pa vsako nedeljo gresta na pot, tako sta še za svoja leta čila in zdrava. Njuno življenje ni lahko, trdo je in polno garanja ter skromnosti. Šestdeset let skupnega življenja sta praznovala v slogi in ljubez- ni — obema tudi naše iskrene čestitke. (A. Arbeiter) da bi mj tudi pevci zbora »France Prešeren« na svečani akademiji ob slo- venskem kuUurîiem prazniku prejeli Gallusove značke, vendar je tudi res, da je posegla vmes precej nerodna ne- rodnost, ko je predstavnik ZKPO Slo- venije pri čitanju imen preskočil del seznama^ Upajmo, da so značke med tem ze dobili in da jim nanje ne bo treba ča- kati recimo do prihodnjega kulturnega praznika. .. XXX Pred dnevi so delavci milice in var- nostni organi v Aškerčevi ulici hoteli aretirati dva mladeniča, ki sta pobeg- nila s prestajanja kazni. Mladeniča sta se pred njimi umaknila ria strehe. To je seveda razburilo radovednost obča- nov. Po nekaj minutah se je namreč »gledalcev« toliko nabralo, da so ogro- žali celo promet. Med temi »gledalci« so vzbujali največ pozornosti delavci podjetja Ključavničar, katerega delav- nice so v bližini_ Ti so poldrugo uro vztrajali ob ograji, da bi do potanko- sti videli kako in kaj. Za zdaj ni znano ali so to poldrugo uro nadoknadili v popoldanskem času ali pa so njih norme tako ostrogo« po- stavljene ... NAVDUŠENJE S KANČKOM DVOMA Ustni časopis v Jurkloštru je prej.šnjo nedeljo pote- kal tako, kot nastaja časopis, vendar z govorjeno in ne s pisano besedo. Med poslušalci v dvorani smo naredili tudi malo anketo. Pet občanov smo vprašali, kako jim je prireditev všeč, nadalje kako sodijo o nameravani an- keti, kako bodo sodelovali in ali pričakujejo, da bo ak- cija okoli zaposhtve stotih Kozjancev uspela. BRANKO DEFER — STRI- ÖEK: Prireditev mi je zelo všeč. 2e dolgo ni bilo v Jur- kloštru tako veselo in zani- mivo. V anketni akciji bom sam sodeloval in to z vese- ljem, da lahko pomagam do- mačemu kraju. Prepričan sem, da bodo ljudje radi so- delovali. Uspeli bomo, če bo- mo vsi zares enotni. Saj končno se za to partizansko področje mora obrniti na bo- lje — hitreje kot doslej. ANGELA RABUZA: Vese- la sem, da sem danes tu do- ma v Jurkloštru, kajti dru- gače živim v Trbovljah. Od- lična prireditev. Ts. anketo bolj malo vem, mislim pa da bodo ljudje razumeli napore in sodelovali, saj gre za njih same. Kakšen bo uspeh? Bo- jim se, da ta ne iK) tako Ш- tro dosežen. Vesela bi bila, če se pri tem motim, toda čas se tu počasneje suče. CVETKA ROMIH: Zelo mi je všeč prireditev, zlasti »Bergerji z Melito, pa mari- borski gledališčniki tudi. če bodo prišli anketerji tudi k nam, jih bomo lepo sprejeli in vse povedali, kar bodo vprašali. V uspeh verjamem. Kadar se toliko ljudi zavza- me, nekaj mora iz tega na- stati. Verjamem v uspeh obojnega, v anketo in v cilj, ki ga z njo želimo doseči. FRANC KOZMUS: Že dolgo se nisem tako nasmejal in slišal toliko lepih pesmi, če bodo prišli učitelji z anketo, kakor že temu pravite, jih bomo prijazmo sprejeli. Prav je če svet zve, kako v teh krajih živimo. Ne vem kako naj rečem, če bo stvar uspe- la? če bo veliko odvisno od nas, potem utegne vsa stvar uspeti. Pravzaprav kar ver- jamem, da se bodo naše te- žave hitreje reševale. ANTONIJA ESIH: Zelo sem zadovoljna z vsemi, ki ste nastopili. Ze dolgo ni bilo v Jurkloštru tako veselo. Ne v«n če bodo vaši anketarji prišli tudi v našo hišo. Z možem pri teh letiih res nisva več za službo. Toda za mlade bo to v veliko pomoč, če pa bi prišli, se jim ne bom skri- la. Tisto popisovanje bo go- tovo šlo dobro skozi, za dru- go pa menim, da bolj počasi. S prireditvijo so bili, kot vidimo, vsi zelo zadovoljni. Pripravljenost za sodelovanje v anketi, ki že poteka, so vsi obljubili. Vsi mislijo, da bo anketa koristna, le pri uspehu cele akcije se je malce zataknilo. Starejši, to so seveda izkušnje, račionajo na počasnejše premike na boljše. Vendar upanje imajo vseeno. (Foto: Jože Zorko — Besedilo: J. Krašovec) MED NE MINE DAN, DA NE Bl MILIČNIKI ALI DELAVCI UJV PREJELI KAKŠNO PRIJAVO O TATVINI, VLOMU ALI CELO ROPU. PODATKI O TEM SO OSUPLJIVI IN VZNEMIRLJIVI. IN KAJ SO DOŽIVELI NAŠI REPORTERJI, KI SO TRI DNI NASTAVLJALI DVE TORBI? • S pomočjo poznavalcev razmer smo v nekaj dneh sestavili podroben načrt tistih predelov mesta, kjer je po naših ugotovitvah največ raznih tatvin. • Akcijo smo ponavljali tri dni. Medtem smo morali aktovko zamenjati z ročno torbo, ker smo ugotovili, žal, da je premajhna ... Po akciji nas je »nezmotljivi« stro- kovnjak malo poučil ... KDO NAS JE NAPETNAJSTIL? Osebno svojih sposobnosti ni- sem nikoh precenjeval, zato sem menil, da je bolje, če se oboro- žim s fotoaparatom. Takole sem si rekel: nekdo t>o stegnil roko Pa torbi, jaz pa hop, in ga bom fotografiral Kajti možno je, da teče bolje od mene. Možno je, da bl mi pokazal železo, to pa boli. Zato: pozor. V aktovko smo vložili nekaj starega papirja, v predal, ki se je nekoč zapiral z zadrgo pa praznci denarnico. Kos denarnice je molel ven in bi po vseh na- ših oredvidevanjih moral biti vabljiv. Tako smo lekli in se odpravili po mestu. Najprej na avtobusno postajo. Ura ie bila deset do sed- mih. Aktovko smo odložili na drugo klop in se postavili na prežo. Stal sem tako, da je te- leobjektiv venomer štrlel proti aktovki. Bil je mraz. škoda, da nismo i'/brali ustreznejšega dne Pre- stopali smo ¿ ene noge na nogo in buljili tjavendan Po poldrugi uri postopanja in prestopanja, ko se je vse čakajoče občinstvo lazen nas že nekajkrat izmenja- lo. se ni zgodilo nič. čisto nič. PreseUli smo se na tržnico. S prodajalcem, ki nam je blago- hotno odstopil konec prodajne njize, smo se dogovorili, da naj aktovka obleži prav tam On sam ne sme, četudi bi storilca v.del, niti pisniti na glas. Le nas bi moral opozoriti. Seveda, če sami ne bi opazili. Ob enajstih, ko smo se šli pogret v bife in Su prodajalke že skorau pospra- vile svoje blago, se je tržnica izpraznila. Naša aktovka pa ie ležala, vs& nebogljena na mrazu in nihče че ni, razen nas, zaradi nje zmrdoval. Preselili smo .se na Е>егоп že- lezniške postaje. Tu smo, smo rf^kli To je pravo okolje za ak- cijo. Vsepolno ljudi. Eni, ki so postJopali in drugi, ki so veno- mer nekam hiteli. Hopla. Tu bo nekaj. Obe prodajalki v kioskih imata neverjetno lep razgled po celot- nem peronu. Nič ne de, smo de- jali. Ml nastavimo torbo na klop ob vhodu, da bo nepridiprav imel občutek varnosti. Za vsak primer smo se razdelili Eden je stal ob tehtnici v hodniku, da bi v prinieru potrebe posredo- val. če bi kdo vedel, kaj delamo, bi se nasmehnil. Ko bi prej ve- del, kako smešno smo se trudili, da bi bili čimmanj vpadljivi, bi me posilile solze. Tega sem se zavedel šele takrat, ko je kolega vsaj pol ure že bil venomer obr- njen v tablo z voznim redom če bi končal le podobno šolo, kot jih nekateri naš(i sotrudniki po pocijetjih in zato dobe kvali- fikacijo- bi moral vse črke vsaj petdesetkrat zložiti in prebrati. Toda on je bil prepričan, da nu- di tako nedolžen videz, kot an- gelček, ki ga lahko kupiš v lec- tariji. Nič. Sklicali smo bojni posvet in rekli, da se moramo malo pogreti s kuhanim. Da se v redu pogovorimo. Zavili smo h kios- ku in naročili trikrat po dva ku- hanega .Aktovko sem držal ne- kaj časa pod pazduho, nato sem jo odložil poleg sebe na polico. Da bi lažje popil in si otri pre- mrle roke Ob kiosku ni bilo direndaja, zato smo se lahko v miru pogovarjali. Nenadoma nú je sredi besed zmanjkalo sape. Ob mil sem se naokrog »Kje je aktovka?« NADALJUJMO Z ROČNO TORBO >Daj mir! Bodi resen.« »Saj sem, pa vendar torbe ni!« Vrteli smo se tako, kot bi imel krog vsaj še dve gospodar- •ski reformi. Nato smo se pogna- li. vsak na svojo stran. Ko sem divjal proti peronu proti pro- metni pisarni, se je neki nezna- nec začel dreti za mano. Mislil sem, da je on KAJ VIDEL, zato sem za hip postal. »Mladi mož, tako poceni pa ne bo šlo,« mi je dejal neznanec, in me tako trdo prijel za roko, da sem se ga komaj otresel. Po- mislil sem takoj na organizirano bando, ki bi nas rada zadrža- la... »Kaj hočete?«, sem siknil. »Jaz nič,;; mi je dejal. »Kdo pa? Pustite me, saj vi- dite, da se mi mudi!«, sem rahlo dvignil glas in stopil na prste. Zijal sem naokoli, če bi uzrl ko- lege. da bi ¿kupno razčistili z m'ožakarjem. »Mudi gor aU dol to so stare finte, človek od va^ kaj takega ne bi pričakoval.« Za hrbtom se je- pojavila natakarica iz kioska. Mogoče je tudi ona KAJ VIDE LA, sem pomislil. »Ali ste kaj videla?« sem vpra- šal. »Videla, videla. Jaz sem priča. Rje je miličnik'?"« Ob tej besedi so postali pozorni še potniki, ki so doslej mimo postopali. Na- stala je že majhna skupina. Ne- znanec pa se je venomer le drl za miličnikom. »Kdo bo plačal zapitek? Mar jaz, ki imam plače samo nekaj jurjev?« Ko smo le nekoliko razčistili zadevo in sem gledal, kako bi hitro izginil s prizorišča, sem ujel še en staivek: »... pa takšen gospod. Da, da, danes se več ne moreš na nikogar zanesti. Kaj je naredil? Ukradel je? Kaj je ukradel? Da- nes že vsi kradejo ...« ZMOTA IN BES »NEZMOTLJIVEGA« Naslednja dva dni me ne bi niti s traktorjem spravili nazaj v akcijo. Nekaj pa sem le pri- dobil. Odslej naročeno plačam vnaprej ali takoj, ko mi je po- streženo! Seveda o torbi ni bilo ne duha ne sluha. Naslednji dan sem prejel plavo kuverto z naslednjo vsebino. »... če se boš še dolgo iz nas norca delal, ti bom dal eno na gobec. Tisto ... torbo pa lahko pobereš iz koša za odpadke v .oarku ...« Podpis: »Nezmotljivi«. Dragi moj »nezmotljivi«, kaže, da Si zmotljv. Kljub temu pa hvala za trud in pisanje. V za- por ti bom poslal cigarete. Odšel sem v park, pregledal vsebino košaric za odp>adke, vendar o naši aktovki ni bilo ne sluha in ne duha. Mislil sem, da se je /^nezmotljivi« pošalil in iz skrivališča pazil, kdo bo prišel. Toda naslednjega dne sem zopet prejel pismo. »Ganjeni smo nad vašo skrbjo in vam sporočamo, da vam li- stek vračamo, aktovko Pa »nio odložili v Savinjo, štiri metre dolžine po mostu, če zavijete od spomenika na ono stran. Tam jo lahko poberete ...« Bog z njo, sem si dejal. Ko- legi so bili jezni. Kot kaže, tato- vi tudi. Zopet smo se sešli na bojni posvet. Odločili smo se, da akcijo nadaljujemo. Toda ne kar tako. S torbo. Lepo, veliko torbo. Iz plastike (za vsak pri- mer) s tovorom. V papir smo zavili štiri zidake, jih obložili še s cunjami in začeli vlačiti po mestu. začetek smo izbrali zopet tržnico. Nič. Nato vhod v Ljudski magacin Žalost. Preselili smo se na avtobusno postajo. železniškega perona smo se brez be,5ed izognili. Torba je lepo počivala na klopi, ljudje so jo suvali, rinili po klopi sem ter tja, toda nič. Postavili smo jo na tla, tja, kjer je bilo največ ; ljudi. Nenadoma smo otrpnili. Do- kaj urejena tovarišica srednjih let je torbo pograbila in jo za- čela vleči v a^rtobus. Ko smo prihiteli do vrat avtobusa je to- . varišica s torbo že sopihala na- zaj. Postatila jo je na isto me- sto in vprašala: »Je to vaša torba? Oprostite, zamenjala sem jo. Imam ena- ko . . .« Govorila je neznancem, ki so stali slučajno tam. Mi smo brez besed stali ob strani, čez nekaj minut je tovarišica priso- pihala z enako torbo, se zopet ustavila in rekla: »Zmoto sem ugotovila рк) ro- čaju. Moja nima strganega ro- čaja ...« ' Tovarišica je odšla, naša torba - pa ostala na tleh. Ko smo se pogovarjali, kdo naj torbo neko- liko odmakne, so se tovariši za- čeli zmrdovati češ, to in ono, pa strgan ročaj .. »Mar hočete, da ga prelepim« z nalepko iz Monte Carla?« Dovolj bodi. Jok. Nadaljujmo. In smo. Nič. Noben ni hotel ■ ukrasti torbe z opeko in otmja- i mi. Naslednjo noč smo izvedeli, da so neznanci vlomili v avto-1 mobile. Le nekaj ulic naprej-1 Zakaj tam, vas vprašam? Ko smo pa mi ponujali torbo le i^' i čaj vstran... j Tekst in slike: J. SEVËlV OBČANOM KONJIC ČESTITAMO ZA PRAZNIK Fran Ros: Franko/ovo (12. februar 1945) Meglé jutranje, nizke, temno sive Z zemljé so pile februarski sneg, že kopne lise so odprle njive in bela teža je drsela s smrek, ko v medli dan nenadno zabobnel je skrivnostnih kamionov hrupni bes. Za vozom voz, zakrit in črn, drvel je, prepoln polgole množice teles. Kjer s cesto in potokom se soteska med hribi širi, je sprevod obstal, okrog ga stražila je soldateska, postavljena vrh gozdnatih višav. Fašisti z brzostrelkami pognali so s kamionov se na cestna tla in na povelja mrke te drhali v vozeh se je zganila gmota vsa. Na hrbtih žica vezala jetnikom roké je in po dva družila v par. V očeh je vzplameneval mučenikom, gorel jim z lic je bledi, ostri žar. Na cestni tlak so se na krik biričev valili družno, padali z vozil in se motali iz verig, klobčičev — tu bil je cilj, usodni temni cilj. »V imenu raj ha!« sodba je velela, ki jim prebrana je bila na glas. Tako zdaj kazen ljudstvo bo zadela, ki tujcu ni pokorno na ukaz. Za enega jih mora sto umreti na kraju, kjer je krvavel tiran! Sto talcev mora mrtvih obviseti, da en ubit fašist bo maščevan! Za zver, ki našo ljudsko kri je pila po naši lepi zemlji — sto življenj! Pravico takšno je skovala sila, ki ni pregnusen ji zločin noben. Od vsepovsod štrlijo mitraljezi grozeče na jetnikov bednih sto, ki ob nemočni bolečini, jezi v minute svoje bližnje, zadnje zro. Zvené v bližini krampi in lopate, jetniki drugi jih molče vihte, tam kopljejo za cesto sredi trate tovarišem široki jami dve. In veje stari jablani vzdrhtijo, ko v njih zastane prvim štirim dih. Tam v zankah z lici nemimi visijo. Ptič preleti sotesko, črn in tih. »Banditi, k jablanam naprej, hitreje!« Iz vrste stari zre Ivan Skalè. Zdaj sin njegov omahnil bo pod veje in ga roké zgrabile bodo zle. Obema se še srečata pogleda. Usoda kruta ti je, mili sin, oči so ti temné in lica bleda! In oče gleda naj njegov pogin, še preden sam sledi mu! Bolečina očetu reže kakor nož srce. Ozre se kvišku: Tam v meglah planina v nebo svobodno svoje pne vrhe. Ivan Skalé se skloni pod bolestjo, ki mu razbija um, slepi oči, a že vzravna se z vročo spet zavestjo, poslednje sile srd mu zjekleni. »Morilcem smrt!« skozi zobé izdavi, odtrga se, iz vrste plane v beg. Korakov dvajset — pa bo tam v goščavi ali pa mrtev naj se zruši v breg! Ta hip se mitraljez vanj zahohoče in vrže v prsi besen mu rafal. Na jasi klecne in srce, še vroče,* s krvjo tali belino snežnih tal. Na vejah jablan tiho tam visijo nesrečni talci — eden manj ko sto in usta tudi stotemu molčijo, ki dotrpel je bol do kraja vso. Tovariši so jami izkopali za mrtve, ki jih snemajo z dreves, in na povelje rabeljske drhali jim oblačila jemljejo s teles. In zajecé razsrjeni gozdovi, vihar s Konjiške gore v njih šumi. - Priklanjajo se smreke nad grobovi, junakov mučenikov sto v njih spi. Ko spet zemljo zapadejo snego vi, na vsakem grobu hrastov križ stoji, objemajo tribarvni ga trakovi, napis mu o junakih govori. Ustavljajo se tukaj partizani, ko gonijo sovražnika z gorá. Mrtvi vedo, da bodo maščevani, in jim srce potihoma igra. Vsak dan tu zemlja znova se razcveta v zelenju mladem, v žaru prvih rož, ki roka žulj ava zené, dekleta polaga jih na grob stotine mož. Blešče se v soncu pohorski vrhovi, vihar pomladni je razgnal meglé. Bude se iz demávice gozdovi, v drevesih rosno pop j e se napne. A veje tam, ki žrtve so nosile, odžagane leže na travnih tleh. Nikdar ne bodo živim več rodile sadu, ki jesti ga bilo bi greh. Zašije maj svobode in vstajenja, svetlobe prst dotakne se grobov, iz njih sokovi skritega življenja prelivajo se v cvet, mogočen, nov. Frankolovo, kraj bridkega spomina, ob tebi solza naj se še iskri! Naj sveta nam ostane veličina junakov, ki za nas so v smrt odšli! Svobodni veter čez grobove veje in kakor tiha pesem boža jih, pod rušo zakopana srca greje — to domovine je ljubeči dih. V nesmrtni slavi naši mučeniki naprej živeli bodo večne dni. Njim naša dela bodo spomeniki, naj z njimi domovina jih slavi! OD ROGLE DO PAŠKEGA KOZJÀKA KONJiŠKA OBČINA DANES IN NEKOČ - PRAZNIK V SPOMIN NA TRAGIČNI DOGODEK PRED 25 LETI Obči a Slo\enske Konjice Опнеда enega najbolj slikovi- tih predelov, kjer se obrobje Alp križa z vplivi panonske nižine. Z zgornjo Dravinjsko dolino se proti zapadu zajeda v znaCilno prelomnico med Pohorjem in karavanškim svetom, ta pa se natlaljuje preko Paškega Kozjaka, Ste- Konjiške gore proti Bo- fu. Pokrajini daje svojo po- dobo »ravinja s pritoki. Konjiška občina se mite- po slemenih od Rogle na Pohorju preko Paileškega vr- po razvodnici med Dra- ^'"io in Oplotnico, zahodno »d Tepanja proti potoku do izliva v Dravinjo J" od tod proti hribovju Ma Lipoglava, po slemenih juziio od Konjiške gore do /-Sornjega Slemena, dalje od vasi Sojek proti |J»№lpniku (1014 metrov), od t V pa do soteske pri grobo- ¡^•i talcev v Stranicah preko rha Stenic na Paški Kozjük '«tališče 1273 metrov). Pinlio območje občine J '"Je 22.234 hektarov ali 222 W ^ kilometrov. od Je 55,3 odstotka gozclna- trav^J'''"' odstotka oUst tt"'' pašnikov, 16,5 ^ otka njiv, 2,6 odstotka ^^roa^ vinogradov, hektar površin je 757 vse'1 ^^ odstotka. Od kot' čS.''^'" i''' iP nekaj več K v družbeni lasti, območju občine živi da- nes 19.050 prebivalcev, kar pomeni 82 prebivalcev na kvadratni kilometer. V indu- striji je zaposlenih blizu 3700 ljudi, 371 pa v negospodar- skih dejavnostih, v občini je dalje 22 krajevnih skupnosti, 15 šol, ki imajo nekaj več kot 3000 učencev, in 106 kilome- trov cest IV. reda. Največja industrijska iwd- jetja so usnjarski kombinat KONUS, tovarna kovanega orodja v Zrečah, tovarna usnjarskih strojev KOSTROJ, opekarna Loče, Lesno i.idu- strijsko podjetje in tovarna kovinskih izdelkov v Vitanju, v močno kmetijsko organiza- cijo prerašča tudi konji.ška kmetijska zadruga. Večina prebivalcev konjiške občine je sodelovala v NOB. Prvi partizani so se tu poja- vili že 1941. leta, v glavnem So bili to rudarji iz Stranic, Liboj in Velenja. Leta 1943 so pričeli prebivalci množič- no odhajati v NOV, mnoge hiše so dale po 2 ali 3 borce, od katerih jih je bilo največ v Pohorski in Tomšičevi bri- gadi. Na ЛТаИ .gori je bila posto- janka kurir,jev TV 33, ki .je vzdrževala zvezo s Pohorjem, Savinjsko dolino in Dravinj- skim poljem. Tu se je zadr- ževalo kakih 20 kurirjev. Na Konjiški gori je bila vojaška stanica S 7. S Konjiške go- re na Malo goro ,je 14. febru- arja 1944 opravila svoj pohod tudi XIV. divizija. Domačini so ranjencem in onemoglim borcem radi nudili prenoči- šče. Pri prehodu čez cesto so skušali Nemci diviziji an- diti odpor, vendar ga je v ju- rišu ta odbila in se v treh kolonah pomikala proti gra- du Lindek, kjer je naslednje- ^a dne odbijala napade Nem- cev in vermanov. Od tod se je XIV. divizija potem pre- bila preko Socke pri Vitanju na PaškI Kozjak. 3. febi4iarja 1945 so borci Bračičeve bri,4;ade, ki jih je vodil komandant .Milenko v soteski Tesno pri Sodinovi žagi pokončali hitlerjevskega кгл'п1ка »kreisführerja« Dorf- meistra iz Celja. Kot repre- sali,je so gestapovci izvedli enega svojili najgnusnejših zločinov: 12. februarja istega leta, tako rekoč na pragu svobode, so v Stranicah, v zaselku Graben, na jablane ob cesti obesili 100 talcev. Pripeljali so jih zveza,ne s tre- mi kamijoni iz celjskega, mariborske.ça in trboveljske ga zapora, jim prebrali smrt- no obsodbo in opravili svoj krvniški posel. Mrtve talce so zmetali v dve ,janii. k.jer sta zdaj ufe.jeni grobišči. V spomin na ta kr\'avi do- godek ргавпије konjiška ob- čina vsako leto svoj občinski praiiiik. Praznu.je ga skupaj z vsemi tistimi, ki hitlerjev- ske.ga zločina ne bodo nikoli pozabili! >I()TIV IZ SLOVENSKIH KONJIC Foto: B.S. PROGRAM PRIREDITEV 12. februarja ob 10. uri slavnostna seja občinske skupščine in občin- skega odbora ZZB NO\% zdnižena s kulturnim pro.gramom v Domu kulture. ob ll.uri otvoritev razstave del akademskega slikarja Ive Subita ob 12. uri otvoritev razstave »Po poteh XIV. divizije« v Domu kulture ob 19. uri komedija v treh dejanjih Petra Ustinova Komaj do srednjih vej. Uprizoritev je pripravila Drama SNG iz Maribora. Dipl. ing. Franjo TEPE J, predsednik skup.ščine občine Slovenske Konjice Občani konjiške občine smo vsi izbrali 12. februar za svoj občinski praznik ne samo zaradi hvaležnosti in spomina na herojsko smrt stotih na ta dan 1. 1945 v Stranicah, ampak tudi zara- di dejstva, da je smrt teh stotih talcev in vseh števil- nih žrtev v zadnji vojni bila tista luč v temnih dneh oku- pacije, ki je vedno znova na- vdihovala naše ljudi, da se nikdar ne sme kloniti in po- zabiti na tisto najsvetlejše, kar lahko človek ima — svo- bodo Njihova smrt naj nam bo večni opomin, da ne more- mo dopustiti vrnitve v čas, ki bo ponovno zahteval toli- ko žrtev in trpljenja. Njiho- va smrt je torej naša obvez- nost, da v praksi gradimo tisto življenje, za katerega ideale so dali svoja življenja. Kot so danes naša, so bila tudi hotenja žrtev usmerje- na v bodočnost. Naša seda- njost je potemtakem temelj ni kamen preteklosti, istoča- sno pa že kultivirana in plo- dna njiva za nove delovne u?pehe in lepši jutrišnji dan. Gospodarski vzpon naše občine v povojnem obdobju je nedvomno posledica vse- stranskega složnega prizade- vanja in dela vseh občanov — torej pretežne zasluge njih samih. Ne moremo in ne smemo pa se zadovoljiti s tem, kar smo že napravili in kar imamo, kajti počivanje na takem zadovoljstvu bi po- menilo korak nazaj. Vsi no- silci progresivnih družbenih procesov se moramo bojeva- ti naprej in gasiti žarišča zaostalosti. Skupno moramo iskati novih poti, ki nas bo do peljale k novim dosež- kom in uspehom v korist se- danjih in bodočih rodov. Delovnim kolektivom, druž- beno političnim organizaci- jam in vsem občanom ko- njiške občine ob prazniku iskreno čestitam. Franc BAN, sekretar obč. kom. ZKS Slovenske Konjice Letošnji občinski praznik praznujemo občani Slov. Ko- njic ponosni in zadovoljni. Doseženi rezultati na gospo- darskem področju in drugod nam zagotavljaj'0 nadaljnji napredek pri uresničevanju mnogih vprašanj na področ- ju družbenih dejavnosti, šol- stva, zdravstva, športa, kul ture itd. ZK ima pri vsem tem veliko in odgovorno na- logo. Program dela občinske organizacáje ZK in celotnega članstva, sloni na delovnem načrtu komimistov Sloveni- je, ki so trdno odločeni ure- sničevati sklepe in stališča prve konference ZK Slove- nije. Konkretno in z veliko odgovornostjo se bomo loti- li problemov in vprašanj na področjih kot so socialno ra- zlikovanje v družbi, na- grajevanje po delu, nadalj- nji razvoj in napredek go- spodarstva, razvoj kmetij stva in še mnogih drugih vprašanj Vse to pa moramo in bomo lahko dosegli le z združenimi močmi ob te- snem sodelovanju z vse- mi družbenimi dejavnostmi, predvsem јж z gospKxiar- stvom. S takšnimi cilji in progra mi dela praznujemo naš praznik, pri tem pa iskreno želimo, da bi dosegli še bolj- še rezultate, ter da bi bil naš delovni človek srečnejši in bogatejši. Franjo MAROŠEK, predsednik izvršnega odbora Občinske konference SZDL Slovenske Konjice Ob vsakem prazniku ljud- je radi ugotovimo kje smo, kaj smo dosegli in kakšne so naše naloge, da bi bilo življenje čim lepše. Tako je tudi ob občinskem prazniku Slov. Konjic. To pa še toli- ko bolj, ker nas ta spominja na nepopisno trpljenje naših očetov, bratov in sestra Vse trpljenje ljudi in ves njihov napor pa ima svoj smisel in vrednost le, če slu- ži človeku, njegovemu boga- te j.šemu, svodobnejšemu, kul- turne j šemu in bolj humane- mu življenj'u. K temu cilju pa smo pri- spevali, vsak po svojih mo- čeh, svoj delež vsi družbeni činitelji v občini. SZDL v občini je postala močna opo- ra občanov pri reševanju njihovih vsakodnevnih pro- blemov in težav. Posebno so se ^anstvu odprle Krajevne organizacije in sekcije pri občinski konferenci SZDL. V njih občani vedno bolj spo- znavate svojo organizacijo v kateri uresničujete ustavne pravice in obveznosti ter ta ko vplivate na politiko v svojem kraju, v komuni in tudi v širši družbeno politič- ni skupnosti. Mislim pa, da Je to zače- tek procesa, ki ga lahko ugo- tovimo ob letošnjem prazni- ku občine Slov. Konjice, na- mreč procesa, da bo občan, organiziran v socialistični zvezi in samoupravnem me- hanizmu sam odločal o ju- trišnjem življenju v svoji družini, v Krajevni skupno- sti, v komuni, v državi in v svetu sploh. Zavedam se, da bo za to potrebno še mnogo truda, naporov pa tudi žrtvovanj. Brez tega pa ni napredka. Zato ob letošnjem občin- skem prazniku pozivam vse občane, da še bolj sodeluje- te v delu Socialistične zveze in v samoupravnih organih na vseh tistih področjih ki vas zanimajo in ki vas tare- jo Le tako lahko najbolje spoštujemo stremljenja in ideale žrtev, katerim je po- svečen naš praznik. Vinko LANGERHOLC, predsednik občinskega shidlkalnega sveta Slovenske Konjice Na vprašanje, katere so najvaž-nejše naloge sindikal- nih organizacij v občini Slov. Konjice za letošnje le- to, ná lahko dati odgovora. Teh je namreč kar precej, med seboj se prepletajo, de- loma pa so povezane tudi na delovanje ostalih organizacij, skupščine občine in drugih dejavnikov V okvirnem delovnem na- črtu imamo letos v ospred- ju zlasti nadaljnji razvoj sa- moupravljanja skozi Ц, čevanje duha, vsebine j ločil XV. amandmaja j ustave v statutih in 4 splošnih aktih delovnit ganizacij, krepitev gosp stva, ureditev osebnih ä kov, naloge na področj novan j ske politike, rai oblike izobraževanja i več drugih zadev, ki 1 ali drugi obliki zadevaj še članstvo, sindikata delovne organizacije. Za šno usmeritev našega smo dobili polno podpoi ne dauern občnem zboi v poprejšnjih pripraVal tako lahJco računamo n moč vseh družbenih, | darskih, političnih in p nih dejavnikov. Ce trdimo, da so to 1 nje naloge, pa pri ten mislimo, da so druge pomembne, niti ne namo, da bomo vse to vili v enem letu. Naš ц je, da jim damo prit poudarek in se orgaj| no lotimo njihovega n nja ter urejanja. Ce 1 zlasti v samoupravni nodaji znali oblikovati ne odnose, kot jih na ! no razlagamo, potem prepričan, da bo tudi i upravljanje na vseh n v občini krenilo en i korak naprej. Dipl. inž. FRANJO TEPEJ FRANC BAN FRANJO MAROŠEK vinko langerhoix: DELO SZDL MORA BITI ŠE BOLJ JAVNO PRED SEJO OBČINSKE KONFERENCE SZDL SLOVENSKE KONJICE Za sejo občinske konfe- rence SZDL, ki bo v pri hodnjih dneh, so v Sloven- skih Konjicah pripravili ze- lo bogate materiale t^o o delu v preteklem obsebej dokazuje, da in- tegracija ni bila »modna muha«. KONUS ima danes 12 različnih proizvodnih ob- ratov, ki je vsak po svoje specializiran in ima vsak tu- di svoj razvojni program. Poleg tega ima kolektiv po vsej državi specializirane tr- govine za svoje izdelke in dve skladišči higijensko—^teh- ničnih zaščitnih sredstev. V občini sami zaposluje KO- NUS 1.200 ljudi, v raznih krajih po Sloveniji pa nada- ljnjih 800. NOVI TEDNIK: So govo rice, da p>ostajate vse bolj kemična industrija, upravi- čene? DRAGO PERC: Komaj, da so. V osnovi ostaja KONUS še vedno usnjarska industri ja, ki pa se od prejšnjih ča- sov razlikuje le v tem» da smo se preusmerili v izde- lovanje modnega usnja in plemenitenja kož. Umetno usnje in tehnična konfekcija za industrijo iz plastičnih mas so le novo osvojena pro- izvodnja, ki pa ni nadome- stila usnjarske proizvodnje. Isto velja tudi za koson, ki povsem odgovarja po kvali- teti uvoženim izdelkom zna ndm pod imenom »tapisom«. G-lede slednjega sem neza- dovoljen z obnašanjem tr- govine. ki ne upošteva do- mačih proizvodnih prizade- vanj. Imam vtis, da je in- dustrija dolžna devize var- čevati, trgovina pa smatra, da jih je dolžna zapravljati. NOVI TEDNIK: Omenili ste vrsto obratov. Bi se p>o- mudila nekoliko pri njih? DRAGO PERC: Prav. Vsaj pri nekaterih. »Koko«, obrat za izdelavo konžne konfekci- je bo letos v novih prostorih. Za 100 odst. bo povečal pro- izvodnjo in 100 odst. tudi število zaposlenih. V Sevni- ci se bo iz nekdanje tovarne za proizvodnjo tanina razvil obrat za proizvodnjo fufo- rala, ki ga potrebuje kemič- na indiistrija. V Lenartu v Slovenskih Goricah se us- pešno raavija specializiran obrat za predelavo kož od drobnice, katerih glavni od- jemalec bo ravno »Koko« v Konjicah. V Ljutomeru se obrat specializira za prede- lavo lažjih govejih kož. V Rečici v Gornji Savinjski do- lini izdelujemo lakirano us- nje za čevljarsko industrijo in kožno galanterijo. V iMirnu pri Gorici se je obrat specializiral za predelavo kr- zna dragocene divjačine, za izdelavo krzna za čevljarsko industrijo in plemenitenje krzna. V >lajšperku je bil namesto ukinjene taninke ustanovljen obrat za izdelavo higijenskih in tehniških za- ščitnih sredstev. V Ločah uspešno proizvajamo hišne copate. Omeniti moram še predvi- deno gradnjo obrata za izde lavo umetnih črev za preh- rambeno industrijo. To bo ena največjih investicij v ko- njiški občini v bližnji prihod- nosti in bo uresničena v so- delovanju s češkoslovaško tvrdko. NUJEN RAZVOJ NA VSEH PODROČJIH NOVI TEDNIK: Konjicam se obeta lep razvoj, zlasti in- dustrijski. Kaj pa ostala po- dročja gospodarstva in tudi negospodarstva? DRAGO PERC: Razvoj ka terekoli gospodarske veje po- tegne za seboj druge. Nisva se utegnila pomuditi pri kmetijstvu, ki v občini zelo dobro napreduje, zlasti vi- nogradništvo, sadne planta- že. Kmetijska zadruga uspeš- no razvija kooperacijsko pro- izvodnjo z zasebnimi kmeto- valci in prevzema posnema- nja vredno nalogo izobraže- vanja kmečkega prebivalstva za sodobno kmetijstvo, sad- jarstvo rn živinorejo V občini se bo nujno mo- rala razširiti trgovska mreža. V pogledu turizma še nedolž- no Južno Pohorje nudi obi- lo pogojev za razvoj turizma, mikavna je Zička kartuzija, pa tudi obrt za servisne us- luge občanov ni dovolj raz- vita. Skupna prizadevanja deloTOih organizacij za ure- ditev šol na občinskem ob- močju so rodila že veliko sadov, toda še bodo potreb- ni napori, da bi zadostili po- trebam. Letos bo končana nova šola v Vitanju, telovad- nica v Konjicah, v Konjicah pa je v fazi načrtovanja no- va osnovna šola, poleg tega pa še čaka cela vrsta šol v obči- ni na popravila in večje adap- tacije. NOVI TEDNIK: Na kon- cu še vprašanje na temo go- spodarske reforme. Imate v zvezi z njo kakšno izrazito stališče? DRAGO PERC: Na kratko takole: Industrija ima za u- voz reprodukcijskega mate- riala preveč vezane, trgovina pa za uvoz nepotrebnega pre- več proste roke. Izvozniki bi morali biti trših ekonom- skih zakonov v zamejstvu bolj stimulirani. In še nekaj. Reforma naj bo za vsakega, ki je zaposlen, če bi büa dosledna, bi kdaj slišali tu- di to, da je tudi izven gos- podarstva moč zdrkniti na minimalne osebne dohodke. NOVI TEDNIK: V imenu bralcev, lepa hvala za razgo- vor. JURE KRAŠOVEC ŽELIE OB PRAZNIKU Ljudje si vedno kaj želimo, ^ včasih tudi povsem nemogo- 1 če stvari. Zelje pa se nam , najpogosteje porajajo ob po- ' sebnih slavnostnih priložno- [ Namreč, tiste velike ¡ splošne želje. Tako je tudi v I teh dneh v Slovenskih Konji- I ko občani ob svojem [Prazniku znova in znova ugo- ^tavljajo kako so se Slov. Ko- ^лсе spremenile, kaj vse so : ^^ ogradili in pri tem opažajo ^ tisto, kar bi si želeli, da njihov kraj imel. ' ulici smo zaustavili se- .aem občanov in prav vsi so zavzeto odgovorni na J^^anje, kaj bi želeli, da kraju do na- občinska praznika spremeni, zgradi, izboljša. Kamnosek Milan Bračun se je ob vprašanju nasmehnil: »Standard, ta da bi se iz- boljšal. Poglejte, nekoč so bile trgovine slabo založene in smo kritizirali. Danes imaš vsega, le denarja ne to- liko, da bi kupil kar želiš. Seveda, ne da bi pretiraval. Pa še to! Ceste, pK>sebno ti- ste stranske, so potrebne krepkega popravila. Tudi miličnik Albin Planin- šek nam je takoj odgovoril: »Predvsem želim, da bi bile do naslednjega praznika ce- sti nekoliko boljše. Zima je precej uničila glavno pro- metno žilo — cesto I. reda Maribor Celje in bo potreb- no precej denarja za najnuj- nejša krpanja. Javna razsvet- ljava pri nas je zelo slaba, svetilke sicer so, vendar ne gorijo. To za miličnike prav gotovo ni olajšava pri noč- nih obhodih.« Franc Petrič, prevžitkar, s Planine se je napotil urejat pokojnino: »Pokojnine naj uredijo vsem starim ljudem. Malo več denarja nikomur ne bi škodilo. »Bazen bi lahko končno zopet uredili,« je dejal klju- čavničar Ivan Pečar. »Odprt je bil štirinajst dni, pa so se filtri pokvarili. In tako ima- mo že dve leti neuporaben bazen.« Mileno Ulčnik, uslužbenko, smo zaustavili pred trgovino: »Najbolj si želim, da bi končno le zgradili zdravstve- ni dom. Otroško varstvo je sicer dobro urejeno, vendar bodo potrebe vedno večje rn bi lahko že sedaj mislili na to.« »Veste, v Slov. Konjicah imamo probleme z vodo. Slab pritisk je in umazana voda. Zato bi bilo prav, da bi končno le uredili problem v(Xiovoda,« je f)ovedala Mili- ca Pavlič. Ivan Kolar iz Slov. Konjic je sam pristopil in dejal: »še to zapišite, da imamo pri nas premalo parkirnih prostorov in zato mnogi pla- čujejo kazni, ker nepravilno zaustavijo avtomobile. In še to, da bi naj stanovanjsko pcxljetje razumneje zaraču- navalo porabo vode, kot je to bilo dosedaj. O cestah pa sploh ni potrebno govoriti. Asfalt je povsod že načet, raztrgan, čeprav ponekod še nov.« Vsak občan ena želja. In mnogo je takšnih, ki so skupne vsem. Nekatere bo mijgoče uresničiti v kratkem času, druge pa v nekaj letih. Eäiotna pa je želja vseh, da se ne bi nikoli več ponovil dan, ki so ga proglasili za svoj občinski praznik. MILAN BRAČUN .ALBIN PLAN IN ŠEK FRANC PETRIČ IVAN PEČAR ""-ena ulcnik milica pavlic ivan kolar KOLEKTIV KOMETA V SVOJI OSNOVNI ORIENTACIJI RAZŠIRITVE PROIZVODNEGA PRO- GRAMA SPREMLJA RAZVOJ TEHNOLOGIJE BRUŠENJA. • S trdim delom in nenehnim spremljanjem kvalitete svojih izdelkov, je kolektiv Kometa v Zrečah prišel do proizvodov, ki po kvaliteti celo presegajo izdelke iz uvoza. • Proizvodni program sloni na vzponu, ki ga ta kolektiv uzakonjuje že vrsto let. V prihod- nosti se bo ob razširjeni proizvodnji povečalo še število zaposlenih. Srečanje s kolektivom to- varne Komet v Zrečah pome- ni dvoje spoznanj: srečanje s človekom, ki na hitrico lomi oklep preteklosti in pa sreča- nje s sodobno industrijo. Kolektiv Kometa namreč tvorijo naši ljudje, ki so do- nedavna le od daleč zrli na industrijo in delo v njej. Toda prav zaradi utripa kovaških kladiv in drobilcev v Kome- tu, so se Zreče in ljudje v njih uveljavili doma in v sve- tu. To stran Pohorja so ople- menitili s spoznanji, ki so redko prisotni tudi v starej- ših industrijskih krajih. Mo- goče je prav zato kolektiv Kometa, ki je v bistvu zelo mlad, tako odločno priprav- ljen, da ob sebi seka vse, kar ga oklepa pri razvoju. Ob našem srečanju je to- variš Zupančič, direktor Ko- meta nekajkrat v razgovoru omenil, da ne želi razpravljati o proizvodnji in tistih ozkih tehničnih problemih, temveč naj beseda steče o ljudeh, ki to proizvodnjo tvorijo. O lju- deh, ki vsak dan s pobočij Pohorja privro v dolino, da bi z vsakim delovnim dnem vrezali lepšo perspektivo sebi m svojemu okolju. »To so ljudje, ki s svojo ži- lavost j o in predanostjo iz leta v leto vse trdneje začrtujejo svojo pot,« je dejal tov. Zu- pančič. »Naš kolektiv ne briga toliko, kaj je bilo včeraj, tem- več to, kar bo jutri. Ta jutri pa pomeni zaposlenega več, povečano proizvodnjo in ne- nehno izpopolnjevanje v kva- liteti.« Lani so zgradili nov obrat za predelovanje nekovin. V njem proizvajajo surovine za steklarsko industrijo. V tem obratu bodo v bližnji perspek- tivi povečali proizvodnjo z de- set na 15 ton materialov. Sku- paj z metalurškim inštitutom v Ljubljani razvijajo in de- lajo na izdelavi visoko ognje odpornih mas za oblaganje metalurških in drugih peči. To so iz korunda nabite ma- se, ki so kvalitetnejše in ce- nejše od šamota. uspeh v izvozu Lani se je kolektiv Kometa prvič resneje spoprijel s pro- izvajalci v zamejstvu. Pose- gel je na tržišče obeh Nemčij, predtem na Madžarsko in poljsko ... To so prve brazde, ki jih bo v bodoče še širil in poglabljal. Zanimivo je to, da kljub uspehu, ki tememji le na kva- liteti, prodirajo na zunanji trg, jih doma tolče naša go- spodarska politika. Gre nam- reč za to, da so surovine za njihove proizvode po zaščito uvoznih carin, torej domači proizvajalci lahko vodijo svo- jevrstno politiko, je uvoz brusnih teles izven carinskih zaščit. Naši trgovci, ki pogo- sto zaradi politike dobičkar- stva odklanjajo naše proizvo- de in raje prodajajo iste ali slabše iz uvoza, tudi pri pro- daji teh proizvodov ne delajo izjem. čeprav je kolektiv Kometa n. pr. ž modernizacijo pro- izvodnje visoko turnih bru- sov dosegel kvaliteto hitrosti do 100 metrov v sekundi, te proizvode le redko najdeš v skladiščih grosistov. Enako je z bnisnimi ploščami, ki so najpogosteje kvalitetnejše od uvoženih. To potrjujejo tudi priznanja strokovnjakov, ki so brusne plošče iz Kometa že uvrstili v svojo proizvod- njo. Mogoče je prav zato direk- tor poudarjal značilnost ko- lektiva, ko je omenjal žila- vost. Kolektiv namreč kljub tem težavam in ekonomsko nerazumljivim posegom uvoz- nikov in trgovine, vstrajno in nenehno izpopolnjuje svojo proizvodnjo in proizvode, ter si tako nabira vse širši krog To dejstvo potrjuje tudi po- datek, ki smo ga ujeli mi- mogrede, da namreč njihovi proizvodi, od takrat, ko so godni za trg, ne obleže v skla- diščih. Ob tem naj povemo, da kolektiv iz leta v leto pro- izvodnjo povečuje. Prav za- radi kvalitete in izredno kon- kurenčnih cen pa si s poveča- no proizvodnjo delavci zreške- ga Kometa tudi načrtujejo in zagotavljajo lepo perspektivo. V zadnjih' letih so v In- dustrijskem kombinatu Ko- nus v Slovenskih Konjicah dosegli izreden napredek. Združili so v celoto več manj- ših tovarn, v katerih so spe- cializirali proizvodnjo posa- meznih artiklov. Tako so po eni strani zmanjšali število artiklov, ostale pa prenesli na zunanje obrate. Seveda pa so uvedli tudi nove artikle, med katerimi pomeni pravo revo- lucijo koson, katerega so za- čeli izdelovati pred dobrim letom. Koson je izredno pri- meren za pokrivanje tal. Po kvaliteti je nak tapisomu, n* prime se ga vlaga in zelo lepo ter lahko se čisti. Postopoma prehajajo v pro- izvodnji iz klasičnih utenzilij na plastiko, kar je vsekakor izreden dosežek. V razvojnem programu ima- jo v načrtu gradnjo večje ha- le za proizvodnjo kolagenskih (beljakovinskih) črev, katerih prednost bo v tem, da se bo- do lahko pojedle skupaj s klobaso. Po omenjenem artik- lu je v svetu izredno veliko popraševanje. Novo halo bo- do gradili skupaj s čehoslo- vaki, podjetjem Cutisin, ki bo priskrbelo stroje, Konjičani pa halo. S proizvodnjo bodo začeli v letu 1973. Na novo bodo takrat zaposlili preko 400 ljudi. Čehi so v pridelo- vanju kolagenskih бге strokovnjaki in me^ največjimi proizvajalci tu. Od tega sodelovaj Konusu veliko obetajo V NASLEDNJIH LETI SODELOVANJE S ČEHOSLOVAKIi • V enajstih obratih, ki so raztre^ vsej Sloveniji, je zaposlenih 1700 ljudi! i • Že letos tesnejše sodelovanje s Slovaki za pridelovanje kolagenskih črev!,j • Nova velika hala bo zgrajena dj 1973, opremo pa bodo priskrbeli Čehi! i halo bodo na novo zaposlili preko 400 IjJ OBRATI INDUSTRI GA KOMBINATA K( V SLOVENSKIH KONJICAH: KONIT — umetno KOKO — oblačilna fekcija iz usnja RECICA OB SAVIN proÌ7vodnja lak v« LENART V SLOVE?« GORICAH — pxo nja drobnice za čilno usnje LJUTOMER — pro nja gornjega usn lahkih kož MIREN PRI GORII proizvodnja krznj .MAJŠPERK — HTZ JUGOTANIN V SE\ — strojila za usnj industrijo MARIBOR — obrat 1 ne konfekcije LOČE pri Poljčara lahka obutev in a ODSLEJ - ODLOČNO NAVZGOR SPODBUDNI PROIZVODNI REZULTATI V KOVAŠKI INDUSTRIJI ZREČE Kolektiv kovaške industri- je Zreče je začel novo po- slovno leto z razveseljivimi rezultati. 2e leto 1969. po- meni v delovanju tega — za gospodarstvo konjiške obči- ne tako pomembnega — pod- jetja veliko prelomnico. Lah- ko bi namreč rekli, da so v preteklih mesecih uspešno opravili s problemi minulih let in tako postavili solidne temelje za učvrstitev proiz- vodnih rezultatov. Ta priza- devanja bodo torej letos še okrepili. Pa poglejmo nekaj zgovornih številk iz gospo- darjenja v letu 1969: Lani so zreški kovači pove- čali brutto proizvodnjo — v primerjavi z letom 1968. — za 63 odstotkov. Ta podatek je še zgovornejši, če pove- mo, da so ga dosegli ob pre- cej nižjem številu zaposlenih kot so jih imeli v letu 1968. Takrat in lani je namreč od- šlo iz — zdaj 672 članskega kolektiva — kakih 300 delav- cev, na novo pa so jih zapo- slili približno 200. Večina no- vih članov delovnega kolek- tiva so mladi ljudje, kar je za boljše delo kolektiva, ki ga je dolgo časa bremenila stara miselnost, tudi nadvse pomembno V minulem letu so v kovaški industriji ustvarili tudi svoje prve skla- de — po nekaj letih. Bilo jih je za 3 milijone 720 tisoč ND, medtem ko so osebne dohod- ke povečali za približno 40 odstotkov. PoTOrečje oseb- nih dohodkov je znašalo 970 ND, kar sicer ni med najviš- jimi povprečji OD v konjiški občini, je pa v primerjavi z višino, kakršne so dosegali v letih pred prisilno upravo, gotovo občuten napredek. Z boljšo organizacijo dela, novostmi v tehnološkem po- stopku, zlasti pa z večjim čutom odgovornosti članov kolektiva do skupnega imet- ja, so zmagali tudi proti ene- mu svojih največjih proble- mov — izmečku, ki so ga zmanjšali za trikrat. Med po- membne uspehe pri izboljša- nju kvalitete pa moremo uvrstiti tudi povečanje vzdrž- ljivosti orodja za kovanje za dva in polkrat. Skratka — ugotovimo lah- ko, da so spremembe v ko- vaški industriji — pa naj to velja ali za pripravo dela, pripravo orodja, ali katero- koli področje — velike in posledica ne samo pomoči širše družibene skupnosti, temveč predvsem delovnega kolektiva, ki se je z veliko resnostjo lotil nalog- za iz- boljšanje kvalitete svojega dela, povečanja proizvodnje, prodaje in drugih okoliščin, ki so bile nekdaj njihov velik problem, še več — ker bo- do rezultati rekonstrukcije, ki je v svoji I. etapi v za- ključni fazi, ,, očitni šele v drugi polovici letošnjega le- ta, so rezultati, ki so jih do- segli v minulem, 1969. letu, še tembolj razveseljivi. Rekli smo, da se I. etapa v uresničevanju sanacijskega programa, bliža koncu. Tako bo kovačnica že v kratkem rekonstruirana — izboljšali bodo sistem ogrevanja in ko- vanja, pa tudi skladišče su- rovin bo kmalu dokončano. Sredstva za uresničitev tega načrta — 5 milijonov 450 ti- soč ND — jim je polovico, kot je znano, omogočil re- publiški sklad skupnih re- zerv, drugo polovico pa kre- ditna banka. Obnovili so pri- bližno 50 odstotfeov opreme,- skratka, zreški kovači delajo zdaj ne samo v okoliščinah, ki jim bodo omogočile boljše delovne rezultate, temveč tu- di v občutno izboljšanih de- lovnih pogojih. Pred kolektivom pa stoji zdaj nadaljevanje uresničeva- nja sanacijskega programa, ali konkretneje povedano — gradnja novega objekta, obrata obdelovalnice. Pred- računska vrednost te investi- cije je 9 milijonov ND, od česar bo podjetje zagotovilo iz lastnih sredstev 50 odstot- kov potrebne vsote, za ostalo pa so s kreditno banko Celje že sklenili pogodbo za potre- ben kredit. Zanimivo je, da bodo samo 13 odstotkov tega zneska porabili za gradbena dela, ves ostali denar pa bo namenjen opremi. Tudi ta investicija naj bi bila konča- na v letošnjem letu. Novi obrat obdelo\Talnice bo omogočil povečanje proiz- vodnje avtomehanskega orod- ja za približno dvakrat, celot- ni dohodek pa bi se v pri- merjavi s tistim, ki so ga do- segli v letu 1969, povečal tu- di za dvakrat. Računajo, da bodo brutto sklade povečali za 30 odstotkov, osebne do- hodke pa za 25. Na podlagi, kooperacije s proizvajalci iz Zahodne Nem- čije so v minulem letu pove- čali tudi svoj izvoz, ki ga usmerjajo predvsem na pod- ročja s konvertibilno valuto. In novosti v proizvodnji? V podjetju osvajajo proizvod- njo novih oblik drobnega orodja za široki trg in uspe- hi pri tem so zelo lepi. V mi- nulem letu so proizvodnjo povečali za približno 75 od- stotkov in nabavile so ga vse večje trgovske hiše. Računa- jo, da bi proizvodnjo avto- mehanskega orodja in proda- jo v tujino letos povečali za dvakrat. Poznavalci nekdanjih raz- mer v kovaški industriji Zre- če bl med probleme, ki so nekdaj hudo trli ta velik ko- lektiv, prav gotovo uvrstili na enega prvih mest kadrov- ske težave, čeprav je zdaj v podjetju veliko mladih, uspo- sobljenih ljudi, je strokov- njakov še vedno premalo, želja po boljšem zaslužku in hitrem • dvigu življenjskega standarda je marsikaterega nekdanjega člana kolektiva zreških kovačev zvabila v tu- jino. Izpad poskušajo nado- mestiti s štipendijsko politi- ko in z osvajanjem izkušenj sorodnih proizvajalcev iz tu- jine. Kadrovanje pa je hkra- ti tudi področje, kjer jih ča- ka še veliko dela. Prisilna uprava v kovaški industriji se bliža koncu. Za- nimalo nas je, kako se na ta dogodek pripravljajo organi- zacije — zlasti Zveza komu- nistov in sindikat. Zvedeli smo, da skupaj pripravljajo splošne akte in vse, kar je potrebno, da bo samouprav- ljanje v kolektivu ponovno zaživelo — in to na višjem nivoju kot pred leti. Sodeč po vsem tem, kar smo zapisali v razgovoru z vodstvom podjetja, pa tudi z delavci, lahko torej še en- krat ponovimo njihovo oce- no: namreč, da so rezultati leta 1969. spodbudni in opra- vičujejo zaupanje širše skup- nosti, ki jo je le-ta do ko- lektiva pod Pohorjem poka- rala v njihovih najtežjih dneh. Kolektivu zreških ko- vačev pa želimo, da bi njiho- va pot Doslej vodila — samo navzgor! ПРАПМ.ЈА MORTU Komunalno podjetje Zreče ima za to leto obširen pro- gram dela. Med najvažnejši- mi nalogami so gradnja mo- stu v Loški gori, ki povezuje cesto III. reda Zreče — Vi- tanje, ureditev tržnega pro- stora v Zrečah ter obnovitev kanalizacije pri gostilni Jel- ka, Zadrugi in Zdravstvenem domu. Pričeli bodo tudi si pripravljalnimi deli za asfal- tiranje cestišč v naseljih No- va Dobrova in Zreče. OBČNI ZBOR Kulturno prosvetno društ- vo Vitanje je imelo redni let- ni občni zbor, na katerem so pregledali delo v preteklem letu. Letos bodo uprizorili gledališko delo, vendar se še niso odločili, ali bo to Cvetje v jeseni ali Vaška komedija. Režirala bo Julka Golob. Or- ganizirali bodo tudi proslave za Dan žena, 1. maj in 29. november. VEDNO BOUSE i ZA POTROŠNIKA I 9 V vsej občini so trgovine izredno dobro založene Ф Od 25 trgovin štiri samo- postrežnice Ljudje v Slovenskih Konji- cah radi poudarijo, da njim ni treba kupovati v Celju, saj so njihove trgovine prav tako dobro založene. Takšno mnenje potrošnikov je vse- kakor pomembna pohvala tr- govskemu podjetju Dravinjski dom. In še nekaj Je zelo pomembno, namreč to, da so trgovine že povsod in je iz- redno zmanjšana nekoč tako velika razdalja med ljudmi v posameznih zaselkih in trgo- vinami. Podjetje ima 25 trgovin in od tega že tri samopostrežne lokale. V Slovenskih Konji- cah in Zrečah že poslujeta prav moderni trgovia tem ko bodo samopo^ v Stranicah odprli | dneh. Tem trem se M pridružila še četrta, j cah bodo marca pri^ vogradnjo, ki bi jo Í ključih do konca leti bi prihodnje leto oí četrto samopostrežno no. Tudi v Draži vasi bf" nekaj dni odprli novs vino, medtem ko bodii izbirno tekstilno trgo Zrečah še letos obno» Kolektiv trgovskega ja Dravinjski dom o' da bo skušal potro nuditi čimveč in gledž da tudi njihove dosada ljube niso ostale neü ne, bodo gotovo uresd di to. VSE Z OOSTË Je že tako, da tudi gostin- ski obrati dajejo podobo ne- kega kraja. Za to, da bj bila gostišča v Slovenskih Konji- cah čimlepše urejena ter da bl kar najbolj zadovoljila go- ste, se trudi 36 zaposlenih ljudi gostinskega podjetja JELEN. Medtem ko je bilo -presi vojno približno 16 gostiln, kljub tolikšnemu številu so bile baje vedno polne, jih je sedaj v ožjih Konjicah le sedem, čeprav jih je mnogo manj pa popolnoma zadošča- jo, pravijo ljudje. Pet gostišč v Slovenskih Konjicah: 'Jelen, pri Mostu, Narodni dom. Pri Ribnikih in Kiosk so združena no podjetje JELEN, je mogoče dobiti topl^ in to po ne preveč P^ cenah ter pristno ' kapljico. Najbolje so gostišče Pri mostu, ' največ obiskovalcev, so lani adaptirali Î vrtno sobo in nakuf manjših stvari, so v ju ustvariti 9 milij*" stega dohodka. Letos - nekoliko oddahnili, ' majo v programu ( večjih adaptacij ali nje. Letos pa bomo sto* да, to, da bi se gost.'' lokalov v Slovenskih cah čimbolj e počutil^' ALCEM NOVEGA TEDNIKA POKLANJA ®Rvisi P ipavčevi ' Renault ' Zastava : -- ' Nsij PRETIŠ »ledlogu 16 'ipvorna ►Ola Pap IMV í avtoiičar * aela v Mp tj ipavče- Stopil je v hodnik. Pred sabo je držal detek- tor in krožil z njim od ene stene do druge. O radiaciji še vedno ni bilo niti sledu. Biolog je držal ročaj ultranoža, ki ga je imel za pasom in hodil tik za njim. Nenadoma je hodnik ostro zavil v levo. Po- časi, s tipajočimi koraki sta prišla okrog vo- gala ... in takrat, oba hkrati zaznala svetlobo. Obstala sta, kot pribita. Takega dražljaja še nikoli nista zaznala. Vse čutnice so bile hipoma vzburjene na nenavaden način. Občutki mraza, tipa, toplote in bolečine so se zlili v eno samo, čutno zmešnjavo. Skelelo ju je, da jima je zastal dih. Tanka, prosojna obleka je nekoliko ščitila telo, toda hujše je bilo z rokami in obrazom. Obrnila sta se nazaj, v temo, toda skeleči občutek se je zdaj preselil na hrbet. Vendar sta svetlobo zdaj lažje prenašala, ker je število čut- nie na hrbtu bilo manjše. Se naprej sta lovila sapo, kot da bi ju kdo polil z ledenomrzlo vodo. Biolog se je oglasil prvi: — Tak cepec... — je iilastal — le kako sem mogel pozabiti na to! Ta dražljaj je verjetno svetloba! Nanjo sploh nismo navajeni. Na naše čutnice deluje kot popolnoma tuj, neadekvaten, dražljaj. Od tod tak zmešan občutek. Saj skoraj boli! Oen, spremenili smo se! Medtem, ko smo živeli pod zemljo se razvoj ni ustavil. Mutirali smo. — Življenje v popolni temi...? — Seveda! Prilagodili smo se takemu življe- nju, kajti svetlobo smo kot energijo, ki ni nu,jna ukinili že pri prvih redukcijah. — To je bilo verjetno pred kakimi 3« gene- racijami. —- Ce ne več! Vsekakor dovolj, da so mutacije postale tako očitne. Kaj zdaj? — Tysson, res da je neprijetno čutiti svetlobo, toda zdi se mi, da bi se dalo poeasi nanjo pri- vaditi, Oen, se je obrnil proti vhodu, odkoder je prihajala svetloba. Trdno je stisnil pesti in stopil nekaj korakov naprej. — Pojdiva Tysson ... ven morava! Naj stane, kar hoče .. Premagati morava ta občutek. Ne gre le za naju! ' Tudi biolog je premagal odpor, ki ga je čutil do svetlobe in je stopil za energetikom, še ne- kaj korakov ... bila sta zunaj! Detektor se ni oglasil. Zemlja torej ni bila več radioaktivna. Oba sta se tresla po vsem telesu. Stala sta na ploščadi, ki se je širila pred vhodom v pod- zemlje. Po dolgem, dolgem času je na površino našega planeta spet stopila človeška noga. Strta od bolečin in naporov sta znanstvenika skušala urediti misli. Toda ob vsem, kar sta doživljala, je bilo težko trezno misliti. Tysson je počasi pokleknil in položil dlani na tla. Sklonil je glavo in zajel prst. Bila je zemlja! Zemlja, ki je človeka rodila, zemlja, ki ga je nato skoraj uničila in zdaj spet sprejela. Kot da se nič ni zgodilo. Vse je bilo jasno in razumljivo. In vendar je bilo vse tako drugače. Oen si je z dlanjo zakril obraz, da ga ne bi preveč bolelo in se zazrl v nebo. Tisoč mladih sonc je svetilo tam in tisoč malih iglic ga je zbadalo v roko in obraz. S skrajnim naporom je vzdržal bolečino in ni se zganU. Hotel se je privaditi na novi dražljaj. Moral se je priva- diti. Tiho je zašepetal: — Tysson, Sonce ni eno, sonc je več ... Biolog je dvignil glavo in jo takoj nato spet povesil. Na licu je imel bolečo grimaso. — Oh,... zakaj to tako skeli ... Rad bi vse to zaznal. Zemljo in Sonce in še vse drugo ... — Pravim, da je mnogo sonc ali jih ne ču- tiš? — Kje? .. — Biolog je le s težavo govoril — ... da, te bolečine ... so to sonca? — Kaj drugega bi bilo? Sonca so ...! — Oen tako ne gre! Počasi se morava priva- diti na svetlobo. Nima pomena, da se mučiva. Nazaj v votlino grem in ... — Tukaj ostaneš! — ga je ostro ustavil ener- ¡íetik. — Tudi sam težko prenašam bolečino, to- da tu je najino mesto, sem spadava. Človeka sva! Kar takoj, ta trenutek se bova začela prila- gajati, in čeprav sklepam, se bova na bolečino navadila. Tudi bobiiki se navadijo, če jo skušajo pozabiti. — Pozabiti? Si nor? Saj me po vsem telesu skeli... kako naj pozabim? — To bi moral ti bolje vedeti. Zdaj pa vstani! Tu ne bova ostala. Ugotoviti morava, kaj je lam doli. Predno pošljeva sporočilo, morava natančno vedeti, kakšna je okolica. Biolog je le s težavo vstal, naredil nekaj korakov in se opotekel navzdol po hrbtu. — Počakaj! Bodi previden! Tysson se je sredi pobočja ustavil. Ižtegn'l je roko in zaklical: — Pridi, Oen — tu je nekaj — nekaj velike- ga! Energetik je stekel za njim. Tla so bila glad- ka, najprej kamnita, nato pa je pod nogami za- šelestelo. Nekaj mehkega, sočnega je bilo na tleh. Oen se ,je ustrašil, toda ni se ustavljal. Do- hitel je Tyssona. Stal je ob neki veliki, košati tvorbi, ki je rastla iz tal. — Drevo ... drevo — je ponavljal biolog, kot, da bi bil zmeden. — Drevo? Kaj je to? — Rastlina, Oen, prava velika rastlina! In tu- le, pod nogami je trava... mehka, nežna trava. — Počasi je položil roko energetiku na rame — prijatelj, življenje ni izumrlo, kljub katastrofi. Morda se je izpremenilo, toda izumrlo ni. Nara- va čaka na človeka! Razburjeno je prijel Oena za roko in ga po- tegnil pod drevo. Obstala sta tik ob deblu. Dolgi, mesnati in na robeh narezani listi so viseli z dre- vesa in segali skoraj do tal. Pod njimi je bilo manj svetlobe in hipoma sta se počutila bolje. — Zdaj pa hitro regulator. Le kaj si bodo mislili v Naselju! Oen je naravnal frekvenco in vključil poziv. Nekaj časa je v aparatu bilo vse tiho, nato pa se je skozi prasketanje zaslišal oddaljen, komaj razumljiv glas: — Oen, Tysson .. .7 govori Skeen, govori Skeen! Poziv sprejet. Glovorita! — Skeen, na površju sva! Slišiš? — Da,... nadaljuj! — Zemlja ni več radioaktivna ... rastline ra- stejo ... in Tysson jih pozna, življenje je! — In Sonce.,.? — Skeenov glas je bil ne strpen. PRODAJA VOZIL: Renault - Litostroj, Alfa Romeo, NSU PRETIŠ, Škoda, IMV in TAM Brazilski škoj iz mesta Recife, ki mu predstavniki vojaškega režima pravijo »rdeči« škof, je papežu po- vedal, da mu strežejo po življenju. Nekaj njegovih so- delavcev je že izginilo ... Gilbert Abadie, 66-letni »ge- neral« francoske Rešnje ar- made je začel križarski po- hod »sramežljivosti« proti pornografiji. Med predvaja- njem pornografskega ameri- škega filma »Dlake« v Pa- rizu, je z zvočnikom v roki »glasno« protestiral. S teža- vo so ga rešili, dû ga jezni gledalci niso pretepli. Dose- gel pa je, da so cenzurirali nekaj najbolj divjih in naj- bolj neumnih prizorov ... Računajo, da bo to pomlad na Kitajskem 750 milijonov ljudi. Vlada je že pred leti uzakonila splav in spodbuja sterilizacijo. Toda takoj po zmagi revolucije je kontro- la rojstev veljala kot sred- stvo sa »ubijanje Kitajcev brez prelivanja krvi« ... Ta- kole francoski novinar Jean Egen primerja avtomobil s konjenico: »Avto je postavil na glavo pravila konjenice. Konjenik je ščitil vdove in sirote. Avtomobilist nenehno povečuje njihovo število. Ko- njenik vitez je pomagal šib- kim in pešcem. Avtomobilist jim brizga blato v obraz in jih pobija. Vitez konjenik ie oboževal ženske. Za av- tomobilista pa ni bolj zani- čevanja vrednega bitja ocž ženske za volanom«... Na meji med Hondurasom in El Salvadorjem je spet sli- šatj streljanje. To pot nihče ne ve. zakaj sta si ti dve »bananski« republiki spet v Uiseh. Za lani julija, ko je izbruhnila kratka vojna, je znan vsaj povod zanjo: no- gometna tekma ... Ministr- ski predsednik črnske drža- mce Lesoto, ki je popolno- ma obkrožena od Južnoafri- ške republike (in od nje tu- di odvisna), je kratko in ma- /n razveljavil volitve, ko je uviđel. da jih je izgubil. Svojega nasprotnika je dal zapreti. Ukinil je tudi usta- vo Vsaka podobnost s ka- ko močnejšo in bolj »civili- zirano« državo je zgolj slu- čaina . . . V dvajsetih letih za poíovíeo manj kmetov Tako je bilo v preteklosti in bo verjetno tudi v prihodnosti - Kakšne naj bi bile sodobne kmetije? Ko kmetje ugibajo, kako naj gospodarijo, se navad- no ne spomnijo, kako je bilo pred 10 ali 20 leti in ne ugibajo, kako bo čez toliko let. Preveč jih za- poslujejo dnevne skrbi. V zamisli o programu razvo- ja kmetijstva Slovenije v prihodnjih 20 letih — pri- pravil jo je kmetijski in- štitut Slovenije — pa so zbrani podatki tudi za mi- nulih 20 let. Ti so bili pod- laga za programiranje za prihodnjih 20 let. Pred kratkim smo raz pravljali o kmetijah in ohišnicah. Strokovnjaki kmetijskega inštituta Slo- venije so nekatere stvari izračunali bolj natančno. Do leta 199« naj bi se šte- vilo kmetij v Sloveniji zmanjšalo na okrog 52.000, kar je skoraj za polovico sedanjih, še vedno pa je odprto vprašanje — to je ugotovil tudi svet za kme- tijstvo, živilsko industrijo in zadružništvo pri gospo- darski zbornici Slovenije — kako bo šel tak razvoj. V minulih 20 letih (od 1948 do 1968) se je število kmečkega prebivalstva v Sloveniji zmanjšalo skoraj za polovico, od 49 odstot- kov na 25 odstotkov. Po takih računih in upošteva- nju vseh okoliščin naj bl bil čez 20 let le še 12,5 od- stotka kmečkega prebival- stva ali morda celo še manj. Načrtovalci takega razvoja kmetijstva menijo, da bi druge kmečke ljudi zaposlili drugod. Pri takih spremembah pa naj bi se velikost kmetij podvojila, čez 20 let naj bi Imela poprečna kmetija osem do deset hektarov veliko po- sestvo. S takimi računi so stva- ri dovolj utemeljene, če bo za polovico manj kme- čkih druždn kot zdaj, bi posestva lahko bila dva- krat večja. Nimamo pa še odgovora na vprašanje, ka- ko to uresničiti. Ali se bo- do kmetijska zemljišča res kopičila pri pravih kme- tih ali se bodo še bolj drobila med nekmete? števila kmetij ni težko zmanjšati. To je pokazal dosedanji dvajsetletni raz- voj. Teže je zvečevati veli- kost kmetij, ki naj bi še naprej ostale. Zemljišča je treba dokupiti. Od sose- dov ali od bratov in se- ster, ki so po umrlih star- ših podedovali svoje dele- že. V mnogih primerih je treba odkupiti večino kme- tije, na kateri naj bi go- spodaril nov kmet. Kmet- je, ki tako kupijo ali do- kupijo svoje kmetije, pa se znajdejo v podobnih te- žavah kot družbena pose- stva, ki so tako poskušala širiti svojo posest pred leti. Krediti lahko marši koga prej pokopaj o, kot mu koristijo. Za uresničitev dobrega programa o razvoju kme- tijstva v Sloveniji, ki ga tehnično pripravlja kme- tijski inštitut Slovenije, bo torej treba spremeniti tu- di nekatere predpise. JOŽE PETEK ŽENSKE VLADAJO — V Kolnu se je 5, februarja začel »ženski pust«. V Роц je stara navada, da ženske o pustu »prevzamejo oblast«. Tale na sliki ^ malo sposodila prometnika na ulici in mu snela kapo. žuganje je le navi^ ker je celo mož postave — in še mlad je povrhu — brez moči v dneh »vladajo ženske«. Teleloto: TELEGRAMI VARŠAVA — Prvi^ po drugI svetovni vojni so se v Varšavi začela uradna pogajanja med Poljsko in ZR Nemčijo fä bodo dolga in naporna Bonn še ni pravno priznal meje na Odri in Nisi, čeprav je neuradno to storil. LONDON -- V 97. letu starosti je umrl veliki britanski matema- tik in filozof in Nobelov nagra- jenec lord Bertrand Russell, ki je znan tudi kot velik človeko- ljub in organizator sodišča za sojenje ameriškim vojnim zlo- čincem v Vietnamu. BUKAREŠTA - »Edini vodi- telj naših oboroženih sil so par- tija, vlada in državno vrhovno poveljstvo. Samo t: lahko da- jejo ukaze па& vojski in samo te ukaze je mogoče izpolnjeva- ti v SR Romuni„i,« je izjavil romunski voditelj Ceausescu na po- svetu kadrov ministrstva za obo- rožene sile. Njegovo izjavo sprav- ljajo v zvezo z nedavno ustano- vitvijo posebnih sil. ki so izlo- čene iz nacionalni]- armad in so neposredno podrejeni poveljniku varšavskega pakta BRUSELJ — Na sedežu EGS so po poldi-ugem letu pogajanj pod- pisali pogodbo med EGS in Jugo- slavijo, ki ureja splo«ne pogo- je trgovinske menjave med SFRJ in Skupnim trgom LAUSANNE — Dnevnik »Tribune de Lausanne« je objavil novico, da so v Švici odkrili »pomembno vohimsko afero v korist SZ« in da so aretirali dolgoletnega čla- na KP Švice Marcela Buttexa. ŽENEVA — Svetovna zdravstve- na organizacija je sporočila, da izbruh črnih koz v pokrajini Po- renje—Vestfalija uspešni., nadzira- jo zdravniki, Vs; okuženi bolniki so osamljeni in v bolnišnicah Najnižji osebni do- hodki: pri tekstilcih Po doslej zpanih statistič- nih podatkih za november 1969 so zanašali lanski 10-me- sečni povprečni osebni do- hodki 1221 din. V gospodar- stvu je znašalo povprečje 1189 din, v negospodarstvu pa 1405 din. Skupni indeks povečanja prejetih osebnih dohodkov znaša v 11 mese- cih lanskega leta 115. Naj- višje OD so lani prejemali v projektantskih organizaci- jah, — 2293 din, najnižje OD pa delavci v tekstilni indu- striji f889 din). « tedenski zunanjepolitični pregk Vznemirljiv, a tudi nekoli- ko smešen .je prizor, ki ga vidimo, ko se velesil polašča strah, da jim ne bi položaj na Srednjem vzhodu »ušel iz rok«. V Nigeriji ni bilo te nevarnosti. Tam .je lahko pomrlo od lakote in krogel dva milijona Ibovcev, toda nihče se ni bal, da bi se po- žar razširil in da bi moral še kdo drug umirati. Srednji vzhod je pov.sem nekaj drugega. Tam sta obe super sili — ZDA in ZSSR — zabredli tako globoko, da jima ni vseeno, ali se jima »položaj izmuzne iz rok«. Vojna na Srednjem vzhodu traja pravzaprav od leta 1948, ker ni nihče sklenil miru. Zato zvenijo nekoliko prazno ugibanja, kdaj bo na srednjem vzhodu spet po- čilo, kakor je počilo v začet- ku junija 1967. Poka ves čas in čedalje huje. Izraelska le- tala bombardirajo že pred- mestja Kaira fn čez Sueški prekop se skoraj vsak dan zaletavajo komandosi z več- .jim ali manjšim u.spehom. Količina orožja, ki se ga je nakopičilo na Srednjem vzho- du, je zdaj najmanj tako velika, kakor je bila tik pred šestdnevno vojno pred dve- ma letoma in pol. Verjetno je še večja. V tem čedalje bolj nape- tem ozračju je ameriški predsednik pred nekaj dne- vi izjavil, da bodo Združene države v naslednjih tridese- tih dneh razmislile in se od- ločile, ali naj pošljejo Izrae- lu novo orožje ali ne. To je spodbodlo Sovjetsko zvezo, da je brž obvestila Washing- ton, da bo tudi ona morala poslati .\rabcem nove koli- čine orožja, če bo Washing- ton ponovho podprl Izrael. Ob tem je bilo slišati govo- rice, da je Naser tajno obi- skal Moskvo, k,jer so mu ba- je dejali, da inu ne morejo dati najsodobnejših sovjet- skih letal mig-23. Nixon je na sovjetski ko- rak v Washingtonu med dru- gim odgovoril, da je SZ do- slej vedno zavračala ameri- ške predloge o prepovedi iz- voza orožja na Srednji vzhod, češ da tak sporazum ni mogoč, dokler se Izrael ne umakne z zasedenih arab- skih ozemelj. i Poleg tega Nixon poudar- .¡a osnovne točke ameriškega predloga za miroljubno reši- tev spopada in roti SZ, naj pri tem sodeluje »kons tivno«. .\rabci so Nij odgovor sprejeli zelo hI Izraelci pa ugodno, kei je znano, da se bo ton odločil v njihovo ti če bo izračunal, da j tudi njemu v korist. Zaskrbljenost vele.sil, ; vsem super sil, je up na. Popolnoma jasno j pokazalo, da lahko in SZ sicer precej vpj na dogajanje na Sred vzhodu, ne moreta ga p pešno nadzorovati. Am izraelski spopad sledi lastni železni logiki, t zmeraj logika dveh vi Strah velikik pokroviteljev. In ta i lahko pripelje super sili posreden spopad, česi obe bojita in na ki ni računala ne ena ne| Toda zdaj se je očit^ svetilo ol)ema, da se toi ne vendar zgoditi, č ne bosta temeljiteje, vsem pa uspešne,je reševanja tega trnoveg»! blema. Da se Kitajska pripi na vojno — ali bolje i — da njeno ravnanje v sičem kaže na to, da s pravlja na vojno, je i že nekaj mesecev. Po' ki prihajajo iz Kit predvsem v Hong KoB vorijo o urjenju ciii prebivalstva z orožjem panju zaklonišč, o P škem pripravljanju Ij" vojno in podobnem. so se tem poročilom P žila bolj otipljiva, bolj posredna zname" govorijo o pripravah " no Kitajska v tem pridno kupuje tako ií ne strateške suroviiif njimi baker in nikeÖ daje vojaškim in po)" opazovalcem misliti, ' Kitajska kopiči глШ strateških surovin. T' Peking baje kupil pre^l kim 1000 ton redkega s čimer ,je povečal i* kovine na svetovnem '' Kopičenje surovin zanesljivo znamenje. ' nekdo pripravlja na Toda v času, ko predsednik Nixon na kitajske rakete, ravičil graditev lastnf tiraketnega sistema. J vse mogoče. I P.\RIZ — V Nanterru pri Parizu je bil 19, kongres kp Francije, na katerem je prebral glavni re- ferat Jean Marchais namesto bol- nega Weldecka Rocheta, »Upor- nik« Garaudy je govoril v popol- ni tišini. Vztrajal je pri svojih »krivoverskih« nazorih, ki jih je kongres soglasno obsodil. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Ш NAGRADE OB SLOVENSKEiVl KULTURNEM PRAZNIKU — Ob osrednji proslavi slovenskega kul- turnega praznika, obletnice Prešer novega rojstnega dneva, so v sobo- to v ljubljanski Operi slovesno po- delili letošnje Prešernove nagrade. Le te so prejeli: Mihaela šarič za življenjsko delo na področju igral- ske umetnosti, Veno Pilon za živ- ljenjsko delo na področju slikar- stva, Partizanski invalidski pevski zbor ob 25-letnici za koncertno iz- vajanje partizanskih pesmi doma in v tujini ter dipl. ing. arh. Stan- ko Kristl za arhitekturno zasnovo šole dr. Franceta Prešerna v Kra- nju. Hkrati so prejeli nagrade Prešernovega sklada Jakob Jež, Al- bert Kastelec, Maks Kavčič, Tone Kuntner, Marko Munih, Anton Pe- tje, Anton Pibernik, Vladimir Se- de j, Bine Rogelj, Tone Svetina, Ru- di Šeligo, Zlatko Šugman, Jože Tis- nikar, Marjan Vodopivec in Dane Zaje. ■ PRVA PRAVA PREŠERNOVA FOTOGRAFIJA — »Delo« je v svoji sobotni prilogi objavilo prvo po- znano pravo fotografijo slovenske- ga pesnika dr. Franceta Prešerna. Fotografija je bila last pesnikove- ga prijatelja Ferdinanda Šmidta, nazadnje pa jo je hranila Nada Ho- čevar. «B KONGRES SAMOUPRAVLJAV CKV BO v NOVEMBRU — Odbor za sklic in pripravo drugega kon- gresa jugoslovanskih samouprav- Ijavcev je sklenil, da se bo ta kon- gres začel 23. novembra letos v Sarajevu. Na njem bo sodelovalo kakih 1700 delegatov, udeležili pa se ga bodo tudi mnogi tuji opazo- valci. Glavni referat na kongresu bo imel Edvard Kardelj. ■ REPUBLIŠKA PREMIERA »NE RETVE« V IDRIJI — V Idriji je bi la v soboto slovesna republiška premiera filma »Bitka na Neretvi«. Poleg režiserja Veljka Bulajiča so prišli na premiero še številni dru- Prešernovi nagrajenci 1970 gi ustvarjalci filma. Čisti dohodek te prireditve so namenili gradnji nove šole - spomenika v Cerknem. ■ »SVOBODNO POHORJE 70« — V dneh 6. in 7. julija letos bo akci- ja »Svobodno Pohorje 70«, na kateri bo sodelovala mladina iz vse Slo- venije. Zveza jugoslovanskih tabor- nikov je »Svobodno Pohorje« pro- glasila za zvezno taborniško akcijo. Ta akcija naj bi povečala med mla- dino zanimanje za obrambno vzgo- jo ter pomagala razvijati tradicije NOB in le-te prenašati na mladino. ■ JESENIŠKI PLAVŽ UGASNIL — V soboto so v jeseniški železarni začasno ustavili proizvodnjo suro- vega železa v eni izmed obeh viso- kih peči, ker jim koksarna v Lu- kavcu dobavlja premajhne količine koksa, železarno, ki je šele po ne- kaj letih spet zaključila lansko po- slovno leto s pozitivno bilavco, bo to nedvomno hudo prizadelo, saj računajo, da se bo letošnja proiz- vodnja surovega železa zmanjšala za 25 odstotkov. ■ DINAR ZA BANJALUŠKO PO RODNIŠNICO — Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije je sklenila, naj bi se občinske kon- ference za družbeno aktivnost žensk v okviru praznovanja letošnjega 3. marca čimbolj aktivno vključile v akcijo pod geslom: »Vsaka ženska dinar za porodnišnico v Banjaluki«. Pobudnica te akcije je zvezna kon- ferenca za družbeno aktivnost žensk. Izvršni svet Bosne in Hercego- vine je poslal slovenskemu štabu za koordinacijo pomoči Banjaluki za- hvalno pismo za pomoč Bosenski Krajini. ■ V iMAKEDONIJI ZASEBNE AMBULANTE? — Predlog zakona o zdravstvu, ki je sedaj v Makedoniji v javni razpravi, dopušča možnost, da poleg družbenopolitičnih in de - lovnih organizacij lahko ustanav- ljajo zdravstvene organizacije tudi občani. To praktično pomeni spet dovoliti zasebno zdravniško prakso, ki je v vsej državi že precej let prepovedana, ■ ZAŠČITNA SREDSTVA CENEJ ŠA? — Zastopnik Agrotehnike je izjavil na seji odbora za proizvod- njo in promet rastlinskih proizvo- dov pri republiški gospodarski zbornici, da bodo zaščitna sredstva za sadovnjake in vinograde letos v glavnem cenejša ali vsaj ne dražja kot lani. Dražja naj bi bila le mod- ra galica, ker se je podražil baker. I/OSTROJU« so SE ODLOČILI ZA TESNEJŠE SODELOVA- ^ NJE S KONKURENCO „mi usnjarskih stro- «roju« so se oINENJU OTOČANOV Z UKINIT- K) PRIDOBIL TRGOVSKI LOKAL § KDO NAJ PERE CELJANOM UMAZANO RILO? OKROG 20 TON UMAZANEGA PERILA .MESEC IK)VOLJ ZGOVORNO PRIČA, DA VSI ИЛЈО PRALNIH STROJEV. 1 dnevi sta Srečko >mer, sekretar politič- aktiva na Otoku in IKo Ferié, predsednik »ne skupnosti sklicala ob ukinitvi pralnice na L Seje so se udeležili tu- le predstaivndki kolekti- fi^t, ki je pralnico ^štirimi leti prevzel v ejarje od krajevne iosti. Istavnike kolektiva so tel j i seznanili z dejst- da se Otočani, v imenu h so sejo sklicali, ne Mo z enostransko uki- ) pralnice, ne da bi ko- Elegant o tej odločitvi "n seznanil vsaj krajev- J^nost in poskrbel za Racijo pranja kje drug- tega so opozorili, krajevna skupnost pre- »rahiico s pogojem, da gant obdrži in vzdržuie. «ovodja Eleganta je zorane seznanila, da obrat pralnice že vsa leta posluje z izgubo, da je promet iz le- ta v leto manjši, in da zato nihče ne more prisiliti kolek- tiv, da vzdržuje nerentabilni obrat. Predstavniki Otoka so ob tem izjavili, da je eden izmed vzrokov za tako po- slovanje prav gotovo v dose- danji organizaciji dela, v ne- obnavljanju strojnih naprav m slabi kvaliteti storitev. Predstavniki Eleganta so se strinjali, da so bile storitve drage in nekvalitetne, in da so zato v teh letih izgubili пекај p>omembnejših strank, kot so nekateri delovni ko- lektivi. Po izjavi predstavnikov Eleganta, je njihov delavski svet že lani decem¡bra sprejel sklep o ukinitvi obrata, in da pomotoma o tem niso obve- stili krajevne skupnosti. Pri tem so naglaševali, da so se za ta sklep odločili tudi zato, ker jim je oddelek za grad- bene in komunalne zadeve pri skupščini občine v Celju »odsvetoval« nadgradnjo ob- jesta in adaptacijo pralnice. Ko srr^o to vesit preveijali, smo od načelnika žuglja izve- deli, da je vodstvo Eleganta v resnici želelo z nadgradnjo objekta pridobiti upravne prostore, modni salon in trgovske prostore. Nadgrad- nja ni predvidena po urbani- stičnih načrtih, saj je za te potiebe v bližini treh stolp- nic že nekaj let rezerviran prostor za izgradnjo obrtnega centra. Predstavniki Eileganta so med razgovori tudi omenáM, da na območju mesta Celje delujejo tri pralnice (ena v Štorah, druga pa v sklopu podjetja Rinka pri zaporih), in da vse tri slabo žive. V primeru, da bi izgradili eno supermodemo, pa bi bil pro- blem rešen. Toda po njihovi izjavi, kolektiv ne bi investi- ral gradnjo nove pralnice, prevzel pa bi jo v upravlja- nje. Ko smo re hitrico zbra- li podatke o potrebah po pralnici smo ugotovili, da vse tri pralnice na mesec ope- rejo približno 20.000 kg peri- la. Od vseh uslug je bila naj- dražja pralnica na Otoku. Tu- di za več kot dinar рк) kilo- gramu. Predstavniki političnega ak- tiva in krajevne skupnosti na Otoku so ob koncu izjavili, da širša samoupravna skup- nost ne more dovoliti eno stransko odločitev nekega de- lovnega kolektiva, in da se ne strinjajo z ukinitvijo. Vztrajali bodo na uveljavitvi pogodbenih obveznosti, ker menijo, da je še mnogo lju- di, ki potrebujejo te usluge J. Sever ANALIZA O DIJAŠKIH DO№OV Na eni izaned sej celjske občinske skupščine bodo v tem mesecu razpravljali tu- di o položaju dijaških do- mov. Analiza, ki jto za to se jo pripravljajo strokovne službe skupščine in posebna delovna skupina, ne bo na- kazala le materialnih in fi- nančnih problemov domov. Skupščinska razprava bi mo- rala ovrednotiti dijaške do- move kot sestavna del siste- ma vzgoje in izobraževanja. To pomeni, da bo potrebno ugotoviti, v koliki meri do- movi že sedaj uresničujejo svojo družbeno in vzgojno funkcijo in v kakšnih raz- merah bodo resnično lahko postali učinkovit dejavnik organiziranega izobraževanja in vzgoje. Analiza bo odgo- vorila tudi na vprašanja o samoupravnih odnosih v do movih in še p>osebej o mož- nostih za samoupravno uve- Ijavljany'e gojencev. Opisala bo vzgojni proces in vzgojno dejavnost o dijaških domo- vih kadrovsko problematiko, materialni finančni položaj, še posebej pa bo spregovori- la o družbenem položaju di- jaških domov v občini. Takš- na celovita analiza bo omo- gočila, da bo lahko občinska skupščina jasno opredelila naloge celjske občine pri sa- naciji položaja domov. Ko bo potekala razprava o položaju in perspektivnem razvoju di- jaških domov, seveda mora biti to usklajeno z razvojem srednjega šolstva v občini, pa bo potrebno določiti tudi družbene naloge vseh tistih občin, iz katerih prihajajo gojenci v celjske dijaške do- move. Samo tako bo mogoče rešiti problematiko domov na celjskem področju. Jože Volfand ЛА ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA Z "i teden smo v rubri- '®4jjeino vam« govorili ¡v^ in nepravihiih ^^mh navadah odra- zi za danes smo iz- ^obno temo, vendar posvečena Staršev, ki imajo S® ^ svojimi ješčimi otroki, je nam- Z, in morda bo S^^e komu t^xdi L pretira- jo, razumljivo, že rojstvu V ti- ^^ dneh, ko otrok ' ^bi svojo telesno pa jo hitro prido- ^ starši - zlasti pa „r ponosne na BO, svojega malčka f'T/elik apetit. Ven- Pri J , obdobju i hlastno, d,rug,i Ji steiuenički na- težnji, da öogi ^^^^ro napredo- hraS^ P^^tiravajo. '''^^^lo otroke toč- KADAR OTROK NOCE JESTI no ob določeni uri in dojenč- ka zbujajo iz najtrdnejšega sna, drugi pa ga hranijo ne oziraje se na uro in nuj- nost vsaj petih obrokov. Tu- di v količini so precejšnje razlike. In od tod izvirajo tudi najpogostejše težave. Spomnim se razgovora z zdravnico, ki me je, ko sem bila v skrbeh za punčko, ki je (X) vsakem obroku ne- koliko bruhnila, pomirila z besedami: »če je lonec, pre- poln, vsebina tudi prekipi!« Pa smo lonček malo manj napolnili in težave so minile. že v prvih dneh otrokove- ga življenja je hranjenje po- seben obred. Tako kot ved- no, bi morali že tedaj, opra- viti to počasi, mimo, z vso ljubeznijo, ki jo čutimo do drobnega bitja, žal pa kasne- je ta toplina popušča. Ved- no več pripomb imamo in čedalje tx)lj obremenjujemo svojega otroka z zahtevami prav tedaj, ko sedi za mizo. Začnemo običajno z »umij si že vendar roke«, nadalju- jemo z opozorili na račun vedenja pri jedi in podobno. Pri kosilu ali večerji pona- va;di povemo očetu vse otro- kove prekrške in namesto, da bi bilo to obdobje, ko se družina zbliža, se običaj- no konča z jokom ali kaz- nijo. Vedeti bi morali, da so vzroki motenj prehranjevanja ponavadi psihičnega izvora. Te okoliščine ne vplivajo le na tek, temveč tudi na pre- bavo in jih potemtakem ne smemo podcenjevati. Neješči otroci so velika nadloga. V svoji skrbi za- nje pa starši marsikdaj gre- šijo Nasvet, da bo otrok že sam zaprosil za hrano, ko bo lačen, je sicer marsikdaj že pomagal, toda k Izboljša- nju prehrambenih navad prav nič ne pripomore. Spr- va poskušajo starši FK)nava- di z lepo vesedo. Otroku pri- povedujejo pravljice, ki mo- rajo biti čedalje daljše — in s tem dosežejo, da otrok si- cer poje pripravljen obrok, da pa do hrane nima nobe- nega odnosa, če to ne zale- že, postanemo hudi. In tako se čas obeda spremeni v muko za vse. Včasih smo povsem neobčutljivi za otro- kove potrebe. Vztrajamo, da poje vse, kar smo mu nalo- žUi na krožnik, čeprav smo sebi dovolili pojesti le toli- ko. kolikor nam je teknilo V tem primeru bo njegov odpor še večji in to — upra- vičeno! Otroci običajro zelo radi jedo v družbi, če se bo dru- žina spravila k večerji, po- tem ko bo v kuhinji lepo pospravljeno, če bodo, kar je le mogoče, dobre volje in če bodo poskrbeli za prijet- ne spremembe, potem bodo problemi gotovo manjši. Ot- roci so zelo občutljivi tudi na način serviranja. Radi sicer jedo iz svojega krožni- ka in s svojim priborom, vendar bodo navdušeni tudi zaradi novega prtička, lepo pripravljene jedi, cvetja na mizi in podobne dekoracije. Zavoljo vsega tega ponavadi največ pHDjedo prav takrat, ko pripravljamo pladenj za goste ali ob slavnostnih pri- ložnostih, ko družina obedu- je iz najboljše posode, ko je miza pregmjena z mami- nim najbolj priljubljenim pr- tom, ali ko gorijo sveče. Skratka, neješč otrok je včasih bolj nesrečen kot nje- govi starši in morda nam bo ta ugotovitev pomagala pri reševanju problema, ki je tako pogost v mnogih družinah. PRIJETA VLOMILCA Delavci milice in UJV v Celju so pred dnevi prijeli dva mladoletnika, doma z O- toka v Celju, ki sta osumlje- na več vlomnih tatvin. Gre za mladeniča, edinčka, iz u- rejenih družin, ki sta zašla v kriminal. To je že drugi primer, ko sta osumljena po- dobnih kaznivih dejanj. To- krat bi naj izvršila več vlo- mov, med njimi tudi v pro- store podjetja Avtomotor in Fotolik. Iz Potolika sta u- kradla tudi kamero, ki pa sta jo vrnila, ker sta se med- tem spomnila, da bi ju ob prodaji lahko izsledili. V zadnjem času se zopet pojavljajo mladi delikventi, ki z raznimi kaznivimi deja- nji vznemirjajo občinstvo. Pri tem je zanimivo, da star- ši teh otrok šele od varnost- nih organov izvedo za počet- je svojih otrok. Torej kaže, da so tudi pri edinčkih in urejenih družinah primeri pomanjkljive vzgoje. Vsaka beseda v ma lem oglasu stane ll,5(i \din (za naročnike! in ì.tìd Ndin (za vse dru ge) Ob posredovanju naslova v upravi lista /.aračunamo še dodat nih 1.00 Ndin: za ogla se pod šifro pa po 2,00 Ndin MANJŠI mlin z enofaznim motorjem in mlinske kam- ne — bele ugodno prodam. Ofentaušek Tomaž nad Vojnikom. ODLIČEN VIKEND! Na le- pi sončni legi prodam 50 arov vinograda 80 kom sad- nega drevja in podkleteno hišo z vsem inventarjem. Iniormacije pri brivcu Kar- lu Simko Celje Zidanškova ulica. POSESTVO z vseljivo hišo vsemi emičninami s po- vršino 12 arov, v vasi Vrh nad Laškim prodam. Cena po dogovoru. Ferdinad Cverle Radomlje 4 a Laško. FAilCELO, cca 2000 m- v bli- žmi Štor prodam. V ra- čun vzamem tudi ček za gradbeni material. Recko Celje Delavska 16. (i .L;í3NI avto DKW F 12 pro- .-anm po solidni ceni delno tudi na ček. Ivan Puhner Štore 109 Teharje. K wíNA dvovrstni pletilni st.roj ugodno prodam Mar- kovič, Celje Gregorčičeva 1 DVi: zazidalni parceli blizu avtomobilske postaje gra- ščine Šmartno prodam. Zglasite se v Slatini 20, Šmartno v Rožni dolini. A\'TO škodo 1967, letnik, do- bro ohranjen poceni pro- dam. Naslov v upravi lista. KOZOLEC in 5 ton sena pro- dam ali zamenjam za go- vejo živino. Naslov v upra- vi lista. NOV OTROŠKI športni vo- ziček prodam. Ponudbe tel. 81-940, I'(;-SLOPJE primemo za obrt ali preureditev v sta- novanje, vodovod, elektri- ka, 800 m^ zemlje, v šem- petni v Sav. dolini. Infor- macije vsak dan v Ločici 63 Polzela. VALILNICO za 380 komadov jajc prodam, Celje Tovar- niška 1. 2 KUHINJSKA elementa in električni štedilnik dobro ohranjeno ugodno prodam, ogled vsak dan od 15 i :e dalje. Naslov v upravi lista. OTROŠKI kombiniran in ku- hinjsko peč na olje prodam ugodno. Naslov v upravi li- sta. V\V miošć 1300, letnik 66 prodam, Ponikva pri Žalcu (šola). ZASTAVA 750 — 58.000 km ugodno prodain. Jože Ši- bane, Črnova, Velenje. TOVORNI avto Man 5 ton kiper generalno obnovljen prodam. Ponudbe na upra- vo lista pod »MAN«. HIŠO in vinograd izven Ce- lja, Primerno za vikend, iSTaslov v upravi lista. ŠKODO 1000 MB 65 letnik prodam po ugodni ceni. Na. slov v upravi lista. SP.>LNICO prodam po ugod- ni ceni. Informacije dobite pri Marinki Skorenšek Sa- vinjski magazin Šempeter. ZARADI odhoda v tvijino prodam Fiat 750 letnik 1968, nova izdelava in mo- ped T 12 v voznem stanju. Naslov v upravi lista. ZEMLJIŠČE, primerno za gradnjo, ali vikend 2200 m^ njiva in travnik na lepi sončni legi 6 km iz mesta. Na parcelo avto cesta, od asfaltirane ceste 800 m ma- kadama. Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjeno škodo, letnik 1967 prodam. Prevo- ženih 26.000 km. Marija Rom, Celje, Selce 11. V BLIŽINI ceste od Petrovč do Vranskega kupim ali prevzamem od starejših onemoglih ljudi manjše po- sestvo okrog 3 ha z goz- dom. Prevzamem tudi prev- žitek. Naslov v upravi li- sta. TRAKTOR Stayer 86 ali 190 ozki v dobrem stanju ku- pim. Martin Pogflčar šem- I>ezer 23. IŠČEM mladega psa špica Ponudbe tel. 81-940. HIŠO z vrtom v bližini Celja kupim. Ponudbe na upravo lista pod »GOTOVINA«. MANJŠI valilnik kupim. Na- slov v upravi lista. KRAVO, dobro mlekarico sL vorjavo brejo kupim. Franc Kodre Male Braslov- če 20. STANOVANJE na deželi nu- dim najraje upokojencem. Košec, Glinsko 4 pri Lju- bečni. Oostalo po dogovo- ■ ru. LEPO dvosobno stanovanje na T oku zamenjam za ena- ko v Laškem ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. 0PRI;MLJEN0 sobo s po sebnim vhodom oddam uslužbenki. Naslov v upravi lista. ZDRAVSTVENA delavka 9 sinom nujno išče prazno sobo. Naslov v upravi li- sta. MLADA poštena zakonca z otrokom iščeta sobo in kuhi- njo v Celju ali bližnji oko- lici. Naslov v upravi lista. KMEČKA družina išče stano- vanje na kmetih delno za pomoč pri delu. Naslov v upravi Usta. DEKLETOM oddam oprem- ljeno sobo s centralno kur. javo. Naslov v ur "avi lista. OPREMLJENO sobo s kuhi- njo in kabinetom, poseb- nim vhodom oddam dvem samskim osebam ali novo- poročencem. Naslov v upra- vi lista. DEKLE, ki ima veselje do gostinskega poklica dobi stalno zaposlitev v bifeju. Pogoj je, da stanuje v Ce- lju. Zglasite se osebno v Celestinovi 2 dopoldne. IŠČEMO pošteno in pridno gospodinjsko pomočnico dr. Čretnik Šentjur pri Celju 63. KMEČKO dekle išče zaposli- tev, gre tudi v gostilno. Po- nudbe na upravo lista pod »PRIDNA«. VAJENCA za avtokleparsko obrt sprejmem. Celje, Ma- riborska C. 224. GREM za oskrbnico planin- skega doma, odprtega čez sezono ali tudi kuhinjo in strežbo. Naslov v upravi lista. TAKOJ sprejmem PK klju- čavničarja in vajenca. Miha Knez ključavničar, Celje, Zidanškova 3. UPOKOJENKA sprejme vo- denje poslovnih knjig za- sebnih obrtnikov. Ponudbe na upravo lista pod »HO- NORARNA ZAPOSLITEV«. V STALNO VARSTVO vza mem dva otroka od dveh let naprej. Milka Vozlič, Kapla. 26 Tabor, VDOVEC s pokojnino želi skupno gospodinjstvo z in- teligentno starejšo upoko- jenko z lastnim stanova- njem ali hišo. Cenjene po- nudbe na upravo lista pod »DOBRA GOSPODINJA«. IŠČEM posojilo 600.000 din. Plačam obresti. Naslov v uprav' lista. MOŠKI 29 let nealkoholik ne- kadilec želi spoznati dekle do 26 let, zaradi ženitve. Začasno zaposlen v Nemči- ji Ločenke izključene. Slika zaželena. Naslov v upravi lista. STAREŠO žensko za skupno gospodinjstvo k družini na deželi iščem. Hrana in sta- novanje brezplačno. Naslov v upravi lista. K NAŠPZMIJ sinku iščemo mlajšo upokojenko za var- stvo. Zglasite se od 14 ure dalje v Oblakovi ulici 26 — ing. Hojnik. ZAVOD IVANKE URANJE- KOVE Celje objavlja pro- dajo rabljenih postelj, po- steljnih vložkov in žimnic ter nočnih omaric. Prodaja bo 15. 2. 1970 ob 8 uri zju. traj v Zavodu Ivanke Uranjekove — dom Dobrna. STROJEPISJE IN STENO- GRAFFO, začetni in nada- ljevalni teïaj, poučuje in sprejema ustne in pismene prijave Društvo stenogra- fov in strojepiscev Celje v tajništvu osnovne šole 1. celjske čete v Vodnikovi ulici. OBVESTILO Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do lU ure v soboto. Izjemo- ma sprejemamo naro- čila za male oglase i/ oddaljenih krajev, bol- nišnic, zavodov in po dobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vso- to denarja. N. TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPRE- JEM RADIJSKIH OB JAV TER ČESTITK Ce- lje, Trg V. kongre- sa 10. KONCERT sreda, 18. februarja ob 20. uri v Narodnem domu V. abonmajski koncert SLOVENSKI OKTET Prodaja prostih vstopnic v glasbeni šoli. Abonente vljudno prosi- mo, da poravnajo zapadli obrok. Dva kvalificirajo^ ali priučena ključavničar in več vajencev spr^ OSKAR SCHMIDT Strojno ključaviii stvo Žalec, Cesta Vrbje. Komisija za delovna razmei ja I»TT PODJETJA CELJE objavlja prosto delovno mesto REFERENTA ZA NABAVO Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega merja mora kandidat imeti še: 1. Višjo PTT šolo ali I. stopnjo ekonomske, pj metne fakultete oziroma drugo ustrezno višjo šoii 2. Sposobnost organizacije nabave in distribucii materiala, po možnosti z ustrezno prakso. Rok za priglasitev je 10 dni po objavi. OBJAVA Oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupš.{ ne občine Celje — cestna inšpekcija obvešča uporabnike cest na območju občine Celje, da je z radi nastale odjuge na spodaj navedenih cestnih » sekih prepovedan prevoz z motornimi vozili, ki pr segajo dovoljeno osno obremenitev. Ta ukrep bil izvršen zaradi zavarovanja obstoječih cest prt poškodbami, ki bi nastale zaradi prekomerne ob? menitve vozišča Omejitev osnega pritiska 4 toner Ija na sledečih cestnih odsekih: Breg _ Gostišče na gričku, Skalna klel — Zagn — Pristava; Cesta na Celjski grad; štore — God« most — Svetina — Celjska kota; Mariborska ce? -- Ljubečna; od Terglava do Stojca; od Mravlje do Vojnika; asfaltirane ceste v Vojnik; Ostrožno Šmartno v Rožni dolini — Vojnik; Frankolovo Črešnjice; Dobrna — Hudičev grabn; od Slokana i gasilskega doma na Babnem; Trnovi j e — Arcli Omejitev osnega pritiska na 6 ton velja na vse mestnih ulicah, ki so asfaltirane, razen odseke cest I. in II. reda. Vsi uporabniki cest, katerih vozila presegajo пат deni osni pritisk si lahko pri upravnem orgat skupščine občine Celje pridobijo odgovarjajoče d voljenje za prevoz z motornimi vozili. Omejitev osnega pritiska velja od dne, ko bodo a omenjenih iVistnih odsekih postavljeni odgovarja.! či prometni znaki. Omejitev osnega pritiska vel' do nadaljnjega. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Celje v zameystvo: 2. - In spet so padli piščanci in pute pod nožem. Spet je zacvrčalo in zadišalo po ku- hinji. Vse gosteje so odmervali Klarini delovni koraki po hiši; priprave so šle h kraju. Še malo in na pragu so stali nabiti kovčki, pred hišo pa je z odprtim prtljažnikom hrzal od neučakanosti rvaš kabriolet. - Ni dolgo hrzal. Radio |e bil ugasnjen, pipe zaprte, kuhalnik izključen in hiša zaklenjena. Pokadilo se je iz glušnika in zaškrtalo je po pesku. Paradižni- ka sta zavozila po glavni ulici rodnega mesta. Klepetulje za zagrnjenimi okni so obstrmeie in hip nato spet staknile brezzobe čeljusti: »Že spet gresta! Le od-kod jima denar?« Avto pa je medtem že pustil za seboj zadnje plotove Košate lipe. »Imaš potne liste?« je dahnila Klara. »Tu soi« se je udaril po prsnem žep^ radižnik. »In dolarji?« je vprašal. »Ne skrbi!« ga je nežno potolažila soP Da, dolarji! Prav tisti, ki jih je teta velanda tako vestno pošiljala v Košato Enega po enega Bili so dišeče in fH' zapečeni v rozinovem kolaču! NOVI TEDNI — Uredni- štvo in uprava Celje, Gre- gorčičeva 5, poštni predal 161 lJr"ju,je uredniški od- bor Glavni in odgovorni urednik BERNARD STRM- CNIK. NOVI TEDNIK i/- haiii od decembra 19<>ii koit naslednik CKIJSKKiiA TEDNIKA, ki .je izhajal od 1955 leta. — NOVI TEDNIK izhaja vsako sre- do Izdaja CGP »DELO« — enota informacije pro- pagande Celje. Tisk in kli- šeji CGP »Delo«. Rokopi. sov ne vračamo. Cena po- samezne številke 60 par, letna naročnina 30 din, polletna 15 din. Za tu,TÌno znaša naročnina 60 din. Tekoči račun 507-1-1280 TELEFONI: uredništvo 23-69, mali oglasi in na- ročnine: ekonom.ska pro- paganda 31-05 podružnica 38-(M) BESfeDO IMA: toni hercfeler »Pn nas so številna skrite možinosti za raizvoj gospodarstva,« so večkrat ugotavljali v Konjicah. Ob tem so omenjali kot re- zervo tudi nerazvit turi- zem. Konjice same so si- cer tranzitni kraj, ven- dar se lahko kljub temui vkljtičujejo v tur^tična prizadevanja. Navsezad- nje se tu ljudje ustavlja- jo, pa ne zato, da bd si dali popraviti žepno uro, pač pa zato, da potešijo žejo m tu in tam tudi la- koto. S prijatelji sem s© oni dan ustavil v. strogem centru — v gostilni. Za- želeli smo si nekaj do- mačega, ,Pa dajmo kislo juho', smo bili složni in počakali tistih 8 minut. Po svoje smo prispevali k turizmu, zakaj јгЉе smo lepo plačali in jih pustili, če me spomin ne moti, se kisla juha pri- pravi prej iz vsega dru- gega (svinjskega) kot pa iz drobovine. Manj kislo kot ob ,ki- sli juhi' v Konjicah sem se počuti v slaščičarni Na-na v Celju. Ne samo to, da je prikupen lokal- бек, pač pa je tu zabav- no opazovati gostje v ma- ni krilih, ki se vzpenja- jo do dvameterskega obe- šalnika. Predlagam, da pod obešalnik postavijo v bo- doče vsaj skromno pruč- fco. Ko sem se zadnjič sprehajal po samoposrež- nih trgovinah, sem med drugim ugotovil potrebo po pralnih praških. Pra- ške sicer prodajajo po- vsod, toda tudi sami hi jih morali uporabljati za umivanje plastičnih ko- šar. Ta moj nasvet velja za vse samopostrežne tr- govine, sicer utegne kdo — in to čisto zares — do- biti kakšen ,magenfeler'. Da, da, od česa takšnega se lahko dobi takšno bo- lezen in — da ne poza- bim, tudi od anonimnih pisem, seveda, od takšnih posebne sorte. O tem, drage bralke in bralci, kaj vse sem si pri^ voščil na velikih in tradi- cionalnih maškaradah т Celju, o tem, kako so specializirane maškarade doživljali v Laškem, Vede- njiu in Se kje, o vsem tem nadrobneje ▼ pribodnjd številki. ■. 1 ' Levo zgoraj: v sredo, 4. februarja so v Ljubljani pokopali nega skladatelja in gornjesavinskega rojaka Blaža Arnica, več desetletij v živem stiku z naravo, z domačo grudo in pr stim človekom oblikoval glasbeno tkivo v razsežne stvaritt^ sliki: ob krsti poleg sorodnikov, pokojnikovi najožji sod^ znani slovenski skladatelji. (Foto: France 1 Levo v sredini: Zadnji dan prejšnjega tedna je direktor Celje, Stanko Klemene, izročil namenu novo halo za tehnični glede motornih vozil. To je vsekakor pomembna pridobi| borbi za varnost prometa na naših cestah. (Foto: Дј Levo spodaj: med svojim obiskom v Celju so člani vodstvi pine Elgartove gimnazije iz Brna pod vodstvom dr. prof. 1 na Strnada (prvi na levi) obiskali tudi kolektiv trgovsk^ proizvodnega podjetja Merx v Celju ter se v razgovoru z j ralnim direktorjem Francem Petauer jem (prvi na desni) nili z organizacijo podjetja in si ogledali nekatere napra^ trgovine. (Foto: M iscemo namou podobne дш i Dva para dolgih temnih kit, dva para živih oči in za ij let nekoliko preveč zresnjeni sta Breda in Darja Jurčec iz No za petdeset par smeha pa sta le privoščili fotografi zrklu. Kupček naslovov in fotografij podobnih dvojčkov se v ц uredništvu nabira. Radi bi vzpodbudili tudi starejše dve kajti starejši so, bolj zanimiva je njihova podobnost. Poj Direktor na obisku pri bolnem komercialistu: »Bil bi zadovoljen, če bi se tudi vaši poslovni uspehi takole vzpenjali!« ZBIRATI IN POTEM DELIT! V občinah, ki тчо tako bogate, da bi zgradile za občanove potrebe to ali ono, morajo občani sami poseči globoko v žep in prispevati. Se večkrat pa tudi sarni krepko ooprimejo za delo. Tako nastaja- jo po odročnih zaselkih vodovodi, električna raz- svetljava in ceste. Tudi v Stranicah so Ijudie čedalje bolj občutili potrebo га gradnjo novega vodovoda. Ker sredstev ni bilo. so začeli zbirati po hišah. VsaJfdo, ki šeli vodo v hišo naj prispeva. Tudi Amalija Podpečan, ki odplačuje skromno hišico in ima 500 dinarjev pokojnine ter hčerko di- jakinjo, je pristala, da bo vplačala 1500 dinarjev za vodovod. Pri hiši m živine, kot v drugih domačijah. Mcsec dni je minil, kar so napeljali vodovod in vrnil se je predstavnik gradbenega odbora, češ, pia- tati bo potrebno 2000 dinarjev. Za žensko z meseč- nim obrokom odplačevanja hišice in ograje 170 di- narjen, je bilo to nekoliko preveč. Pred dnevi se je zato napotila iskat pravice tudi na občinsko konfe- renco SZDL v Slovenskih Konjicah, Ne gre za to, da človek ne hi plačal, temveč, da naj prispevajo vsi sorazmerno po svojih močeh. V okolici so večji kmetje z mnogo obilnejšo porabo vode pa niso plačali dosti več, nekateri, ki so se šele priselili pa celo manj. Razumljivo je, da je odbor zahteval tudi od no- vih priseljencev prispevek za gradnjo vodovoda. Pla- čali so. Kot vemo pa so pri vodovodu stalno potreb- na razna dela zaradi popravil in obnavljanja. Kljub temu pa odbor novega' denarja ni zbral in shranil za poznejše potrebe, da ne bi bilo potrebno zopet zbirati denarja, temveč ga je pričel ieliti nazaj tu mh priseljencev prispevek za gradnjo vodovoda Pia- v račun nekaterim ljudem v Stranicah Ljudje smo in sosedje, če bo nekdo za deset ljudi pripeljal kruh ali imamo toliko srca, da nas deseti med nami ne bo brigal, če si ga ne bo mogel kupiti. Tako kot nimajo ljudje enakih dohodkov, nimajo enakih izdatkov. Vsakdo prispeva le po svo- jih močeh, M. Seničar