ISSN 0351-6407 9 Če je pred Servacijem poletje, mraz rad pritiska na cvetje. Murska Sobota, 11. maja 2000, leto EU, št. 19, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT AKTUALNO DOMA, str. 3 IZ NAŠIH KRAJEV, str. 1 5 V četrtek bodo daljša sončna obdobja, v petek pa bo oblačno in suho. INTERVJU, str. 11 Kapital in soboška oblast na skupnem valu JOŽE GRAJ Odločale bodo točke Pred leti smo ugotavljali, da se je blizu 500 učencev in učenk iz štiridesetih osemletk, ki delujejo v Pomurju, odločalo za na- daljnje izobraževanje v srednjih šolah zunaj regije - v Mariboru, Celju, Ljubljani, na Ptuju idr. medtem pa se je ta »beg« bistve- no zmanjšal. Razlogi so predvsem posledica povečevanja gimnazijskih oddelkov v Murski Soboti, Ljutomeru in Lendavi (dvojezični) ter. novih programov bolničar - negovalec (Srednja zdravstvena šola M. Sobota), vzgojitelj predšolske vzgoje (Gimnazija F. Miklošiča Ljutomer), kuhar - natakar (Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci) ter elektrikar, elektrotehnik, zidar in tesar (Srednja poklicna in tehniška šota M. Sobota). Vpisa pa tudi ni več p srednjo policijsko šolo, kije delovala v Tacnu pri Ljubljani in za katero je bilo vedno precejšnje zanimanje »naših« učencev, prav tako tudi ni več velikega zanimanja za vpis v program računalništva v Mariboru, saj seje pokazalo, da to ni ravno perspektivna šola, pa tudi generacija osmošolcev se je precej zmanjšala. Razpisni rok za novo šolsko leto je med drugim pokazal, daje od nekaj več kot 1400 učencev iz pokrajine ob Muri, ki končujejo osnovnošolsko obveznost, 1120 oddalo prijave za vpis v domače šole. Le-te so razpisale 1278 mest za novince. Zaradi prevelikega števila prijavljencev je omejila vpis ljutomerska gimnazija, in to v programu gimnazija, ter gimnazija v Murski Soboti v programu športna gimnazija. O tem, kdo bo dejansko sprejet, bodo torej odločale točke na podlagi splošnega učnega uspeha kandidatov v zadnjih štirih razredih osnovne šole in pri zunanjem preverjanju znanja (mala matura) v 8. razredu, dodatni kriteriji pa so še ocene iz slovenskega in tujega jezika ter matematike od 5. do 8. razreda in možnih 10 točk za posebne dosežke na določenih pre-dmetnih'državnih tekmovanjih. Svojčas so bili v takih primerih na srednjih šolah sprejemni izpiti. Kaj je boljše, je težko z gotovostjo trditi, verjetno pa je sedanji izbor realnejši in pravičnejši. VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN ŠTEFAN LUTAR Žižki 28 9232 Črenšovci Na poti od Zdrave vode do Sebeščana Člani Sidharte o ful ogretem ozračju Je na delu piroman? V prejšnjem letu je iz doslej neznanega vzroka v nekajmesečnem razdobju zagorelo na dveh kmetijah v Spodnji Ščavnici. To nedeljo, ki sojo gasilci slavili kot florijanovo, pa je spet zagorelo v Spodnji Ščavnici. Tokrat na gospodarskem poslopju Kocbekove kmetije. Tudi za ta požar (še) ni pojasnila. Ogenj seje pojavil okrog polnoči in kljub hitremu posredovanju več kot 50 gasilcev iz štirih društev ter drugih reševalcev je nastalo za več kot deset milijonov tolarjev škode. Iz hlevov so rešili živino, vse drugo pa je zgorelo. Več na 16. strani. - ŠS, foto: NJ 65 Kitajcev med paletami Kdo je voznik? olicisti Postaje prometne policije Ljubljana so v torek, 9. maja, ob 5.12 ustavili v Ljubljani v križišču Brnčičeve in Šlandrove ulice tovornjak znamke TAM, ki je imel pritrjene tuje (neveljavne) registrske tablice. Vozil gaje 48-letni Marjan D. iz Stročje vasi pri Ljutomeru, čeprav nima vozniškega dovoljenja, povrh pa naj bi bil vinjen. Na tovornjaku so bile palete, v posebnem (predelanem) prostoru pod njimi in med njimi pa so policisti odkrili kar 65 Kitajcev, ki so ilegalno prišli v Slovenijo s Hrvaškega, domnevno nekje na ljutomerskem območju. Marjan D. naj bi jih odpeljal v bližino slovensko-italijan-ske meje, čeznjo pa naj bi jih usmerili vodniki. Zoper voznika so odredili pridržanje, nato pa so ga privedli k preiskovalnemu sodniku. Ilegalce bodo potem, ko so »obiskali« sodnika za prekrške, skušali vrniti nazaj na Hrvaško. Policisti so prevozniku, ki je menda dobil za svojo storitev 4.000 mark, zasegli avto. Zvedeli smo, da gre sicer za star (morda celo odpisan) avtomobil, a je le vzdržal pot od Ljutomera do Ljubljane. V preiskavo so se vključili tudi ljutomerski policisti. Za zdaj tudi še ni znano, ali je bil avto ukraden ali so ga tihotapci kupili in tvegali. Š. S.l AKTUALNO DOMA Pokojnina življenju str. 3 LOKALNA SCENA Cankovski svetniki zadev ne prepuščajo naključju str. 4 Janko ne more brez Jelke str. 5 GOSPODARSTVO Pomursko gospodarstvo v letu 1999 str. 6 IZBRANO Prvi odmevi med nekaterimi pomurskimi menedžerji po izvolitvi dr. Andreja Bajuka str. 9 KMETIJSTVO Vloge za subvencije do konca maja str. 1 1 Kronologija dogodkov, ki so vznemirili Slovenijo Morilca odkrili in - ustrelili Starejša zakonca in policijskega psa je ubil Fadil Bajrektarevič S lovensko javnost je močno vznemiril zlikovec, kije od 14. aprila »operiral« na območju Savinjske doline: kradel je avtomobile, vlamljal v počitniške hišice, grozil posameznikom in umoril dva starejša zakonca. Sumili so, da to počenja hrvaški državljan 21-letni Damir Grdenič, ki je pobegnil iz zaporov, vendar se je ta sam javil hrvaškim časopisom in povedal, da že dolgo ni bil v Sloveniji. Kdo je torej neznanec? Slovenska policija je poslala na območje, koder se je gibal morilec, pravo četo policistov ip kriminalistov. Iskali so ga tudi s helikopterjem. Postopoma se je začel obroč ožiti in v trenutku, ko se je spet pojavil, so nanj spustili policijskega psa. Osumljenec ga je hladnokrvno ustrelil. Glede na to, da je bil oborožen z avtomatsko puško kalibra 5,45 milimetra (mala kališniko-va) in da je bil pripravljen še naprej ubijati, so pobudo prevzeli policisti in ga v soboto, 6. maja, ustrelili s streli iz avtomatskega orožja. Zob za zob! Kruto? Takšno je pač življenje. Urad generalnega direktorja slovenske policije je 8. maja poslal sredstvom obveščanje tale poziv: »Vse, ki bi prepoznali neznanega morilca iz Belih vod ali bi o njem karkoli vedeli, prosi- policije je ugotovljeno in potrjeno, da je neznanec državljan Federacije BiH Fadil Bajrektarevič, rojen 1. marca 1973. leta v Srebreniku. Po dosedanjih podatkih gre za vojnega veterana, a hkrati tudi policiji že znanega storilca kaznivih dejanj na tamkajšnjem območju,« je zapisano v policijskem sporočilu 9. maja. Tako se je končala negotovost, ki je kar nekaj tednov vznemirjala; ne le ljudi na območju, kjer se je gibal morilec, ampak celotno Slovenijo. Š. S.l NAROČNIK------------------1 Fadil Bajrektarevič je ubil v Sloveniji dva starejša zakonca (vi-kendaša) in policijskega psa, nazadnje pa je tudi sam omahnil v smrt. - Foto: MNZ mo, da to sporočijo najbližji policijski postaji... Neznanec je moški, star okoli 30 let, visok 178 centimetrov, zelo vitke postave, rjavih oči ter okoli sedem centimetrov dolgih kostanjevih, delno skodranih las...« Že naslednji dan so ugotovili identiteto: »S pomočjo hrvaške 2 AKTUALNO OKOLI NAS 11. maj 2000, MI Po petdesetih letih oleg dneva zmage smo v Sloveniji devetega maja zaznamovali tudi dan Evrope, delegacija Evropske komisije v Sloveniji in vladni urad za informiranje pa sta pripravila evropski teden, s katerim želita v zgoščeni obliki opozoriti na zgodovino in prihodnost evropskega povezovanja in osvetliti aktualne vidike slovenskega vključevanja v Evropsko unijo (EU). Potujoča Evropa Poleg mednarodne konference o EU, zvezi NATO ter Jugovzhodni Evropi, seminarja za inšpektorje za okolje iz držav kandidatk za EU, predstavitve slovenske mreže Euro Info centrov, dneva odprtih vrat Centra Evrope v Ljubljani in evrofona je osrednja aktivnost tedna Evrope tudi Evrobus, ki je opremljen kot potujoča knjižnica in informacijska-pisarna. Vozilo bo do 16. junija obiskalo 36 mest in krajev, prebivalci pa si bodo ob obisku lahko ogledali in dobili različne publikacije in brskali po spletnih straneh z informacijami o Evropski uniji. Tako je v torek Evrobus obiskal Gornjo Radgono, včeraj je bil v Ljutomeru, danes stoji v Murski Soboti, jutri pa bo pripeljal v Lendavo. V Murski Soboti bo danes tudi okrogla miza o regionalizmu in regijah, pri dogajanju pa bo sodeloval tudi radio Murski val. V programu regionalne radijske postaje in v okviru četrte mreže nekomercialnih radijskih postaj bo danes ob 18.00 na vprašanja poslušalcev, ki bodo poklicali evrofon (080 2002), odgovarjal vodja slovenske pogajalske skupine dr. Janez Potočnik. P Potujoča Evropa Evrobus v Pomurju - Gost Evrofona bo vodja pogajalske skupine dr. Janez Potočnik Jeklo in premog Zgodovina dneva Evrope pravi, da se je francoski minister Robert Schuman 9. maja 1950 zavzel za povezovanje Francije, Nemčije in drugih evropskih držav na področju produkcije jekla in premoga. Leto dni kasneje je bila ustanovljenačvropska skupnost za premog in jeklo. K ustanovitveni pogodbi so pristopile še Belgija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. V Evropsko unijo je danes vključenih petnajst držav. Po Maastrichtski pogodbi, kije bila podpisana leta 1992, stoji Evropska unija na treh temeljih. Prvi je temelj skupnosti, kjer sprejemanje odločitev poteka po tradicionalnih institucionalnih procedurah in pokriva osrednja področja evropskega povezovanja, drugi in tretji temelj pa podpirata skupno zunanjo in varnostno politiko ter sodelovanje na področju notranjih zadev,- Slovenija trdno postavljena v prvo skupino kandidatk V čakalnici na vston v EU trenutno čaka 13 držav. Med de- VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh.. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SETVevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998. št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. setimi srednjeevropskimi je tudi Slovenija. Zanje evropski komisar za širitev Guenter Ve-rheugen napoveduje možnost, da bi vstopilo v Evropsko unijo do leta 2005 deset držav. Minister za evropske zadeve Igor Bavčar meni, daje Slovenija zelo trdno postavljena v prvo skupino držav kandidatk za Evropsko unijo in bo v zastavljenem času, do konca leta 2002, opravila vse naloge s področja vključevanja v Unijo. V obdobju Bavčarjevega vodenja vladne službe ža evropske zadeve je Slovenija sprejela 349 različnih predpisov, vladaje imenovala pogajalsko skupino z EU, ustanovljeno je bilo Slovensko gospodarsko-znanstveno predstavništvo v Bruslju. Poleg tega smo sprejeli vrsto dokumentov, med njimi strategijo o vključevanju Slovenije v EU, nacionalni program za prevzem pravnega reda EU in pogajalska izhodišča za 29 poglavij, prevedenih pa je bilo 15.000 strani uradnega lista EU. DEJAN FUJS, FOTO: NJ Bajuk prisega na strokovnost Preveč kandidatov in premalo stolčkov Slovenija živi zadnje dni v političnem pričakovanju. Pomladna koalicija SLS+SKD Slovenska ljudska stranka in SDS je bila soglasna pri imenovanju novega mandatarja slovenske vlade Andreja Bajuka, zdaj pa kakor da se predstavniki obeh strank ne bi mogli dogovoriti, koga bi postavili v vlado. Čeprav predsednik združene stranke SLS+SKD Slovenska ljudska stranka Franc Zagožen meni, da pogajanja potekajo normalno, da ni nobenih nesporazumov z njihove strani, predsednik SDS Janez Janša pa pravi, da njegova stranka podpira večino predlaganih kandidatov, se zdi, da je Andrej Bajuk pred težko nalogo, koga predlagati poslancem v dokončno odločanje. Poznavalci političnih razmer namreč pravijo, da je eden od vzrokov za dolgotrajno usklajevanje ta, da je izbira prevelika, kandidatov preveč, ministrskih mest zanje pa premalo. Novi mandatar prinaša tudi spremembe na področju državnih sekretarjev. Le-teh naj bi bilo manj, poleg tega bodo zamenjali tudi vodstva v Slovenski obveščevalno-varnostni službi in pri Vladnem uradu za informiranje. Janša minister za delo, družino in socialne zadeve Čeprav Andrpj Bajuk poudarja, da bo dal pri izbiri ministrskih imen prednost predvsem strokovnosti, je samoumevno, da želita obe koalicijski partnerici v vladi videti čim več svojih članov. Lista predlaganih kandidatov SDS pravi, da naj bi postal Janez Janša minister za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo za šolstvo naj bi pripadlo Mihi Brejcu. SDS je za finančno ministrico predlagala Romano Logar, za notranjega ministra Petra Jambreka, za ministra za kulturo Ru- S kongresov obeh največjih avstrijskih političnih strank Novi vodstvi, star način delovanja Gusenabauer zamenjal Klimo, Riess-Passerjeva Haiderja a kongresih dveh avstrijskih strank, vladnih svobodnjakov (FPO) in opozicijskih socialdemokratov (SPO), se je v prvih dneh maja pokazala popolna polarizacija in dejanska skrhanost avstrijske notranjepolitične situacije. Socialdemokrati (SPO), ki so dosedanjega vodjo in nekdanjega kanclerja Viktorja Klimo zamenjali za veliko mlajšega Alfreda Gusen-bauerja, so menjavo v vodstvu stranke izvedli v dunajskem Oberlau - skrajno puščobno in brez običajnih dodatkov, brez posebnih varnostnih ukrepov in brez medle glasbe, ki je ponavadi spremljala prvomajske socialistične kongrese SPO. Tudi podij, ki so ga pripravili pod sloganom »Moderno, družbeno, odprto svetu«, je deloval nadvse neprepričljivo. Nasprotno pa so v Celovcu obsežne zapore okrog sejemske hale dajale vedeti, da se v glavnem mestu avstrijske Koroške dogaja nekaj pomembnega. Kljub odlični policijski pripravljenosti svobodnjaškega zborovanja ni imelo namena motiti več kot dvajset mladih demostrantov, ki so nosil i transparent z napisom: »Haider ni Hitler, Haider ni Robin Hood«. Sporni svobodnjaki (FPO) so se na svoj kongres izjemno dobro pripravili in ga izpeljali dovršeno in profesionalno. Oder, ki ga je krasil naddimen-zionalni rdeče-belo-rdeči metuljček z FPO-gumbom v sredini, je ponujal zanimive asociacije. Eden od delegatov se je v šali vprašal, ali to ne pomeni kanclerja Wolfganga Schiissla (OVP), ki je znan po tem, da namesto kravate nosi metuljčke, onč Ha HaIima natanlrn talrn in ta_ dija Šeligo, za ministra za okolje in prostor Nika Jurca, za ministrstvo za gospodarske dejavnosti je kandidat Bojan Starman. Kandi- Ciril Smrkolj, Franc Demšar in Anton Bergauer. Janez Janša naj bi postal tudi podpredsednik nove vlade, torej se bo moral Mar- CD O o u. krat, ko FPO pritisne na gumb. To asociacijo je uradni slogan ksenofobičnih desničarjev ta dan samo še potrjeval: »Modre reforme, črne številke; Avstriji na'novo vladati«. Poraz SPO in uspeh FPO Sicer pa razpoloženje v obeh strankah niti ni moglo biti drugačno. Socialdemokrati so po tridesetih letih prvič spet v opoziciji in zaskrbljeno, deprimirano in robato poskušajo zbrati pogum za nadaljnje delovanje. Dosedanjemu vodji Viktorju Klimi se nimajo veliko zahvaliti in to so mu na kongresu tudi dali vedeti. Svobodnjaki pa imajo utemeljen razlog za praznovanje. Prvič v svoji zgodovini so druga najmočnejša stranka na avstrijskem političnem prizorišču in ponovno v vladi. Zadovoljni sami s sabo in s svojim dosedanjim vodjem, koroškim deželnim glavarjem Jorgom Haiderjem, ki je v štirinajstih letih iz stranke s 5 odstotki volivcev uspel narediti stranko, ki jo voli dobrih 27 odstotkov Avstrijcev. Po »socialdemokratskem stoletju« noctnn'1 xr Avctriii HAfinitivnn datka SDS za pravosodno ministrico je Barbara Brezigar, v zdravstvenem resorju naj bi glavno vlogo prevzel Andrej Bručan. Prihodi in odhodi ministrov SLS Medtem ko naj bi svoja ministrstva zapustili minister za malo gospodarstvo Janko Razgoršek, zdravstveni minister Marjan Jereb in pravosodni minister Tomaž Marušič, bodo v vladi gotovo ostali dosedanji ministri za kmetijstvo, obrambo in promet »svobodnjaško stoletje«. Kljub temu je Haider predal strankarske vajeti podpredsednici vlade, Susan-ne Riess-Passer, ki je tako postala prva ženska v vodstvu FPO. Močno sta se razlikovala tudi govora obeh novih vodij strank. Medtem ko se je Alfred Gusenbauer v svojem dve uri trajajočem nagovoru javnosti predstavil predvsem kot »mož aparata«, je Susanne Riess-Passer svoj enourni govor izrabila za lastno profiliranje, dosedanjemu vodji Haiderju pa je obljubila popolno lojalnost. Nova voditeljica je ta vtis verbalno potrdila: »FPO je tudi v prihodnje stranka Jorga Haiderja.« Svojemu predhodniku je zagotovila; »Najpomembnejše bi ti želela povedati v enem stavku - da se lahko vedno zaneseš name.« Oba kongresa sta se razlikovala tudi vsebinsko. Populist Haiderje svojim privržencem zagotovil, da jim bo stal ob strani in pomagal pri prizadevanju, da v Avstriji kmalu ne bo več nobenega obrata v levo. Riess-Passerjeva je obsodila bilateralne sankcije preostalih štirinajstih nlaniA PTT ntrvfi A vetrili in Vnt od i- jan Podobnik iz SLS+SKD Slovenske Ljudske stranke posloviti od svoje dosedanje funkcije. Ker namerava Bajuk ukiniti ministrstva brez listnice, bo brez dela ostal tudi minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer. Predvsem za tista mesta, ki jih za zdaj še zasedajo člani LDS, se potegujejo člani nekdanje SKD. Lojze Peterle se zanima za mesto zunanjega ministra, Izidor Rejc naj bi bil kandidat ministra za gospodarske dejavnosti, Janez Dular pa za ministra za kulturo. Cilji strank pred cilji države Pri vsem tem pa je zanimivo, da o »zastoju pri predlaganju ministrskih kandidatov« ni slišati komentarjev iz vrst LDS. Generalni sekretar LDS Andrej Golobič je sicer povedal, da LDS nikakor ne bo poskušala preprečiti izvolitve vlade. Tako bodo pustili, da ta večina, ki je izglasovala Bajuka, morebiti izvoli tudi njegovo vlado, vendar LDS pri tem ne bo sodelovala. Potezo lahko razumemo celo kot priprave na državnozborske volitve. Prehodna vlada bo namreč v prihodnjih mesecih največ časa porabila predvsem zase. Ure in dnevi bodo najprej minili v parlamentu, ko bodo poslanci odločali o kandidatih za ministre, nato bodo pomladniki porabili čas za zamenjave ljudi, ki zasedajo pomembna mesta v državnih institucijah, sledile bodo parlamentarne počitnice, jesen pa bo minila v predvolilnem razpoloženju, ko bodo na prvo mesto zopet postavljeni cilji strank in šele nato cilji države. DEJAN FUJS ■ ne odgovorne zanje označila socialdemokrate - ti so po njenem krivi kar »državne izdaje«. Na Dunaju pa je Gusenbauer nastopil proti obema vladnima strankama: na eni strani je deloval skrajno užaljeno nad dosedanjim koalicijskim partnerjem, konservativno ljudsko stranko, da je šla v koalicijo s svobodnjaki, in na drugi strani zgroženo nad tezo, ki jo ima FPO v novi vladi. Razliko med SPO in FPO je Gusenbauer opisal z besedami: »V Celovcu so se srečali izdajalci delavcev, na Dunaju smo zbrani zastopniki delavcev.« Enotni samo alede OVP Zdi se, daje oba kongresa povezovalo samo eno: mnenje, da sta ljudska stranka (OVP) in kancler Wolfgang Schiissel (OVP) v vladi samo po Haiderjevi milosti. Guse-nabuer je to mnenje izrazil neposredno, Haider pa posredno: »To stanje bomo zdržali, saj še nisem kancler.« Koroški deželni glavarje dal jasno vedeti, da je konservativna vladna partnerica sicer načrtovala 'reforme, vendar sijih sama ne bi nikoli upala izvesti, zato ji bo po njegovih besedah FPO pri tem pomagala. In končno: »Nismo še na cilju.« In cilj za Haiderja pomeni: FPO najmočnejša stranka in on zvezni kancler. Svobodnjaki, ki so po Avstriji deležni neokrnjenih simpatij in naklonjenosti državljanov, nimajo težke naloge. Socialdemokrati so namreč po tridesetih letih vladanja zapustili ogromno proračunsko luknjo in velike državne dolgove. Avstrijce morajo spomniti samo še na propad državne industrije, razširitev revščine in na rdeče številke pri socialdemokratih in njihov uspeh je tudi za naslednje zakonodajno obdobje zagotovljen. MARJETKA RAIIŠI ■ vem 11. maj 2000 AKTUALNO DOMA Skupni val kapitala in soboške oblasti Zakon profita na obličju mesta J. VOTEKi Komentar Do zadnje krpice zemlje obočani (si) bodo v času vladavine sedanjega župana pozidali središčni del mesta do zadnje krpice zemlje. Prostor bodo izrabili do konca ter mestu dali betonsko stekleno podobo po svoji zamisli in po svojem prepričanju. Naslednikom, če bodo hoteli oblikovati prostor po svojem ritmu življenja in svoji volji, morda z manj betona in več zelenicami, igrišči, koledarskimi stezami, trgi, bo ostalo le to, da zapišejo rušenju, kar so gradili pred njimi, in oblikujejo na novo - ali si poiščejo življenjski prostor drugje. Nastajajočo podobo mesta namreč bolj kot kdaj diktira za kon profita, denar pa seveda prinašajo poslovni in stanovanjski objekti ter garažne hiše za znane uporabnike. Zelenice, takšne, ki so več kot le drobna dekoracija betonske arhitekture, igrišča, trgi ga ne navržejo, kvečjemu prinašajo občinski blagajni stroške vzdrževanja, zato jih v novih načrtih spreminjanja mestne podobe skorajda ni najti. Nepozidani mestni prostor je torej mamljiva priložnost kapitalu, ki se je znašel v sozvočju, skupnem valovanju z lokalnim oblastvenim svetom. Lastenje prostora je popolno Zakon, kije zavaroval obdelovalno zemljo in tako prisilil v polnjenje že urbanega okolja, mestu postavlja določene omejitve pri širitvi. To samo po sebi ni slabo, je pa prostoru znotraj postavilo novo ceno. Toda omejevanje prostora in logika kapitala rodita iav-nanje po naslednjem vzorcu - če Pomurski govedorejci opozarjajo na težave Krivce iskati tudi doma Čeprav razmere v kmetijstvu in s tem seveda tudi v govedoreji niso zadovoljive, je minil nedeljski redni letni občni zbor Zveze govedorejcev Pomurja dokaj mirno. Udeležba govedorejcev je bila sicer na skromni ravni, vendar tudi tisti, ki so se zbora udeležili, niso bili pretirano zadovoljni, saj so na njem manjkali tisti, ki so za stanje v kmetijstvu odgovorni, in rejci so o problemih govorili sami sebi. Predstavnika kmetijskega ministrstva na zbor ni bilo, od poslancev se ga je udeležil le Geza Džuban, pogrešali pa smo tudi večino tistih, ki so v občinah odgovorni za kmetijstvo. '' Zveza govedorejcev oziroma njen upravni odbor se je med letom sicer aktivno vključeval v razreševanje težav, vendar na to ni imel posebnega vpliva. Razreševanje vprašanj, ki so že dlje časa prisotna v govedoreji, je predvsem odvisno od razmer, ki vladajo v kmetijstvu, nanje pa kmetje nimajo posebnega vpliva. Več uspeha pričakujejo z novo kmetijsko-gozdarsko zbornico, zato se je zveza tudi aktivno vključila v volitve v republiško zbornico, žal pa na zboru ni bilo nobenega izvoljenega predstavnika iz Pomurja. Tudi predstavnikov mesne predelave na zboru ni bilo, zato je veljalo toliko več pozornosti problemom v mlekarstvu. Po besedah predstavnika Pomurskih mlekarn predelovalcem ni vseeno, kaj se na tem področju dogaja. vendar na razvoj dogodkov največkrat ne morejo vplivati. je prostor drag, ga je potrebno maksimalno izkoristiti in ga čim manj »zapravljati« za ustvarjanje na primer zelenega sistema, humanejšega, prijaznejšega bivalnega okolja. Profit in gola funkcija poslovne in bivanjske dejavnosti, pomešana med seboj, ne hodita vštric z mehkostjo življenjskega okolja, to pa se že pozna v trendu pozidavanja mesta. O vnemi pozidave mesta govorijo že zgrajeni novi objekti -nekatere šele sedaj vnašajo v odloke o spremembah zazidalnih načrtov - pa tudi »paketno« sprejemanje le-teh. Občinski svetniki naj bi na naslednji seji odločali kar o treh. Pa hitenje sa-. mo po sebi še ne bi bilo tako upadljivo, če bi bilo izbrano ob-rušeno ob več možnostih. Toda lastenje mestnega prostora s strani sedanje lokalne oblasti je popolno, ker gradnje načrtuje občina, potrjuje jih občina, gradi občina - projektanti so nove zazidalne situacije narisali po naroči- Za desetino manjši odkup v letošnjem aprilu v primerjavi z enakim lanskim mesecem kaže na to, da nekaterih trendov ni mogoče ustaviti. Eden od vzrokov za zmanjševanja odkupa mleka na tem območju je neustrezna starostna sestava kmetij, veliko je kmetij, ki redijo manjše število krav, in te prirejo mleka opuščajo, k manjšemu odkupu pa so svoje prispevale tudi zaostrene razmere pri kakovosti oddanega mleka. V kmetijski svetovalni službi so pozimi začeli z drugačnimi oblikami izobraževanja kmetov, ki so bile namenjene predvsem tistim, ki so eksistenčno odvisni od kmetijstva. Ugotavljajo, da vedno več takšnih kmetov razmišlja razvojno, vendar kmetje opozarjajo, da bo potrebno pogoje gospodarjenja v kmetijstvu spremeniti. Zaradi visokih obresti so naložbe v kmetijstvo predrage, in ker ni zagotovljene dol lu družbe Sobota Center ali občinskih služb, potrdili jih bodo občinski svetniki, kot investitor večine objektov bo družba Sobota Center, gradil pa bo - v znani navezi - soboški gradbinec. Za drugače misleče, za izbiro ni prostora. Hlad betona Plitvo je razmišljanje, da z okoljem in prostorom ustvarjamo le enosmerni in enkraten odnos. To je odnos, ki ima obe smeri in traja. Tako kot ljudje ustvarjamo okolje, tako oblikovani prostor in urejenost okolja oblikujeta in vplivata na ravnanje ljudi. Na svetem kraju so ljudje spoštljivejši, v umazanem okolju še sami packi, v betonskih stenah trdi, hladni, razdiralni. In Soboto načrtujejo pozidati tako, da bo supermarket z garažami (delno kot javna parkirna hiša in delno internega značaja) stal na prostoru, kjer so nekateri videli prostor za mestni trg. Na goročne stabilnosti, so lahko investicije nemalokrat tudi usodne. Da kmetijstvo brez državne pomoči ne bo moglo preživeti, zatrjuje tudi poslanec Džuban, kmetje pa opozarjajo, da najodgovornejši na obljube pogosto pozabljajo. Kmetijski minister je že v lanskem letu na srečanju s pomurskimi rejci obljubil državne pomoči tudi za travinje, vendar so bili ravninski kmetje izigrani in bodo tako letos ostali brez teh podpor. Seveda za vse težave vendarle ne kaže kriviti le države, saj so Pomurci za počasno razreševanje nekaterih problemov nemalokrat krivi tudi sami. Sami bi morali pripraviti ustrezne razvojne programe in z njimi seznaniti državo, vendar pri tem ni enotnosti in skupnega nastopa, razdrobljeni lokalni interesi in nastopi pa ne dajejo pričakovanih rezultatov. LUDVIK KOVAČ I mw Radio Murski val 94,6 Mhz ORLEK VLADO IN POMURSKI MUZIKANTI V RESTAVRACIJI ZVEZDA V MURSKI SOBOTI IN V ŽIVO NA MV 94.6 MhZ dvorišču stanovanjskih blokov v Gregorčičevi, kjer bi si stanovalci in otroci želeli igrišče in morda še zelenico, bo zrasla garažna hiša (namenjena le za uporabnike predvidenih novih objektov!), do pločnika in v trikotnik križišča (vogal Gregorčičeve ulice in ulice Staneta Rozmana) bo potisnjena stanovanjsko-poslov-na hiša. Načrtovano skromno ozelenitev ob tem kompleksu pa bo najverjetneje oklestilo spreminjanje vhodov v garažo. Objekt za policijo na vogalu Gregorčičeve in ulice Arhitekta Novaka bo vogalni in potisnjen v križišče, garažna hiša na severni strani nove policijske stavbe (internega značaja za potrebe policije) pa naj bi zrasla na mestu, kjer bodo odkupili in rušili stanovanjsko hišo. Stanovanjsko-poslovni objekt na vogalu Slomškove in Gregorčičeve bo zgrajen brez enega samega parkirišča in potisnjen prav do roba pločnika, preglednost v križišču pa naj bi omogočalo v notranjost pomaknjeno pritličje. Poslovno-garažni nadzemni objekt iz armi ranega betonskega skeleta in silnih dimenzij - velikost rokometnega igrišča in višine petih etaž -naj bi zrasel pri Domu tehnike, kjer so po obstoječem zazidalnem načrtu predvideli stanovanjski blok. MH ■ Pokojnina življenju oštirkanci unikatnih ljubljanskih sfer, ki nam pridejo vsake toliko časa razlagat zakone, me vedno dvignejo s stola, ko duhovičijo in popačijo tisto, kar je v življenju malih ljudi življenjsko vprašanje. Pisec pokojninskega zakona, ki je pomurskim gospodarstvenikom prišel razlagat njegovo vsebino, je navrgel nekaj stavkov tudi na račun državne pokojnine. ' Pa je, prepacan z liberalizmom in čisto ekonomijo zavarovalništva, ponovil pripombe »nekaterih«, da z njo država daje potuho. Komu - tega ni povedal, ampak po logičnem nadaljevanju jo daje delomrznežem, potepuhom in morda še komu iz vrst odpadnikov družbe. Enostransko, stereotipno povezovanje državne pokojnine z ljudmi, obremenjenimi z družbeno patologijo, ki pa jih, kot je pripomnil, na stara leta ne more- JUKEBOX V torek, 16. 5. 2000, ob 21.00 Oblast je oblast Politični pretres zadnjega meseca na državni ravni nam ne prinaša nič pretresljivega. Analitiki sicer že poglobljeno analizirajo tektonski premik oblastne politike na desno in se ubadajo z dvema prebežnima glasovoma. Toda realno gledano zgodba le nima tako travmatičnih posledic, kot se zdi, četudi usoda ministrov v parlamentarni proceduri še ni znana. Spomnimo se samo Nemčije; ko so se nemški liberalci odpovedali sodelovanju v levosredinski vladi in so s svojim premikom spravili na površje danes korupcijsko razvpitega Kohla. Gledano s tega vidika gre za politično realiteto, na katero se bo potrebno navaditi, kot tudi na to, da poslancem ob stranki diktira njihovo odločanje po lastni vesti najprej in predvsem njihovo materialno udobje in šele zatem državni interes. Navsezadnje je le nastopil čas, kako naj bi se razdelila dediščina dosedanjega predsednika vlade dr. Drnovška. I Če sledim misli dr. Tineta Hribarja, so dogodki, ki so se zgodili I v zadnjem mesecu, predvsem posledica vzvišene drže in zakuli-I snih političnih iger oblastnih strank, še posebno liberalov. Kot ugotavlja dr. Hribar, je na račun volilne zakonodaje Drnovšek le začel preveč prehitevati po desni, in to ne v konsenzu s članstvom svoje stranke, ampak predvsem na lastno pest. Na tej točki kljub sedanjim zapletom pri sestavi vlade in vprašljivosti potrditve Bajukovega kabineta zasuk na oblastni ravni v desno le ne pomeni katastrofe. Če smo realni, je dobrodošel in pomeni v slovenski politiki določeno katarzo, kajtVsuperiornost določene politične opcije, v našem primeru liberalne, kljub različnim koalicijskim povezavam monopolizira oblast in koncentrira politično in za tranzicijski prehod značilno ekonomsko moč. Ta monopol bi kljub dosedanjim pozitivnim učinkom na gospodarskem področju prej ali slej začel producirati negativne učinke. V tej luči je travmatiziranje političnega položaja nekoliko pretirano, kajti o krizi, ki bi presegla zgolj politične okvire, bi težko govorili, saj, kot je izjavil dr. Mencinger, več je znotrajstrankar-skih trenj, boljše je za gospodarstvo, kajti tako mu je dana možnost normalnega delovanja brez posegov in pritiskov politike. Nekoliko bolj travmatična se mi zdi reakcija na spremembo oblasti znotraj pomurskega okolja, ki je na neki način zavezano liberalni opciji oblasti, kar so pokazale minule volitve. Čeprav iztržek iz tega za pokrajino ni bil ravno velik, razen stalnega napovedovanja po nepotrebnosti tekstila in odcejanja zdrave substance pomurskega gospodarstva v lastništvo zunaj regije. Tako naj bi kmalu padla še domača trdnjava Radenska, ki naj bi prešla v večinsko ljubljansko lastništvo. In na tej točki se pokažejo učinki naše privrženosti liberalizmu. Na tej ravni ne gre več za »globalizacijo« na državni ravni, ampak za negativne učinke te globalizacije. Tu pa se bi morda le kazalo malo ozreti proti Američanom, ki so se kljub najboljšim časom v Seatlu postavili po robu Svetovni trgovinski organizaciji. Pomurcem pa ne bi škodovalo, če bi namesto objokovanja Drnovška stopili pred Vizjakov kapitalski hram in mu »podkurili«, kot so to storili Američani birokratom Svetovne trgovinske organizacije in Svetovne banke. r Morda pa nam bo malo bolj konzervativna opcija oblasti le ponudila kaj več od enega ali dveh podvozov in kakega pločnika za ustvarjeno akumulacijo, ki so jo liberalci prelili v Ljubljano. mo pustiti »za jarkom«, je nesprejemljivo za tiste, za katere vem, da so vse življenje pridno delali in prispevali k družbenemu dobremu, pa na stara leta ostali brez vsega. V mislih imam kmetice, gospodinje. Delale so od jutra do večera, pa zanje nikoli ni bilo denarja ne v družini, da bi si mogle plačati socialno zavarovanje, pa tudi državi nikoli niso predstavljale tiste družbene skupine, nad katero bi položila svojo roko zaščite. Bile so zgolj in vse življenje vzdrževani družinski član, tihe in ponižne v tej svoji vlogi. Doživele so starost, brez lastnih prihodkov, zgarane in bolne. Državna pokojnina bi bila zanje priznanje in zadoščenje za vse, kar so prestale. Vem za delavce, ki so se leta prebijali skozi življenje s sezon skim delom po gradbiščih, pa jih nihče ni socialno zavaroval. Delodajalci so jih najeli, ko so jih potrebovali, in odslovili, ko se je sezona gradenj končala, država pa je delo na črno spregledovala -hote. Sezonski delavci, razpeti med zaslužkom po gradbiščih in delom na kmetiji, ki je običajno bila v lasti starih gospodarjev, nikoli niso sodili v delavski razred prve lige, kateremu je bila namenjena popolna socialna varnost. Na stara leta so ostali brez vsega. Državna pokojnina bi jim pomenila priznanje za delo in opravičilo za dopuščeno krivično obravnavanje. V mislih imam vse druge, ki so rojeni pod nesrečno zvezdo in ki so se jim v življenju dogodili dogodki in se vrstile bolezni, ki so jih vrgle iz običajnega ritma dela in ustvarjanja. Zanje bo državna pokojnina kot obliž na rane življenja. Tako državna pokojnina za generacije, ki upajo nanjo sedaj. Za prihajajoče pa? Državna pokojnina s svojimi prejemniki bo ogledalo socialnih razmerij, družbene blaginje in usod ljudi. MH I 4 LOKALNA SCENA 11. maj 2000, fiffll 33. shod EHO Podpornice v Puconcih Vztrajajte v bratski ljubezni! Cankovski svetniki zadev ne prepuščajo naključju Vodovod in ceste so življenjskega pomena Senior slovenskih evangeličanov g. Geza Erniša in predstavnik italijanskih evangeličanov g. Jiirgen G. Astfalk podpisala listino o partnerstrvu med cerkvama Konec junija do gradbenega dovoljenja - Odločitev o zaključnem računu proračuna preložili na prihodnjo sejo, ker čakajo poročilo nadzornega odbora ri Evangeličanski cerki v R Sloveniji imajo Evangeličansko humanitarno organizacijo (EHO), ki pa je med verniki bolj znana pod imenom Podpornica. Vsako leto prvo nedeljo v maju organizirajo shod vernikov v eni od verskih občin oziroma gmajn, kjer je slavnostna božja služba, pozneje pa tudi družabno srečanje. Na shodu seveda tudi zbirajo darove in poročajo o razdelitvi prej zbrane humanitarne pomoči. V nedeljo, 7. maja, je bil shod v evangeličanski cerkveni občini Puconci. Udeležili so se ga tudi gostje iz tujine. Prihodnje leto bo srečanje v Apačah. Natanko ob desetih se je začela slavnostna božja služba, ki jo je neposredno prenašala Televizija Slovenije. Velika puconska cerkev je bila premajhna, da bi bilo v pritličju in ložah dovolj prostora za vse, zato so nekateri spremljali obred zunaj cerkve. Oltarsko službo so vodili: senior Geza Erniša, puconski duhovnik Evgen Balažič in bo-donski duhovnik Ludvik Jošar. V bogoslužju so sicer sodelovali še drugi duhovniki in duhovnici. Pridigal je soboški evangeličanski duhovnik Leon Novak. Bogoslužje sta obogatila orgelska glasba organista Jožeta Vukana in petje cerkvenega pevskega zbora. V obredu je seveda sodelovala tudi množica vernikov, vsekakor pa pri petju pesmi Trdi grad je naš Bog zmožni... prašanje nadaljnje usode vodovodnega omrežja Domajinci-To-polovci-Gornji Čmci-Krašči v skupni dolžini 9 kilometrov je bilo v ospredju pobud cankovskih svetnikov. Te namreč zelo zanima, kdaj bo ta projekt končno zaživel. Kot je pojasnil župan Viktor Voršič, v tem trenutku čakajo še na eno dodatno soglasje, ker je prišlo do sprememb pri gradnji dela vodovoda, ki bo povezoval Cankovo in Domajince. Pridobiti morajo namreč soglasje za vod, ki bo potekal ob regionalni .cesti, prav tako pa čakajo na izjave lastnikov zemljišč za služnostno uporabo, saj bodo cevovodi potekali po njihovih njivskih površinah. Ker mnogi lastniki živijo v drugih predelih Slovenije in tujini, se bo ta postopek zagotovo zavlekel, zato računajo, da bodo gradbeno dovoljenje za omenjeni vodovod, če seveda ne bo prišlo kaj vmes, pridobili do konca letošnjega junija. Oltarsko službo so vodili senior Geza Erniša ter duhovnika Ludvik Jošar in Evgen Balažič. Vsi sedeži v pritličju in loži so bili zasedeni. Poročilo o delu EHO Podpornice je podal ljubljanski evangeličanski duhovnik Geza Filo: »Podpornica in njena humanitarna dejavnost sta pomembni vezi med družbeno socialo in Cerkvijo. S svojim uresničevanjem diakonijske razsežnosti krščanskega življenja pomaga graditi istovetnost dostojanstva slehernega človeka, ne glede na njegov svetovni oziroma življenjski nazor. EHO Podpornica si tako utira pot med nevladnimi humanitarnimi organizacijami. Za svoje socialne programe dobiva v zadnjih letih tudi del denarja od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v R Sloveniji ... Zbiramo pa seveda tudi denar od prispevkov vernikov, od raznih donatorjev, prek društev Gustaw-Adolf in organizacij v Nemčiji in Avstriji...« Denar pa so zbirali tudi na tokratnem shodu Podpornice. Prispevke so namenili ginekološko- porodniškemu oddelku bolnice v Rakičanu, pediatrični kliniki v Ljubljani in medžupnijski dobrodelni pomoči. V zbiranje pomoči so se posebej vključile članice ženskega društva trinajstih evangeličanskih gmajn na Slovenskem: ponekod so zbrale denar, drugod pa so pozimi naredile določena ročna dela in jih na stojnici, kije bila postavljena pred cerkvijo v Puconcih, prodale. Del izkupička so namenile ginekološko-porodniškemu oddelku kot svoj prispevek za nakup aparata za novorojenčke; del otroškemu oddelku bolnišnice v Rakičanu, del pa pediatrični kliniki v Ljubljani. Vztrajajte v bratski ljubezni ni le svetopisemska želja, ampak so bile te besede tudi geslo 33. shoda Podpornice v Puconcih. Je tudi, kot je dejal pridigar Novak, zapoved, ki velja za vse ljudi. Bodimo bratje in si med seboj pomagajmo. BESEDILO IN FOTO: Š. SOBOČAN ■ Referendum v Kobilju V Kobilju so imeli referendum o podaljšanju občinskega samoprispevka za obnovo vodovodnega omrežja, namestitev hitrantov, modernizacijo in vzdrževanje cest, ureditev parkirišča pri pokopališču, sofinanciranje gradnje poslovno stanovanjske zgradbe itd. Predračunska vrednost referendumskega programa je bila 60.000.000 tolarjev, s samoprispevkom pa naj bi zbrali 25.000.000 tolarjev. Glasovanje pa ni uspelo. Od 511 volivcev jih je prišlo oddat svoj glas 299, vendar so bile štiri glasovnice neveljavne. Za uvedbo samoprispevka je bilo 207 volivcev oziroma 40,50 odstotka od vseh. Premalo za uspeh referenduma, kar je šok za pobudnike referenduma. Zdaj bo treba najti drugo obliko zbiranja denarja za zelo potrebne naložbe J. Ž. ■ Nič manjši pomen pa ne pripisujejo ureditvi ceste Gornji Črnci-Krašči-Ropoča. V ta namen so objavili javni razpis, saj želijo izbrati najugodnejšega ponudnika. Ostanejo še nekatere vaške ceste, za katere bo potrebno zagotoviti tehnično dokumentacijo, med večje projekte pa uvrščajo tudi cestni odsek med Gederovci in Ropočo. Sicer pa so na 14. seji canko-vskega občinskega sveta nameravali obravnavati in sprejeti zaključni račun občinskega proračuna za leto 1999 in potrditi njegov odlok. Ker so pogrešali poročilo nadzornega odbora, so se po temeljitem premisleku in tehtanju različnih mnenj odloči- li, da sklepanje o tem pomembnem dokumentu raje prenesejo na prihodnjo sejo občinskega sveta. Podobna usoda je doletela tudi pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva, ki naj bi ga podrobneje strokovno obdelali še člani odbora za kmetijstvo. So pa na tokratni seji svetniki soglašali s predloženim odlokom o gospodarskih javnih službah ter s sklepom o določitvi upravljalna in izvajalca javne gospodarske službe za čiščenje in odvajanje padavinskih in komu-nalno-odpadnih voda v občini. To nalogo so prepustili podjetju Komunala iz Murske Sobote. Zeleno luč so prižgali tudi odloku o oskrbi s pitno vodo. Ob tej priložnosti so potrdili še pro- Srečna roka pri sestavi proračuna? gram gospodarnega ravnanja z odpadki. Podrobneje je namreč določen način zbiranja in odvažanja raznih odpadkov. Tako bo potekala akcija zbiranja kosovnih odpadkov v vseh naseljih cankovske občine od 22. do 26. maja, zbiranje nevarnih odpadkov na običajnih zbirnih mestih na Cankovi, Domajincih, Gerlincih, Kraščih in Skakovcih pa bo 27. maja. Hkrati so potrdili program odbora za šolstvo, predšolsko vzgojo, kulturo in šport. Po novem razdelilniku bodo dobila športna društva skupno 2,8 milijona tolarjev, posamezno kulturno društvo po 300.000 SIT za aktivno delovanje, dodatni denar pa še za organizacijo raznih kulturnih prireditev. MILAN JERŠEi Občuten dvig prihodkov V turniški občini letos okrog 370 milijonov tolarjev za kanalizacijo in čistilno napravo ežko si je zamišljati, da bi lahko imela občina Turnišče, ki je ostala v enakem obsegu kot prejšnja turniška krajevna skupnost - vasi Gomilica, Nedelica, Renkovci in Turnišče -,v proračunu skoraj 600 milijonov tolarjev. Ker v razpravi o osnutku letošnjega proračuna ni bilo bistvenih spreminjevalnih predlogov in tudi ne bistvenih pripomb, bi lahko rekli, da je imela občinska uprava na čelu z županom Jožetom Kocetom še kar srečno roko pri sestavi proračuna. Če se bo res vse tako izteklo, kot je predvideno in zapisano, bodo znašali prihodki in odhodki nekaj čez 596,1 milijona tolarjev, to je okrog 80 odstotkov več denarja kot lani. No, potrebno je dodati, daje med prihodki 85 milijonov tolarjev lanskih sred- štev, ki so bila namenjena za čistilno napravo, pa jih niso porabili, ampak so jih kot presežek prenesli v letošnji proračun. K že pripravljenemu osnutku pa so lahko prišteli tudi 4,6 milijona tolarjev iz programa Phare (za gojenje toplovodne ribe) in 800 tisoč tolarjev Ministrstva R. Slovenije za okolje in prostor za urejanje romskega naselja pri Gomilici. Za dodatna sredstva so si najbolj prizadevali svetniki iz KS Gomilica, in sicer za odvajanje meteorne vode (ob deževju nastajajo na njivah večje mlake) ter za ureditev vodovodnega zajetja oz. črpališča (streha pušča, stene se krušijo), pri čemer so poudarjali, da je bila njihova vas oz. krajevna'skupnost v minulih letih zapostavljena pri financiranju iz občinskega proračuna. Oba predloga so na županovo pobudo vključili v proračun (600.000 + 300.000 tolarjev). Pred končnim sprejemom letošnjega proračuna pa želijo svetniki dobiti še odgovor javnega zavoda OŠ Turnišče, zakaj je potrebno 61-odstotno povečanje sredstev za dodatni program tujega jezika in 32-odstotno povečanje sredstev za materialne stroške OŠ. JOŽE GRAJ I V okviru proračunske razprave so obravnavali tudi poseben program za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v občini Turnišče za leto 2000. Skupen znesek za subvencije je predviden v višini 5.430.000 tolarjev. Franc Režonja (kmetijski pospeševalec in podžupan) je predlagal enake ukrepe kot lani, pri čemer je poudaril, da gre za pomoč pri ohranjanju kmetijske proizvodnje. Svetnik A. Lebarje menil, da bi bilo bolje, če sredstev ne bi toliko drobili, ampak jih namenili predvsem za sofinanciranje presežkov kmetijskih pridelkov, svetnik Š. Matjašec pa se je zavzemal, da bi subvencionirali tudi člane kooperative (iz turniške občine) Zeleni vrt v Odrancih. Nazadnje so vseeno potrdili Režonjev program. Občina Radenci ponuja komunalno urejeno parcelo za šolo Najbrž bo dovolj nadzidava Letos končuje šolanje prva generacija gostinskih tehnikov otem ko se je zadnja leta kar precej povečeval vpis osnovnošolcev na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Radenci, zaradi česar je prišlo do prostorske stiske in posledično tudi do dvoizmenskega pouka, so se začela tudi prizadevanja, daje potrebno v Radencih zgraditi novo šolo za srednješolsko izobraževanje natakarjev, kuharjev in gostinskih tehnikov. Ali še vztrajati pri tej ideji? Po besedah ravnateljice Silve Marinkovič bi bila to sicer idealna rešitev, novo šolo pa bi lahko zgradili v bližini dijaškega doma, kjer jim Občina Radenci ponuja komunalno urejeno parcelo. Vendar kaj lahko se zgodi, da bo vpis spet začel padati zaradi manj številčnih generacij osnovnošolcev - v tem šolskem letu se je to že zgodilo in vse kaže, da bo en oddelek manj tudi v novem šolskem letu -, tako da bi lahko prostorsko stisko rešili tudi tako, da bi nadzidali sedanje šolsko poslopje in pridobili 5-6 učilnic, v okviru te naložbe pa bi morali rešiti tudi vprašanje šolske knjižnice in nekega prostora, v katerem bi se lahko zadrževali dijaki in dijakinje, kadar morajo čakati. In kakšne druge aktivnosti so »doživeli« na šoli v tem šolskem letu? Najprej so uspešno izvedli dvodnevno strokovno srečanje učiteljev gostinskih šol Slovenije na temo Od njive do mize, od trte do vina. Posebej ponosni pa so lahko na ekipi mladih natakarjev in kuharjev, ki sta sodelovali na gostinsko-turističnem zboru v Portorožu in osvojili zlato oziroma srebrno medaljo. Priznanja so prejeli tudi vsi dijaki, ki so sodelovali na tekmovanju barmanov na Bledu. Njihovi nekdanji dijaki, ki sojih zastopali na tekmovanju v kulinariki v okviru sejma Alpe - Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, pa so zasedli prvo mesto in tako obranili lanski naslov. Bili so navzoči in »opazni« še na nekaterih srečanjih, ki niso bila tekmovalnega značaja, ter na raznih prireditvah. Šola ves čas tesno sodeluje z Radensko in Turističnem društvom Radenci. In letos so imeli po dveh desetletjih znova maturantski ples, saj imajo na šoli tudi zares maturante - dijake in dijakinji: 4. letnika v programu gostinski tehnik. To je prav tako poseben dogodek. JOŽE GRAJ ■ VESTNIK, 11. maj 2000 LOKALNA SCENA 5 Monsena je še vedno nedostopna za naše ljudi, na Pohorju pa je drugače Janko ne more brez Jelke Na OS Tišina so imeli projektni teden Zaenkrat še brezplačen najem, v prihodnosti pa najbrž prodaja Kako živeti zdravo in varčno B ili so časi, ko je precej cvetela tudi dejavnost Počitniške skupnosti M. Sobota. V mislih imamo predvsem zgraditev počitniškega naselja Monsena pri Rovinju in nakup planinske koče Jelka na Pohorju. Tako so imeli ljudje tudi možnost poceni letovanja. Žal so v Monseni še vedno naseljeni hrvaški begunci, čeprav je uspela Počitniška skupnost po sodni poti urediti zadeve sebi v prid. Pohorska Jelka, ki sojo leta 1983 dali v brezplačni najem zasebnikoma Marti Spešič in Janku Rudlu, pa na srečo še »cveti«. Najemnika jo vzdržujeta po svojih močeh. Pred kratkim pa sta z lastnimi sredstvi dala preurediti manjšo restavracijo, tako da so sedaj stacionarni oz. stalni gostje ločeni od naključnih obiskovalcev. Vse goste pa seveda rada sprejemata. Na voljo je 28 ležišč. Največjih prihaja iz Prekmurja. Večina jih je zadovoljnih z njuno gostoljubnostjo, še zlasti pa s prehrano. Poskrbljeno je tudi za nekatere športne aktivnosti in zabavo otrok. Čeprav sta si zgradila nedaleč od koče lasten dom, Janko večinoma ostaja v Jelki tudi čez noč. Pravi, da se v njej najlepše naspi, zjutraj pa ga namesto ropota avtomobilov zbudi ptičje petje. No, tudi zaradi var- nosti je tako bolje. Čeprav je 10-letna najemna pogodba že pretekla, Počitniška skupnost M. Sobota ne namerava iskati drugih najemnikov, saj so, kot nam je povedal v. d. direktorja omenjene družbe Janez Vučkič, z njima zelo zadovoljni. Žal pa nimajo tako rekoč nobenih sredstev, s katerimi bi lahko tudi sami sodelovali pri vzdrževanju in posodabljanju Jelke. Vse torej prepuščajo Janku in Marti. Razmišljajo celo, da bi jima dom prodali po kar najbolj zmerni ceni. In kaj lahko počnete, če si izberete za preživljanje dopusta ali oddiha planinsko kočo Jelka?’ Poleg že omenjenega si lahko privoščite predvsem sprehode, se naužijete svežega zraka in si okrepite telo. Mogoče je seveda tudi nabiranje gob, borovnic in kostanja, ko dozorijo, možnosti za kakšno prijetno aktivnost pa je še več. JOŽE GRAJ ■ Baška spet vabi O troški dom Daneta Šumenjaka v Baški na otoku Krku bo tudi letos sprejel okoli osemsto pomurskih otrok. Murskosoboška območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje je namreč že devetič namenila denar za zdravstveno preventivno letovanje otrok, letos 18,1 milijona tolarjev. Ekonomska cena dvanajstdnevnega letovanja za otroka znaša štirideset tisoč tolarjev, zdravstvena zavarovalnica bo plačala 55 odstotkov, preostali del ali 18 tisoč tolarjev pa bodo prispevali starši. Za otroke iz socialno šibkih družin bodo poskušale pridobiti socialne službe plačilo razlike zneska pri domačih občinah, družinam pa bodo pomagali tudi z odobritvijo enkratne denarne pomoči. Pogoji letovanja ostajajo nespremenjeni, in sicer za prijavo se šteje napotnica otroškega zdravnika, prednost pa imajo otroci z boleznimi dihal. Organizator letovanja je Center za socialno delo Murska Sobota prek svoje enote v Baški, ob počitniškem letovanju pa bodo za skupine organizirali tudi šolo v naravi. Letovanje otrok se začne s prvim julijem in konča osemindvajsetega avgusta, v tem času pa se bo zvrstilo pet izmen s po sto šestdesetimi otroki. Dve izmeni bodo imeli otroci iz murskosoboške upravne enote, po eno pa iz preostalih treh upravnih enot. Zaradi ugodne klime, čistosti morja in obale ter turističnega razvoja je Baška dobila eno od petih podeljenih modrih zastav Evropske unije na Jadranu. Za bivanje otrok pa bodo poskrbeli tudi organizatorji letovanja, ki bodo za posodabljanje objekta in prijetnejše bivanje v domu letos spet namenili 8,5 milijona tolarjev. Tokrat za ureditev jedilnice, kuhinje, sanitarij in za drugo vzdrževanje. MHI Koča Jelka stoji točno na točki, kjer je izmerjenih tisoč metrov nadmorske višine. (Foto: JG) Jeziki vrtijo svet V tujino po znanje V sejni sobi Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti je turistična agencija Amigo travel organizirala predavanje o organizaciji tečajev tujih jezikov v tujini ter obenem predstavila nov Kompa- sov katalog za leto 2000 Jeziki vrtijo svet. Brane Preša, izvršni direktor Kompas Holidays Potovanja, je spomnil, da ta katalog izhaja že enajsto leto po vrsti, njegova oblika se sicer spreminja, a vsebina ostaja ista. Tečaji v katalogu se delijo na tri kategorije: na tečaje za udeležence nad 16 let starosti, na tiste za mlade od 11 do 16 let ter na programe za maturo. V vseh treh primerih pa tečajniki, katerih število je glede na posamezno šolo omejeno na maksimalno 15-25 udeležencev, nikoli ne gredo v tujino sami brez Kompasovega spremstva, od koder dobijo pred potovanjem tudi kup informacij. Prijavljeni so lahko v tujini nastanjeni v študentskih domovih, kolidžih ali pa - kar je najbolj priporočljivo zaradi spoznavanja tuje kulture - pri družinah. Ven- Ustanovljeno je društvo Korak naprej V pomoč mladim S kupina strokovnjakov iz Pomurja s področja sociale, vzgoje in izobraževanja, policije ter zdravstva je ustanovila društvo Korak naprej, ki se bo ukvarjalo s primarno preventivno dejavno- stjo ali delovalo v pomoč mladim. Pri svojem delu namreč ugotavljajo, da med mladimi narašča zasvojenost, po drogah posegajo vedno mlajši, stopnjujejo se antisocialno vedenje in stiske v adolescentnem obdobju pa tudi negativni trendi pri oblikovanju samopodobe mladih, zato bo društvo oblikovalo široko mrežo dejavnosti za osnovnošolce in srednješolce, njihove starše in strokovne delavce. Organizirali bodo učne delavnice, enodnevne prostočasne aktivnosti in letni tabor, sestavili bodo zloženko s ustrezno vsebino in sodelovali pri drugih publikacijah, sodelovali bodo z institucijami ter dru- štvi pri nas in v tujini, ki se ukvarjajo z enako ali podobno dejavnostjo, uredili bodo društvene prostore ter oblikovali informacijsko bazo podatkov za aktivnosti s področja primarne preventive. Cilj delovanja je, spodbujati zdrav stil življenja, prispevati k zmanjšanju negativnih pojavov med mladimi in prispevati k pozitivnemu družbenemu razpoloženju, so zapisali ustanovitelji društva v letošnji program dela. Ustanovni zbor društva je za predsednico izvolil Eriko Zelko Peterka, dr. med., ime društva pa so izbrali med predlogi osnovnošolcev razkriške šole. Korak naprej je predlagal Rok Trstenjak, šestošolec. »Društvo je pomemben korak naprej pri delu in skrbi za mlade, kajti profesionalci čutimo, da nam tu manjka neformalno delo, zato bo delo društva dobro dopolnilo profesionalnemu dela, z njim pa se bomo lahko mnogo bolj približali mladim in njihovim staršem. Tako lahko naredimo veliko dobrega,« je povedal za popotnico novoustanovljenemu društvu direktor ljutomerskega Centra za socialno in član upravnega odbora Boris Šunko. Ustanovitev društva je kot državni svetnik pozdravil tudi Bojan Korošec, dr. med. in direktor murskosoboške bolnišnice. Povedal je, da ga ustanovitev društva navdaja z optimizmom, upa pa tudi, da bo to kamenček v nizu ukrepov in oblik pomoči za reševanje problemov mladih. MHI Zelo odmevna je bila tudi prireditev za dedke in babice ob podelitvi bralni znački A pril je bil za učence OŠ Tišina še posebno delaven, raziskovalen, ustvarjalen, zanimiv... Obiskali sojih tudi številni starši in gosti Najprej so izvedli sklepno dejanje v okviru tekmovanja za bralno značko in dneva knjige. Ob tej priložnosti so še posebej povabili v šolo dedke in babice, da bi jim obenem izrazili najlepše želje ob letu starejših občanov. Prišli so skoraj vsi, tako daje bila šolska dvorana polna kot le malokdaj. Poleg bralnih značk so podelili učencem tudi priznanja za najboljše rezultate, ki so jih posamezniki ali ekipno dosegli na raznih šolskih tekmovanjih ali srečanjih. Zadnji teden pred pomladanskimi počitnicami pa so izvedli učenci predmetne stopnje projektni teden na temi Energija in Zdravilne rastline, pri čemer jim je bil osrednji moto Živimo zdravo - živimo varčno. Tako so spoznavali, kako pridobivajo energijo v elektrarnah, kateri so alternativni viri energije, kako je s porabo in varčevanjem energije v gospodinjstvu, kako se pravilno prehranjevati in kakšne bolezni lahko nastanejo zaradi nepravilne prehrane, katera zelišča so zdravilna in kako jih je potrebno uporabljati za lajšanje manjših tegob in bolečin idr. Ogledali so si mlin na Muri in pridobivanje sončne energije v Ižakovcih ter izdelali tudi sončno peč in maketo termoelektrarne, s katero se bodo predstavili na dnevih Sonca v Kopru. JG ■ Projekt Copekov mlin za zanamce 0 b koncu aprila je pripravila občina Velika Polana ob Copeko-vem mlinu dvodnevni seminar in delavnico za otroke iz vrtca in šolarje iz osnovne šole. Župan Štefan Prša, ki se je tudi sam podal z otroki v naravo, je povedal, da je bil glavni motiv delavnice, videti, kakšno okolje si želijo njihovi potomci. In ker je to čista, neokrnjena narava, bo ohranitev le-te tudi osnovni namen delovanja občine. Že vrsto let tako teče skupni projekt z Anglijo, Italijo in Francijo, kjer občina sodeluje z obnavljanjem Co-pekovega mlina. Ta bo verjetno končan avgusta, ko bo izdan tudi CD-rom, mogoče pa ga bo videti tudi na internetu. Že 9. maja pa bo občino obiskala evropska delegacija, ki bo opravila strokovni posvet. Župan Prša, ki seje pred kratkim mudil v Parizu, kjer je sedež projektne skupine, je izrazil željo, da bi imela v bližnji prihodnosti tudi občina V. Polana v centru Pariza svoje prostore. Opozoril je, da v občini vidijo tudi druge izzive, predvsem gre tu za t. i. Mlinarsko pobudo v mednarodnem projektu Raphael - namreč da bi mlinarstvo dar le-to izbere agencija sama s svojimi posredniki. Brane Preša priznava, da Kompasove cene za tečaje nikoli niso bile nizke, so pa v primerjavi z drugimi ponudniki konkurenčne, in Še vedno največ tečajnikov potuje v tujino prek Kompasa. V katalogu so predstavljene šole v trinajstih državah, od Italije in Anglije do Španije, ZDA in Japonske. Za primerjavo naj povemo, da se giblje cena dvote- denskega tečaja v kaki londonski šoli vključno z letalskim prevozom in nastanitvijo od 200 tisočakov naprej, v italijanskih Firencah pa brez prevoza od 110 tisoč tolarjev navzgor. Ob koncu predavanja je agencija Amigo travel izvedla še nagradno anketo, ki je dvema udeležencema prinesla zastonj izlet v Gardaland, direktor agencije Branko Farič pa je glavno nagrado - tečaj tujega jezika zastonj - izžrebal 25-letni Nuši Razdelšek, ki bo preživela dva tedna v šoli v londonski četrti Wimbledon. TOMO KOLEŠ ■ TOM pri KLIC . VSAK DAN OD IA DO 2 ter način dela in življenje mlinarjev ohranili našim rodovom. TOMO KOLEŠ ■ Srebrna Vegova priznanja red kratkim je bilo na OŠ Stogovci medobčinsko tekmovanje iz matematike za Vegovo priznanje. Udeležilo se gaje 42 učencev iz osnovnih šol iz občin Gornja Radgona, Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci. Najuspešnejši tekmovalci med šestošolci so bili Bernarda Cetl (OŠ G. Radgona), Uroš Prah (OŠ Stogovci) in Ines Zamuda (OŠ G. Radgona); med sedmošolci so kar trije učenci dosegli enako število točk, vse možne, in sicer so bili to Boris Pahor, Katja Žunič (oba OŠ Kapela) ter Daniel Močnik (OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici); med osmošolci pa so se najbolje izkazali David Močnik, Tamara Elbi (oba OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), Tilen Zamuda, Doroteja Mlinarič (oba OŠ G. Radgona) in Matjaž Jaušovec (OŠ OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici). Vsi omenjeni učenci so osvojili srebrno Vegovo priznanje, zmagovalci iz 7. in 8. razreda pa so se uvrstili še na državno tekmovanje. -AJ ■ Francosko pobratenje Radenec Z latko Mir, podžupan občine Radenci, je v navzočnosti poo-blaščenke slovenskega veleposlaništva v Parizu Veronike Sta- bej podpisal listino o pobratenju z županom slikovitega francoskega mesteca ob reki Loiri Jeanom-Jacguesom Filleulom. Ob tej priložnosti je radenska delegacija izročila francoskim po-bratinom simbolično darilo klopotec, ki bo gotovo lepo pel tudi v vinogradih ob Loiri. Zanimanje za Slovence v mestecu Montluis-sur Loire je razumljivo, saj so jim Radenci po svoji naravnanosti v turizem, šport in kulturo res blizu. S podpisom uradnega protokola, s katerim sta se oblasti obeh mest zavezali, da bosta v imenu zgraditve Evrope miru, svobode in prijateljstva ter boljšega medsebojnega poznavanja Slovencev in Francozov poglabljali stike in sodelovanje na vseh področjih, je storjen pomemben korak v tej smeri. Na slovensko-francoski »veselici« sta nastopili tamburaška skupina Drotmantraš in folklorna skupina društva kmečkih žena in deklet iz radenske občine, nato pa je sledila pokušina dobrot slovenske nacionalne kuhinje in žlahtne kapljice iz kapelskih vinogradov. M. JERŠEi 6 GOSPODARSTVO / FINANCE 11. maj 2000, »I I Borza Skromno I trgovanje, tečaji letos najnižji teh zadnjih petih trgovalnih dneh se je na Ljubljanski ■ borzi vrednostnih papirjev še vedno močno poznalo po-praznično razpoloženje. Dnevni skupni prometi so se do petka nenehno zniževali, podobno so ob tem padali tudi tečaji praktično vsem delnicam. Tako smo beležili najnižje promete in vrednosti indeksov rtem letu, najnižji so se gibali okrog 300 milijonov tolarjev, ob tem da na trgu svežnjev ni bilo poslov, delniški indeksi pa so se gibali pri SBI nekoliko bolj pod nivojem 1.700 in pri PIX pod nivojem 1.300 točk. Tej skromni aktivnosti bi lahko bil vzrok v nižjih cenovnih nivojih večine delnic, s katerimi se trguje na slovenskem kapitalskem trgu. Hkrati s tem sta indeksa dosegla le- 1 tošnje najnižje vrednosti (dno), SBI je ta torek dosegel celo j 1.685 točk (-1,8 %), indeks PIX pa isti dan 1.250 točk (- 1 1,76%). Na rednem trgu so delnice izgubljale vrednosti vse dni razen ta ponedeljek, ko je bil rahel pozitivni popravek tečajev navzgor. Med delnicami na tem trgu, ki so vrednostno največ izgubile, so delnice Istrabenza (-8,7%) in SKB banke (-5,5), za več kot dva odstotka so se pocenile delnice Interevrope, Petrola, pivovarne Laško in Zdravilišča Moravskih Toplic (1.142 SIT). Tako seje trgovalo z delnicami Istrabenza pri 2.131 in z delnico SKB-banke pri 2.098 tolarjih. Najbolj likvidne delnice so še vedno delnice Leka (-1,8%), Merkatorja (-1,03%), Krke (-0,35%) in Save (-1,4%), vse te so tudi na tedenskem nivoju trgovanfb končale v rdečih številkah. V porastu so le delnice Droge (+1,3%), 1 Etola, Kolinske in Luke Koper. Večji posli na tem trgu so bili realizirani z delnicami 1 Merkatorja, Luke, Save in Krke, skupni petdnevni promet pa je znašal 2.5 milijarde tolarjev ali v povprečju le 500 milijonov tolarjev na trgovalni dan. Podobno skromno in negativno razpoloženje je bilo na j prostem trgu. Tu so se najbolj pocenile delnice Pida Zvon 1 (-3,3%), Zlate monete 1 (-3,3%) in Atene 3 (-2,2%), prvg je tako zdrsnila na 60,7, druga na 61 in tretja na 45 tolarjev. Preostali polni skladi so izgubili nekoliko manj vrednosti, tako je delnica Triglava steber 1 vredna 89 in Pomurska investicijska družba 1 90,3 tolarja. Pokojninski boni so trenutno vredni 46 tolarjev. Med delnicami družb je beležila dvaodstotni padec delnica Gorenja, njen tečaj seje tako v torek ustalil pri 2.000 tolarjih. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 28. 4. 2000 do 9. 5. 2000 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 28.4.00 9.5.00 razlika v odstotkih | delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 14.800,00 14.545,40 -1.72 Dolenjska banka - imenske 20.500,00 20.000,00 -2,44 Droga Portorož 34.000,00 34.450,00 1,32 Emona Obala Koper 1.988,62 1.979,78 -0,44 Etol Celje 21.063:33 21.190,60 0,60 Intereuropa Koper 2.348,76 2.300,63 -2,05 Istrabenz Koper 2.335,22 2.131,40 -8,73 Kolinska Ljubljana 2.080,93 2.081,40 0,02 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 24.845,21 24.757,45 -0,35 j Lek, razred A 32.192,69 31.613,88 -1,80 Luka Koper 2.999,99 3.002,82 0,09 . Mercator, poslovni center 13.957,66 13.813,99 -1,03 Petrol Ljubljana 20.531,55 20.054,98 -2,32 Pivovarna Laško 4.416,75 4.310,44 -2,41 Pivovarna Union 39.210,35 38.909,29 -0,77 Probanka Maribor 31.318,59 31.318,59 0,00 Radenska 1.988,91 1.970,12 -0,94 Sava 16.232,89 16.006,71 -1,39 SKB-banka 2.222,22 2.098,11 -5,58 Zdravilišče Moravske Toplice 1.171,00 1.142,69 -2,42 ubežnice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 112,00 111,93 -0,06 Republika Slovenija, 2. izdaja 101,00 100,00 -0,99 1 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 14.715,56 14.970,34 1,73 Color Medvode 4.282,83 4.129,21 -3,59 Fructal Ajdovščina 1.820,61 1.850,00 1,61 Gorenje Velenje 2.058,36 2.017,15 -2,00 Helios Domžale 35.327,74 35.157,33 -0,48 Kema Puconci 3.000,10 3.000,00 0,00 Tovarna sladkorja Ormož 3.260,00 3.260,00 0,00 Veletrgovina Potrošnik 1.241,00 1.241,00 0,00 obveznice na prostem trgu SL.ODŠKODNINSKI SKLAD 2.IZDA 70,89 71,42 0,75 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 89,35 89,10 -0,28 NFD 1 79,63 78,86 -0,97 ZVON 1 62,78 60,75 -3,23 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 91,33 90,30 -1,13 ZLATA MONETA 1 63,08 60,96 -3,36 POKOJNINSKI BON . 46,45 45,67 -1,68 ATENA 3 45,77 44,76 -2,21 INFOND ZLAT 46,26 45,60 -1,43 KMEČKA DRUŽBA 40,43 39,69 -1,83 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 30,59 30,09 -1,63 Slovenski borzni indeks SBI 1.716,29 1.685,07 -1,82 Borzni indeks obveznic BIO 106,83 d 070 kr 106,64 1 pen R7 -0,18 _1 7A Mizarstvo Filipič iz Babinec Od ročne spretnosti do uspešne obrtne dejavnosti Miran Filipič predstavlja četrto generacijo - Gradijo predvsem na kakovosti in korektnem odnosu do naročnikov M izarstvo vsekakor sodi med starejše obrti, ki se pri Filipičevih v Babincih ohranja že od davnega leta 1877, ko se je z mizarstvom najprej začel ukvarjati pradedek Jakob Nedl. Ko se je v družino poročil Avgust Filipič, je nadaljeval tastovo delo in ga nato predal svojemu sinu Ivanu, ki je vse do svoje smrti delal z bratom Av- gustom, s katerim je nato še nekaj časa delal Ivanov sin Miran, zdaj pa opravlja Miran dejavnost sam. Tradicija živi že več kot 120 let Miranov pradedek je začel najprej z majhnimi popravili za sovaščane, izdeloval pa je spalnice in stavbno pohištvo, kar je delal tudi dedek, ko pa je obrt prevzel Miranov oče, so začeli izdelovati večinoma stavbno vanje s projektanti, najbolj pomembno pa je seveda zadovoljstvo naročnikov z njihovim delom. Pri Filipičevih trenutno nimajo serijske proizvodnje, delajo notranjo opremo po naročilu za znanega kupca. Zadnje čase izdelujejo tudi veliko opreme za stanovanjske prostore, vendar še vedno izdelujejo največ gostin- Miran Filipič je spoznal delo v mizarski delavnici že zelo zgodaj, mizarskih veščin pa se je učil pri očetu. Vse delo poteka zdaj v novih prostorih, kamor so se preselili v lanskem letu. pohištvo. Takrat v šestdesetih letih so veliko delali za Dalmacijo. Prvi stroj si je oče Ivan naredil sam, vendar je imela konec petdesetih elektriko samo ena domačija v vasi, kjer je ta stroj tudi bil, tam so nanj delali, stroj pa hrani Miran še danes. Ko je celotna vas dobila elektriko, je Ivan začel nakupovati več strojev, s tem se je njihova dejavnost začela širiti. Najprej so izdelovali predvsem stavbno pohištvo, konec sedemdesetih pa so začeli izdelovati gostinsko in notranjo opremo, po čemer je bilo takrat izredno veliko povpraševanja, predvsem na mariborskem območju. Že v tistem času so opremljali večje hotele (npr. Radin) in gostinske lokale. Miran se je pri očetu zaposlil 1984. leta, obrt pa je prevzel 1993. leta, po njegovi smrti. Nekaj časa je še sodeloval s stricem Avgustom, nato pa se je osamosvojil. Takrat je začel Miran razmišljati o posodobitvi in razširitvi prostorov in pred dvema letoma so najprej zgradili skladišče in lakirnico, lani pa še poslovne in proizvodne prostore, tako da zdaj delujejo na 1400 m2 površine. Močna konkurenca kot spodbuda za razvoj Miran Filipič pravi, da sta za usnešno delo nomembni dobro ske opreme in opremljajo poslovne prostore. Opremljali so npr. Borzno hišo Mb, Lizing Mb in tudi prostore Ekonomske poslovne fakultete v Mariboru, tako da je njihov tržni delež največji na območju Štajerske (Maribor in Ptuj), občasno pa delujejo tudi na ljubljanskem območju. Miran ugotavlja, da je konkurenca v tej stroki zelo velika, ki pa jo lahko prehitevaš samo z ustrezno tehnologijo in odlično ekipo. sodelavcev. »Zelo dobro sodelujemo s projektanti, ki so sicer zunanji sodelavci, in delo z vsakim posameznim od njih nam prinaša nove izzive. Tako je za našo proizvodnjo tudi nesmiselno, da bi imeli svojega projektanta, saj ima vsak naročnik svoje želje in poglede. Veliko vlogo pa odigrajo tudi naši zaposleni, saj je pomembno, da je delo kakovostno in pravočasno opravljeno,« razmišlja Miran Filipič. Zaposlenih ima devet ljudi, trenutno imajo tudi enega vajenca, dvakrat na teden pa prihaja k njim gluhonemi fant, ki se tukaj pripravlja na zaključni izpit. Kmalu bodo zaposlili še enega lesarskega tehnika, in če bo šlo vse po načrtih, bodo v prihodnje potrebovali še kakšnega delavca. »Za uspešnost poslovanja je potrebno precej truda, lahko rečem, da za to delo živim, in odlično sodelovanje z ljudmi, ki sodelujejo v proizvodnji, se tudi pozna pri izdelkih,« je prepričan Miran, dodaja pa še, da bodo njihovi načrti za prihodnost usmerjeni predvsem v izboljšanje kakovosti in povečanje proizvodnje, vendar še vedno za znanega naročnika, kajti poudarek na individualizmu in osebnih stikih z naročniki daje njihovemu delu poseben pečat, ki ga želi Miran v dolgoletni tradiciji mizarstva Filipič gojiti še naprej. DARJA TIBAOTi Sejem Energetika in Naš dom v Mariboru »Zrcalo energetske prihodnosti« Sejmišče dvorane Tabor od 9. do 13. maja eveti mednarodni sejem Energetika & Naš dom se je začel na mariborskem sejmišču dvorane Tabor v torek, trajal pa bo do sobote zvečer. Na več kot 29.000 m2 površine se predstavlja več kot štiristo razstavljalcev iz petindvajsetih držav. Slogan letošnjega sejma je Zrcalo energetske prihodnosti, organizator sejma je sejemsko podjetje Obrtne zbornice Slovenije Step, soorganizator Območna obrtna zbornica Maribor, glavni sponzorje podjetje Marles hiše, generalni sponzor pa Zavarovalnica Maribor. Letos so sejmu Energetika tudi prvič dodali sejem Naš dom in po besedah mariborskega župana Borisa Soviča Maribor strokovnega sejma, ki je hkrati tudi največji v Sloveniji. Obiskovalci sejma lahko tako izvejo vse o novostih na stanovanjskem področju, pri čemer področje energetike zajema vse od umne rabe energije, razsvetljave, ogrevanja, hlajenja do sanitarne opreme. Letošnji sejem so še posebej popestrili, saj sta poleg gradnje Marlesove montažne hiše v živo predstavljeni tudi zanimivi Obrt- je ločena od razstavnih hal, saj je glavni namen sejma še vedno predstavitev. Velik poudarek so namenili tudi obsejemskim spremljevalnim prireditvam, od posvetovanj, seminarjev do podelitve priznanj najboljšim razstavljal-cem. Najbolj pa se sejem ponaša s tem, daje tudi letos pod pokroviteljstvom Združenih narodov -Ekonomske komisije za Evropo -v projektu Energetska učinkovitost 2000. fiSTIIK,11. maj 2000 GOSPODARSTVO 7 Pomursko gospodarstvo v letu 1999 Statistika je lahko varljiva Med gospodarskimi družbami prevladujejo majhna podjetja č e bi sodili po statističnih podatkih, bi lahko zapisali, da je poslovalo pomursko gospodarstvo v letu 1999 dokaj uspešno. Takšna ocena bo v povprečju celo vzdržala, vendar je statistika lahko varljiva in tako tudi v pomurskih gospodarskih družbah v lanskem letu ni teklo vse povsem gladko. Gospodarjenje je bilo v povprečju sicer bistveno boljše kot pred letom, vendar v mnogih gospodarskih družbah tudi težav ni manjkalo. Vsakršen optimizem bi bil torej preuranjen, saj je veliko podjetij, ki poslujejo na meji uspešnosti, in že najmanjše poslabšanje makroekonomskih razmer bi lahko imelo zanje neugodne posledice. Pomursko gospodarstvo je v lanskem letu ustvarilo dobre 3 milijarde tolarjev in pol čistega dobička, kar je skoraj šestkrat več kot pred letom, z dobičkom pa je poslovalo 561 podjetij. Ta so ustvarila skupaj 6,6 milijarde čistega dobička, vendar so k skupnemu znižanju čistega dobička veliko prispevali izgubarji. Teh je bilo lani kar 352, izguba pri njih pa je presegla 3 milijarde tolarjev. Navkljub vsemu je v zadnjih šestih letih to najboljši finančni rezultat, saj je vse do leta 1997 čista izguba pomurskega gospo- darstva naraščala in šele v letu 1998 je poslovalo brez rdečih številk in ustvarilo blizu 600 milijonov tolarjev čistega dobička. Ker pa sta uspešnost gospodarjenja in razvoj veliko odvisna od naložb, skrbi podatek, da na tem področju še naprej zaostajamo za republiškim povprečjem. Pomurske pravne osebe so namenile lani najmanj denarnih sredstev prav za investiranje, saj so za naložbe porabile 52 milijard, od tega v gospodarstvu le 22 milijard tolarjev. V primerjavi z letom 1998 so tako naložbe pomurskega gospodarstva pora- Kanalizacija in čistilna naprava v Lendavi Milijarda iz Bruslja? Čistilno napravo v Čentibi bo zgradil Lek 0 bčina Lendava se loteva gradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. Govorijo o centralni čistilni napravi v Čentibi in strnjenem kanalizacijskem omrežju, saj bodo z njim zajeli skoraj petinosemdeset odstotkov odpadnih voda iz naselij v sedanji občini Lendava (Dolga vas, Lendava, Lendavske Gorice, del Dolgovaških Goric, Čentiba, Dolina, Trimlini, Petišovci, industrijska cona Lendave in ves krak od Kapce, Kota, Gaberja, Gornjega in Dolnjega Lako-ša). Zunaj omrežja ostane nekaj vasi ob madžarski meji, in sicer Pince, Pince-Marof, Benica, saj so prenizko in vode ne bi bilo smiselno črpati navzgor. Zanje bodo kanalizacijo reševali posebej v skupnem projektu z Madžari, ki so pobudniki projekta Cross-border programme, ki ga podpira Phare. Odpadne vode iz teh vasi se bodo stekale v čistilno napravo v Lovaszi. Zunaj sistema bodo ostale še gornje vasi Mostje, Radmožanci, Genterovci, Kamovci. Na kakšen način bodo tam reševali problem odpadnih voda, še ne vedo, razmišljajo pa o dveh možnostih, in sicer o skupnem projektu z Madžari ali samostojnem projektu. Gradnja kanalizacijskega omrežja je glede na dolžino (55 kilometrov), konfiguracijo terena, pestrost lastništva zelo zahtevna in bo po predvidevanjih trajala vsaj štiri do pet let. Gradbeno dovoljenje je že izdano za odsek Dolga vas, Lendava, Trimlini, industrijska cona in Petišovci, po navedbah direktorja Komunale Lendava, mag. Štefana Šd-mna, pa pričakujejo še pred poletjem dovoljenje tudi za Čenti-bo in Dolino. Za krak od Kapce do Dolnjega Lakoša bo potrebno določeni del že zgrajenega omrežja, ki so ga zgradili ob obnovi državne ceste, preprojekti-rati in dograditi omrežje po vaseh. »V prvi fazi bi dali prednost tistim območjem, ki imajo največ in najbolj onesnaženo vodo, to pa sta industrijska cona v Lendavi in tovarna Lek. Za ta del je bil že tudi objavljen javni razpis za izvajalca del,« je pove- dal mag. Štefan Šomen. S projektom, ki je imel po presoji Bruslja pripravljeno popolno dokumentacijo (ob njem iz Slovenije le še celjski), kandidirajo na sredstva iz sklada ISPA - za transportne in okoljske projekte, dokončen odgovor pa pričakujejo junija. »Če bo pozitiven, bomo dobili za naš projekt 5 milijonov evrov ali okoli milijardo tolarjev,« je povedal sogovornik. Gradnja celotnega kanalizacijskega omrežja bo stala 2,3 milijarde tolarjev. Če bodo z Bruslja dobili skoraj polovico potrebnega denarja, bodo preostalo zbrali s prispevki, in sicer s 650 milijoni iz občinskega proračuna v obdobju petih letih, sle le za 8,7 odstotka, medtem ko je znašala povprečna rast v Sloveniji 12,5 odstotka. Povsem tem tudi ne preseneča podatek, da se je fizični obseg industrijske proizvodnje v lanskem letu zmanjšal za pol odstotka. Podatek, da je poslovalo v lanskem letu v Pomurju kar 1.020 gospodarskih družb, je takole na prvi pogled presenetljiv, zato je treba dodati, da med njimi daleč prevladujejo majhna podjetja. Teh je bilo kar 916, medtem ko je bilo srednjih podjetij 66, velikih pa le 33. Prav male družbe so tudi najbolj nestabilne, k sreči pa je njihov vpliv na gospodarska dogajanja majhen. Na majhne gospodarske družbe odpade namreč le petina celotnega premoženja gospodarskih družb, pri njih pa je le 15 odstotkov vseh zaposlenih. Približno podobni deleži veljajo tudi za srednja podjetja, medtem ko predstavljajo velika podjetja v razliko pa bi zbrali s prispevki krajanov in iz razpisov ministrstva za okolje in prostor ter ME-ORJA za demografsko ogrožena območja. Znesek na gospodinjstvo naj bi znašal ob predvidenem finančnem načrtu tisoč petsto mark, poravnali pa bi ga v petih letih s po dva tisoč petsto tolarji na mesec. Ravno sedaj pa potekajo med Občino Lendava in Lekom še zadnji dogovori o podrobnostih pogodbe za začetek gradnje čistilne naprave. V njej seje Lek zavezal, da bo gradnjo financiral v celoti (milijardo tolarjev), prevzel pa je tudi vse naloge projektiranja, izbiranja tehnologije, vodenja investicije in pozneje upravljanje čistilne naprave. Projekt skupnem številu le 3,7-odstotni delež, vendar razpolagajo s 60 odstotki celotnega premoženja in zaposlujejo skoraj 65 odstotkov vseh zaposlenih. Prav rezultati v slednjih se zato najbolj kažejo v skupnih poslovnih rezultatih pomurskih gospodarskih družb. Prej v slabem kot dobrem smislu pa Pomurje vodi pred slovenskim povprečjem še z enim podatkom. Med vsemi družbami namreč daleč prevladujejo tiste s področja trgovine, popravila motornih vozil in izdelkov splošne porabe, saj predstavljajo več kot 40-odstotni delež, v skupnem premoženju vseh gospodarskih družb pa zavzemajo le 14-odstot-ni delež. Kot vse kaže, se bo njihovo število v prihodnje po vsej verjetnosti znižalo, saj tam, kjer ni gospodarske in kupne moči, tudi tovrstne dejavnosti ne morejo uspevati. LUDVIK KOVAČ ■ čistilne naprave je tik pred tem, da mu izdajo lokacijsko dovoljenje, ta mesec pa naj bi bili končani tudi projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki naj bi ga dobili v roke še pred poletjem. Z gradnjo bi tako lahko začeti jeseni, dela pa bi trajala leto ali leto in pol. Čistilna naprava v Čentibi bi začela obratovati v prvi polovici leta 2002. Njena zmogljivost znaša 45 tisoč enot, in sicer petnajst tisoč za potrebe občine in trideset tisoč za Lek. Proti čistilni napravi bosta potekala dva kanala, eden bo za komunalne odpadne vode, drugi kanal pa bo prišel iz Leka, da se bosta lahko kadarkoli ugotavljala količina in izvor odpadne vode. Do takrat, ko bo zgrajena čistilna naprava, naj bi imeli že tudi zgrajeno kanalizacijsko omrežje za industrijsko cono in Lek, kar je glede na onesnaženost in količino vode skoraj polovica. MHi AAArV VENTIL _ , n. , vnedeljo, 14. 05. 2000, Radio Murski val 94,6 Mhz ob 21 00 ODVEŽITE Sl DUŠO IN POVEJTE NOV VIC V ŽIVO NA MV 94.6MhZ Komentar Kje ste štipendije? red kratkim je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje izdal bilten, v katerem je objavljen skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 2000/2001. Razpisni rok traja pri večini do 19. maja, določeni pa so tudi drugi, kasnejši roki. Vsekakor naj se tisti, ki imajo namen pridobiti kadrovsko štipendijo, čimprej oglasijo na kadrovskih službah štipenditorjev. Ponudba je skoraj vsako leto manjša. Tako je na seznamu območne službe zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti samo 24 ponujenih štipendij, od tega nobene iz Urada za delo Ljutomer, Urad za delo Lendava oz. lendavski zdravstveni dom razpisuje eno štipendijo, 6 štipendij (4 Radenska in 2 Mizarstvo Dresler Apače) razpisuje Urad za delo Gor. Radgona, preostalih 16 pa Urad za delo M. Sobota (7 Splošna bolnica M. Sobota, po 3 tovarna Mura in Mestna občina M. Sobota, po 2 Pomurka, Tekstil Prosenjakovci in 1ZD M. Sobota). Svojčas je bil govor, da naj bi bilo v Pomurju razpisanih okrog tisoč kadrovskih štipendij, a to so bila, kot kaže praksa, daleč nerealna pričakovanja. Zaželeno in koristno bi že bilo tako, toda dokler bo ponudba že šolane delovne sile (z lastnimi sredstvi ali s pomočjo republiških štipendij) precej višja od povpraševanja, si lahko podjetja enostavno izbirajo kadre na trgu. Pa še nič jim ni potrebno vlagati v kadrovsko štipendiranje. No, takšna usmeritev je lahko tudi dražja, če kadri ne dajejo želenih rezultatov, ker se niso usposobili v skladu z njihovimi pričakovanji oz. potrebami. To pa je mogoče predvsem doseči s kadrovskim štipendiranjem. Nov obratovalni čas trgovin V prid zaposlenim delavcem, zlasti ženskam?! Podaljšane sobote in le dežurne nedelje -O dežurstvih odločajo lokalne skupnosti sindikatu delavcev trgovine Slovenije, v katerega je včlanjenih nekaj več kot 38 tisoč delavk in delavcev trgovske dejavnosti, so že nekaj mesecev opozarjali na skrajno neugoden delovni režim, ki so mu bili zaradi pretirano liberalnega Pravilnika o obratovalnem času prodajaln izpostavljeni delavci te pomembne gospodarske panoge. Pravilnik o obratovalnem času prodajaln, ki ga je objavilo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj Vlade Republike Slovenije ob koncu leta 1997 brez poprejšnjega usklajevanja s predstavniki delojemalcev, je povzročal delavcem, posebno delavkam materam, velike krivice. V praksi jim ni omogočal uveljavljanja pravic do dnevnega, tedenskega in letnega počitka, zato je že resno posegal v družinska razmerja, varstvo otrok in zdravje zaposlenih. Prejšnji pravilnik je z nekaterimi nejasnimi določbami pospeševal tudi delo na črno, zato pomenijo najnovejše spremembe Pravilnika o obratovalnem času trgovin, kjer je zaposlenih okrog 95 tisoč delavcev, zanje veliko olajšanje. Sindikatmeni, da se s tem izboljšuje položaj zaposlenih v trgovini. V primeru hujših kršitev pravilnika pa so pripravljeni zaostriti boj za pravice in so že ustanovili stavkovni sklad. Po novem pravilniku, ki je objavljen v zadnjem aprilskem Uradnem listu, je redni obratovalni čas prodajaln od ponedeljka do sobote med 7. in 21. uro, ob nedeljah pa le dežurstvo. Doslej je pravilnik opredeljeval redni delovni čas od ponedeljka do petka med 7. in 21. uro, v soboto med 7. in 18. uro in v nedeljo med 8. in 13. uro. O dežurstvih soodločajo lokalne skupnosti, ki bodo morale, v skladu z omenjenim pravilnikom, upoštevati tradicionalne navade, običaje ob praznikih in dela prostih dneh, turizem, promet, varstvo pred hrupom, gostoto naseljenosti prebivalstva in dežurnih prodajaln. Pred izdajo soglasij za obratovanje dežurnih prodajaln morajo sprejeti lokalne skupnosti tudi ustrezna merila, česar večina še ni storila. Ker je v. d. ministra za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur prisluhnil željam zaposlenih v trgovini, preslišal pa naj bi argumente trgovcev, se slednji čutijo prikrajšane, saj so proti spremembi veljavnega pravilnika. Sekretar združenja za trgovino pri GZS Jože Kovač meni, da trgovine ob nedeljah ne bodo zaprte. Računa namreč na dogovor z lokalno skupnostjo. »Če v lokalni skupnosti prevladuje interes, daje odprtih čim več trgovin, bo to upoštevala pri svojih merilih. V nasprotnem primeru bo trgovec teže dobil dovoljenje,« še dodaja. V BTC-ju zagotavljajo, da jih spremembe Pravilnika o obratovalnem času prodajaln ne bodo prizadele, saj center ob nedeljah nima odprtih vrat in ne kršijo določb novega pravilnika o obratovalnem času. Bolj pa so prizadeti v Mercatorju. So proti, kot pravijo, formalizmu, ki ni rezultat dogovora med trgovci, sindikati in ministrstvom. Po dosedanjih izkušnjah čedalje več kupcev opravi nakupe ob sobotah in nedeljah. Nova določba v pravilniku, ki zadeva nakupovalna središča (obratovanje zunaj rednega obratovalnega časa je mogoče le ob soglasju trgovca in upravljalca nakupovalnega središča), naj bi pomenila dodatne zaplete. V zvezi s slednjim se moramo upravičeno vprašati, ali so pozabili na zaposlenega delavca v trgovini, ki mora marsikdaj delati več, kot je normalno? Ali za to sploh dobi ustrezno plačilo? Pozabiti pa ne gre tudi na življenjske razmere, saj pogosta odsotnost delavk zaradi podaljšanega delovnega časa ob sicer prostih dneh drugih družinskih članov povzroča dodatne skrbi. MILAN JERŠE ■ IZBRANO 11. maj 2000, inh Stadionski koncert Slovenija gre naprej! Zoran in Pero najboljša Z oran Predin, Pero Lovšin in Vlado Kreslin so še vedno - in. Ali so za vedno -in, to boste presodili tisti, ki ste bili na petkovem koncertu treh legend slovenskega pop rocka na Murinem glavnem štadionu v Fazaneriji. Bilo vas je kakih 2000, mogoče nekaj čez, in ustvarili ste zares dobro razpoloženje, v katerem je presenečalo dejstvo, da tudi tisti, ki ste nekoliko mlajši, zelo podrobno poznate melodije in besedila starejših - že kultnih - pesmi iz zgodovine slovenskega rocka ■ Praslovan, Bandiera rossa, Za železno zaveso in podobne. Koncert je bil prvi v okviru turneje Slovenija gre naprej v podporo slovenski nogometni reprezentanci, ki se je uvrstila na evropsko prvenstvo , zato ni čudno, da bodo glasbeniki nastopili tudi v Amsterdamu 18. junija, ko bo Slovenija igrala s Španijo. Na soboškem koncertu je prvi nastopil Vlado Kreslin z Malimi bogovi, in - čeprav priljubljen - je bil najslabša točka večera, saj je zapadel v standardne slabosti: kričanje, igranje pretirane navdušenosti, zlajnanost nekaterih »srceparajočih« komadov, ki niso spadali v ta večer. Na srečo je stvar precej popravil z bolj rokerskimi stvarmi. Za nekatere med nami je sledil najboljši nastop večera: Zoran Predin s skupino D’Kroniks. Čeprav smo tudi njega pričakali z nejevero v stilu »kaj nam roker v srednjih letih sploh še lahko ponudi«, pa Predin vedno znova preseneti s svežino, šarmom in vedno drugačnim pristopom do svojega dela. Mnogi med vami ste nam povedali, da vam je bil Pero Lovšin s svojimi Križarji, ki so nastopili tretji, najprijetnejše presenečenje večera. »Padel« je celo citat avtorja, ki ga raje ne bomo imenovali: »Mislil sem, da bo Pero pijan in zadet ter se bo motil na odru, a je stvar odpeljal korektno in profesionalno,« Močan rockovski naboj in uspešno zaigrane legendarne pesmi Pankrtov so zares pripeljale do občutka enotnosti vseh nas, ki smo bili na štadionu. ’ Na koncu so vsi trije - Pero, Vlado in Zoran - nastopili skupaj kot skupina Za vedno In, pri čemer vsak od njih prepeva pesmi drugega avtorja, ki so tudi bolj rockersko obarvane. Ocene soboškega koncerta niti niso pomembne, ker je bila bistvena ideja in ne izvedba projekta. TOMO KOLEŠ FOTOGRAFIJE: JURE ZAUNEKER ■ Teden Rdečega križa Slovenije V Smo ■ ker nas potrebuje na tisoče ljudi Sloveniji imamo gospodarsko rast, ki jo s prihodkom na prebivalca že uvršča med razvite države. Toda slovenski Rdeči križ ugotavlja, da kljub temu vedno več ljudi potrebuje pomoč, saj materialne dobrine niso enakomerno porazdeljene. Stiske ljudi s socialnega obrobja so vse večje, pogajanja socialnih partnerjev za ohranjanje minimalnih življenjskih razmer in primerni standard zaposlenih in upokojencev pa vse bolj trda. Slovenski Rdeči križ zato nastopa s programi za pomoč ljudem v stiski in išče možnosti za pridobivanje potrebnih sredstev. Ugotavljajo, da pripravljenost posameznikov, gospodarskih družb in organizacij za pomoč človeku v stiski narašča, saj so akcije Rdečega križa Nikoli sam, Zidak dobre volje. Rt mladosti in druge doživele zelo dober odziv pa tudi sedemdeset odstotkov anketiranih v javnomnenjskih raziskavah poslanstvo Rdečega križa zelo visoko postavlja. Zato tudi ob letošnjem Mednarodnem dnevu RK in Tednu RK Slovenije v svojem imenu in v imenu vseh, ki pomoč.potrebujejo, prosi za prostovoljni prispevek, v katerega bodo darovalci, kot so zapisali v zloženki Smo - ker nas potrebuje na tisoče ljudi, vtkali mavrico dobrih in iskrenih dejanj za človeka tu pri nas, v Sloveniji. MH ■ Razstava o pomurskem gasilstvu Nazoren presek prehojene poti Od prvega gasilskega društva v Ljutomeru do danes - V Pomurju zdaj že 245 društev - Več kot osem tisoč članov humane in plemenite organizacije azstava »Gasilstvo in zgodovina gasilstva v Pomurju«, ki si jo je mogoče ogledati ves teden v prostorih nove galerije Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti, priča o bogati 130-letni tradiciji te humane in plemenite organizacije. Njena vsebina in smoter ne moreta zbledeti niti z vedno novimi organizacijskimi oblikami in spremembami, ki jih prinaša čas. Smoter gasilstva je namreč vedno isti: pomagati bližnjemu in komurkoli v nesreči Jer varovati osebno in družbeno premoženje. Omenjena razstava gasilskega orodja in opreme ter mnogi dokumenti iz življenja te najstarejše organizacije dajejo presek prehojene zgodovinske poti in primerjavo z današnjim časom. Obiskovalec dobi pravo predstavo o tem, kako se je ta organizacija razvijala in koliko truda, materialnih sredstev in osebnega žrtvovanja je bilo potrebno, da se je vse to ustvarilo in ohranilo. Začetki organiziranega gasilstva v Pomurju, segajo v drugo polovico 19, stoletja, ko so se pojavile prve ročne brizgalne. Od takrat do danes je bilo ustanovljenih 245 gasilskih organizacij. Tako je na radgonskem območju 32 prostovoljnih gasilskih društev, na ljutomerskem 43, lendavskem 37 in na širšem soboškem območju 133. Prvo gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1871 v Ljutomeru,dve leti pozneje v Lendavi in Žibercih, leta 1880 pa v Veržeju. V naslednjih dvajsetih letih, do leta 1900, je nastalo nadaljnjih 38 gasilskih društev. Tak hiter razvoj pa se je nekoliko upočasnil od leta 1900 do izbruha prve svetovne vojne, saj je v tem času nastalo le 15 društev. skih društev. Po izidu zakona o gasilstvu kraljevine Jugoslavije leta 1933 je sledilo množično organiziranje društev, saj je bilo v desetih letih ustanovljenih kar 73 gasilskih društev. Od leta 1945 do danes je na novo nastalo še 31 gasilskih društev. Gasilske organizacije v Prekmurju in Prlekiji so zelo številne, z veliko člani in dobro opremo. Da so v slovenskem merilu na vrhu, dokazujejo nekatere številke. V Pomurju je 6.325 članov gasilskih društev, 482 motornih brizgaln, 244 gasilskih domov, 269 gasilskih vozil in veliko druge Porodnišnica V upanju na ministrov blagoslov z dravstveni minister dr. Marjan Jereb naj s svojo ekipo ostane v sedlu vsaj dotlej, da bo »blagoslovil« projekt, po katerem bi v Rakičanu začeli graditi novo porodnišnico. To sedaj upajo vodstvo murskosoboške bolnišnice in vsi, ki se zanjo potegujejo, kajti začetek gradnje je odvisen od tega, kdaj bo uprava bolnišnice prejela ministrski sklep. Želja, da minister ostane vsaj do podpisa le-tega, je namreč toliko bolj goreča, ker so viri financiranja gradnje v pomembnem delu le dogovori določenih oseb in postavke ni v proračunu, zato jih lahko spodnese veter (naklonjen centralizaciji), ki bi morda zapihal z novimi ljudmi. Studio Locus, izbrana projektantska hiša iz Ljubljane, je že pripravil projekte za murskosoboško porodnišnico, te pa bo vodstvo bolnišnice, podprte s strokovnimi mnenji in predlogi, te dni poslalo na naslov ministrstva. Še vedno sta odprti obe možnosti, in sicer da se zgradi nov prizidek h kirurškemu bloku zgolj za porodnišnico, ginekološki del oddelka pa se preseli v prostore obstoječega kirurškega bloka, ali da zgradijo nove prostore za celoten ginekološko-porodni oddelek. Slednjo rešitev so zdravniki domače bolnišnice podprli kot strokovno primernejšo, dokončno besedo pa bodo seveda imeli na ministrstvu. Če bodo tam še pred počitnicami sprejeli potrebno odločitev, potem ne bi smelo biti ovir za septembrsko izbiranje izvajalca gradbenih del in začetek gradnje še letos, pravijo na upravi murskosoboške bolnišnice. MH ■ Spodnjega Krapja, ki so jim podelili posebni priznanji. Ob tej priložnosti so znova izrazih željo po ustanovitvi gasilskega muzeja. Največji napredek v kakovosti opreme gasilcev je bil dosežen v sedemdesetih letih, ko je bil uveden stalen vir financiranja. Marsičesa pa ne bi mogli doseči brez vsestranske moralne in materialne podpore Zavarovalni- ce Triglav, ki jim staji ob strani in jih podpira. Ob otvoritvi razstave so pripravili še krajšo slovesnost ter vajo reševanja iz zgradbe in pomoči pri prometni nesreči. MILAN JERŠEi Od leta 1919 do vključno leta 1930 je bilo v pokrajini ob Muri na novo organiziranih 83 gasil- reševalne opreme. Pri zbiranju zgodovinskega gradiva so se zlasti izkazali gasilci iz Šalamenec in Zanimiva razstava o zgodovini pomurskega gasilstva Foto: J. ZAUNEKER Svet Osnovne šole Tišina razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/96) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa (do vključno 19. 5. 2000) na naslov: Osnovna šola Tišina, Tišina 4b, 9251 TIŠINA, z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. JAVNI NATEČAJ Za idejno in izvedbeno zasnovo celostne grafične podobe grba in zastave Občine Dobrovnik K sodelovanju vabimo avtorje, ki se ukvarjajo z grafičnim oblikovanjem in želijo s svojim ustvarjalnim delom prispevati k idejno ter izvedbeno domišljeni rešitvi nove celostne grafične podobe, reprezentančnega grba in zastave Občine Dobrovnik. Od sodelujočih na natečaju pričakujemo predloge z vsebinskim, torej pomenskim prepoznanjem značilnosti Občine Dobrovnik. Ob tem morajo biti predlogi zasnovani v skladu in z merili grafičnega oblikovanja in heraldike. Natečaj naj zajema: 1. idejni in izvedbeni osnutek reprezentančnega grba 2. celostno grafično zasnovo, ki temelji na grbu (logotip, zasnova dopisnih papirjev, kuvert, listin) 3. reprezentančno zastavo Občine Dobrovnik Natečaj se začne z dnem objave v časopisu. Natečajna dela je potrebno poslati ali oddati osebno pod šifro s pripisom »celostna grafična podoba Občine Dobrovnik« s priloženim naslovom in žiro računom na sedež Občine Dobrovnik najkasneje do 31.5. 2000 na naslov: Občina Dobrovnik Dobrovnik 297 9223 Dobrovnik Vse prispele predloge bo obravnavala posebna komisija v 14 dneh po končanem natečaju in o svojih sklepih obvestila vse sodelujoče najpozneje v 1 mesecu od zasedanja komisije. Občina Dobrovnik bo najkasneje v 30 dneh po izbiri izplačala odkupno nagrado v vrednosti 100.000,00 SIT. Nagrajeni predlog bo predstavljal osnovo za izdelavo celostne grafične podobe, reprezentančnega grba in zastave Občine Dobrovnik. Predsednik odbora Ladislav Solarič VESTNIK, 11. maj 2000 IZBRANO 9 Petinpetdeset let pozneje spomini še živijo »Takrat smo otroci hitreje odrasli« Franc Vrbnjak iz Ključarovec se spominja vojnih tegob O grozotah druge svetovne vojne smo že veliko prebrali in slišali, nekako najbolj realno in doživeto pa o njej pripovedujejo ljudje, ki so to vojno preživeli. Eden od njih je tudi Franc Vrbnjak iz Ključarovec, ki je vojno doživel pri enajstih letih. Čeprav še komaj otrok, pa se je že dobro zavedal, kaj to pomeni, takrat so otroci ob vojnih grozotah tudi prej odrasli. Še danes hrani letake, ki so jih zavezniki ob koncu vojne spuščali iz letal, večkrat jih prelistava in se tako spominja tistih časov. Franc pripoveduje, kako so imeli otroci velik strah pred vojsko, še preden se je ta prav začela. Takrat so namreč še živeli ljudje, ki so bili v prvi svetovni vojni, in so se z grozo spominjali vojskovanja. Franc je poleg tega s sošolci prebiral časopise, tako da so bili seznanjeni s potekom vojne, slutili so, kaj se bo zgodilo. »Najhuje je bilo, ko so že leta 1939 vpoklicali može in fante v jugoslovansko vojsko oz. še prej na orožne vaje. Poslavljanja na železniški postaji so bila najtežja, bilo je veliko solza ...,«se spominja Franc z grenkobo v glasu. Ob spremljanju dogo- dkov po svetu so vedeli, da je začetek vojne tudi v Jugoslaviji le vprašanje časa. Ko seje druga svetovna vojna tudi začela, se je strah samo še povečal. Aprila 1941 je bila druga mobilizacija in takrat so morali ljudje naši vojski dajati konje. Čeprav je imela devetčlanska Vrbnjakova družina samo dva, so morali oba dati proč. V tem času so te kraje že preletavala nemška letala in bilo je ravno med mašo, ko so ljudje izvedeli, da seje začela vojna.'Nekaj trenutkov pozneje je močno počilo - porušili so veržejski most, ki ga je pred umikom pred Nemci mi- Tudi s šaljivimi karikaturami so nagovarjali nemško vojsko k predaji (npr. kako je Hitler poskrbel zase, svoje vojake pa je pustil na cedilu). Dodatno pokojninsko zavarovanje Kvas finančnemu trgu še ni postavljen Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga je prinesla pokojninska reforma, obeta slovenskemu finančnemu trg silno razgibano obdobje, toda Anton Rop in Mitja Gaspari sta si pri podpisovanju izvedbenih aktov vzela čas za premislek. S tem sta vse pripravljene za naskok, zavarovalnice, banke in posredno borzo, za nekaj časa postavila na hladno. In sedaj, ko je čas vedejevstva vlade in sestavljanje nove, se odobravanje pokojninskih načrtov in drugih aktov za izvajanje prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po novi pokojninski zakonodaji spet odmika. Marko Štrovs, eden od piscev pokojninskega zakona z ministrstva za delo, je namreč na predstavitvenem dnevu dodatnega pokojninskega zavarovanja v Jakijevi dvorani murskosoboške zavarovalnice pred gospodarstveniki in predstavniki zavarovalnic dejal: »Še nekaj časa se bomo zato s tem ukvarjali le teoretično. Zadeva bo zaživela, ko bo imel kdo korajžo za decidirane odločitve.« Skratka - Rop in Gaspari naj torej ne bi imela poguma (ali pa ga izkazujeta ravno s tem, da čakata) za odločitve, ki bodo razburkale finančni trg. Zato na ministrstvu za delo ni bil potrjen še noben pokojninski načrt, ne določeni stroški, ki sijih bodo lahko zaračunali upravljale! denarja, ne predpisan zajamčen donos, ne rešeno vprašanje statusa vplačane premije (do sedaj se vse premije za socialno varnost štejejo za boniteto, premija za dodatno pokojninsko zavarovanje pa to ne bo). Začetek dodatnega varčevanja za starost po shemi pokojninskega načrta je torej še tam nekje .... kdo bi vedel, kje. Toda zanimanje za pokojninske spremembe je veliko. Vsaj po obiskanosti predstavitve zavarovanj iz vrst podjetij in podjetnikov sodeč. MH I vojski. Spominja se tudi, kje so imeli Nemci topove in kako so potekali boji, ki so se čez čas vedno bolj odmikali. Konec vojne je prinesel zmagoslavje, ljudje so čutili odrešitev. Ob koncu vojne so zavezniki iz letal metali tudi razne letake, ki so bili namenjeni nemški vojski, da se čimprej preda. Franc jih je skupaj z brati pobiral po travnikih in jih vsa ta leta hranil. Napisani so v nemškem jeziku in nekaj jih je tudi v grobem prevedel, saj ga je zanima Franc Vrbnjak iz Ključarovec je skrbno shranil nekaj letakov, ki so jih ob koncu vojne metali iz zavezniških letal. nirala jugoslovanska vojska. Kmalu so te kraje zasedli Nemci. Otroci so morali obiskovati nemške šole, začeli so se razni pritiski in zapiranje ter izseljevanje ljudi. Franc pripoveduje, kako je vse to vplivalo na njihov vsakdan, nikoli nisi vedel, kaj te čaka. Ob koncu vojne, ko so se boji približali Muri, so imeli doma vedno pripravljene nahrbtnike z najnujnejšo prtljago, če bi se morali izseliti. K sreči jih niso potrebovali, vendar je moral takrat Franc kot petnajstletnik kopati strelske jarke nemški lo, kakšno sporočilo prinašajo. Največkrat gre za opis stanja, kjer prepričujejo nemške vojake na naših tleh, da je ves upor zaman, kajti nemška stran je že izgubila in Hitler nima več nobene moči. K temu so včasih dodali še šaljive karikature in parole, napr. Predajte se danes, jutri bo že prepozno. Tako ostajajo z letaki pri Francu Vrbnjaku spomini še bolj živi, spomini na dogodke, ki so mu zaznamovali otroštvo, marsikomu pa vse življenje. DARJA TIBAOT« Odkrili trinajst divjih odlagališč v KS Negova in Sp. Ivanjci Cista voda -naša pravica Naj otroci vzgajajo starejše? udi OŠ Negova je izvedla pred kratkim projektni teden z osnovno raziskovalno temo Čista voda - naša pravica. Ob koncu so svoje ugotovitve predstavili na javni prireditvi s kulturnim programom in razstavo, na katero so povabili tudi starše in druge goste. Učenci od 1. do 8. razreda, vseh skupaj je sto dvainštirideset, so se razdelili v skupine in pod vodstvom mentorjev raziskovali vode v šolskem okolišu (studence, potoke, mlake, vodnjake, jarke idr.), obenem so popisovali divja odlagališča odpadkov in se lotili še nekaterih drugih vprašanj, ki so povezana s to temo. Med drugim so odkrili trinajst divjih odlagališč odpadkov, ki zavzemajo okrog 800 kvadratnih metrov gozdnih površin. S tem so ogroženi tudi vodni viri, saj je gozd naravni filter pitne vode. Po mnenju enega izmed gostov smo prišli že tako daleč, da morajo otroci vzgajati oziroma opozarjati starejše, naj ne onesnažujejo narave. JG« Danijel Halas - mučenec apež Janez Pavel II. se je v nedeljo pred več deset tisoč verniki poklonil spominu na mučence 20. stoletja, ki so vztrajali v veri, čeprav so bili zaradi tega preganjani, mučeni ali celo usmrčeni. Poudaril je tudi pogum, ki so ga pokazali ljudje -mučenci različnih veroizpovedi. Priznanje pogumnim pričevalcem z vsega sveta predstavlja pripravo na prihodnost in je pomemben temelj za vero. Na seznamu mučencev je tudi Danijel Hajas, nekdanji velikopolanski župnik, ki je omahnil v smrt 16. marca 1945. leta pri brodu na Muri na Hotizi. Tam so ga ustrelili štirje sovražniki. Cerkev je torej razglasila Danijela Halasa za mučenca. Medtem pa še naprej zbirajo gradivo o njegovem življenju in delu, kajti cilj je, da bi dosegel slavo oltarja. V bogoslužnem prostoru velikopolanske cerkve že imajo njegovo fresko (stensko sliko). Župnija Hotiza pa se pripravlja na postavitev spominskega znamenja na mestu, kjer je zaradi vere izgubil življenje. Š. S. ■ Anketa Cas ni najprimernejši n zvolitev dr. Andreja Bajuka za mandatarja nove slovenske vlade v tretjem krogu je bila za marsikoga presenečenje, mnogi pa so takšen razplet dogodkov pričako- vali. Odmevi na izvolitev so različni, njegov program na načelni ravni večina ocenjuje ugodno, čas pa bo seveda pokazal, kako se bo Uresničeval v praksi. Prve odmeve po izvolitvi smo poiskali med nekaterimi pomurskimi menedžerji. BOŽO KUHARIČ, Mura: Ugotavljam, da v programu novega mandatarja ni bistvenih novosti, pozdravljam pa tisti del njegovega programa, ki govori o dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Menim, daje časa za zgraditev učinkovite industrijske in razvojne politike bistveno premalo. V tem trenutku vidim največje probleme, ki se jih bo moral lotiti prihodnji predsednik vlade, v zniževanju inflacije, ki je v prvih letošnjih mesecih nenormalno visoka in je po mojem izredno velik problem. Tekstilci se tudi sprašujemo, kaj bo s programom prestrukturiranja slovenske tekstilne industrije, ki gaje prejšnja vlada sprejela, izvedeni so bili razpisi, dane so tudi prijave in upam, da ga bo nova vlada realizirala. MIRKO HORVAT, Nafta: Program novega mandatarja je premalo konkreten, je predvsem načelen, vprašanje pa je tudi, kaj se bo v kratkem času dalo napraviti. Menim, da kratkoročne zamenjave niso najboljše, če pa bo prišlo še do zamujanja pri oblikovanju nove vlade, se lahko pojavijo dodatne težave. V Bajukovem programu Nafta posebej ni omenjena, moram pa reči, daje dosedanja vlada kazala posluh za reševanje naših problemov, in v tej smeri bo potrebno nadaljevati, ne glede na politične barve, ki bodo zastopane v novi vladi. V prvi vrsti je nujna finančna sanacija, saj pod sedanjimi pogoji ne moremo poslovati. Upam, da bo imela nova vlada posluh za reševanje naših težav, saj lahko Nafta le z uresničevanjem zastavljenih nalog izplava iz težav. ALOJZ BEHEK, Radenska: Političnih sprememb v Radenski ne komentiramo, glede programa, ki ga je predstavil novi mandatar, pa moram reči, da gospodarstvu ni nesimpatičen. Vse, kar je bilo povedano, je na načelni ravni za gospodarstvo pozitivno, vprašanje pa je, kako bo z izvedbo. Za nas je najpomembneje, da so makroekonomske razmere stabilne, za posel pa bomo že sami poskrbeli. Če se primerjamo z gospodar stvi, s katerimi poslujemo, je pri nas še vedno problem visoka inflacija, čim prej pa bo potrebno poenotiti tudi zakonodajo na nekaterih področjih in jo poenotiti, saj bomo le tako lahko primerljivi z Evropsko unijo. IVO ROTDAJČ, Pomurske mlekarne: To, da smo v Sloveniji dobili novega mandatarja, je jasno, njegov cilj pa je, da začrta programske smeri razvoja države. Kakšne bodo te smeri, bo razvidno, ko bo oblikovana nova vlada, vendar je res, da v tako kratkem času, kot ga bo imela nova vlada, kakšnih velikih sprememb ne bo mogla izpeljati. Po dolgem času ima tako zdaj desnica ponovno priložnost, da pokaže, kako zna vladati, na drugi strani pa ima tudi LDS priložnost, da pokaže, kako se bo znašla v opoziciji. Za nas so pomembni predvsem dolgoročna razvojna strategija kmetijstva, zagotavljanje ustreznih makroekonomskih pogojev na tem področju ter ustrezna prilagoditev razmeram, ki vladajo v državah Evropske unije. STANKO SKAL1Č, Murales: S programom novega mandatarja sem seznanjen zgolj iz medijev, ta v bistvu ni slab, vendar je vprašanje, kako se bo udejanjil v praksi. Imam namreč občutek, da v sedanjih razmerah skušajo nasprotne politične opcije druga drugo onemogočiti, to pa za državo ni koristno. Bajuk poudarja predvsem pravno državo, nas v gospodarstvu pa najbolj žulijo neurejene gospodarske in pre dvsem monetarne razmere. Te se v zadnjem času sicer neko liko umirjajo, vendar nam pri vhodu stroški še vedno rastejo, medtem ko na prihodkovni strani ni ustreznih učinkov. Osebno menim, da predlagani mandatar ni ravno najbolj posrečeno izbran, saj ne pozna dovolj našega okolja in bo pri vodenju vlade lahko preveč pod vplivom tistih, ki so ga predlagali. LUDVIK KOVAČ« 1O OGLASI 11. maj 2000, »SfSB mednarodni SEJEM MARIBOR mednarodna SEJMA MARIBOR Zrcalo energetske prihodnosti NAS DOM JI miš/mm/ varstvo okolja, obnova zgradb Preventiva zdravega gospodarstva logistika, transport in promet Glavni sponzor gradnja hiše marles Generalni sponzor ZAVAROVALNICA MARIBOR V novo tisočletje po pravi poti 26. m R inf o Generalni sponzor: na sejmu www,step-sejmi.si š&fau,Messen, Trade fai^ Korak naprej Telefon: 062/2510-671 www.step-sejmi.si d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR R 8 F & K 8 d.o.o. 9250 GORNJA RADGONA, Podgrad 4, SLOVENIJA Telefon: ++386 (0) 69 649-110, Telefax: 649-113 http://www. reflex.si, e-maihreflex@sial.net PRODAJE! SALON REFLEX GRAJSKA CESTA 27, 9500 G, RADGONA, Tel,: 069 649-280 Fax: 069 649-281 MOJ POGLED V SVET! • Izdelava kakovostnega Izolacijskega stekla ■ Izdelava kaljenega stekla * Izdelava varnostnega lepljenega stekla • Izdelava upognjenega stekla - peskanje stekla • sitotisk In emajliranje - Izdelava strukturnih steklenih fasad,... IN KJE NAS ŠE NAJDETE? PE MURSKA SOBOTA KOPALIŠKA 2, 9000 MURSKA SOBOTA Tel.: 069 27-860 PE MENGEŠ -PROIZVODNJA TUŠ KABIN GORENJSKA CESTA 20 1234 MENGEŠ Tel.: 061 737-808, 738-114 Fax: 061 739-063 mw Radio Murski val 94,6 Mhz EVROFON V četrtek, 11. 05. 2000, ob 18.00 V EVROFONU GOST VODJA SLOVENSKE DELEGACIJE DR. JANEZ POTOČNIK. VPRAŠANJA LAHKO ZASTAVITE NA BREZPLAČNI TELEFON 080 2002 V ŽIVO NA MV 94.6 MhZ Za mariborsko gospodarstvo »Najhujše obdobje je že za nami« NOVI PRODAJNI SALON MARIBOR 1^1 KEDR KEOR Maribor, Zrkovska c. 87. tel. 052/4806410 PE Ljubljana, Dunajska 120 tel. 061/166 62 70 PE Celje, Lava 7 tal. 063/462 303 PE BeKinol, Bretonci 6. tel. 060/421161 PE Ptuj, Vofnjakova 6, tel. 062/778 240 Z Boris Sovič, župan mesta Maribor, obetajoče o spremembah adnja leta razmere v mariborskem gospodarstvu niso bile nič kaj obetavne. Množično zapiranje proizvodnih obratov je povzročilo naglo rast števila brezposelnih. Žalostna slika za mesto, v kate- rem je v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko je mesto doseglo največjo ekspanzijo industrije, našlo delovna mesta kar precej ljudi tudi iz naših krajev. Zdaj se Maribor že nekaj let otepa z večjim povprečjem brezposelnosti, kot je v Sloveniji, ki pa po besedah župana mesta Maribor, Borisa Soviča, ni več posledica stagnacije v razvoju gospodarstva, ampak zgolj posledica preteklega kritičnega obdobja. Maribor se namreč pripravka na novo obdobje, že nekaj časa je čutiti pozitivne spremembe. VENIŠ, ki so s svojo kakovostjo in raznoll kostjo v somom svetovnem vrhu. KEOR je tudi pooblaUenl zastopnik blagovne znamke JACUZZI, sanitarne keramike LAUFEN tar svetovno znanih armatur GROHE. V kakšnem položaju je trenutno mariborsko gospodarstvo, ali še vedno nazaduje ali pa že jahko govorimo o premiku v smeri razvoja? »Podatki kažejo, daje prišlo v Mariboru do spremembe v trendih, in sicer beležimo zasuk navzgor, število brezposelnih se zmanjšuje. Lahko bi rekli, da je to tudi posledica drugačnih trendov v gospodarstvu, saj je v mnogih dejavnostih opazen nov zagon, ponekod celo širitev proizvodnje. Tako je dobila npr. Elektro-kovina novo proizvodno linijo, Marles pohištvo novega'strate-škega partnerja, opažamo pa tudi pozitivne trende v srednjih podjetjih.« Katera področja so tista, ki jim bo potrebno posvetiti več pozornosti, torej najbolj kritična, in kaj je tisto, kar najbolj obeta? VESTNIK, 11. maj 2000 INTERVJU 11 Odiseja v neznano s skupino Siddharta »Vse je jasno po desetih sekundah« red murskosoboškim koncertom sta člana skupine Siddharta, Cene in Primož, obiskala tudi našo medijsko hišo, kjer sta gostovala v glasbeni oddaji za mladino na Murskem valu. Kljub veliki časovni stiski sta razgrnila marsikatero tančico z delovanja trenutno najpopularnejše slovenske rock skupine. - Kakšni so bili vaši začetki? »Začeli smo pred petimi leti-mi, sedaj se začenja že šesto. Začeli smo kot čisto običajen bend, z vajami v kleti gimnazijskih prostorov. Na začetku smo bili samo štirje, potem pa smo želeli zadevo malo razširiti in popestriti ter jo glasbeno izpopolniti, pa smo povabili še Ceneta, čez dobrega pol leta pa še kla-viaturista Tomaža. Stvar smo dokaj resno zastavili že od začetka, ker nam bend ni bil nobena ,zafrkancija’ - da ne rečemo še kaj takšnega, česar se v javnosti ne sme reči -, ampak smo si dejali, da nam bo glavno vodilo glasba. In mislimo, da nam to doslej še uspeva.« - To se lahko vidi tudi iz vaših rezultatov, saj ste po vsej Sloveniji zelo popularni. Kako se ob tem počutite? »Znano (smeh). Občutek je dober.« - Kakšni so doslej vaši stiki z javnostjo? Ste zadovoljni? »Ja, bolj ali manj smo. Kakšnih večjih omembe vrednih konfliktov doslej nismo imeli.« - Kakšna so bila vaša pričakovanja, preden ste zasloveli? »Material smo imeli pripravljen že skoraj na začetku. Nato smo ga »pilili« in preigravali na se začenja nov razvojni ciklus »Pozitivno je to, da se krepi bančni in finančni ter kvartarni sektor, kjer prihajajo v ospredje izobraževanje in nove tehnologije, to pa je vsekakor začetek novega razvojnega ciklusa. Problem pa še vedno ostaja v enem delu naše gospodarske strukture, kjer tradicija še ni končana. Najbolj kritična je na primer tekstilna industrija in delni krivec za to je tudi Slovenska razvojna družba, ki nima niti volje niti koncepta, da bi iskala rešitve. Vsekakor na osnovi podatkov lahko sklepamo, da je najhujše obdobje že za nami, čeprav je v Mariboru zaradi globine, s katero je tradicija zarezala v gospodarsko strukturo, problemov veliko več kot drugod po Sloveniji.« Kateri dejavniki pa so najučinkovitejši za reševanje pre- Še vedno ponosni na svoje delo Skupina Siddharta je 3. maja izdala nov maxi singl, na katerem je pet skladb: Lunanai s sodelovanjem Vlada Kreslina, Lunanai z verzijo s CD-ja ID ter L. E., Farmer in Stipe. Zadnje tri so bile posnete v živo 17. marca na koncertu v Domžalah. vajah in koncertih. Dokler si nismo rekli: O.K., sedaj pa gremo v studio in bomo zadeve posneli. Kot vedno je nastala manjša finančna vrzel, tako da je bilo treba iskati sponzorje, zato smo prekinili snemanje, eno leto iskali ,cash’ in delali, potem pa šli nazaj v studio dokončat projekt, ki se je končal z izdajo zgoščenke. Mislim, da smo stvar naredili na način, na katerega smo lahko ponosni in še vedno tudi smo, ko poslušamo svojo ploščo. Še vedno si pravimo:,Ali right’, to smo pa mi naredili.« tekle gospodarske krize? »Najpomembnejša je seveda krepitev razvojne baze in tukaj vidim obetajočo prihodnost za povezovanje podjetij s fakultetami. Trenutno pa je v mariborskih podjetjih opaziti kar nekaj dejavnikov, ki učinkovito rešujejo probleme. Preoblikovanje podjetij je v večini primerov že končano, nedvomno so naredili velik premik strateški partnerji, ki prinašajo nove vložke in s tem povečujejo potencial podjetja, veliko pa prinaša tudi uvajanje novih programov. Ob vsem tem pa sta potrebna tudi skrb za konkurenčnost in vlaganje v izobraževanje.« Maribor se je kar nekaj časa spopadal z zelo visokimi številkami brezposelnih. Ali so tudi tukaj opazne kakšne obetajo - To je vaše prvo studijsko delo. Kaj pa sodelovanje v kakih drugih skupinah? »En član je prej igral v nekem pihalnem orkestru. Sicer je bila to malo večja skupina, ampak je bilo dobro. Klaviaturist še igra v nekem drugem bendu, vendar ga je moral dati malo na stranski tir, vsaj glede njegovega angažiranja v tisti skupini. Preostalim pa je to prvi bend, tako da ni bilo nobenih večjih .izletov’.« - Kako je potekalo snemanje vašega CD-ja? »Za nas je bilo vse prvič. Pr če spremembe? »Stopnja brezposelnosti v Mariboru je sicer za sedem odstotkov višja od slovenskega povprečja, vendar se v zadnjem času število delovnih mest povečuje. Zelo obetajoč je podatek, da je delež mladih brezposelnih manjši od slovenskega povprečja, kar je vsekakor skrajnega pomena za nadaljnji razvoj. Na žalost pa je nekoliko večji delež starejših brezposelnih, vendar že potekajo posebni ukrepi, kot je na primer ustanavljanje razvojnih instrumentov. V tem času že deluje Sklad za razvoj in usposabljanje človeških virov, ki je regionalni, kmalu pa bosta začela delovati še Sklad dela in Garancijski sklad.« I/ zadnjem času odpirate pri vas kar precej velikih trgovskih kompleksov z najrazličnejšo ponudbo domačih in tujih podjetij. Kaj pomeni ta precejšna širitev trgovske dejavnosti? »Ker je bila trgovina v Mariboru zelo slabo razvita, smo začeli s premišljenimi koraki z razvojem v tej smeri, ki so se pokazali kot precej učinkoviti. Letos bo otvoritev velikega nakupovalnega centra Euro park, ki bo največji tovrstni v Sloveniji. Prepričan sem, da sta razvoj in krepitev trgovine velikega pomena, saj mesto spet postaja pomembno trgovsko-nakupovalno središče. V preteklem obdobju so znašali prihodki trgovine le 27 vič smo šli v tako velik studio, kot je Tivoli. Seveda nam je bilo vse novo, pojavljali so se izrazi, kijih nismo bili vajeni, tako da je bil občutek podoben tistemu, ko otročiček prvič pride v veleblagovnico, kjer je vse novo, tuje in svetleče. Potem pa se počasi navadiš, postaneš domač s tistimi izrazi, veš približno, Zakaj gre, kaj naredi tehnik, če premakne tisti gumb, in tako naprej, tako da smo se na koncu počutili že tako domače, da smo kar sami obračali ,knofe’.« - Ali te studijske izdelke na odstotkov, v Ljubljani pa za skoraj dvajset odstotkov več. Na področju trgovine mora biti predvsem kakovostna ponudba, ki privabi ljudi, tudi iz sosednjih držav, če tega ni, gredo ljudje drugam. Menim, da mora biti mesto, večje pa sploh, dovolj atraktivno s trgovsko ponudbo, in Maribor pa po mojem mnenju to vsekakor postaja.« Ali je v mariborski kot obmejni regiji kaj več povezovanja s tujino, predvsem na relaciji Maribor- Gradec? »Na tem področju delamo zelo intenzivno, saj obmejne občine slovenske in avstrijske strani ustanavljamo Evroregijo, s katero bomo skupaj nastopili v Bruslju, s tem si seveda obetamo tudi večje uspehe. Sodelovanje z Gradcem pa je tako ali tako že utečeno, kajti Gradec je partnersko mesto Mariboru in tako že nekaj let zelo učinkovito in uspešno sodelujemo na vseh področjih.« Če upoštevamo vse ukrepe, ki ste jih že in ki jih še boste vpeljali, kakšna bo prihodnost mesta? »O Mariboru lahko govorimo kot o trgovsko-nakupovalnem, univerzitetnem, gospodarskem in prireditvenem središču, v letošnjem letu pa je Maribor tudi alpsko mesto 2000. Tako postaja mesto čedalje pomembnejše re-gionalno-povezovalno središče, ki svoje resurse usmerja v trajni razvoj.« DARJA TIBAOTi koncertih precej spreminjate? »Da, določene stvari so se kar spremenile. Spreminjamo aranžmaje, postavitve različnih inštrumentov na različnih mestih, tako da potem pride do malo bolj .žive’ glasbe. To je neka druga dimenzija. Bistvo je v tem, da je živ nastop neka druga energija. Zelo radi smo živi bendi« - In kje, kako? »Povsod. V zimskem, hladnejšem obdobju seveda v dvoranah in klubih, koncert v Murski Soboti pa je naš prvi letošnji open-air in se ga zelo veselimo, ker je ,ful’ ogreto ozračje, tako da se tukaj dobro počutimo.« - Kaj pričakujete od koncerta? »Predvsem dober ,žur’. Točno tako. Pričakujemo odziv, kakršen mora biti glede na to, da je Murska Sobota kar dolgo čakala, da smo prišli sem igrat. Dober koncert, to je to.« - Kaj pa počnete pred koncertom? Se kaj posebej pripravljate na nastop? »Kakih posebnih priprav ni. Zaenkrat jih še nikoli ni bilo in jih verjetno tudi ne bo. Sprostimo se, ampak to je odvisno od skrbi vsakega posameznika posebej. Malo koncentracije ter pregled opreme in inštrumentov, to je vse.« - Kakšen pa je občutek, ko prvič stopite na, oder? Ste že sproščeni ali še napeti? »Takrat imamo v sebi že dosti adrenalina. Prvi trenutek je najbolj pomemben. Ko zaslišiš ljudi ali začutiš vibracijo iz publike, takoj veš, ali bo koncert dober ali ne. Po prvih desetih sekundah je vse jasno.« - Danes ste kar v precejšnji »gužvi«. Kako se znajdete ob pomanjkanju časa? »Malo smo si sami krivi, ker smo preveč časa na enem mestu. Menda imamo danes že uro in pol zamude. Težko je, ampak ta pritisk poskušamo prenašati s srcem. Poskušamo ga obdelati čim bolj pozitivno, tako da nimamo kakih posledic v obliki izpadov ali česa podobnega. Vsaj zaenkrat.« - Ko vas posluša, dobi človek občutek, da zares stojite za temi stvarmi, ki jih počnete. V vašem primeru je to glasba. »Saj to je tudi res. Če ne bi bilo tega ... Pri nas ni kakih ,za-frkancij’ ali česa podobnega. Imamo pa razdeljene vloge, kar se tiče promocijskih aktivnosti, marketinga, spotov in podobnega. No, če smo že pri tem, bi radi omenili, da bomo po 3. maju izdali singl za komad Lunanai, ki smo ga posneli z Vladom Kreslinom. Izšel bo tudi videospot ...« - ... ki ste ga posneli na zelo zanimiv način. »Da, na zelo zanimiv način. In sicer na podelitvi medijskih nagrad Viktor. Tam je Siddharta nastopila z Vladom in se je vse posnelo v tistih štirih minutah. Mogoče je bil to dodatni izziv, da se je naredil spot z enim presežkom.« - In zakaj ste ta spot posneli ravno s Kreslinom? »Tak je bil splet okoliščin. Ideja ni bila slaba in smo se pač spustili v določeno tveganje ter to izpeljali, kakor se je najbolje dalo.« - Ste se z Vladom dobro razumeli? »Da, zelo dobro.« - S kom bi še najraje sodelovali na glasbenem področju? »Ma, kake blazne želje, po sodelovanju ali da bi potrebovali nekoga, s katerim bi lahko nastopali, zaenkrat še ni. V korični fazi pa niti ni pomembno, s kom sodeluješ, ampak kako.« - Katere skladbe pa v živo najraje igrate in na katere je odziv občinstva najboljši? »Odziv publike je najboljši na komad Pot v X zaradi očitnih razlogov, kot je npr. spot. Sicer pa je odvisno od vsakega posameznika, kaj mu je najbolj všeč.« - Sedaj imate priložnost marsikomu razjasniti, kaj pomeni ime Siddharta. »O.K., Siddharta je v bistvu naslov knjige pisatelja Hermana Hesseja. Govori o dečku, ki je šel svojo pot v življenju ter po svoje doživljal svet in si predstavljal norme. In si jih tudi sam postavljal ter na določeni način dosegel svoj cilj. Ta ideja nam je bila precej všeč in od tam smo potem vzeli ime Siddharta.« - Ste potem vsi člani skupine prebrali knjigo? »Na začetku jo je prebral samo eden, še preden je prišlo do imena. Do danes pa jo je vsak član že večkrat (smeh). - Kaj pa počnejo člani skupine Siddharta, ko niso člani skupine Siddharta? »So člani skupine Siddharta (smeh)! To je težko. Študij pa kakšne športne aktivnosti, vendar zadeva preveč utruja ... Študiramo vse, od ekonomije, novinarstva, jezikov do matematike in glasbe. Smo vsestranska skupina.« - Kaj je X v pesmi Pot v X? . »X je neznanka (smeh). To si lahko razlagaš takole: vsak ima svojo pot, ki si jo izbere, to je življenjska pot, in gre v neznano. In ta pot ti ponuja odisejo: dober ,fiks’ ali pot v X, eno od njiju si moraš izbrati sam.« TOMO KOLEŠ IN MV FOTO: DT■ 12 AKCIJE 11. maja 2000, filll Amalija se je razveselila zlatnika Vestnikov zlatnik za Sečijeve iz Gančan Odloži delo in prelista Vestnik matijo Gasparič iz Vučje Gomile 66 smo presenetili: že v četrtek dopoldne, ko ji pismonoša še ni prinesel naročniškega Vestnika, smo jo obiskali in prinesli novi Vestnik iz uredni- štva. Pokazali smo ji prvo stran, kjer je bilo natisnjeno njeno ime, in verjela je, da je res dobitnica Vestnikovega zlatnika. A V četrtek dopoldne smo izročili Amaliji Gašparič novi Vestnik in zlatnik zvestobe in jo resnično presenetili. - Foto: Š. S. Zlatnik smo izročili vdovi Pepci »Lepo se zahvaljujem. Res ste me presenetili,« je razkrila. Potem je stekel pogovor, v katerem je povedala, da je stara 69 let in da ji je mož Avgust umrl pred 12 let leti. Ker se je hčerka Elica poročila k Velnerjevim v Vučjo Gomilo, je sama na kmetiji. »Že nekaj časa pa je boljše, saj smo se domenili, da prideta na ta grunt vnukinja Andrejka in njen mož Andrej ter njuna štiriletna hčerkica Anja. Narediti sta dala prizidek k hiši in postopoma jo bosta povsem posodobila. Čez dan sta tu, tako da mi ni dolgčas. Popazim tudi na pravnukinjo. Tudi delam, koliko le zmorem.« Pride pa trenutek, ko še tako pomembno delo vsaj za hip odloži. To stori vsak četrtek popoldne, ko pismonoša prinese Vestnik. »Brž ga prelistam, poglobljeno pa ga berem pozneje. Že leta in leta ga imamo naročenega.« Amalija pa ni le naša zvesta naročnica in bralka, ampak tudi izletni-ca, kajti doslej je že sedemkrat potovala z Vestnikovim vlakom. Rada pa se udeležuje tudi izletov, ki jih organizira upokojensko društvo. š. s.i Šopek za tretje življenjsko obdobje mesecu aprilu je praznovala svoj 73. rojstni dan gospa Marija Koren iz Turnišča. Čas našega obiska je bil veliki petek. Gospa Micka, kot ji pravijo, kmetuje že od rane mladosti. Srečna je ob svojem možu, štirih otrocih in sedmih vnukih. Otroci in vnuki stanujejo v neposredni bližini, kar jo tudi osrečuje. Mož Ivan je bil znani čevljarski mojster v tovarni Planika. Gospa Micka se zna veseliti ob malenkostih, vesela je bila Vestnikove majice, ko je bila izžrebana za pravilno izpolnjeno križanko, kar solzne oči pa je imela, ko se je skrbno urejena postavila s šopkom pred fotografski aparat. Šopek je oblikovala floristka Tatjana Bagari v cvetličarni Roža v blagovnici Potrošnik. Šopek je vseboval cvetje v roza in modrih tonih. Cvetje in prav tako zelenje je bilo razporejeno skupinsko. O dkar teče naša akcija, v kateri vsak teden izžrebamo in izročimo po en zlatnik, se nam je tokrat zgodilo že tretjič, da zlatnika nismo mogli dati v roke izžrebanca, ker je na žalost umrl. Pet let je minilo, odkar je ugasnilo življenje Geze Sečija iz Gančan, toda Vestnik še naprej prihaja na njegovo ime »in naj tako kar ostane«, je dejala vdova Jožefa, po domače Pepca, ko smo jo vprašali, ali naj spremenimo ime in priimek naslovnika. Sedaj je na kmetiji Seči v Gan-čanih pet ljudi: Pepca, sin Evgen, snaha Anica in njuna otroka: 16-letni Darko in 13-letni Damjan. To pa sta seveda tudi Pepčina vnuka! Prvi je dijak drugega letnika kmetijske šole, drugi pa učenec sedmega razreda osnovne šole. Sečijevi obdelujejo 30-hektar-sko posestvo. Na njivah sejejo koruzo, pšenico in kar pet hektarjev Gospa Micka Koren s šopkom iz Turnišča Šopek je oblikovala gospa Tatjana Bagari. Jožefa (Pepca) Seči iz Gančan in 13-letni vnuk Damjan. - Foto: Š. S. Od cvetja smo uporabili: berge-nijo roza barve, modre vrtnice, modre in roza spominčice; od zelenja pa: mleček rumene barve, evcalip-tus sive barve, liste od magnolij, liste od bergenije. Tako pisane barve, kot jih je vseboval šopek, premore, le narava. Gospa Micka, vam pa ob osebnem prazniku želimo veliko dobre volje in zdravja! OLGA VARGA ■ sladkorne pese. V hlevu redijo 60 glav živine. Imajo pa tudi vinograd s 1.500 trsi. Kmetija je seveda mehanizirana. Vsi se lepo razumejo in delajo. Tudi snaha Anica, ki je sicer zaposlena v Muri, brž poprime za domače delo, ko se vrne iz tovarne. Ob delu - bolje rečeno: po delu - pa se najde (če človek le hoče) tudi čas za sprostitev. Pa tudi za branje. Prav vsi Sečijevi radi prebirajo domači tednik, v katerem je tudi veliko novic iz krajev beltinske občine, v katero spadajo tudi Gan-čani. Tudi kmetijske strokovne nasvete preberejo. In še veliko drugega. Z velikim veseljem bi radi izročili zlatnik Gezi, a njega ni. Zlatnik je prevzela vdova Pepca in se zanj prisrčno zahvalila. Tudi je pravilno ocenila, da zlatnik najbrž ni veliko bogastvo, ampak bolj moralno zadoščenje za dolgoletno zvestobo domačemu tedniku. Š. S. ■ IZBERITE SI DARILO, DA NA KONCU DOBITE AVTO FIAT PUNTO!!! Če še niste ... iz prejšnje številke Vestnika izrežite kupon, sestavite katero od mesečnih nagrad, odpošljite in mogoče vam bo sreča naklonjena. Konec meseca lahko prejmete sestavljeno nagrado, tolažilno nagrado - majico ali avto Fiat Punto, ki ga bomo izžrebali 28. 6. 2000. NAGRADE ZA 4. krog 11.5. 2000 ŽREBANJE 28. 6. 2000 fifil,11. maj 2000 KMETIJSTVO 13 Nasvet Čebelarjeva opravila v maju egetacija na območju Pomurja je v primerjavi z drugimi leti v letošnjem letu zgodnejša. Akacija je na vrhuncu cvetenja. Ob ugodnih vremenskih razmerah lahko pričakujemo dobro medenje. V tem obdobju je potrebno vso skrb posvečati rojenju čebeljih družin. Rojilno razpoloženje se pojavi iz naslednjih vzrokov: 1. intenzivni razvoj čebeljih družin in donos medu v plodišče omejujeta zaleganje matice in nastane nesorazmerje med pokrito in odkrito zalego. 2. povečana genska sposobnost matice za rojenje, izrojijo lahko tudi tiste družine, ki niso na vrhuncu razvoja. V prvem primeru je potrebno priskrbeti čim več delovnega prostora v plodišču, sate s pokrito zalego prestavljamo iz plodišča v medišče, na njihovo mesto pa vstavljamo sat-ne osnove. Paziti moramo, da ne prestavimo matice. V drugem primeru pa moramo nujno zamenjati matico. Le-to si lahko vzgojimo sami iz čebeljih družin, ki niso nagnjene k rojenju ali jo kupimo pri vzrejevalcih matic. Ob intenzivni paši ni posebej velikih težav z dodajanjem matic, le-to opravimo ob lepem sončnem vremenu. V tem obdobju je v čebeljih družinah gradnja na vrhuncu, zato je pametno, da čebelarji to dobro čebeljo lastnost dodobra izkoristimo. Praviloma naj bi vsaka družina zgradila na leto vsaj štiri sate. Z obnovo satovja dosežemo boljšo zdravstveno stanje v čebelji družini, izvaljene čebele pa so praviloma večje. Ob vsaki izvalitvi ostane v celici sata srajčka, ki sčasoma zmanjša prostornino celice. Če ne skrbimo redno za menjavanje satovja, imamo v panju vedno manjše čebele, katerih produktivnost je manjša, odpornost proti raznim boleznim pa slabša. Vse čebelje družine se nikoli ne razvijejo enakomerno. Največkrat je temu vzrok stara matica, to seveda ni vedno pogoj, saj so lahko tudi enoletne matice slabe, razne bolezni čebel, premajhna zaloga hrane itd. Težnja vseh čebelarjev je, da so pridobitne družine čimbolj razvite in pripravljene na pašo. To naredimo tako, da s presežki zalege v posameznih družinah krepimo nekoliko slabše družine, ki so sicer zdrave, vendar so bile motene v razvoju. Seveda moramo, preden se odločimo za ta ukrep, dobro analizirati vzroke, zakaj je do tega prišlo. Pokrito zalego dodajamo le tistim družinam, ki potrebujejo majhno pomoč. Zelo oslabele družine navadno združimo z rezervnimi. Obilica potegnjenih matičnikov in močan razvoj čebeljih družin so kot nalašč, da si čebelarji naredimo dovolj čebeljih družin. Maja in junija vzgojene matice so najboljše. Čez leto nam zagotavljajo močne družine, ki ne bodo rojile, sposobne za dobro jesensko obnovo družin, s tem pa tudi za dobro prezimitev in uspešen spomladanski razvoj. ŽVZ MS, KSS ZA POMURJE MAG. STANKO KAPUN, UNIV. DIPL. INŽ. KMET. ■ Turnišče Cene pujskov Pred tednom so na sejmu v Turnišču prodajali le 15 pujskov, starih od 10 do 13 tednov in težkih od 14 do 22 kilogramov. Tokrat so prodali vse živali, novi lastniki pa so morali za par odšteti od 13.000 do 15.000 tolarjev. Uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane za leto 2000 Vloge do konca meja Vlada Republike Slovenije je v Uradnem listu št. 27 z dne 28. 3. 2000 in v Uradnem listu št. 31/2000 objavila Uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 2000. pravičenci do finančnih intervencij po tej uredbi so kmetijska gospodarstva ter druge fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko, ribiško, živilsko ali trgovinsko dejavnost oziroma storitve za kmetijstvo in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji. Finančne intervencije po tej uredbi se lahko pridobijo neposredno na podlagi pisnih vlog. Za kmetijsko gospodarstvo uveljavlja finančne intervencije po tej uredbi nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ga pisno določijo člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji. Do vključno 30. 5. 2000 je potrebno odposlati Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu, ki zajema podatke o kmetijskem gospodarstvu, staležu živali in o zemljiščih ter mora biti izpolnjen v celoti in v skladu s priloženimi navodili, pri čemer se za rejne živali upošteva stanje na kmetijskem gospodarstvu na dan 1. 5. 2000, za rabo kmetijskih zemljišč pa dejan- Zavarovanje posevkov in plodov Občinske subvencije Kmetijstvo je najbolj izpostavljeno naravnim nesrečam, neurja s točo pa so tudi v Pomurju pogost pojav, saj ne mine leto, da del tega območja ne bi bil prizadet. Obramba pred točo pred leti ni dala željenih rezultatov, zato so Že ob razpravah o njeni učinkovitosti in smiselnosti bile dane pobude, da bi sredstva, ki jih v Sloveniji namenjajo za obrambo, usmerili v subvencioniranje zavarovanj pri zavarovalnicah. S takšno prakso so že lani začeli v Pomurju, kjer je območna enota Zavarovalnice Triglav k sodelovanju pritegnila tudi lokalne skupnosti. S takšno akcijo bodo nadaljevali tudi letos in pred koncem aprila je že stekla akcija sklepanja skupinskih zavarovanj posevkov in plodov. Ta bo trajala do 20. maja, indivi- PROJEKTIVNI BIRO - INŽENIRING Murska Sobota, d. o. o. Štefana Kovača 28 9000 MURSKA SOBOTA tel.: 02 5300 260 vabi k sodelovanju z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas: 1. ARHITEKTA - ODGOVORNI VODJA PROJEKTA s končano visoko šolo, smer arhitektura, opravljenim strokovnim izpitom in 5 leti delovnih izkušenj; 2. PROJEKTANTA s končano višjo gradbeno šolo - smer visoke gradnje, opravljenim strokovnim izpitom in 5 leti delovnih izkušenj; 3. PROJEKTANTA - SODELAVCA s končano srednjo elektrotehniško šolo - lahko začetnik pripravnik. • Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom v desetih dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Z vsemi prijavljenimi kandidati bomo opravili pogovor. Ampelografski vrt v Dobrovniku Aktivno Društvo vinogradnikov Dobrovnik je izvedlo še eno pomembno akcijo. Potem ko so člani društva poravnali teren in opravili količenje ter pripravili zemljišče, seje na Popovem bregu (madž. Paphegy) sadil ampelografski vrt. Posajenih je bilo 57 sort oz. varietet na petih sadilnih mestih, in sicer po pet trsov, seveda pa bodo do-brovniški vinogradniki z akcijo in obogatitvijo ampelo-grafskega vrta nadaljevali. Vinogradnikom je odstopila zemljišče v brezplačni najem župnija, pomoč pa je ponudila tudi občina. Hvaležni so tudi trsničarjem, ki so pokazali razumevanje in darovali trse. V ampelografskem vrtu bodo zasajene vse sorte, ki rastejo v Prekmurju, točneje v vinorodnem okolišu Lendavske gorice - Goričko, kjer so dovoljene in priporočene. Predsednik Društva vinogradnikov Dobrovnik Miran Lovrin pa je dodal: »Gre za poljudnoznanstveni, strokovni, del in tisti turistični, ki pomeni zanimivost. Ljudje bodo spremljali, kako se katera od sort obnaša, in lažje se bodo odločali, da bi s svojimi sortami dosegali najoptimalnejše rezultate v določenem okolju. Mesta je še veliko in v dveh, treh letih želimo vrt obogatiti s sto do sto petdesetimi različnimi sortami. To pa bo predvsem zanimivost, saj drugega ampe-lografskega vrta ni tukaj v bližini.« FB ska raba in kultura ter za še nepo-sejane površine predvidena kultura v rastni dobi 2000. Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo vrisati na kopije katastrskih načrtov posamične dejanske vrste rabe kmetijskih zemljišč - njiva, travnik, vinograd ipd. - ter kulture -koruza, sladkorna pesa, pšenica in druge. Kopije katastrskih načrtov so sestavni del vloge in jih hranite doma. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki za zemljišča, ki jih obdelujejo, nimajo veljavnih podatkov zemljiškega katastra (to so izpisi parcel, posestni listi ali lastninski li- dualno zavarovanje posevkov in plodov pa bo moč skleniti še celo leto, vse do prvega škodnega pri- mera. V akcijo zavarovanja posevkov sti in mapne kopije, ki kljub starejšim datumom izdaje izkazujejo dejansko stanje parcel v naravi), si jih lahko pridobijo: - na geodetskih izpostavah Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota lahko dobijo izpise parcel in kopije katastrskih načrtov, - na pristojnih Upravnih enotah lahko dobijo samo izpise parcel, - na večini pristojnih občin na obm‘očju Upravnih enot Murska Sobota in Lendava lahko dobijo izpise parcel in kopije katastrskih načrtov, nekatere občine bodo izdajale le kopije katastrskih načrtov, medtem ko si pisne podatke (izpise parcel) upravičenci lahko pridobijo na pristojnih Upravnih enotah Lendava in Murska Sobota, - na območju upravnih enot Gornja Radgona in Ljutomer si prav in plodov pri Zavarovalnici Triglav so se tudi tokrat vključile vse pomurske občine, razen občine Križevci pri Ljutomeru, ki bodo zavarovancem pokrile del zavarovalne premije. Posamezne pomurske občine tako letos za tovrstna zavarovanja zagotavljajo subvencije v višini od 20 do 30 odstotkov zavarovalne premije, le v hodoški občini bodo zavarovancem primaknili 1.500 tolarjev po hektarju. Zavarovalnica hkrati nudi še dodatni popust v višini 50 odstotkov subvencije posamezne občine, kar pomeni, da ob'30-odstotni občinski subvenciji znaša popust Zavarovalnice 15 odstotkov, preostali del zavarovalne premije (v tem primeru 55 odstotkov) pa lahko zavarovanci poravnajo v dveh obrokih brez obresti. Prvi zapade v plačilo avgusta in drugi septembra. LUDVIK KOVAČ ■ tako lahko pridobijo pisne podatke o parcelah, kopije zemljiškokatastr-skih načrtov pa le na pristojnih geodetskih izpostavah. V primerih, ko evidentirana kultura na posamezni parceli v izpisu parcel ni identična s stanjem v naravi, se na mapnih kopijah in vlogah (obrazci) za pridobitev sredstev iz naslova finančnih intervencij po uredbi navede dejanska raba parcel v naravi. Kmetovalci, ki imajo kmetijska zemljišča v najemu, morajo za pridobitev geodetskih podatkov priložiti podatke o lokaciji (katastrska občina) in številkah parcel v najemu. Obrazci za vloge so na voljo od začetka maja dalje pri območnih enotah kmetijske svetovalne službe in pri območnih kmetijskih zavodih. Z osnovnim obrazcem o kmetijskem gospodarstvu morajo poslati do 30. 5. 2000 naslednje zahtevke: Zahtevek za neposredna plačila na površino, Zahtevek za izplačilo podpore za rejo krav dojilj, Zahtevek za izplačilo podpore za rejo drobnice in Zahtevek za izplačilo podpore za rejo kobil za vzrejo žrebet. Vloge se pošljejo priporočeno na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56-58, Ljubljana, s pripisom »Subven-cijska vloga«, skupaj z zahtevki za posamezne finančne intervencije ter zahtevanimi dokazili, če ni za posamezen ukrep s to uredbo določeno drugače. Sredstva za neposredna plačila na površino se namenjajo za krušna žita, koruzo, oljnice, stročnice in sladkorno peso. Pri neposrednih plačilih na površino za določene poljščine je pogoj, da se posamezna vrsta poljščine prideluje na najmanj 0,10 ha in da je najmanjša skupna površina za namen neposrednega plačila 0,30 ha. Za sladkorno peso je najmanjša površina 0,30 ha, upravičenci pa moraj‘0 imeti sklenjeno pogodbo o pridelavi za leto 2000 s Tovarno sladkorja Ormož. Med drugim se dajejo podpore za prirejo govejega mesa na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, kompenzacijska plačila za rejo živali, kompenzacijska plačila za vzrejo plemenskih živali, neposredna plačila na površino za območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, podpore integrirani pridelavi sadja, preprečevanju erozije vinogradov ter podpore ekološkemu kmetovanju. Za podrobnejše informacije se obrnite na vašo enoto kmetijske svetovalne službe ali pokličite na telefonski odzivnik 9823 ali na Ži-vinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje v Mursko Soboto, telefon 069 39 410. IRENA BABIČ, INŽ. KMET. ŽVZ ZA POMURJE ■ Cene sredstev za varstvo rastlin SKZ Kmetovalec, Ljutomer im pripravka pakiranje mpc n sit topas C 1/1 1.489,00 topas EC 100 0,1 835,80 ridomil gold 1/1 3.052,00 ridomil gold 250 g 949,00 antracol combi 1/1 3.044,00 switch ' 1/1 24.460,00 mikal 1/1 3.238,00 Champion 1/1 1.145,00 delan 0,1 1.357,00 karathane wp 1/1 2.242,00 bayleton sp. 0,1 325,00 euparen 1/1 3.341,00 orthus 5sc 0,1 1.052,00 pinuron 1/1 5.640,00 1ebaycid 0,2 810,00 zolone 0,1 518,00 diptereks 1/1 2.462,00 dithane m 45 1/1 1.123,00 pepelin 1/1 376,00 kupropin 1/1' 690,00 cuprablau 1/1 676,00 cuprablau 10/1 6.265,00 basudin 1/1 2.568,00 pirimor 0,1 1.754,00 folimat 0,2 , 1.565,00 metasystox 1/1 2.582,00 karate 1/1 1.814,00 antracol 1/1 1.248,00 goltix 1/1 5.346,00 dual gold 1/1 3.925,00 betanal progres OF 1/1 6.816,00 piramin turbo 5/1 17.937,00 promepin ks 50 1/1 1.558,00 archer 1/1 6.957,00 pinovit k 1/1 1.057,00 pinovit n 1/1 1.315,00 sencor 1/1 11.172,00 boom efekt 1/1 2.108,00 primextra gold 1/1 2.462,00 volaton ec 500 1/1 3.285,00 mesurol fs 500 . 1/1 9.195,00 stomp 1/1 1.555,00 starane 0,2 1.970,00 fusilade super 1/1 5.955,00 agil 0,1 8.934,00 primextra tz 1/1 1.633,00 prohelan t 1/1 1.395,00 perfection 0,1 460,00 randup 1/1 2.018,00 bavistin 1/1 4.844,00 frontier 1/1 3.815,00 trophy 1/1 3.202,00 mentor 1/1 1.850,00 simapin 1/1 1.123,00 asolux 1/1 5.933,00 beetup compact 1/1 3.110,00 beetup extra 1/1 4.296,00 galium 1/1 1.169,00 racer 25 ec 1/1 4.803,00 lontrer 1/1 9.758,00 basta 15 1/1 4.050,00 reglone 1/1 2.541,00 safari 30 g 7.433,60 brestanid 0,2 1.757,00 mimic 1/1 9.046,00 motivel 1/1 9.983,00 ring 3.873,00 decis 1/1 6.110,00 Pri plačilu z gotovino nudijo v trgovini SKZ Kmetovalec 3 odstotke popusta. KULTURA 11. maj 2000, «!■ Miki Roš v Tretjem planu Petdesetletnica pomembne ustanove novi galeriji Zavarovalnice Triglav smo bili priča zanimivi in duhoviti enoinpolurni monodrami Plan tretji scenarista, režiserja in novinarja dopisništva RTV Slovenija v Murski Soboti Milivoja Mikija Roša, ki se tokrat predstavlja kot pisatelj, saj je bila monodrama zaigrana po predlogi njegovega novega romana Tretji plan, ki bo izšel ravno te dni. Zgodba govori o zgodah in nezgodah mladega receptorja Nikolaja Klota, ki se po smrti spominja svojih nespretnih dogodkov do trenutka, ko ugotovi, da je on sam v bistvu človek tretjega plana, brez katerega ljudje iz prvega ne bi mogli obstajati. Toda kmalu po tem napravi usodno napako, ko se tudi sam poskuša preriniti v prvi plan ... Miki Roš je kakšnih 35 gledalcev v novi Galeriji pričakal pokrit pod ijuho, tako da ga nekateri med njimi sploh niso opazili. V monodrami je uporabil nekaj posrečenih domislic (že na vabilu je bil citat, ki pove marsikaj o značaju Nikolaja Klota: »Moja podoba izza receptorskega pulta je izgledala zares ničeva, naveličana, pusta, kot pljunek mrliča, kot prdec v rosi, čakajoča na bogve kaj.«), med katerimi je bila ena najboljših prav gotovo tale: »Odločil se je, da bo tekmoval v izpijanju špricerjev na metre, a ga je srce zapustilo tam nekje pri metru in pol.« Po koncu monodrame je imel pogovor z njim pisatelj in založnik Milan Vincetič. In pazite, ko boste brali roman, boste mogoče kakšne osebe tudi prepoznali. Pri tem pa Miki ostaja satiričen tudi do samega sebe, saj je svoj hotel poimenoval Grenki. Če vas zanima zakaj, lahko vprašate njegove sodelavce na dopisništvu. BESEDILO IN FOTO: TKI l Pripravljen na novo! Otvoritev prenovljene glasbene šole v Gornji Radgoni avnatelj glasbene šole Gornja Radgona Marjan Žula je v petek zvečer v novi, lepi dvorani z veseljem pozdravil zbrane goste in tako naznanil, da se je končalo desetmesečno trdo delo in gostovanje pod tujo streho. Toliko časa je bilo namreč potrebno, da so odstranili posledice požara v lanskem letu in šolo obnovili. Ob tem se je, po ravnateljevih besedah, izkazala resničnost izreka, ki trdi, daje vse slabo za nekaj tudi dobro: šola, katere obnova je stala 110 milijonov, je tako imenitno spremenjena, da jo lahko štejemo kar za novo. Po kratki kronologiji dogodkov so se zbranim, med katerimi so bili tudi župani občin, ki so največ prispevale k obnovi (Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici) Miha Vodenik, Herbert Šefer in Slavko Mihalič ter državna poslanca Feri Horvat in Rudi Moge, predstavili učenci ustanove s svojimi glasbili in krajšim programom. Nastopili so: Tjaša Fridau, Petra Verzel, Martina Novak, Dušan Slaček, Iris Kramberger, Mitja Ferenc, Urška Kurbos, Jasmina Štingl, Emanuela Subašič, Miran Korošec, Daniel Gumilar. Vsem, ki so karkoli sodelovali pri obnavljanju, je podelila zahvalne listine predsednica sveta šole Dragica Černe, posebno darilo, bas, pa je za svoje gostoljubje dobil ravnatelj radgonske osnovne šole Dušan Zagorc. Vrvico pred novimi prostori pa je ob asistenci župana Mihe Vodenika in ravnatelja Marjana Žule prerezala priznana in prizadevna profesorica klavirja Majda Bicskey (na fotografiji). B.B.L. FOTO: DANI MAUKOBESEDILO IN FOTO: TK ■ Karči - nindri indri RENAULT Tudi vi lahko pripeljete svoje rabljeno vozilo katerekoli znamke k Renaultu in odkupili vam ga bodo po sistemu Eurotax. Če se boste obenem odločili za nakup novega Clia, vam bodo k vrednosti starega vozila prišteli 120.000 SIT, pri nakupu novega Megana pa 150.000 SIT. Res, včasih je najlažje spokat in it na novo! Popravek V petek popoldne je izvedlo gledališko društvo Torpedo iz Murske Sobote na Glavnem trgu v Ljutomeru svojo predstavo Pogreb, ki bi pred kratkim morala biti tudi v centru pomurske prestolnice, a je zaradi bolezni člana odpadla. Pogreb je režiral Boštjan Lačen, ki tudi sam nastopa, poleg njega pa v predstavi, ki vključuje tudi udeležbo mimoidočih opazovalcev, igrajo: Vladimir Vlaškalič, Andrej Grabar, Simon Glavač, Tina Kur, Gorazd Žilavec in Aleš Nadai (na posnetku ga ne vidite, ker leži v krsti, op. a.). Ljutomerska predstava Pogreba je spadala v okvir Obmurskega srečanja odraslih gledaliških skupin, kjer sta nastopili še gledališka družina Nin-drik indrik iz Monoštra s predstavo Karči in gledališka skupina KD Cezanjevci z delom Jezični dohtar Petelin. BESEDILO IN FOTO: TKI V članku iz prejšnje številke - Šift v idini/Parnik v ajdi se mi je narobe zapisalo ime ilustratorke Ditke Petkovič (Petrovič), za kar se opravičujem. B.L. ■ Petelinji zajtrk ob torkih zvečer Že dva tedna zaporedoma smo lahko ob torkih zvečer na 1. programu Radia Slovenija poslušali radijsko igro, ki jo je naš rojak in znani slovenski pisatelj Feri Lainšček priredil po svojem istoimenskem romanu. Udeležence v živahnem, zabavnem, tragikomičnem dogajanju v avtomehanični delavnici ljudskega filozofa mojstra Gajaša igrajo Uroš Smolej, Polde Bibič, Milada Kalezič, Slavko Cerjak, Radko Polič, Pavle Rakovec, Brane prubar in Bogomir Jeras. Lainščkovo popevko Črno vino, ki je v zgodbi vodilni motiv, pa poje Helena Blagne. Radijsko igro v petih delih je režiral Jože Valentič, glasbo pa napisal Jani Golob. Za vse, ki so roman prebrali, pa tudi za tiste, ki no nicrx čo ni nraivivnn 7'1 nnd IIcnn i A 080 1234 V. TOM pri BREZPLAČEN KUC * VSAK DAN OD 12*' DO 20" rmi, 11. maj 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Pečarovski potok se začenja z izvirom Zdrava voda in blizu Pečarovec se je skozi čas oblikoval »otok ljubezni«, tam nastaja vaški park Prebivalstvo v slikovitih Pečarovcih se povečuje »Od Sebeščana vidi se ravnica, ge nan valovi pšenica ...« je izlil o tem delu Goričkega svoja čustva pesnik. ečarovci ležijo na slikovitih slemenih in v dolinah. Po številu prebivalcev in površini so največji kraj v občini Puconci. Prebivalcev je 480 in število se rahlo povečuje. In še je pričakovati, da se bodo sem priselile mlade družine iz mest. Precej je obrtnikov, specializiranih kmetij, novih hiš ... Pečarovce nam je predstavil predsednik vaškega odbora Karel Žekš. Ima kar šest pomembnih funkcij v Občini Puconci, Krajevni skupnosti Mačkovci in v Pečarovcih. Predvsem je dejaven v turizmu. Na slikovitem Se-beščanu stoji katoliška, na slemenu Gorenjšček pa sodobna evangeličanska cerkev. Turistična kmetija Zelko se ukvarja z lončarstvom in gostinstvom. In še dve podjetni družini Zelko živita tukaj. Ena ima lepo gostilno pri Sebeščanu, druga pa tudi lončari. Še po drugi svetovni vojni je bilo v Pečarovcih šest lončarjev. V vasi imajo žago Trgo-les, mizarstvo Horvat, parketar-stvo Horvat. Na Šerugovi farmi redijo plemenske svinje, Palati-novi in Divjakovi pa se ukvarjajo s perutninarstvom. Usmerjene kmetije se ukvarjajo z živinorejo. V okviru programa celostnega razvoja podeželja imajo izde- lan načrt za ureditev vaškega trga pri Sebeščanu. Gre za najlepše in najstarejše jedro vasi. Z izvirom Zdrava voda se začenja Pečarovski potok. Ta je v trikotniku med Pečarovci, Pro-sečko vasjo in Mačkovci. Legenda pripoveduje, da je nekoč stala tam kapela. In iz mačkovskega gradu naj bi bil tja speljan podzemni rov. Blizu vaško-gasilske-ga doma se njegova struga razpolovi, ker ena teče proti nekdanjemu mlinu. Med strugama je tako imenovani »otok ljubezni« in tukaj ureja Turistično društvo Pečarovci, pod Žekševim predsednikovanjem, vaški park. Urediti želijo pohodno pot. Vodila naj bi skozi glavno dolino in zavila proti mačkovskemu »ma-rofu«. Pripravljajo se tudi na obnovo mlina. Radi bi obnovili staro Žekšovo domačijo v dolini, da bi dobila prvobitno obliko. V zadnjih petih letih si je zgradilo na bližnjem slemenu pet Bako-včanov lepe počitniške hiše. Še višje zgoraj pa je lepo urejena Zelkova turistična kmetija. In o pečarovski pokrajini poje pesnik: »Od Sebeščana vidi se ravnica, ge nam valovi pšenica...« Na Kolarovem bregu je stal mlin na veter še po drugi svetovni vojni in turistično društvo ga spet želi postaviti. Lončarji so včasih kopali »bejlo zemlo« za potrebe svoje obrti na Horvato-venj bregu. Zdaj si kopljeta lončarja ilovico na svoji posesti. Krajani dosegajo precejšnjo starost. Letos so umrle v naselju dve Treziki in Adela. Stare so bile 94, 92 in 91 let. Tudi očetu našega sogovornika, Antonu Že-kšu, teče devetdeseto leto. Zgoraj pri Sebeščanu pa živi njegov 91-letni kolega Karel. Za delo v vasi poprimejo. Lani in letos so v celoti obnovili notranjost gasilskega doma. Zgradili so dodatne prostore pri gasilski orodjarni pri Sebeščanu. In ker vasi ne želijo spremeniti v »mesto cipres«, so ob pokopa- Podjetna pečarovska družina Zelko ima turistično kmetijo in lončarstvo. Zakonca Zelko (na sliki) sta ponosna na doseženo. Za odlični vinski pridelek sta dobila zavidljivo število priznanj, lepi pa so tudi njuni lončarski izdelki. Sicer pa jima pri delu pomaga mlajši del družine. Foto: F. Š. lišču zasadili tradicionalno avtohtono gabrovo živo mejo. Tam bodo še polepšali tudi poti. V zadnjem obdobju so povečali in polepšali tudi tamkajšnjo mrliško vežo. Največ stroškov imajo z vzdrževanjem cest. Precej je asfaltiranih, precej pa jih na tovrstno prevleko čaka. Po dvajset do trideset prebivalcev ima skupen vodovod. V vasi sta dve vrtini iti od tukaj naj bi črpali vodo za skupen vaški vodovod, ki naj bi ga uredila soboška Komunala. Letos se izteka plačevanje krajevnega samoprispevka in zanj naj bi se krajani spet odločali. V nedeljo, 30. aprila, so imeli ob gasilskem domu kresovanje s kulturnim programom. V goste so povabili pihalni orkester iz Zaboka na Hrvaškem. Občina Puconci in TD Pečarovci s tem krajem že dolgo sodelujeta. Nastopil bo tudi domači cerkveni zbor, ki deluje pri domačem turističnem društvu. FRANČEK ŠTEFANECB Ta prostor pri Sebeščanu bo preurejen v vaški trg v okviru programa celostnega razvoja podeželja, nam je povedal predstavnik Pečarovec Karel Žekš (na sliki). Foto: F. Š. Šteslovi iz Fikšinec so odprli vinotoč Prihajajo tudi Avstrijci Prešman iz 1841. leta iz Motovilec. Nad točilno mizo pa je prešman od nekdanje lesene preše, na katerem je izrezljana letnica 1841. BESEDILO IN FOTO: Š. SOBOČAN ■ Pred nekaj leti, ko je dala družina Edvarda Štesla iz Fikšinec zgraditi novo hišo, je ostalo staro stanovanjsko poslopje, zgrajeno 1928. leta, prazno. Glede na to, da vodi mimo vinska cesta, so se odločili, da stare hiše ne bodo podrli, ampak jo bodo preuredili v vinotoč. Načrte so dali narediti pri arhitektu Jožetu Roganu. »Za vinotoč, ki je odprt ob koncu tedna in v nedeljo, smo se odločili predvsem zato, da bi morda kaj več iztržili iz vinogradov, ki skupaj merijo 1,5 hektarja, v njih pa je 6.000 trsov laškega rizlinga in belega pinota,« je povedal Edvard ŠtesL Pogledal sem na cenik. Liter vina stane v vinotoču le 500 tolarjev, to pa je le nekaj več kot če prodajaš vino na veliko. Cena v vinotoču je torej nizka, zato ne manjka tudi gostov iz sosednjih avstrijskih, prav tako vinorodnih krajev, kajti v tamkajšnjih »Bu-schenschankih« je vino precej dražje. Šteslovi ponudijo gostom tudi domače klobase in goričko šunko. »V vinotoču strežeta ponavadi sin Robert in njegova sopotnica Gabriela, jaz pa rajši delam na kmetiji in v vinogradu,« je rekel Edvard. Dodal je, da prav vsi trsi še ne rodijo, kajti v delu vinogradov so mlajši nasadi. Ko pa bo polna rodnost, bo vina veliko in del ga bodo skušali prodati v vinotoču. Ta je sicer v obliki črke I, kot je bila pač nekdanja stavba, ki so jo v notranjosti povsem preuredili in nanovo opremili z mizami, stoli in klopmi ter seveda šankom, vso opremo je izdelal iz hrastovine mizar Fujs Pomursko prvenstvo v športnem ribolovu Zmagal je Miro Matjašec Prvi dan ujeli sto, naslednji dan pa le pet kilogramov rib ekmovalo je pet štiričlanskih ekip iz Pomurja: RD Gornja Radgona, RD Ljutomer in tri ekipe RD Murska Sobota. Prvi dan so se pomerili na jezeru v Kraščih, kjer so ulovili nekaj več kot sto kilogramov rib; drugi dan pa je bilo tekmovanje ob Gajševskem jezeru, vendar je bil tam ulov skromen: samo pet kilogramov. Nekaj športnim ribičem se sreča sploh ni nasmehnila. Prvi dan je zmagala L ekipa RD Murska Sobota, druga je bila RD Gornja Radgona in tretja II. ekipa RD Murska Sobota. Naslednji dan pa je zmagala ekipa RD Ljutomer, druga je bila RD Gornja Radgona, tretja pa RD Murska Sobota. Po najmanj zbranih kazenskih točkah je osvojila naslov pomurskega prvaka ekipa RD Gornja Radgona (Miro Matjašec, Željko Mavrič, Gusti Prelog, Božo Irgolič in Leopold Maruta), druga je bila ekipa RD Murska Sobota (Zoran Vidic, Mirko Božič, Štefan Gjer-gjek in Franc Zrim), tretja pa je bila ekipa RD Ljutomer (Andrej Škerget, Samo Škerget, Štefan Berke in Mario Jurkovič). Pomurski prvak za leto 2000 pa je v posamični konkurenci upravičeno postal Miro Matjašec (RD Gornja Radgona), sicer naš dolgoletni tekmovalec v športnem ribolovu, ki je bil v obeh dneh prvi in je zbral le dve kazenski točki, ulovil pa je 9.950 gramov rib. Drugo mesto je pripadlo Zoranu Vidicu (RD Murska Sobota), tretji pa je bil Željko Mavrič (RD Gornja Radgona) itd. A. PRELOG ■ V Podgradu 14. tradicionalno pomladno ribiško tekmovanje Ulovili kar 97.650 gramov rib C lani radgonske temeljne enote, ene od petih, ki tvorijo RD Radgona, so pripravili že 14. tradicionalno pomladno ribiško tekmovanje, ki je hkrati tudi otvoritveno tekmovanje v letu 2000. Ob ribiškem domu na ribniku v Podgradu so uspeli pritegniti 31 tekmovalcev in vsaj še petkrat toliko gledalcev iz širšega območja severovzhodne Slovenije. Ribiči so bili zelo uspešni, saj so prijeli skupaj kar 97.650 gramov rib (najtežja je tehtala dobrih 5 kg), katere so po tehtanju spustili nazaj v vodo. Rezultati: 1. Jože Kotnik (Gornja Radgona) 14.760, 2. Božo Irgolič (Hrastje - Mota) 14.550, 3. Stanko Čuk (Ljutomer) 6.700 itd. OB1 Na kratko Šteslovi iz Fikšinec so preuredili v vinotoč nekdanje stanovanjsko poslopje, ki je v obliki črke I. Cerkvenjak V soboto, 13. maja, bo v dvorani doma kulture v Cerkvenjaku zabavna prireditev Naj glas Cerkvenjaka. Verjetno se bo tudi letos v petju pomerilo veliko mladih pevcev in pevk. Glasbeno jih bo spremljal duo Piramida. Ocenjevali jih bosta strokovna komisija in občinstvo v dvorani. Organizator (Kulturno društvo Jožeta Lacka, Cerkvenjak) bo podelil vsem nastopajočim praktične nagrade. Gost prireditve bo pevec Marijan Smode. (F. Br.) Beltinci Gasilci iz Beltinec, Lipe, Gančanov, Bratonec, Lipovec, Dok-ležovja, Melinec in Ižakovec so na letni skupščini Gasilske zveze občine Beltinci ocenili lansko delo. Opremljenost društev je dobra, izurjenost prav tako. Lani so opravili skoraj 13.000 ur prostovoljnega dela. V tem letu bodo gančanski gasilci prevzeli nov avto, gasilci Lipe pa bodo razvili prapor. Na gasilskem zboru so podelili odličja: Alojzu Tratnjeku iz PGD Lipovci - odlikovanje prve stopnje; Ivanu Tkalcu iz PGD Lipa - plamenico druge stopnje; Slavku Erjavcu iz PGD Lipovci*- plamenico tretje stopnje; Alojzu Mariču iz PGD Bratonci - odlikovanje tretje stopnje; Ignacu Šerugi iz PGD Beltinci - plamenico tretje stopnje; Alojzu Vinčecu in Emilu Kosu iz PGD Gančani - plamenici tretje stopnje; Vladu Kozaku iz PGD Beltinci - plamenico tretje stopnje. Žepovci, Podgorje V tem kraju na Apaškem polju se niso izneverili tradiciji in so tudi letos postavili sredi vasi majsko drevo. Potem pa so se malo poveselili in naredili načrt za prvomajski kolesarski potep vseh vaščanov. - V Podgorju pa so letos kresovali. Pa ne samo to: bila je prava fešta, kajti bilo je veliko jedače in pijače. (B. Ma.) Banovci V tem zdraviliškem kraju je bilo enodnevno srečanje zdravnikov -specialistov za zdravljenje osteoporoze. Ugotovili so, da so v Banovcih primerne razmere za zdravljenje te bolezni. 16 REPORTAŽA 11. maj 2000, IBTII Niz požarov v Spodnji Je na delu piroman? Piroman je človek, ki je bolezensko nagnjen k požiganju. Se mar »skriva« piroman tudi kje na območju Spodnje Ščavnice, kajti požari se kar vrstijo?! V prvi polovici lanskega leta je gorelo na Sinkovi kmetiji, v drugi polovici na Lubečevi kmetiji, na florijanovo nedeljo (7. maja letos) pa je zagorelo na Kocbekovem gospodarskem poslopju. Vse tri kmetije so v Spodnji Ščavnici. Gasilci so v nedeljo najprej gasili na Plitvičkem Vrhu. Tam je domači 19-letni sin Sašo S. okoli 21.30 prižgal v sadovnjaku večjo skladovnico butar (vejevja), nato pa je vzel v vsako roko noža in z njima mahal proti staršema in tako preprečeval gašenje. Še dobro, da so hitro pridrveli gasilci in ogenj pogasili. Kaj bi se zgodilo, ko ne bi posredovali, ni težko dojeti, kajti le šest metrov vstran stoji hiša. Na pogorišču so posredovali gasilci iz Gornje Radgone, Lešan in Spodnje Ščavnice. Fanta, ki je povzročil splošno nevarnost, bo policija ovadila tožilstvu. Komajda so se gasilci vrnili na svoje domove, že so jih spet poklicali posredovat na pogorišče na kmetijo Bogdana Kocbeka v Spodnjo Ščavnico. »V nedeljo okrog polnoči me je prebudilo prasketanje. Pomislil sem, da pada toča. Pogledal sem skozi okno in opazil, da gori gospodarsko poslopje. Brž sem prebudil brata Bogdana, ki gospodari na tej kmetiji, in poklicala sva reševalce ter stekla reševat živino. Kmalu so prišli gasilci in drugi občani ter smo rešili vseh 20 glav goveje živine. Dobro je, da sta bila traktor in prikolica zunaj na prostem, zato ju ogenj ni zajel,« nam je povedal v ponedeljek v jutranjih urah brat glavnega oškodovanca Branko Kocbek, sicer član gornjeradgon-skega občinskega sveta. Na pogorišče so kmalu po polnoči pridrveli spodnješčavniški, gornjeradgonski, apaški in lešan-ski gasilci. Domači gasilci so zagnali svojo blizgalno, ki je črpala vodo iz 150 metrov oddaljenega potoka Ščavnica; radgonski in apaški so gasili z vodo iz svojih cistern, lešanski so reševali premoženje. Poveljnik PGD Spodnja Ščavnica Janez Fujs nam je povedal, da so rešili, kar se je rešiti dalo. Kljub temu pa je nastala ogromna škoda, saj je gospodarsko poslopje v velikosti 40 krat 15 metrov skoraj povsem zgorelo. Po nestrokovni oceni je škode za več kot deset milijonov. Zgorelo namreč ni le ostrešje, ampak tudi: mlatilnica, puhalnik, transportni trak, sejalnica, voz, avto Lada ... »Verjetno ne bo nikoli več stalo tako poslopje, kot je bilo prej, ampak bomo morali narediti novo - manjše,« je menil oškodovančev brat. Ta nam je tudi razkril, da je bilo premoženje zavarovano, zato imajo upanje, da bo zavarovalnica nakazala ustrezno odškodnino, da bi lahko čim-prej začeli z obnovo. Oškodovanca,^gasilce, preiskovalce in tudi druge ljudi pa seveda zanima vzrok požara. Eno možnost (piroman) smo že omenili. Na to, da bi utegnil kdo »od zunaj« podtakniti ogenj, je pomislil tudi sogovornik Branko Kocbek, brž nato pa dodal, da za to ne bi imel vzroka, saj z nikomer nista skregana. Ogenj se je sicer pojavil v prednjem delu gospodarskega poslopja, kjer je bila drvarnica. Tam pa ni bilo električne instalacije pa tudi ne nobenih strojev z akumulatorji, zaradi katerih sicer lahko pride do kratkega električnega stika in nesreče. Pustimo preiskovalcem in izvedencem, da v miru poskušajo odkriti vzrok požarna na.Kocbekovi kmetiji, ki je ena večjih v Spodnji Ščavnici, saj Bogdan obdeluje 11 hektarjev svoje in šest hektarjev najete zemlje. Sreča v nesreči pa je, da so hlevi za živino obokani, zato so govedo lahko spet uhlevili. Da pa ne bi namakalo, so gasilci prekrili hleve s ceradami. Š. SOBOČAN Foto: N. JOHNOV ■ Srečanje snovalcevvsebine krajinskega parka Mura Čar murskih valov in logov Naslov projekta je Življenje ob Muri v regiji TRI-D regiji rav gotovo ponuja tudi reka Mura ponuja številne možnosti za razvoj dejavnosti, ki so povezane z razvojem turizma. Turistično društvo Bistrica je na primer nosilec ideje ov zvezi z oživ-Ijanjuem tradicije mlinarstva na Muri. Tako vsako leto pripravljajo prireditev Mlinarski dnevi in ob tej priložnosti postavijo na reki tudi plavajoči mlin, v katerem si lahko obiskovalci ogledajo tradicionalni način predelave žit in poskusijo tudi tipične jedi. Namen društva je, da bi ' zgradili in postavili stalen plavajoči mlin na Muri. Medtem so uredili tudi gozdno učno pot, pripravljena pa je še zasnova za povezavo vseh učnih oz. sprehajalnih poti ob Muri ter obenem za kolesarsko stezo. To in še drugo pa naj bi bilo vključeno v krajinski park Mura. Minulo nedeljo je bilo srečanje snovalcev vsebine tega parka oz. projekta Življenje ob Muri v regiji TRI-D regiji - vodja je dipl. oec.Sonja Kreslin -, ki je sofinanciran tudi iz sklada Phare (sklad za male projekte, program čezmejnega sodelovanja SLO/H/A). Prvi cilj tega projekta je, zagotoviti infrastrukturo za ponudbo turističnih produktov - mlin na Muri kot izhodiščna Oz. informacijska točka za kolesarjenje, rafting, pohod po gozdni učni poti, ogled kul turnih znamenitosti idr. Mlin naj bi bil služil tudi kot tržnica kmetijskih izdelkov, pridelanih na naravi prijazen način, in tradicionalne kulinarike iz žit z območja ob Muri v regiji TRI-D regiji. Poleg nedeljskega srečanja so organizirali že delavnice oz. kuharski tečaj s poudarkom na domačih jedeh in kruhu v regiji TRI-D regiji, sledile pa bodo še številne druge aktivnosti, kot zbiranje receptov jedi iz žitaric, mednarodna razstava domačih jedi, izdaja brošur z naslovom Kulturno izročilo obmurske regije in Naravni potenciali krajinskega parka, mednarodni tabor mladih Bistrica 2000 idr. JOŽE GRAJ ■ Nedeljsko srečanje snovalcev vsebine krajinskega parka Mura se je začelo v Kantini pri Srednji Bistrici, od koder so se udeleženci najprej odpravili na pohod po gozdni učni poti ob Muri pri Veržeju, nato so se z brodom pri Ižakovcih prepeljali na levi breg Mure, tam so se vkrcali na ladjo (biiraško šefo) in se spustili po Muri do Bistrice, kjer so se prav tako podali še na sprehod po gozdni učni poti (to naj bi bila «11,11. maj 2000 KRONIKA VESTNIKU so za potovanje z VESTNIKOVIM VLAKOM izžrebani: 1. MARTIN ŽUPANEC; Lendavska 17, 9240 LJUTOMER 2. MARJAN LANG, Pertoča 50a, 9262 ROGAŠOVCI 3. DRAGO AJLEC, Alija Kardoša 4, 9000 M. SOBOTA 4. ELIZABETA URISK, Dobrovnik 204 B, 9223 DOBROVNIK 5. ALOJZ SEMLER, Črnci 50, 9253 APAČE 6. ANA KELENC, Gornja Bistrica 108, 9232 ČRENŠOVCI 7. JOLANKA ČER; Kuštanovci 39, 9202 MAČKOVCI 8. JOŽE KOCMUT, Brezje 2, 9244 SV. JURIJ OB ŠČAVNICI 9. RADMILA GROZDANIČ, Vrtna 4, 9000 MURSKA SOBOTA 10. STANKO ZEMLJIČ, Police 109, 9250 GORNJA RADGONA Današnje izžrebance in vse druge nagrajence za potovanje z Ve-stnikovim vlakom prosimo, da se oglasijo najkasneje do 20. maja v naročniški službi Vestnika, Ulica arh. Novaka 13 v Murski Soboti, kjer bodo ob predložitvi svoje davčne številke lahko prejeli vozovnico. Izmed vseh poštarjev, ki vam vsak teden prinašajo vaš Vestnik pa smo izbrali: 1. JANEZ LACI, Kobilje 47, 9227 Kobilje 2. JANEZ BRAČKO, Police 48, 9250 G. Radgona 3. ALEKSANDER HARI, Križevci 131,9206 Križevci Zgodilo seje... Pri Svetem Juriju... ... ob Ščavnici se je hudo poškodoval mopedist Ivan K. iz Okosla-vec. Taje, ne da bi ustavil, zapeljal na prednostno cesto, po kateri se je v tistem hipu peljal z osebnim avtom Jože J. iz Pristave. Vozili sta trčili. V-Veliki Polani... ■ • ■ so policisti nameravali opraviti hišno preiskavo pri mlajšem osumljencu, vendar tega ni bilo treba, kajti poboljšal se je in kar sam prinesel orožje, naboje in drugo. Zasegli so kar pet različnih pušk, dva daljnogleda za puški, dva dušilca zvoka in 167 različnih nabojev. Š. S.l Z okrožnega sodišča v Murski Soboti Ponudil varščino 250.000 mark Trije obtoženci na sodišče, eden pa v bolnico e od septembra lanskega leta so v priporu 27-letni Simon L. iz Kota, 30-letni Ivan Č. iz Zamušanov, 34-letni Miroslav Š. iz Ormoža in 25-let-ni Jože G. s Kapce. Obtožnica jim očita storitev kaznivih dejanj ponarejanja, pomoči pri ponarejanju in hudodelsko združevanje. Doslej so bile štiri razprave in verjetno jih bo še nekaj, preden bodo razglasili sodbo. Obtoženci namreč ne priznavajo krivde, še zlasti ne prvoobtože-ni Simon L., ki je bil svojčas uspešen lendavski policist, potem pa se je začel ukvarjati s podjetništvom (gostinstvo). Iz obtožnice državnega tožilca pa izhaja tudi domneva, da je zašel na kriva pota, zato je podanih več ovadb oziroma obtožnih predlogov. Kot prvi je na vrsti ta, ki se nanaša na domnevno ponarejanje čekov in osebnih dokumentov, dasiravno obtoženi to zanika in pravi, da je posredi maščevanje njegovih nekdanjih kolegov - policistov in kriminalistov, ki da mu vse to podtikajo. Ta ponedeljek je bila na okrožnem sodišču v Murski Soboti le krajša nadaljevalna obravnava, kajti pred tričlanski senat niso mogli pripeljati soobtoženega Miroslava Š., ki je nenadoma zbolel oziroma se je poškodoval pri padcu v zaporniški celici, zato so ga včeraj zjutraj odpeljali z reševalnim vozilom v bolnico. V sodno dvorano so privedli Jožeta G. in Ivana Č. ter Simona L. Ta je prosil sodišče, da mu odpravi zaporniški pripor in mu odredi hišni pripor; če pa to ni mogoče, naj ga izpusti na prostost ob ponujeni varščini 250.000 mark, kajti doma ima ženo in otroka. Predsedniku senata je tudi pokazal nekaj oprostilnih sodb za prejšnja očitana mu kazniva dejanja in znova poudaril, da je nedolžeh. Sodišče ni sprejelo teh obtoženčevih prošenj, pač pa mu je ugodilo, da bo novi grafolog (strokovnjak za pisavo) pregledal (ponarejene) podpise na listinah, ki za zdaj bremenijo Simona L. Kdaj se bo sojenje nadaljevalo in kako se bo zadeva razpletla, ni znano, saj so ga preložili na nedoločen čas. n. n.i Prometne nesreče, prekrški... Stanje po treh mesecih Manj potnikov na mejnih prehodih olicijska uprava Murska Sobota nam je posredovala podatke o operativnih opravilih v treh mesecih letošnjega leta in jih primerjala z enakim lanskim obdobjem. V prvem četrtletju se je se je zgodilo v Pomurju 451 prometnih nesreč (lani 420). Posledice: pet mrtvih (lani sedem), 61 hudo poškodovanih (lani 21) in 88 lahko poškodovanih (lani 70). Povsod (razen pri mrtvih) so žal letošnje številke večje! Policisti in kriminalisti so obravnavali v treh mesecih leta 2000 530 kaznivih dejanj (lani 437). Raziskanost (našli so osumljence) je 71,7-odstotna. Spodbudno, da je v obravnavanem obdobju manj kaznivih dejanj mladoletnikov: 32 (lani 51). Zmanjšalo pa se je tudi število prekrškov. Lani jih je bilo v januarju, februarju in marcu 2.385, v letošnjih treh mesecih pa 1.557, od tega 583 zoper javni red in mir (lani 708), potem 36 kršitev zakona o državni meji (lani 20), drugih različnih prekrškov pa so evidentirali 938 (lani pa 1.657). Število potnikov na mejnih prehodih pa se je v letošnjih treh mesecih zmanjšalo, kajti našteli so 3.506.115 prestopov meje, lani pa 3.628.694, zato je indeks 97. š. s.a Gasilci ne morejo brez svojega zavetnika Sveti Florijan se je vrnil Za mesec maj pravimo, da je najlepši v letu. ajbrž je tako zaradi brstenja narave, praznikov, šmarničnih pobožnosti v katoliških cerkvah in mogih kapelicah ter - florija-novega. Sv. Florijan, ki je godoval 4. maja, velja za patrona oziroma priprošnjika gasilcev, dimnikarjev, sodarjev, lončarjev, kovačev... Njemu je posvečenih v Sloveniji kar nekaj cerkva, v skoraj sleherni vasi pa imajo njegovo sliko na gasilskem domu. Ponekod tudi njegove kipce. Tudi v več krajih, kjer živijo evangeličani, so gasilski domovi z zavetnikovim likom. Sveti Florijan seje vrnil. Da, vrnil, kajti po drugi svetovni vojni praviloma pri nas ni imel »domovinske pravice«, zato ni smel biti nanovo naslikan na javnih objektih, gasilskih zastavah ... Tudi javna Florijanova praznovanja so bila redka. So se pa obdržali šaljivi običaji, kot je sprejem mladeničev v fantovsko družbo. Ta običaj negujejo na Cvenu. Po letu 1992 pa je vse drugače. Ne le, da videvamo nove FlO-rijanove slike, kako iz vedra izliva vodo na gorečo hišo, ampak se vse bolj uveljavlja florijanovo - praznik gasilcev, ko se v slovesnih uniformah udeležijo stanovske maše, pozneje pa pripravijo skromno pogostitev. V Žižkih, kjer imajo Florijanovo kapelico, pa postaja florijanovo že tradicija. Tudi na letošnjo florijanovo nedeljo so se sešli na prostem (pred kapelico) gasilci iz čren- I Skoraj ni gasilskega doma, ki bi ne imel Florijano-ve freske. Tale je iz Črenšovec, naslikal pa jo je (kot mnogo drugih) Tinč Mertik. šovske, velikopolanske in delno tudi lendavske občine in se udeležili daritve ter duhovnega nagovora črenšo-vskega župnika Ivana Krajnca. Pozneje pa je bila gasilska veselica, katere izkupiček so namenili gasilstvu. Besedilo in foto: Š. SOBOČAN Gasilsko slavje v Beltincih »Prapor - naš ponos« od tem geslom je potekala v soboto in nedeljo pred gasilskim domom v Beltincih slovesnost ob razvitju novega prapora občinske gasilske zveze, ki seje pridružil 11 praporom gasilskih društev. Ob navzočnosti 220 gasilcev, številnih domačinov in gostov, med katerimi je bil tudi predsednik GZS Ernest E6ry, so proslavili tudi praznik svetega Florijana, zaščitnika gasilcev. Kot je poudaril predsednik GZ Beltinci Jože Lebar, osem zlatih pšeničnih klasov na novem praporu, ki so ga na območju nekdanje soboške občine prvi razvili ravno v Beltincih, predstavlja število gasilskih društev v beltinski občini. Njihovo uspešno dejavnost je v svojem govoru omenil tudi župan Jožef Kavaš, ki je izrazil prepričanje, da bo to poslanstvo v zadovoljstvo občanov opravljalo še naprej. V gasilskem Razvitju prapora GZ Beltinci je botroval tudi župan Jožef Kavaš. znamenju je izzvenel tudi priložnostni kulturni program, ki so ga pripravili učenci beltinske osnovne šole, moški pevski zbor in pihalna godba. Na koncu je župnik Jože Hozjan blagoslovil prapor Gasilske zveze Beltinci. M. JERŠEi Zgodilo se je... V Murski Soboti ... ... je senat okrožnega sodišča obsodil 64-letno Ano I. iz Gerlinec na zaporno kazen dveh let in šest mesecev. Spoznana je bila namreč za krivo umora (zadušitve z vrvjo) svojega 62-letnega moža Jožeta. Kazen je nizka, a je taka zato, ker je sodišče upoštevalo vrsto olajševalnih okoliščin. Umor se je zgodil novembra 1998. leta. Š. S. I Zgodilo se je... V Stanjevcih ... ... se je v petek popoldne smrtno ponesrečil 56-letni Gabor K. Med delom je zapeljal s traktorjem vzvratno po strmem klancu navzdol. Ko pa je spodaj pripel deblo in začel speljevati, je traktor zdrsnil in se prevrnil. Zaradi spleta okoliščin ni pomagal niti varnosti lok na traktorju. Gabor K. je že druga letošnja žrteu med goričkimi traktoristi. Š. S. ■ .■ ■ povsem drugače DUŠAN REBO_ izdajatelj revije Kras Po hitrih linijah ISDN se z računalnika na računalnik pretakajo besedila prispevkov in fotogafije za nastajajočo številko revije Kras. Druga linija je medtem na razpolago za desetine telefonskih pogovorov s sodelavci, poslovnimi partnerji, sponzorji. Uresničile so se napovedi futurologov - svet je postal globalna vas, pravi gospod Dušan Rebolj. Tako je uredniško in poslovno vozlišče revije Kras v vsakem trenutku tam, kjer je gospod Rebolj. Največkrat seveda v Svetem na Krasu. Nasveti in brezplačne Informacije na številki SVET GOVORI HITREJE! http://www.teiekom.si 080 3000 ; ISDN Telekom Vj Slovenije 18 ŠPORT 11. maj 2000, fiSMI Razmišljanje Renkovci 22 tekem brez poraza V prvi nogometni ligi Si. mobil sta preostali še dve koli, ki pa ne bosta bistveno vplivali na uvrstitev moštev tako na vrhu kot dnu lestvice. Maribor s je že nekaj kol pred koncem zagotovil naslov prvaka, znani pa sta tudi moštvi, ki zapuščata prvoligaško konkurenco, to sta Pohorje in Potrošnik. Za odigrani minuli dve koli je bilo značilno, da sta prekmurska prvoligaša osvojila le tri točke. V tridesetem kolu je Mura v Ljubljani na srečanju z Olimpijo doživeta najhujši poraz v letošnjem prvenstvu. Čeprav je Mura nastopila precej oslabljena, brez Cifra in Lukiča, v prvem polčasu pa je bil izključen Dominko, tako visokega poraza nismo pričakovali, saj igra tudi Olimpija v letošnjem prvenstvu neprepoznavno. Sobočani so ta spodrsljaj popravili na za-dnji tekmi v Fazaneriji, ko so premagali Primorje. Žal pa so zopet ostali brez Vogrinčiča, ki je bil izključen, tako da bodo preostali dve tekmi igrali v glavnem z mladimi igralci. Potrošnik iz BeF tinec je doživel dva poraza v igri z Domžalami in Dravogradom in s predzadnjega mesta zdrsnil na zadnje mesto. Po petih kolih so dosegli Beltinčani zopet zadetek (Škafar) na tekmi v Dravogradu, kjer se je izkazal vratar Kuzma, ki je ubranil kar dve enajstmetrovki. V drugoligaški konkurenci so nogometaši odigrali petindvajseto kolo. Lere davka Nafta je v Gaberju premagala Šentjur in osvojila dragocene točke v boju za obstanek v ligi. Nogometaši Črenšovec so solidno igrali v Ivančni Gorici in skoraj osvojili točko. Žal so zadnjih petnajst minut popustili, dobili dva zadetka, ostali pa so tudi brez dveh igralcev, saj sta bila v zadnji minuti izključena Pucko in Brunec. V vzhodni skupini tretje državne nogometne lige, kjer igrajo pomurska moštva, so odigrali dvaindvajseto kolo. Derbi tekma kola je bila v Rogašovcih, kjer je tretjeuvrščena Goričanka Big Fun gostila vodeče Renkovce. Tekma, ki je bila odločena že v prvem polčasu, se je končala brez zmagovalca. Nogometaši Renkovec pa ostajajo po dvaindvajsetih kolih še naprej brez poraza. ' Lesoplast je v Križevcih premagal Gardo iz Martjanec in se tako z devetega mesta prebil na šesto. Kobilje je nepričakovano prepričljivo izgubilo z Bakovci na lastnem igrišču in po dveh porazih padlo za mesto nižje. Hotiza je visoko premagala Veržej, ki v zadnjih štirih tekmah ni zmagal in je s šestega zdrsnil na deseto mesto. Turnišče je presenetljivo visoko premagalo Tromejnik Slovenico iz Kuzme, čeprav je nastope to oslabljeno. Kerna iz Puconec je premagala Polano. Odranci so po pričakovanju osvojili točke na srečanju z Bratonci. V naslednjem kolu bo v središču zanimanja občinski derbi v Renkovcih med Renkovci in Turniščem. Zelo zanimiv bo tudi derbi goričkih predstavnikov na Kuzmi med Tromejnikom Slovenico in Leso-plastom iz Križevec, saj si nogometaši iz Kuzme še niso zagotovili obstanka v ligi. V prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota je Tišina v ižakovcih igrala le neodločeno in tako z drugega mesta zdrsnila na četrto. Vodeče Apače so brez težav zmagale na Hodošu. Rakičan je visoko ugnal Puščo, Lipa pa je zmagala v Serdici. Tako se bo v preostalih štirih kolih nadaljeval boj za naslov prvaka in novega tretjeligaša med Apačami, Rakičanom, Lipo in Tišino. ’ V končnici prvenstva v Ligi Triglav Lendava se je derbi vodečih Bistrice in Nedelice končal brez zmagovalca. Petišovci so prepričljivo premagali Olimpijo iz Dolge vasi in zamenjali mesti. Športodtodintam Kegljanje - V Celju je bilo prijateljsko srečanje kegljaških reprezentanc Slovenije in Hrvaške. Prvi'dan je pri moških je zmagala Slovenija s 104 keglji razlike (Steržaj 975), pri ženskah pa je zmagala Slovenija z 8 keglji razlike (Kardinar456). Drugi dan tekmovanja je v obeh konkurencah zmagala Slovenija. Hary Steržaj je podrl 973, Marika Kardinar pa 458 kegljev. (FM) Judo - V Ljubljani je bilo tekmovanje v judu za pokal Šiške. Med več kot sto tekmoavlci iz 19 klubov so sodelovali tudi Lendavčani in Sobočani ter dosegli lep uspeh. Lendava je ekipno zasedla prvo mesto. Med posamezniki so prva mesta zasedli: Rok Dominko (38 kg) in Robert Hajdu (46 kg), oba Lendava, ter Maja Uršič (48 kg) iz Murske Sobote. Drugi sta bili Sendi Lešnjak (52 kg) in Lea Benko (nad 75 kg), tretji pa Doris Žunič (40 kg), vsi iz Lendave, ter Alen Rogan (38 kg) iz Murske Sobote. Katarina Borošak (52 kg) je zasedla peto mesto. (FB, TK) Judo - Na mednarodnem tekmovanju v judu v avstrijskem Gradcu so sodelovali tudi Sobočani in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najuspešnejša je bila Maja Uršič (48 kg), ki je zasedla prvo mesto. Tretja mesta pa so v svojih kategorijah zasedli: Apšner, Nemec, Rogan in Borovšakova. (TK) Judo -Na mednarodnem tekmovanju za pokal Bežigrada sta se izkazala Lendavčana Alenka Premoša (70 kg) in Gorazd Recek (100 kg), ki sta zmagala. Tadeja Rojko je bila druga. (FB) Karate - V Šiofoku na Madžarskem je bilo šesto tradicionalno pokalno tekmovanje. Med kadeti do 75 kg je Denis Ficko (CMtas) zasedel četrto mesto. Kombinirana ekipa Civitas Globus je bila tretja. (DS) Badminton - V Lendavi je bil pozivni turnir za mladince in mladinke do 17 let v badmintonu. Pri dekletih je zmagala Simona Koncut, pri dečkih pa je bil Marko Ketler tretji. (FB) Športni ribolov - Dl Radgona je v Konjišču pripravilo kvalifikacijsko tekmovanje v športnem ribolovu invalidov. Nogometna liga Si. mobil Rezultati - 30. krog Potrošnik : Domžale O : 4 Olimpija : Mura 5 : 1 Gorica : Publikum 4 : O Korotan : Rudar 2 : 0 Primorje : Maribor 2 : 2 Pohorje : Dravograd 1 : 0 Rezultati - 31. krog Mura : Primorje 2 : 1 Drdyograd : Potrošnik 3 : 1 Publikum : Pohorje 5 : 1 Domžale : Olimpija 1 : 2 Maribor: Korotan 3 : 0 Rudar: Gorica 2 : 1 Maribor 3123 6 2 85:28 75 Gorica 31 1 8 5 8 52:30 59 Rudar 311 7 7 7 48:31 58 Korotan 3114 7 9 53:37 49 Primorje 3112 10 9 50:45 46 Olimpija 311 3 4 14 60:56 43 Publikum 31 9 14 8 44:45 41 Dravograd 31101011 41:50 40 Domžale 3110 7 14 45:47 37 Mura 3110 6 1 5 46:48 36 Pohorje 31 3 6 22 22:67 15 Potrošnik 31 3 622 19:78 15 2.5NL Rezultati - 25. krog Nafta : Šentjur 3 : 0 Iv. Gorica : Črenšovci 3 : 1 Železničar: Elan 1 : 0 Koper: Jadran 1 : 0 Zagorje : Rogoza 4 : 0 Aluminij: Triglav 2 : 0 Tabor: Avtoplus 1 : 0 Šmartno : Drava 3 : 2 Koper 2519 4 2 67:16 61 Tabor 2518 4 3 55:12 58 Aluminij 2514 4 7 51:27 46 Železničar 2514 4 7 36:21 46 Elan 2514 4 7 40:27 46 Šmartno 2514 4 7 49:39 46 Zagorje 2511 5 9 45:32 38 Triglav 2510 4 11 34:33 34 Iv. Gorica 2510 3 12 41:39 33 Jadran 25 7 9 9 27:31 30 Šentjur 25 7 7 11 27:45 28 Nafta 25 7 6 1 2 24:39 27 Drava 25 5 7 13 23:38 22 Rogoza 25 5 5 1 5 20:53 20 Črenšovci 25 4 4 17 20:66 16 Od članov DRŠI Murska Sobota sta bila najuspešnejša Angelca Zrim, ki je pri članicah zasedla tretje, in Janez Lukač, ki je bil pri članih peti. (TK) Nogomet - Na prvenstveni tekmi slovenske ženske lige je ekipa Pande-Škale v Murski Soboti premagala Senožeče s 6:0. Strelke so bile Kor- pičeva, 2, Horvatova, 2, in Založnikova. (FB) Namizni tenis - Na drugem mladinskem selekcijskem turnirju v Velenju je v prvi skupini Gorčan zasedel drugo, Roudi četrto, Lazar pa osmo mesto. V tretji skupini je bil Marič peti, Ropoša pa šesti. (MU) Tenis Dvojna zmaga Andreje Klepač v Zagrebu V Zagrebu je bil končan mednarodni turnir ETA za igralce in igralke do 14 let. Na njem je sodelovala tudi članica TK Radenci Andreja Klepač in dosegla velik uspeh. V polfinalu posameznic je prepričljivo premagala tretjo nosilko Teo Pavič iz Hrvaške s 6 : 3, 6:0, v finalu pa prvo nosilko in favoritinjo Tamaro Bunič iz Hrvaške z 2 :6, 7: 5, 6 : 3. Andreja Klepač pa se je izkazala tudi v tekmovanju dvojic, saj sta skupaj s Tno Obrez v finalu premagali slovensko dvojico Nuša Gradišnik in Maša Zec Peškirič s 6:3, 6:0. Andreja Klepač je tako dosegla enega svojih največjih uspehov. (FM) Rokomet_____________________________________ Poraza Pomurke in Arconta V predzadnjem krogu prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi je Nova Gorica premagala Pomurko Krog Bakovce s 26: 21 (12:8). Pomurka Krog Bakovci: Hanc, D. Kolmanko 1, A. Kolmanko 6, Hegeduš, Husar 1, Horvat 1, A. Vereš 4, S. Buzeti 5, D. Buzeti, Ritonja 1, Sečko, L. Sapač 2, Roškar. V povratni polfinalni tekmi končnice prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod je Ptuj v Radencih premagal Arcont Radgono s 23:14 (13:6). Arcont Radgona: Leskovar, Roškar, L. Klun, Pintarič 5, Hojs 1, Smolko 3, Petrač, Fartek, Šic, N. Klun 3, Kepe, Bogdanovič, Žinkovič 2. Rokometaši Arconta so tako zasedli tretje mesto. (FM) Atletika Trojka Radenske prva Na tradicionalni športnorekreacijski prireditvi v spomin na osvoboditev Ljubljane je med okrog 300 ekipami sodelovala tudi ekipa Radenske in se odlično odrezala. V že uveljavljeni sestavi (Geza Grabar, Igor Šalamun, Anton Holdinar)jevteku na 12 km zasedla prvo mesto. Na tekaškem maratonu v Čatežkih Toplicah je med 150 tekači Jožica Šiftar (TS Radenska) med ženskami v svoji starostni skupini zasedla drugo mesto, v absolutni pa je bila tretja. Martina Bukovec pa je med članicami zasedla odlično tretje mesto. (G. G.) 3. SNLvzhod Rezultati - 22. krog • Kerna : Polana 3 : 1 Kobilje : Bakovci 1 : 4 Lesoplast: Čarda 2 : 1 Turnišče : Tromejnik 6 : 0 Goričanka : Renkovci 1 : 1 Odranci: Bratonci 3 : 0 Hotiza : Veržej 5 : 1 Renkovci 221 8 4 0 45:13 58 Odranci 221 6 2 4 55:17 50 Goričanka 2210 7 5 37:22 37 Bakovci 221 0 3 9 39:28 33 Čarda 2210 2 1 0 36:28 32 Hotiza 22 9 3 1 0 47:41 30 Lesoplast 22 8 5 9 37:42 29 Kobilje 22 8 5 9 36:44529 Turnišče 22 8 4 10 36:40 28 Kerna 22 7 7 8 37:44 28 Veržej 22 7 5 10 35:44 26 Tromejnik 22 4 7 1 1 37:51 19 Polana 22 5 3 1 4 24:56 18 Bratonci 22 3 5 1 4 28:58 14 l.MNLMS Rezultati - 18. krog Serdica : Lipa 0 : 2 Cankova : Grad 2 : 1 Ižakovci : Tišina 2 : 2 Hodoš : Apače O:3 Ljutomer: Prosenjakovci 3 : 2 Rakičan : Pušča 8 : 1 Apače 181 3 3 2 56:16 42 Rakičan 1 81 2 5 1 58:18 41 Lipa 1813 2 3 43:21 41 Tišina 181 1 7 0 54:27 40 Ižakovci 1 8 6 9 3 34:25 27 Cankova 1 8 8 3 7 41:33 27 Serdica 1 8 7 2 9 40:30 23 Grad 18 6 4 8 30:28 22 Ljutomer 1 8 5 4 9 27:51 1 9 Hodoš 18 2 2 14 19:61 8 Pušča 1 8 1 3 14 21:67 6 Prosenjakovcil 8 2 0 16 18:66 6 Liga Triglav Rezultati - 16. krog Od 1. do 4. mesta Bistrica : Nedelica 1 : 1 Panonija : Čentiba 1 : 0 Bistrica 161 0 3 3 48:17 33 Nedelica 1610 2 4 39:26 32 Čentiba 1 6 8 1 7 36:28 25 Od 5. do 8. mesta Lakoš : Dobrovnik 3 : 2 Petišovci : Olimpija 5 : 1 Lakoš 1 6 8 3 5 35:26 27 Dobrovnik 1 6 4 5 7 23:33 17 Petišovci 16 3 1 12 21:62 10 Olimpija 16 2 3 1 1 21:39 9 2.MNLMS Rezultati - 18. krog Slatina : Gančani 4 : 0 Makoter: Dokležovje 1 : 3 Bogojina : Roma 3 : 5 Rotunda : Šalgvci 0 : 5 Rdma 1 81 4 2 2 66:23 44 Dokležovje 1 81 2 3 3 65:21 39 Slatina 1 812 3 3 46:16 39 Makoter 1 8 9 2 7 48:26 29 Gančani 1 8 7 4 7 41:44 25 Šalovci 1 8 5 3 1 0 35:47 1 8 Rotunda 1 8 2 1 1 5 16:69 7 Bogojina 1 8 1 2 15 34:105 5 2. MNL Lendava Rezultati - 16. krog Žitkovci : Kapca 3 : 2 Dolina : Nafta 0 : 1 Mostje : Graničar 3 : 1 Nafta vet. 1 613 0 3 35:18 39 Kapca 1 6 8 4 4 38:26 28 Žitkovci 1 6 7 1 8 37:32 22 Graničar 1 6 6 2 8 39:29 20 Mostje 1 6 5 2 9 28:51 1 7 Dolina 1 6 3 3 1 0 17:38 1 2 Športni ribolov ______________________ Zmagala Radgona Ribiška družina Murska Sobota je organizirala ob Ledavskem jezeru v Kraščih prvo letošnje državno prvenstvo od trinajstih v športnem ribolovu. Sodelovalo je 12 ekip in 29 posameznikov. V ekipni konkurenci so imeli največ uspeha Radgončani, ki so s 17 kazenskimi točkami (42530 g) zasedli prvo mesto. RD Murska Sobota je zasedla z 31 kazenskimi točkami (32500 g) šesto mesto. Med posamezniki, ki so tekmovali v treh sektorjih, je bil najuspešnejši pomurski tekmovalec Mirko Božič (MS), ki je zasedel s 17100 g drugo mesto na tekmovanju in v sektorju A. Štefan Gjergjek (MS) je zasedel s 13250 četrto, Avgust Prelog (Radgona) pa s 12150 peto mesto. V sektorju B je zasedel Miro Matjašec (Radgona) s 14560 g četrto mesto. V sektorju C pa je zmagal Željko Mavrič (Radgona) s 16310 g pred Samom Škergetom (MS), 13680 g, Zoran Vidic (MS) je zasedel s 11620 g šesto mesto. Druga tekma bo konec torlno nh I ic>7on i m Kračrih 1. nogometna liga Si. mobil Potrošnik: Domžale 0:4 Beltinci - Stadion v športnem parku, gledalcev 200. Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelca: 0:1 Drobne (25), 0: 2 Drobne (73), 0: 3 Drobne (80), 0:4 Žinič (85). Potrošnik: K. Zver, Zlatar, Cener, Zorica, Popescu, Erjavec (A. Zver), Horvat, Kavaš, Bukovec, Adjei, Škafar. Olimpija: Mura 5:0 Ljubljana - Centralni stadion, gledalcev 350. Sodnik: Šart (Prevalje). Strelci: 1 : 0 Kmetec (19), 2:0 Osterc (27), 3:0 Osterc (29), 4:0 Kmetec (50), 5:0 Osterc (70), 5 :1 Kološa (88). Mura: Nemec, Bagola, (Kološa), Gabor, Dominko, Ošlaj, S. Žlavec (Novak), Mesarič, Dvoršak, D. Žilavec, Sabotin (Fajdiga), Ristič. Mura: Primorje 2:1 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 500. Sodnik: Šegula (Ptuj). Strelci: 1 :0 Dvoršak (54), 2: 0 Gabor (56), 2:1 Barut (66). Mura: Nemec, Gabor, Cifer, Ošlaj, Žilavec, Mesarič, Dvoršak, Vogrinčič, Ristič (Celcar), Preininger(Gostan), Kološa. Dravograd: Potrošnik 3:1 Dravograd - Igrišče Dravograda, gledalcev 400. Sodnik: Čeferin (Kranj). Strelci: 1 : 0 Sivko (38), 2 : 0 Kitič (65), 2 :1 Škafar (81), 3 : 1 Sivko (83). Potrošnik: Kuzma, Zlatar, Cener, Ulen (Duh), Kavaš, Bukovec, Horvat, Anto-lin, Zorica, Škafar, Popescu. Druga državna nogometna liga Nafta: Šentjur 3:0 Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 300. Sodnik: Mendek (Maribor). Strelci: 1 : 0 Varga (21), 2 :0 Šabjan (38), 3:0 Balantič (76). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Gjerkeš (Balantič), Varga, Tompa, Drvarič, Gerenčer (Horvath), Novak (Tratnjek), Utroša, Šabjan, Baša. Ivančna Gorica: Črenšovci 3:1 Ivančna Gorica, gledalcev 500. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelci: 1:0 Zaletel (19), 1 :1 Plej (48), 2 : 1 Todorov(77), 3 :1 Zaletel (90). Črenšovci: Karoli, Da. Horvat, Hartman, Plej, Pucko, Brunec, Kustec, Pintarič, De. Horvat (Kreslin), Godina, Tratnjek. Tretja državna nogometna liga Goričanka Big Fun: Renkovci 1:1 Rogašovci - Igrišče Goričanke Big Fun, gledalcev 150. Sodnik: Borošak (Maribor). Strelca: 1 :0 Poredoš (11), 1 :4 S. Bojnec (36). Goričanka Big Fun: Nemec, Gider, Kolar, F. Vogrinčič, Ficko, Poredoš, Kren, S. Vogrinčič, Kosednar, Šuša (Frčko), Turza (Lapoša). Renkovci: A. Lebar, Felbar(Graber), Kerman, Plej (Balažič), S. Bojnec, Litrop, R. Bojnec, A. Ritlop (Faršang), Kocet, S. Lebar, D. Ritlop. Hotiza: Veržej 5:1 Hotiza - Igrišče Hotize, gledalcev 150. Sodnik: Lošnik(Rošnja). Strelci: 1 :0 Farkaš (10), 2: 0 Farkaš (22), 3:0 R. Lackovič (27), 3:1 Ropoša (56), 4:1 Al. Lackovič (69), 5:1 Ritlop (77). Hotiza: Plej (Šumenjak), Hozjan, Farkaš, Oletič, Kolar, Jakšič, Albert Lackovič, Kerek (Petkovič), Robert Lackovič (Koudila), Ritlop, Albin Lackovič. Veržej: Hanžekovič, Panič (Cvetko), Kosi, Fras (Kolb), A. Osterc, Pučko, Smodiš, Cmrečnjak, Ropoša (Kavaš), B. Osterc, Puhar. Kerna: Polana 3:1 Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 100. Sodnik: Goričan (Dražja vas). Strelci: 1 :0 Kuhar (9), 2: 0 Bočkorec (26), 2 :1 Imre (58), 3 :1 Banfi (64). Kerna: Maučec, D. Banfi (Kuplen), Vinčec, Sočič, Maček, Ivančič (Uršič), Škedelj, Kuhar, Bočkorec (Gomboši), Gregorec, B. Banfi. Polana: R. Žižek, Z. Hozjan, Laki, K. Hozjan, Pal (D. Žižek), Biro, Imre (Prša), Kranjec, Klujber (Horvat), Gabor, J. Hozjan. Odranci:Bratonci 3:0 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 250. Sodnik: Kopajnik(Ptuj). Strelci: 1 : 0 Pozderec (6), 2:0 Pozderec (49), 3:0 S. Virag (71). Odranci: Marič, Kreslin, Kerčmar(Zakojč), R. Berendijaš, Sim. Hozjan, Sil. Hozjan (Zadrevec), D. Virag, S. Virag, B. Berendijaš, Pozderec (Mertik), Kavaš. Bratonci: Kuzma, S. Koren, D. Koren, Mlinarič, Gy6rek, Lopert, Fras, Horvat, Tkalec, Forjan, Miholič. Kobilje: Bakovci 1:4 Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 150. Sodnik: Mihelčič (Maribor). Strelci: 0:1 Krančič(48), 0:2 Krančič (57), 0:3Buzeti(76), 0:4 Buzeti (78), 1: 4Trajber(86). Kobilje: Zver, D. Bukovec, Kocet (Kutuš), Nemet, J. Bukovec, Ban, Laci, Ferencek, Tumer(Penhofer), Trajber, Šijanec. Bakovci: Horvat, Holcmam, Grantaša, Donša, Buzeti, Viher (Han), Verban (Horvat), Sabotin, Kerčmar, Krančič, Recek. Lesoplast:Čarda 2:1 Križevci - Igrišče Lesoplasta, gledalcev 250. Sodnik: Kovralič (Maribor). Strelci: 0 : 1 Vogrinčič (11), 1 :1 Lepoša (31), 2 :1 Kardoš(72). Lesoplast Holcman, Kardoš, Šebok, Škeriak, Gor, Čerpnjak(Veleberi), Kerčmar, Lapoša (Čahuk), Oršoš (Gjergjek), Kutoš, Malačič. Čarda: Fekonja, Papič, Čarni (Matuš), Jaklin, Antolin, Cigut, Vogrinčič, Cmor, Kerec (Titan), Horvat (Meničanin), Časar. Turnišče: Tromejnik Slovenica 6:0 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 150. Sodnik: Kerčmar (Hodoš). Strelci: 1 : 0 Lacko (3), 2 : 0 Prša (32), 3 : 0 Lacko (42), 4 : 0 Lacko (73), 5:0 Temar (75), 6:0 Prša (86). Turnišče: Kamnik, Lutar, Houbar, D. Pucko, J. Pucko (Starčevič), Prere dl, Temar (Mertik), Prša, Vegto, Škafar, Lacko (Lebar). Tromejnik Slovenica: Husar, Bere ce (Pelcar), Zrim, Cener (Hajdinjak), Kranjec, Hajdinjak, J. Horvat, Kovač, B. Horvat. Šalamon. Kulcsar (Turza). »Tli,11. maj 2000 ŠPORT 19 Hitrostno rolanje Za pokal Lipe 175 tekmovalcev ŠD Do konca iz Lendave je odlično pripravilo tradicionalno mednarodno tekmovanje v hitrostnem rolanju za pokal Lipe, ki je hkrati štelo tudi za Donavski pokal. Sodelovalo je 175 tekmovalcev iz Češke, Avstrije, Madžarske in Slovenije. V močni konkurenci so se uveljavili tudi domači tekmovalci, saj je Roller klub Murska Sobota zasedel šesto, Do konca Lendava pa sedmo mesto med štirinajstimi ekipami. Med posamezniki so bili najuspešnejši Doris Solarič (začetnice), ki je zmagala na kratki, na srednji in dolgi progi pa je bila druga, David Solarič (ml. dečki), ki je zmagal na dolgi progi, Manuela Bogdan (ml. deklice), ki je zmagala na kratki progi, druga paje bila na srednji in dolgi progi, vsi Do konca Lendava. Davor Šijanec (člani), ki je zmagal na dolgi progi, Jasna Šantavec (članice), ki je zmagala na srednji progi, na kratki in dolgi pa je bila druga, Dominik Kranjc (začetniki) pa je na kratki progi zasedel tretje mesto, vsi Roler klub Murska Sobota. (FM) Strelstvo - dvojni trap Jasmina in Boštjan Maček najboljša Na Pragerskem je bilo mednarodno tekmovanje s puško šibrenico v dvojnem trapu. Med 95 tekmovalci iz 7 držav so bili med slovenskimi tekmovalci najuspešnejši člani SD Štefana Kovača iz Murske Sobote. Najbolje sta se izkazala Jasmina Maček, ki je z 80 zadetki med ženskami zasedla prvo mesto, in Boštjan Maček, ki je s 129 zadetki pri moških zasedel šesto mesto, Evgen Pap paje bil s 109 enajsti. Ekipno je zasedla SD Štefana Kovača iz Murske Sobote s 316 zadetki šesto mesto. (FM) Šah 21 Gruškovnjak tretji V Prosenjakovcih je bil konecteden-ski šahovski turnir ŠD Radenska Pom-grad iz Murske Sobote. Med 45 šahisti je zmagal Darko Supančič (Branik) z 8 točkami. Tomi Gruškovnjak (Radenska -Pomgrad) je zasedel s 7,5 točke tretje mesto. Bogdan Hari je bil peti, Lea Šte-vanec, oba sta osvojila po 6 točk, sedma, Akeš Lazar deveti, Alen Kelemen, oba sta zbrala po 5,5 točke, pa dvanajsti. Boris Kovač je bil trinajsti, Štefan Režonja pa štirinajsti', oba sta zbrala po 5 točk. Naslednji turnir bo v nedeljo, 14. maja, ob 9. uri v GD v Brezovcih. (FM) Namiznitenis Unger peti V Preserju je bil drugi državni članski turnir TOP-12, na katerem so sodelovali trije igralci Moravskih Toplic Sobote in eden Radgone. V najkakovostnejši skupini je bil po nekaj letih samo eden od Sobočanov, Mirko Unger, saj državni kapetan Rak v to skupini neupravičeno ni uvrstil Mitje Horvata. Ungerje igral odličnoterssedmimizmagami in štirimi porazi zasedel zelo dobro peto mesto. V drugi skupini je Mitja Horvat zmagal brez poraza in tako dokazal, da se mu je zgodila krivica. Gregor Kocuvan je zasedel tretje mesto, Radgončan Solar pa peto. M. U.l Strelstvo Ob praznovanju 20-letnice je SD Varstroj pripravila odprto tekmovanje z MK puško. Ekipno je zmagala SD Dobrovnik, med posamezniki pa Dušan Ziško iz Dobrovnika. (FB) Kegljaški klub Radenska Murska Sobota Odprli posodobljeno kegljišče in proslavili dvojna jubileja Kegljaški klub Radenska iz Murske Sobote je pripravil slovesnost ob otvoritvi posodobljenega kegljišča Radenske v Radencih ter praznovanju 30-let-nice Kegljaškega kluba Čarda - Radenska in 50-letnice aktivnega kegljanje legende slovenskega in svetovnega kegljanja Mira Steržaja. Na sodobno urejenem kegljišču, ki je stalo okrog 25 milijonov SIT, sredstva pa je zagotovila Radenska, so se minuli teden zvrstila številna kegljaška tekmovanja, na katerih so sodelovali tekmovalci iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Med moškimi ekipami je zmagalo Celje s 5433 podrtimi keglji pred Pomurjem, 5336, Mariborom, 5331, Monoštrom 5314, Nafto, 5224, Radensko, 5201, Carinikom, 5077, in Fursdtenfeldom, 4871 podrtih kegljev. Pri ženskah pa je zmagalo Celje z 2694 podrtimi keglji pred Mariborom, 2389, in Nafto 2368, podrtih kegljev. V borbenih igrah je zmagala Obrtna zbornica MS z 276 pred DRŠI MS, 264, in Ljubljansko banko, 225. Na sklepnem četveroboju so nastopili trije svetovni prvaki Miro Steržaj, Nikola Dragaš in Boris Urbanc ter Janez Kučan, član KK Radenske. Zmagal je Urbanc (Prosor-Stiking, Ljubljana), ki je s 1041 podrtimi keglji izboljšal rekord kegljišča, 1033, ki gaje pred dnevi postavil Franc Kirbiš (Konstruktor) na srečanju reprezentanc Slovenije in Češke. Drugi je bil Dragaš (Medve- V Radencih nov Športni center Slatina m Tonetu Žnidariču - dobitniku priznanja za življenjsko delo v športu sta čestitala župan Občine Radenci Herbert Šefer in predsednik ŠZ Radenci Zlatko Mir. Fotografija: Jure Zauneker Preteklo soboto so odprli v Radencih nov Športni center Slatina. Tega so gotovo najbolj veseli člani Nogometnega kluba Slatina, ki uspešno tekmuje v soboški drugi medobčinski ligi, saj so morali doslej igrati tekme drugje. Celotna površina športnega centra obsega 6 hektarjev zemljišča. Urejeni sta dve nogometni igrišči, dovolj paje tudi še prostora za razna igrišča in rekreacijska tekmovanja. Objekt je stal okrog 50 milijonov SIT, sredstva pa sta prispevali občina in Zdravilišče Radenci. Pri gradnji so opravili veliko prostovoljnih delovnih ur. tudi člani NK Slatina. »Novi športni center je darilo Radenske Ra-denčanom,« je v svojem nagovoru med drugim povedal župan Občine Radenci Herbert Šefer. Objekt je odprtega tipa in ga bodo lahko zlasti varno uporabljali otroci in mladina, saj je daleč od prometnice. Namenjen pa je tudi društvom, krajanom in gostom Radenske. Martin Sreš je v imenu Radenske izrazil veliko zadovoljstva ob novem športnem objektu, ki bo obogatil življenje krajanov in drugih, hkrati pa pomeni obogatitev turistične ponudbe zdravilišča. Po otvoritvi športnega centra je bila prijateljska nogometna tekma med Slatino in Potrošnikom iz Beltinec. Zmagal je Potrošnik s 5:0 (Kokaš 2, Popescu 2, Škafar). Ob tej priliki pa je Turistično društvo Radenci tudi odprlo prenovljeno trimsko stezo. Mladostni ščak, Zagreb), 959, tretji Miro Streržaj, 930, in četrti Kučan (oba Radenska), 842 podrtih kegljev. Ob 30-letnici KK Čarda-Radenska so zaslužnim podelili priznanja. Ta so prejeli: Štefan Sreš, Vlado Bavčar, Emil Zelko, Miro Steržaj, Robert Drvarič, Janez Kučan in Feri Maučec med posamezniki ter Zdravilišče Radenska, Športna zveza Murska Sobota, Kegljaški klub Nafta iz Lendave in KK Sombotel. Posebne pozornosti je bil deležen zlati jubilant Miro Steržaj, ki je prejel poleg klubskega priznanja tudi darila svetovnih prvakov Nikole Draga-ša, Borisa Urbanca in drugih. Kot je znano, je Miro Steržaj v svoji petdeset- Generalni direktor Radenske Alojz Behek podeljuje priznanje zlatemu jubilantu Miru Steržaju. Fotografija: Jure Z. Rokoborba______________ Največ državnih naslovov Sobočanom V organizaciji Rokoborskega kluba Murska Sobota je bilo letošnje državno člansko prvenstvo v rokoborbi v grškorimskem stilu. Sodelovalo je 20 tekmovalcev iz 5 klubov. Največ uspeha so imeli Sobočani, saj so zasedli kar šest prvih mest. Naslove državnih prvakov šo osvojili: Roman Miholič (54 kg), Aleš Krojs (58 kg), Slavko Miholič (63 kg), Jure Kuhar(69 kg), Rade Bačič (76 kg), vsi Murska Sobota, Slavko Zec (85 kg), ki je tekmoval za Slovenijo, saj trenutno tekmuje za Varteks iz Varaždina, in Miloš Horvat (nad 97 kg) jz Ljutomera. Druga mesta so zasedli: Sendi Baranja (63 kg), Štefan Pernek (69 kg), Matej Hiill (nad 97 kg), vsi iz Murske Sobote, in Mitja Sedmak (76 kg) iz Ljutomera. Tretji je bil Primož Horvat (69 kg) iz Ljutomera. (FM) mesec maj je tako prinesel ljubiteljem športa in rekreacije v Radencih veliko veselja, saj so namenu predali kar tri pomembne športne objekte - Športni center Slatina z dvema nogometnima igriščema ter prenovljeno kegljišče in trimsko stezo. Prvič razglasili športnike občine Radenci Ob otvoritvi Športnega centra Slatina je predsedstvo Športne zveza občine Radenci prvič razglasilo najboljše športnike, perspektivne športnike, organizatorje in ekipe občine Radenci za leto 1999. Za najboljšega športnika je bil izbran odbojkar Bogdan Marič, državni odbojkarski reprezentant in član prvoligaša Kamnika. Za najboljšo športnico so razglasili karateistko Martino Valjak, članico KK Radenci, državno reprezentantko. Za najboljšega veteranskega športnika so izbrali Zdravka Mauka, člana TS Radenske in večkratnega državnega prvaka. Priznanje za življenjsko delo v športu so podelili Tonetu Žnidariču, dolgoletnemu športnemu delavcu in pedagogu. Za najboljšo ekipo so izbrali žensko ekipo (do 14 let) TK Radenci (Andreja Klepač, Alexia Virgili, Bruna Fekonja, Tjaša Puklavec), ki je državna prvakinja. Za najbolj množično ekipo je bil izbran NK Slatina Radenci. Naziv najboljše športne prireditve pa si je prislužil Mara letni kegljaški karieri osvojil vse možne naslove, saj je bil evropski in svetovni prvak ter večkratni svetovni rekorder. Predsednik KK Radenske Emil Zelko pa je v svojem nagovoru poudaril, daje dosegel KK Čarda - Radenska v svoji 30-letni zgodovini vidne rezultate in imel odlične tekmovalce, ki so sloves kluba, pokrajine in države ponesli tudi v svet. Pri tem vsekakor prednjačita naša-najboljša kegljača vseh časov Marika Kardinar in Miro Steržaj. Na slovesnosti je govoril tudi generalni direktor Radenske Alojz Behek, ki je najboljšim podelil priznanja. FERI MAUČECI Pred dvojnim jubilejem Maratona treh src v Radencih Pričakujejo nad štiri tisoč pohodnikov Bliža se sobota, 20. maja, ko bosta v Radencih dva pomembna jubileja - dvajseti tekaški maraton in deseti planinski pohod, ki sta na svoji dosedanji poti zelo razgibala športno in rekreativno dejavnost v Pomurju in Sloveniji. Za deseti planinski pohod treh src, katerega start bo od 8. do 10. ure pred hotelom Terapija v Radencih, vlada veliko zanimanje, tako da pričakujejo, da se ga bo ob lepem vremenu udeležilo nad 4.000 pohodnikov. Prizadevni člani Planinskega društva Gornja Radgona, ki jih uspešno vodi predsednica Elica Korošec, se na letošnji planinski pohod vneto pripravljajo. Udeleženci pohoda, ki bo dolg blizu 11 km in je speljan po prekrasnih vinorodnih gričih Radgonsko-Kapelskih goric, se bodo lahko naužili lepot in svežega zraka. Pot je označena s Knafličevo markacijo in poteka iz Rade-nec prek Janževega Vrtia in Kapele nazaj v Radence. Zmerne, ne naporne hoje je približno za tri ure in je zelo primerna tudi za družine z otroki in starejše pohodnike. Vsak udeleženec pohoda bo dobil na štartu kontrolni kartonček, ki ga mora potrditi na vseh treh kontrolnih točkah v Radencih, JanževemVrhu in Kapeli. Tiste pohodnike, ki so se udeležili vseh dosedanjih pohodov, pa bodo organizatorji nagradili z jubilejno majico desetega pohoda. Na kontrolnih točkah bodo udeležencem planinskega pohoda ponujali domače specialitete (prleška gibanica, meso iz tunke, domače klobase,‘kvasenice in drugo). Sklepna prireditev pohodnikov s kultumo-zaba-vnim programom in plesno glasbo bo v gostilni Dunaj na Kapeli. Organizatorji si želijo, da bi se planinskega pohoda udeležili tudi osnovnošolci in srednješolci, ki bi lahko pohod izkoristili za športni dah. Pohod bo v vsakem vremenu. Za ljubitelje gora pa bo vsekakor zelo zanimivo srečanje s Tomažem Humarjem, ki bo v sredo, 17. maja, ob 20. uri v Radencih, ko bo pripovedoval, kako je osvojil osemti-sočakov Himalaje. Sicer pa bodo že jutri (petek), 12. maja, ob 20. uri v hotelu Radin odprli dokumentarno razstavo 20-letnice maratonov v Radencih. V torek 16. in sredo, 17. maja bo v Radencih potekal posvet o dopingu v športu. Na okrogli mizi o dopingu, ki bo 17. maja od 9. do 13. ure bodo sodelovali znani slovenski športniki: Janez Brodnik, Bojan Ropret, Mirko Vindiš, Marjan Lubej, Franci Hvasti, Bogdan Jakopič, Milan in Breda Lorenci, Marta Bon, Srečko Katanec, Vili Ameršek, Stanko Lorger, Ivo Danev, Tjaša Andree Prosenc, Andrej Boltežarin Rado Valenčič. V sredo, 17. maja bo v Radencih tudi mednarodni festival mladih pevcev, na katerem bodo sodelovali pevci in pevke iz I4 držav. Ob tem pa velja spomniti tudi tekače maratona treh src v Radencih, da na dan prireditve ne bodo sprejemali prijav za teka na 21 in 42 km. FERI MAUČECI ton treh src Radenci, ki letos praznuje dvajsetletnico. Za najboljše perspektivne športnike so razglasili: Dejana Slano (nogomet), Andrejo Klepač (tenis), Nino Jakopec (atletika) in Davida Šauperla (motokros). Priznanja za 25-letno delo pri NK Slatina so dobili: Anton Sečko, Janez Klemenčič, Zdravko Mauko, Franc Gomjac, Tonček Sečko in Aleš Miljevič. FERI MAUČECI Hokej na travi Lek prevzel vodstvo Kajak*kanu Borut Horvat ubranil državni naslov Na Savi Bohinjki v Bohinjski Beli sta bila državno prvenstvo in tretja izbirna tekma za sestavo državne članske reprezentance v spustu na divjih vodah, ki bo konec meseca sodelovala na svetovnem prvenstvu v Franciji in na šestih tekmah za svetovni pokal, ki bodo na Češkem, v Italiji in Nemčiji. Na izbirni tekmi je med kanuisti dvakrat zmagal Borut Horvat (Mura, Krog) in se uvrstil v reprezentanco. Miran Vereš (Opel MS) je zasedel med kajakaši enkrat tretje in enkrat četrto mesto in se prav tako uvrstil v državno reprezentanco. Na državnem članskem prvenstvu v spustu je med kanuisti zmagal Borut Horvat in edini ubranil lanskoletni državni naslov. Miran Bokan je zasedel sedmo mesto. Med kajakaši je zasedel Miran Vereš tretje mesto. (FM) Strelstvo Robi Markoja drugi Na preglednem tekmovanju v streljanju z MK puško, ki je bilo v Ljubljani, je iz Pomurja sodeloval Robi Markoja (Turnišče) in med člani 3 x 40 zasedel drugo mesto za Debevcem s 1146 krogi. V disciplini 60 leže pa je s 584 krogi zasedel četrto mesto. Robi Markoja je s slovensko reprezentanco sodeloval tudi na tekmovanju za Veliko nagrado Plzna, kjer je zasedla Slovenija (Debevc, Markoja, Hreščak) s 3471 krogi sedmo mesto z novim državnim rekordom. (FM) V nadaljevanju državnega članskega prvenstva v hokeju na travi je Lek v Predanovcih premagal Triglav s 3: 2 (F. Maučec 2, Kavašza Lek ter Fujs in Obal za Triglav. Moravske Toplice pa so premagale Mursko Soboto s 4 :1 (Vidmajer, Kutuša, Cigut in Fras za Moravske Toplice ter Smodiš za Mursko Soboto). Lek Svoboda M. Toplice Triglav M. Sobota 11 8 0 3 38:13 24 11 8 0 3 23:12 24 10 4 1 5 8:17 13 11 3 1 7. 18:21 10 10 2 2 6 9:33 8 Kolesarstvo Uspeh kolesarjev Tropovec V Kopru je bila kolesarska dirka za pokal Slovenije. Sodelovali so tudi kolesarji Tropovec in dosegli lep uspeh. Med mladinci je zmagal Zlatko Mesarič, pri članih amaterjih je bil Bernard Omar drugi, Dominik Ketiš pa peti. Na pokalni kolesarski dirki v Medvodah je med dečki zmagal Simon Špilak. Med dečki je Špilak zasedel prvo mesto tudi na dirki v Novi Gorici, med mladinci pa je bil Zlatko Mesarič peti. Na mednarodni kolesarski dirki v češkem mestu Jevičko je sodelovala kombinirana ekipa Slovenije, v kateri so bili tudi kolesarji Tropovec, in zasedla prvo mesto. (FM) 20 MULARIJA•, 11. maj 2000, IBM Varna povezava Aju&ept mi ncičin Škoda, ki jo je povzročil računalniški virusa “I Love You” je že presegla 4,7 milijarde dolarjev. Okuženih je 45 milijonov računalnikov po vsem svetu, filipinska policija pa je v Manili že aretirala 27-letnega Filipinca Rommela Lamoresa in njegovo soprogo Irene de Guzman, ki naj bi virus poslala v medmrežje. Aretirana sta zanikala vpletenost v afero. Virus “I Love You” se širi po sistemu elektronske pošte, ko uporabnik odpre sporočilo. • Dokument ima oznako LOVE-LETTER-FOR-YOU.TXT.vbs. Na privzetem Windows sistemu končnice .vbs ni videti in uporabnik lahko po pomoti zamenja dokument za neškodljivo tekstovno datoteko (,txt). Če uporabnik odpre priponko, bo virus uporabil Microsoft Outlook za pošiljanje sporočil vsem v imeniku, kar zelo hitro preobremeni poštni strežnik. Težava je tudi v tem>. da virus blokira sprejemanje in pošiljanje elektronskih sporočil, uniči pa tudi fotografije in videoposnetke, shranjene na trdem disku, ter glasbene datoteke, znane pod imenom MP3. Program deluje v okolju Windows 98 in Windows 2000, ogroža pa tudi Windows 95 in NT 4. Širi pa se tudi prek pogovornega omrežja IRC. Viurs lahko odstranite s pomočjo protivirusnih programov http://www.kabi.si/si21/fsav/ iloveyou.html Maja se je pojavil nov črv, ki se širi preko elektronske pošte. Je zelo razširjen po vsem svetu, tudi po Sloveniji. Pripet je sporočilom s tematiko ILOVEYOU v datoteki LOVE-LETTER-FOR-YOU.TXT.vbs http://www.slo-sport.org/kk-Ijutomer/ Domača stran uspešnega slovenskega kasaškega kluba. Predstavljajo biltene dirk, rezultate dirk s slikami, kasače, plemenjake, voznike in lastnike. http://www.angelfire.com/ms2/vino/ Vinogradniško društvo Beltinci je bilo ustanovljeno v oktobru 1996. Društvo šteje 60 članov, ki posedujejo vinograde na območju Podravske vinorodne dežele Lendavske gorice - Goričko in čez mejo v sosednji Hrvaški. http://members.xoom.com/brebos44/ Na spletnih straneh se je znašla tudi anketa o pitju piva. Oglejte si trenutne rezultate o poznavanju in uporabi pijače, izpolnite anketo in se na koncu še odžejajte. VESTNIK NA INTERNETU: WWW.P4NF.SI Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. teto te Pred kratkim smo imeli učenci naše šole dan odprtih vrat. Starše je zunaj pričakala zanimiva glasba in petje šolskega mladinskega zbora. Po govoru ravnateljice naše šole smo se učenci skupaj s starši in razredničarkami odpravili vsak v svojo učilnico. Mnogi so pokukali v Smola /mi taHa Sošolec Tadej me je povabil na praznovanje svojega rojstnega dne. Ko sem prispel tja, sem mu čestital in zabava se je začela. Tam so že bili Leon, Tadejev bratranec in sestra. Ves dan smo se igrali zunaj, jedli torto in se zabavali pri računalniku. Zvečer sem se nečesa spomnil in predlagal: »Hej, kaj če bi se šli borit z vzglavniki!« Vsi so se strinjali in takoj smo oddrveli v spalnico. Ugasnil sem luč in začeli smo se udarjati, metati ter počenjati druge vragolije, da je perje 3. a-razred, kjer sta vodili dejavnost učiteljici Nada in Metka. Učenci smo zaigrali Spomladansko pravljico, v kateri nastopajo mum, sonce, zvonček, trobentica in snežak. Po nastopu smo učenci skupaj s starši »izdelali« svoje literarne in likovne prispevke v obliki knjige. Vsaka je bila nekaj posebnega. kar letelo. Naenkrat pa je sredi »mehke« vojne nekaj počilo. Prižgal sem luč in komaj izdavil: »O, o ...I« Na tleh pred sabo sem zagledal razpolovljen vzglavnik, drugo polovico pa sem držal v roki. Vsi so se začeli smejati, krohotati, mene pa je postalo strah, kaj bo rekla Tadejeva mama. Vedel sem, da je v hiši. Začel sem pobirati raztreseno perje. Videti sem bil kot kakšen petelin, ki je v zadregi. Nato je prišla Tadejeva mama in videla, kako je vse razmetano. Skoraj jo je kap. fyvnlji njen finaiptik - Pozdravljena, Zemlja! Danes praznuješ rojstni dan. Koga si povabila na praznovanje? - Povabila sem učence in starše. Vsi so obljubili, da bodo odslej z mano lepo ravnali. Tako bo moj praznik lepši kot doslej. Lahko si bom tudi spočila, saj sem že utrujena. Želimo ti, da bi bil tvoj praznik vedno lep, da bi vsi ljudje živeli razumno in pravilno ravnali z odpadki. Torej: Vse najboljše za tvoj praznik! ANA MARIJA ŠUSTER, 4. RAZ., OŠ BISTRICA Počitnice En teden in dva dni smo imeli počitnice. Bili so tudi prazniki -velika noč, dan upora in praznik dela. Med počitnicami nisem poznala dolgčasa. Hodila sem k prijateljicam in sestrični; igrale smo se, kartale, vozile s kolesi, gledale televizijo in počele še marsikaj. Doma sem pospravljala, gledala televizijo, se prepirala z bratom, se sprehajala, telefonirala ... Hodila sem tudi k maši in v trgovino. Prav tako sem bila na prijateljičinem rojstnem dnevu. Njena mama je spekla zelo dobro torto. Tam smo plesale, se lovile in igrale. Med počitnicami sem se imela res super »fajn«. KARMEN VAJNGERL, 2. B, OŠ SV. JURIJ OB ŠČAVNICI ^oalnica pomladi Pomlad, Hodi po široki cesti, razposajeno skaklja med prebujajočimi drevesi; z veselim obrazom polepšuje našo pokrajino in nosi srečo v dolino. Pomlad prišla je že, obarvala drevje, travnike in morje, močvirju dala spet življenje je; lastovke in vse ptice vrnile so se, a ne le to, tudi v naša srca drhteč šopek rož prinesla je. Gospodična Pomlad, dobrodošla pri nas! Ne morem verjeti, kaj vse nam nudiš in kako se ne utrudiš. TADEJ KONKOLIČ, 5. RAZ. OŠ ŠALOVCI Gospodična Pomlad, res dobrodošla pri nas! JULIJA ŽELEZEN, 8. A "T/to/a mi/... ote&a dnu/im Najraje imam očeta. Ima črne brke, dolge obrvi in zeleno-modre oči. Je velike postave in prijazen. Veliko dela, kljub temu pa si najde čas zame. Star je dvaintri- mlečen močnik in pije mleko. Po poklicu je elektrotehnik in dela v Varstroju. Zelo ga imam rada. NINA BOHNEC, 4. B r\č> rnamc-cta nnrčrnMA AnrrKiertvrU Korajžni smo prebrali po en svoj prispevek. Domov smo šli vsi nasmejani in veseli, saj smo se res izkazali. Po mojem je ta prireditev zelo dobra zamisel, saj se starši seznanijo s tem, kaj počno njihovi otroci v šoli. KATJA KUMER, 3. A, OŠ IVANA CANKARJA LJUTOMER Pogledala je mene in vprašala: »Miha, si to ti naredil?« Ves preplašen sem priznal svoje dejanje. Nato se je še ona začela smejati, jaz pa sem bil rdeč kot kuhan rak. Nazadnje smo vse pospravili in naše zabave je bilo konec. »Ko bom imel še kdaj takšno noro idejo, bom rajši premislil, da se ne bom več spravil v kašo,« sem si mislil po poti domov. MIHAMACUN, 7. B OŠ STROČJA VAS /tekmica Ptičke zlate, radovedne na vejici sedijo, čivkajo in žvrgolijo, po vsem svetu srečo delijo. ROK FUJS, 6 LET VRTEC MAČKOVCI Ljubezen nora in slepa je, zato noro zaljubiti se je. Ko si zaljubljen, si kot izgubljen, v šoli slabo ti gre; jaz pa tega ne vem, ker zaljubiti se še ne smem. DOROTEJA BALAŽIČ, 4. RAZ. OŠ ODRANCI rteKOC M Tudi mali šolarji od Grada, ki se vam oglašamo prvič, počnemo mnogo zanimivih stvari. Pred kratkim smo skupaj z našo vzgojiteljico Ireno Hiill izvedli projekt Nekoč in danes. V enem tednu smo spoznali veliko zanimivega in novega o ljudeh, ki so veliko starejši od nas. Tako nam je babica Regina pokazala, kako se naredijo rože iz krep papirja, mizar Anton nam je izdelal knjižno polico, domači mojster Vincenc pa je skupaj z nami pletel košaro. Sem čevelj. Dali so me v trgovino. Sem rdeče-rumene barve, ki mi je zelo všeč. Okrog sebe imam veliko prijateljev. Najrajši imam bratca. Bojim se ljudi, ki grdo ravnajo z mano. Veselim pa se, ko vidim, da sem jim všeč. Če ne bi bilo čevljev, bi ljudje hodili bosi. Rad se sprehajam po mestu. Jem prah s tal. Lepo je biti čevelj. TEA MELIN, 2. B, OŠ IVANA CANKARJA LJUTOMER Iz Kobilja je prišlo sporočilo, da na fotografiji, ki smo jo objavili v 15. številki Vestnika, ni S. Červek, ampak Sandra Ferencek. Nekako je torej prišlo do napake, za kar se opravičujem. Imam pa tudi prošnjo, in sicer naj bo ob koncu vsakega prispevka, ki ga pošiljate na naš naslov, zapisano vaše ime in priimek, kateri razred in katero šolo ali vrtec obi- skujete. Ni namreč vseeno, kako zna kaj napisati ali narisati prvo- ali osmošolec. Praviloma bi morala biti namreč očitna razlika - v načinu izražanja, bogastvu misli, idej... Prav tako vas prosim, da ste kar najbolj aktualni v opisovanju minulih dogodkov. Zdaj na primer tisto, kar se je zgodilo pozimi in še nekoliko kasneje, res ni več aktualno, čeprav je bilo za vas zanimivo in ste napisali dober prispevek. In nekateri ste tako ustvarjalni, da mi je kar hudo, ker vam ne morem objaviti toliko prispevkov, kot mi jih pošljete. Kdor koli bi bil na mojem mestu, ne bi uspel te vaše strani urejati tako, da bi bili vsi zadovoljni. V to sem povsem prepričan. Seveda bom vesel tudi vaših pogledov in predlogov. JG Obiskale so nas babice ter povedale in pokazale marsikaj zanimivega in lepega. VRTEC MAČKOVCI VESTNIK, 11. maj 2000 NA SCENI Film: Obala Koncerti Verjemite, paradiž obstaja amislite si rajsko plažo, ki je enostavno popolna. Snežno bel pesek, svetlo zeleno modro morje v laguni, ki jo obdajajo majhne gore, ob njej pa ni nobenih hotelskih kompleksov ali turističnih naselij, kamor bi drvele horde pijanih po- potnikov. Samo komuna vam podobnih ljudi, ki so na osamljenem otoku sami sebi dovolj. Kaj pa če ta obala zares obstaja? Ta ideja obsede tudi 24-letnega Američana Richarda (Leonardo Di-Caprio), ko mu v Bangkoku nori Škot Daffy (Robert Carlyle, ki se ga spomnimo kot suhca iz filma Train-spotting) da zemljevid z lego kultne obale. S sabo vzame tudi dva Francoza: Ettiena (Guillaume Canel) in Francoise (Virginie Ledoyen, ki smo jo pred meseci videli na nacionalni televiziji v filmu Sama), v katero se kaj kmalu tudi zaljubi. Toda ko jim končno uspe priti do obale in komune, ki jo vodi stroga Angležinja Sal (Tilda Swinton), spoznajo, da tudi v paradižu obstaja nekaj »lepotnih napak«: tu so »farmarji«, ki pa niso stari, izsušeni kmetje, ampak možje v najboljših letih, ki z avtomatskimi puškami stražijo obilna polja marihuane, potem v laguni ves čas kroži nevarni morski pes, porodi pa se še več vprašanj: kaj če te muči strašen zobobol, pa ne moreš na kopno k sedenega in skoraj otopelega od igranja videoigric, kot celotna njegova generacija je brez čustev (v filmu je domiselna scena, ki kaže Richardov beg skozi džunglo na ki-noplatnu kot videoigrico), odigral prepričljivo. Pravzaprav je neke vrste osvežitev, saj igra antijunaka, ki laže, v stresnih situacijah pa se ga polotita panika ali jok. Navsezadnje pa je ravno on tisti, ki je posredno • kriv za umor in razpad komune, saj je zemljevid z obalo pokazal tudi drugim. Film, ki je alegorija na rakasto razraščanje množičnega turizma, ki je ušlo vsakršnemu nadzoru, in uničuje ljudi, kulture in naravo širom po svetu (zgovorna je scena, ko Daffy in Richard z mitraljezom pobijata kot lutke negibne turiste), je dober tudi zato, ker sili v razmišljanje in odpira vrsto vprašanj, kot je npr.: ali je paradiž še vedno paradiž, če si zanj pripravljen tudi ubijati? Poleg tega ga Angleža Keatyja, ki ga na osamljenem otoku še vedno najbolj zanimajo rezultati kriketa, ter treh Švedov, ki so fanatiki ribarjenja in smučanja). Ni pomembno, ali ste že prebrali istoimensko uspešnico Alexa Garlanda, saj je vsaj prva polovica knjige slabša kot prva polovica filma, ki je zelo hiter in dinamičen, pa tudi konca se nekoliko razlikujeta. In vsaj tokrat ostanite v kinu do konca odjavne »špice« filma, da boste videli ladjo, polno turistov, ki že pelje horde tudi na doslej neznano obalo. Toda najboljša od vsega je glasba za film, ki je že izšla na zgoščenki, trenutno najbolj prodajani v Ljubljani. Prefinjeno izbrani izvrstni izvajalci, kot so Leftfield, Undervvor-Id, Moby, Asian Dub Foundation, Sugar Ray, New Order, Faithless, Blur, Orbital, Dario G - da, tudi Ali Saints -, se odlično vključujejo v koncept, ki si ga je zamislil Danny Boyle. Zanimivo je, da je moral zaradi doslednosti zavrniti Leonardo-vo željo po uvrstitvi kakega izvajalca rapa. In še nasvet: CD obvezno poslušajte ponoči s slušalkami. Režija: Danny Boyle. Scenarij po istoimenskem romanu A!exa Garlanda. Igrajo: Leonardo Di-Caprio, Guillaume Canel, Virginie Ledoyen, Tilda Swinton, Robert Carlyle. Dolžina filma: 2 uri. Na sporedu v soboškem kinu Park v četrtek, 18., v soboto, 20., in v nedeljo, 21. maja, ob 20. uri ter v petek, 19. maja, ob 18. uri. TOMO KOLEŠ Besede srca Murska Sobota 12. maja: Bel Canto, galerija ob 20. uri 16. maja: Vlado Poredoš - Baretkaš (Orlek) + gosti: Boštjan Berta-lanič, Samo Budna, Janez Čizmazija, Ladislav Gyorek in Srečko Merklin, Zvezda ob 21. uri 18. maja: Kristina Šuklar + Andreja Golež, evangeličanska cerkev ob 20. uri Ljutomer 13. maja: Brutal Death Metal (Novo mesto) + Black Metal (Ljutomer), mladinski center ob 21. uri Ljubljana 11. maja: Jethro Tuli, hala Tivoli 14. maja: Sting, hala Tivoli 18. maja: Andre Williams, KUD F. Prešeren The Beach, ZDA, 2000. strogo zaupno Film odlikuje izredno lepa fotografija, za katero je poskrbel mojster Darius Khondji. Pred začetkom poletja bo ogled Obale ravno pravšnje početje. Samo tebi! Nocoj te tako pogrešam! Ta večer se v meni zopet budi tista čudna žalost, ki mi znova in znova daje vedeti, da boš z menoj živel v mojem srcu. Želim si, da bi bil ob meni, a ti verjetno tega ne boš nikoli vedel. Ti ne veš, kolikokrat pomislim nate. Ampak meni ti trenutki pomagajo, da lažje preživim še en dan brez tebe. Vse bi dala, da bi te lahko samo enkrat prijela za tvojo nežno roko, ti pogledala v oči in ti povedala, da moje srce bije le zate! Sprašujem se, kaj delaš v tem trenutku. Ali se kdaj spomniš name? Priznam, da je v meni kanček upanja, da bova nekoč skupaj, čeprav vem, da ne bom mogla večno živeti v sanjah. A ostane mi upanje. Ugotovila sem, da si edino bitje na svetu, za katero je vredno živeti. Nikoli ne bom pozabila tvojih čudovitih oči, v katerih sem se tolikokrat izgubila. Povej mi, kaj sem naredila narobe!? Obljubim, da se bom potrudila in te skušala narediti najsrečnejšega človeka na svetu! Ne vem, kaj je z mano, da toliko razmišljam o vsem. Ne vem, ali je to v meni že od nekdaj ali je prišlo kar tako. Ne vem, zakaj toliko razmišljam o tebi. Nekaj slutim: plačala bom. Plačala, ker sem ji vzela tebe. Vem, da bom plačala. Pa saj da me imaš rad! Ampak rekel si mi, da me ne boš nikoli prizadel! Veš, tudi jaz tebe ne bi. Mogoče zato, ker te imam tako zelo rada. Ne bi te prizadela, ker si ne bi nikoli oprostila! Pa saj je to vse nekako povezano. Nosim te v srcu, veš? In vedno si v mojih mislih. Vedno. Nočem, da odideš! Ti boš za vedno tu! Vsaka misel nate me bo bolela. Ne vem, kaj bo jutri, ko se bova spet videla. Mogoče me boš objel. In jaz bom objela tebe. Mogoče si me že pozabil. Jaz te ne bom! Rada te imam! Tvoja žalostna miška Izgubljeno upanje Ležala sva drug ob drugem. Med nama je vladala tišina, le najine misli so bile nemirne. Vedela sem, da bom lahko že v naslednjem trenutku jokala ali se smejala, in ta smeh bi bil le moje igranje. Vseeno sem čutila v sebi ta strašanski nemir. Hotela sem vse umiriti, tudi tiste občutke, ki so tako globoko prodirali vame. Takrat sem želela občutiti tvoje ustnice na mojih, toploto tvojih rok, telesa. Želela sem, da bi bilo tako kot nekoč, ko sva v sebi skrivala občutke, želje, ki so se rojevale v naju. Vedela sem tudi, da je spet zadnja noč in da bom jutri že nekje daleč od tebe. Nekaj lepega, po- sebnega je bilo odvisno le od usode, pa čeprav včasih verjamem, da ti je usojena samo ena stvar v življenju - in to je smrt. Kmalu sem spoznala, da so moje sanje umrle, umrle že v naslednjem trenutku. Po tvojih besedah sem bila tisto, kar nisi želel. Bila sem obsojena in spet tista oseba, ki nikoli ne obžaluje za svoje napake. Vem, da sem včasih tisto, česar ti nočeš sprejeti. Prizadel si me in to močno. Vedno sem pokazala svojo notranjo stran, mojo bolečino, toda takrat ne. Bila sem ponosna, ponosna nase. V sebi sem vedela, da to ni res, ampak vseeno je bilo hudo. Pokazala sem svojo trdo kožo, ki jo le redkokdaj pokažem. Ob trenutkih pa veš, kaj se skriva pod njo. Tam je majhen delček tebe, pa naj je še tako majhen, ga imam rada. Cenim tisto, za kar živim. Zdaj lahko veš, da cenim tebe in živim samo zate. Prosim te, preden kaj poveš, premisli, ker lahko v naslednjem trenutku obžaluješ. Jaz sem oseba, ki znam oprostiti, sem nekdo, ki ve ljubiti in to tudi občutiti. Ne zapiraj se vase in ne živi sam v svojem svetu sanj, ker sam veš, kakšen si takrat. Jaz vem sama, da takrat, ko ne občutim, ne sprejemam, dajem, takrat ne vem, ali živim!!! A. G. mogoče že plačujem! Če ne bi mislila samo nase, se to ne bi nikoli zgodilo in nikoli ne bi pisala tega. Ampak rekel si mi, da sem tvoja! Ampak rekel si mi, Tebi! Kako naj živim, če tebe ni, le tebe si želim, a kaj, ko te ni. Sanjam o tebi, a ti sanjaš o drugi. Svet se mi ruši, v duši me muči. Ena sama želja me je, da ljubil .bi me. Bila bi vesela, te rada imela, te ne bi zapustila. A kaj, ko te sanje edina uteha so mi! - Doris Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja! _______________ Življenje je reka Naše je življenje podobno toku reke, naše so usode podobne njeni strugi, smo kakor nebogljen list, ki tok nosi ga sem ter tja, a upirati se ne more, ne zna. Vsi smo ena reka na tem širnem svetu, kakor listi v vrtincu, vsi povezani med sabo smo, a nihče ne ve za to, saj različne usode nas dohajajo. Sonja a vse le igra njegova bo. Pozabil hitro name bo, ko na krsto vrgel rdeč nagelj bo. Ghost V objemu Veter pesem poje svojo, prisluškujem tej melodiji, z mislimi sem pri tebi. Noč je, hladna noč. Objemam punčko kot tebe nekoč, ti že dolgo nisi tu, brez tebe je pusto, brez tebe je težko. zobozdravniku, kaj če ti kdo v komuni ni všeč, pa ne moreš pobegniti nikamor, in kaj če te pred očmi vseh muči poželenje do osebe, ki je že oddana drugemu? Nekateri od kompleksnih problemov pripeljejo Richarda v razmere, v katerih se vedno bolj spreminja v džungelsko zver, dokler ga ne predrami strašen umor... Film režiserja Dannyja Boyla Obala (The Beach), ki je zaslovel s sicer preveč hvaljenim delom Train-spotting, je večina kritikov označila s srednjo oceno, verjetno zato, ker se je preveč zapičila samo v podobo Leonarda DiCapria. Ampak treba je reči, da je Leo svojo vlogo napol najstniškega Američana, ob- odlikuje nekaj posrečenih citatov, kot: »V vesolju obstaja na tisoče vzporednih svetov, kjer živijo podobni ljudje kot ti in jaz, zato takrat, ko jih slikaš, v bistvu fotografiraš samega sebe«, »To je bilo letovišče za ljudi, ki ne marajo letovišč« in »Še vedno verjamem, da paradiž obstaja, ampak zdaj vem, da to ni kraj, ki bi ga moral iskati, ampak občutek, ko si del nečesa posebnega«. Zanimivo je, daje pripeljal režiser na otok Phi Phi v Tajskem zalivu, ki so ga zaradi potreb filma skoraj napol razstrelili, mlade igralce iz zares vseh držav sveta: ZDA, Francije, Italije, Anglije, Švedske, Jugoslavije, Nemčije itd. (Posrečene so podobe temnopoltega Tvoja Tina Nati Prijateljstvo je lepa ljubezen, zato ti pišem to pesem, vem, da je življenje kruto, a je spet lepo. Če bova trpeli ali se bova smejali, bodo najini spomini za vedno ostali! Od prijateljice Teje Danijelu! Sem osamljena, v duši pozabljena, srce mi krvavi in dobro voljo hitro izpuhti. Zakaj za naju vse minilo je? Zakaj zapustil si me? Ta vprašanja so pretežka zame, za dekleta vsa in vse dame. Sandra Vem Vem, da ti je hudo in da trpiš. Vem, da si želiš, da minili bi dnevi ti, ki nekoč tvoja radost so bili. Ne predaj se, pojdi naprej - do konca! Vem, da dni teh pogrešala ne boš, pa vendar živi jih, vsak dan posebej, saj del tvoje so usode in tvojega življenja. Sedaj pa zaspi in sanjaj o dneh, ki bodo kmalu prišli. Tamarine Slovo Ljubim ga in on to ve, če on mene, pa ne vem. Zanj dala življenje bi, a on z mano igra se le. V njega preveč zaljubljena sem in ne vidim, da izkorišča me. Nekoč sprevidel bo resnico, a žal prepozno bo za vse. Umrla trpeče in počasi bom, v srcu krvavela bom. Kri v potoku tekla bo, a njemu mar ne bo za to. Ob grobu mojem jokal bo, Sanje v sanjah Ljubezen, ti prevaraš me lahko, slepoto z dlanjo obrisal si bom. Zdaj v spancu vidim vse tako, da že sanje stopajo k meni v dom. Vprašaj se, zakaj, čemu? Odgovor najdi v tvojem snu. Še všeč ti bo, ta svet le tvoj, a zbudi se ne sam(a), z menoj. Prebujal tudi jaz sem se, . da bi videl grozoto, ki obdaja me. Čemu le tak svet se vidi zdaj, pokopan na dnu, sega v onkraj. Da v daljave taval bi, si iskal sreče življenja, predaleč se mi zdi, zaprto bo obzorje moje, zlomilo mi obraz na dvoje, pokrijem si obraz z veseljem, da prepričal bi še sam sebe, z nasmehom srce mi bije, tako v tvojih očeh se zdi, a še vedno v sanjah se zbudim, zatrl resničnost, ga prespim... Sasho Cherpnjak (YesterdaY) Pismo Za mizo v sobi luč gori, za njo pa jaz sedim, strmim v bel papir in pisati pismo ti želim. V njem sporočiti ti želim, da upam, da tvoje pismo spet dobim. Spominjam se tiste poletne noči, ko govoril si mi, da najdražja sem ti. Zdaj pa sama v sobi sedim, preštevam zvezde in molčim, ker se spominjam lepih dni,. ki sva jih skupaj preživela in se srčno rada imela. Buffy 22 DOBRO JE VEDETI 11. maj 2000, IBM OVEN Ona: Nikar se ne zapiraj vase in ne išči odgovorov na vedno ista vprašanja, ampak se posveti realnosti in svoji vlogi v njej. Je že tako, da je ljubezen presneto nerazumljiva stvar, zato je še najbolje, da si ne delaš nepotrebnih skrbi. On: Prihaja ugodno obdobje, da se poskusiš na področju, ki te že dolgo mika. Zajela te bo prava delovna mrzlica. Toda nikar ne pozabi prijateljev, saj ti lahko dober nasvet, še bolj pa pomoč izdatno pomaga pri uresničevanju načrtov. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Vas tare nespečnost? BIK Ona: Poskusi razmisliti čim bolj nepristransko in mogoče boš končno spregledala, da je On popolnoma drugačen, kot si si ga zamišljala, zato nikar ne rini z glavovzid, saj se lahko zid podre ... On: Obeta se ti dokaj viden uspeh, saj si se za nastop do popolnosti pripravil; zablestel pa boš ravno tam, kjer so vsi drugi odpovedali. Toda vsak uspeh ima dva obraza in vedi, da poti nazaj ne bo mogoče najti. DVOJČKA Ona: Viharna odločitev te bo pripeljala na negotova tla, a si boš kaj hitro opomogla. Na pomoč ti bo priskočil prijatelj, ki pa bo v zameno zahteval manjšo uslugo. Glede poslov pa si nikar ne delaj odvečnih skrbi. On: Prišel si tako daleč, da se nima smisla obračati in vrniti v staro življenje. Bila bi resnična škoda, da bi ti sedaj vse skupaj padlo v vodo. Glede ljubezni se posveti raje enemu partnerju, toda temu pošteno. RAK Ona: Uspelo ti bo nekaj, karti bodo zavidale mnoge prijateljice. Glede neke občutljive poslovne zadeve pa rajši počakaj na ugodnejši trenutek, saj se ti sedaj ne piše prav nič dobrega. Darilo! On: Prepričan si, da si velikodušen in razumevajoč, toda ali te takšnega vidijo tudi drugi? S preveliko samohvalo se lahko le zagovoriš, zato bodi malo objekti-vnejši. Nekdo pričakuje od tebe veliko več, kot si pripravljen dati. LEV Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boš sprva ogorčena, nato pa ti bo vse skupaj začelo ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar si bodo kar hitro uspeli razjasniti novonastalo situacijo. On: Tvoje nove ideje bodo sicer naletele na ostro kritiko, vendar bo to le znak, da so te vzeli zares. Poskusi se uveljaviti, dokler je ugodna situacija - za ljubezenske zadeve bo že še čas. DEVICA Ona: Spoznala boš, da si všeč nekomu, ki ti lahko ponudi precej več, kot so tvoje sedanje zmožnosti. Prijeten konec tedna te bo popolnoma prevzel, po drugi strani pa bo pri nekom drugem vzbudil pravi val ljubosumja. On: Nečemu se boš prav od srca nasmejal in ves konec tedna boš dobre volje. Izlet z novimi prijatelji ti bo prinesel nepričakovana spoznanja o čustvih nekoga, do kogar nisi popolnoma ravnodušen. TEHTNICA Ona: Najprej boš deležna delnega negodovanja, pozneje pa se bo vse zasukalo, kot bi si lahko samo želela. S partnerjem se boš spustila v investicijo, ki pa ne bo čisto po tvojem načrtu. Zaupaj mu! On: Kmalu boš srečal nekoga, ki ga ne boš mogel hitro pozabiti. Toda po neprespani noči se ti bo nasmehnila nepričakovana sreča, ki ti bo dodobra spremenila sedanji potek življenja. Potrudi se in ne bo ti žal. ŠKORPIJON Ona: Partner bo slabe volje, saj bo začel sumiti, da se za njegovim hrbtom dogaja nekaj, kar ni ravno v njegovem interesu. Le stežka ti ga bo uspelo prepričati, da si vse skupaj le domišlja, saj je resnica drugačna. On: Naredil boš sicer ogromno načrtov, njihova realizacija pa bo precej medla. Spusti se raje v kombinacijo s prijateljem, saj lahko s skupnimi močmi naredita neprimerno več - in predvsem veliko bolje. STRELEC Ona: Zaradi opravljanja te bo pošteno pekla vest. To bo povsem upravičeno, saj dobro veš, da si si s takšnim ravnanjem nakopala celo kopico sovražnikov. Ne bi bilo slabo, če bi začela razmišljati o opravičilu ... On: Če boš neko preizkušnjo dobro prestal, se ti bodo odprla marsikatera vrata, ki so ti bila do sedaj zaprta, in to tako na poslovnem področju kot tudi v povsem zasebnih zadevah. Torej se res splača potruditi! KOZOROG Ona: Bolje, da ne obešaš na veliki klin svojih preteklih 'podvigov1, saj lahko pridejo novice na povsem napačna ušesa. S partnerjem se bosta sicer sprta, a vendarle bo vse skupaj ostalo v mirnejših vodah. On: Tista, ki te je že popolnoma omrežila, ti enostavno ne da miru. Sicer ti bo malo nagajala, vendar so ji tvoji nameni še kako všeč. Nikar se ne obotavljaj, saj lahko zamudiš še veliko več, kot si misliš. VODNAR Ona: Nikar se ne jezi na tistega, ki ti bo povedal resnico v obraz, saj bo s tem mislil le najboljše. Pazi se predvsem tistih prijateljic, ki ti bodo le prikimavale, za hrbtom pa bodo govorile povsem drugače. On: Veliko si boš prizadeval zaradi kratkotrajne zaljubljenosti, končalo pa se bo precej komično. Toda nikar tega ne razglašaj okoli, saj bo edini učinek ta, da se ti bodo smejali tudi drugi. RIBI Ona: Ne razmišljaj preveč o tem, zakaj se ti je posrečilo, ampak raje izkoristi nastalo situacijo. Partner te bo povabil na izlet, ki pa se bo končal povsem nepričakovano. Čakate presenečenje na delovnem mestu. On: Opazil boš, da vendarle nisi tako zapostavljen, kot si si domišljal. Ozri se malo naokoli in si poišči poti, ki bodo obetavnejše od dosedanjih. Poslovni konec tedna ti bo prinesel vesele novice! panje je ena od človekovih prijetnih potreb. Je fiziološki proces, med katerim se naše telo spo- čije, obnovi in okrepi. Pravila, ki bi določalo, koliko ur moramo spati, ni. Nekaterim zadostujejo 4 ure, drugi se po osmih urah spanja zbudijo neprespani. Novorojenček prespi v 24 urah več kot 16 ur. Trilet-nik poleg noči prespi še nekaj ur popoldan. Pri dvanajstletniku je budnost na vrhuncu. Adolescent je zaspan skoraj ves čas. Starostnik pa svojega spanca nikakor več ne najde. O nespečnosti ali insomniji pa govorimo takrat, kadar se zbudimo z občutkom, da smo premalo ali preslabo spali. In nismo spočiti. Motnje spanja so različne. Nekateri nikakor ne morejo zaspati. Njihov čas uspavanja je daljši od pol ure. Drugi se prebujajo ponoči. Tretji se zbujajo prezgodaj. Kot posledica nočnih motenj se pojavijo težave tudi podnevi. Nespečni ljudje so utrujeni, zaspani ali razdražljivi. Težje se koncentrirajo, spominjajo in s težavo izpolnjujejo svoje vsakdanje obveznosti. Vrste nespečnosti Prehodna nespečnost je kratkotrajna. Traja le nekaj dni. Običajno jo povzročijo spremembe v okolju, kot so nova.služba, strah pred izpitom, selitev, ležanje v bolnišnici, stres in potovanje. Nespečnost, ki traja dlje, kot le nekaj dni, je navadno posledica hujših težav -smrti v družini, ločitve in izgube službe. Kadar pa traja nespečnost več kot tri tedne, govorimo o dolgotrajni (kronični) nespečnosti. Vzroki zanjo so bolj zapleteni. Lahko je posledica bolezni, zaradi katere imamo bolečine; nam je slabo ali težko dihamo (astmatiki). Povzročijo jo lahko psihične motnje - depresija, dolgotrajno uživanje alkohola ali različnih zdravil. Pogost vzrok nespečnosti je tudi porušen ritem cikla budnost - spanje. Le ta je spremenjen zaradi izmenskega dela ali pogostega ponočevanja. Zaradi prehodne nespečnosti trpi od 10 do 26 odstotkov ljudi, za kronično pa boleha 7 do 20 odstotkov ljudi. Pomagajte si sami Da boste bolje spali, upoštevajte nekaj nasvetov. V posteljo pojdite vsak dan ob isti uri. Vsak dan vstanite ob isti uri, tudi če-ste ponoči slabo spali. V popoldanskih urah se redno ukvarjajte s telesno vadbo, če je le tnogoče na svežem zraku. Vadbi tik pred spanjem se izogibajte. Temperatura v spalnici naj bo zmerna; bolje je, da je nekoliko hladnejša kot pretopla. Soba, v kateri spite, naj ne bo prehrupna. Posteljo uporabljajte le za spanje in intimnosti, ne pa za gledanje televizije, hranjenje, branje in podobno. Ko se uležete v posteljo, se sprostite, mislite na kaj prijetnega. Če jemljete zdravila, jih jemljite le po zdravnikovem navodilu. Nekatere navade in razvade lahko nespečnost poslabšajo. Zato opustite: dremanje čez dan, neredno spanje oziroma vstajanje ter pitje kave in osvežilnih pijač zvečer. Ne pozabite, daje kofein tudi v čokoladi, čaju in nekaterih pijačah! Škodijo tudi pitje alkoholnih pijač, kajenje pred spanjem, pretežak ali prelahek večerni obrok. Vpliva pa tudi vznemirjenje tik pred spanjem, kot so razburljiva igra kart, vznemirljiv pogovor in gledanje napetih filmov. Izogibajte se tudi pretirani telesni vadbi pred spanjem in jemanju uspavalnih tablet, ki so bile predpisane nekomu drugemu. Kadar ne morete zaspati, ne ležite v postelji več kot pol ure. Pričakovanje in skrb, da ne boste mogli zaspati, vam ne bosta prinesla spanca. Zato raje vstanite in berite ali počnite kaj sproščujočega. V posteljo se vrnite šele, ko boste postali zaspani. Da bi bili ti ukrepi učinkoviti, jih morate izvajati vsaj nekaj časa. Običajno se uči- nek pokaže po dveh do treh tednih. Zdravljenje nespečnosti Prehodno nespečnost zdravimo z uspavali (hipnotiki), ki jih zdravnik predpiše na recept. Pri kronični nespečnosti pa je potrebno-zdraviti osnovno bolezen, ki je vzrok za nespečnost. Uspavala na zeliščni osnovi lahko kupite v lekarni brez recepta. So v obliki tablet, kapljic in čajnih mešanic. Ponavadi vsebujejo baldrijan ali zdravilno špajko in hmelj ali njune izvlečke. Učinkovine baldrijana pomirjajo osrednje in ve- MURSKA SOBOTA Pomirjevalni čaj getativno živčevje in organizem pripravijo za spanje. Učinkovine hmelja pa delujejo uspavalno in pomirjevalno. Pri nemirnem spancu je priporočljivo pred spanjem popiti skodelico pomirjevalnega čaja. Le ta vsebuje poleg koreninic baldrijana in storžkov hmelja še liste melise in poprove mete, ki delujeta pomirjevalno. Čaj pomaga pri nespečnosti zaradi nemira in napetosti. Če tudi vas tare nespečnost, opustite slabe razvade in upoštevajte omenjene nasvete. Pozabite na skrbi, sprostite se in uživajte v mirnem spanju. VIDA KUHAR KOVAČIČ, MAG. FARM. I Združenje potrošnikov Pomurja svetuje oklicala nas je ogorčena občanka iz Murske Sobote. Pokvarila se ji je nekaj dni stara peč na olje. Kar nekajkrat je poklicala v trgovino, kjer so ji obljubili, da bodo njene težave takoj rešili. Ker je ostalo le pri obljubah, nas je zaprosila za pomoč. Svetovali smo ji, da svojo zahtevo napiše pisno in od njih zahteva tudi pisni odgovor. Stranka je v svoji zahtevi napisala, da želi vrnitev kupnine, kar je ena od štirih možnosti, ki jih ima po Zakonu o varstvu potrošnikov. Prav tako bi lahko zahtevala zamenjavo blaga z novim brezhibnim blagom ali odpravo napake na blagu ali vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju z napako. Pri očitni napaki je potrošnik dolžan zahtevo sporočiti podjetju v 8 dneh po prevzemu blaga, pri drugih napakah pa v 1 letu po prevzemu blaga. Podjetje je dolžno potrošnikovi zahtevi ugoditi takoj, če napaka ni sporna. Če pa je napaka sporna, mora podjetje na potrošnikovo zahtevo pisno odgovoriti v 8 dneh po prejemu dopisa. Podjetje stranki na njeno zahtevo sploh ni odgovorilo, zato nas je zopet poklicala in prosila za nasvet. Svetovali smo ji, da primer prijavi pristojni tržni inšpekciji. Čez nekaj dni nas je obvestila, da ji je trgovina vrnila plačani znesek. Uradne ure za stranke §o v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Blitvina juha Rožičeve rezine Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Skušni file v rože omaki Riž z bananami Beluši v solati Blitvina juha 400 g blitve, 1000 cl goveje juhe, 2 jajci, 80 g naribanega sira, sol, 50 g kruhovih kock Blitvo očistimo in dobro operemo. Skuhamo jo v majhni količini vode s ščepcem soli, nato jo odcedimo, sesekljamo in damo v skledo. Primešamo jajce, nariban sir in 20 cl vode, v kateri se je kuhala blitva. Vse skupaj premešamo in zakuhamo v vrelo govejo juho. Razmešamo, prevremo in ponudimo s kruhovimi kockicami. Skušnl file v rože omaki 1000 g skuše, 10 cl olja, sol, 5 cl limoninega soka, 60 g masla, 20 cl rdečega vina, 20 cl sladke smetane, 100 g čebule, rdeči poper v zrnu Od ribe odrežemo dva fileja tako, da pri hrbtenici prerežemo kožo od glave do repa. Tik za glavo zarežemo do hrbtenice in nož vlečemo ob hrbtenici tako, da z enim rezom odrežemo meso od kosti. Ribo obrnemo in enako odrežemo drugi file. Fileje v hladni vodi splaknemo, s krpo osušimo in kožo poševno zarežemo. Pokapljamo z limoninim sokom in solimo.. Olje v ponvi segrejemo, na njem opečemo fileje, jih preložimo v posodo in shranimo na toplem. Odvečno olje odlijemo, dodamo maslo, na njem prepražimo sesekljano čebulo, zalijemo z vinom in sladko smetano, dodamo poper, solimo in dobro prevremo. Ribje fileje zložimo na krožnik in prelijemo z omako. Riž z bananami 200 g riža, sol, 400 g banan, 80 g masla, ščepec žafrana v prahu, peteršilj Tel.: (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. VODJA PISARNE ANDREJ ČIMER ■ SKUPAJ PROTI | KRI ( Ml (NALU j © 080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Riž pod tekočo vodo v cedilu operemo. Vodo v loncu zavremo, solimo in zakuhamo riž. Kuhamo ga 15 minut, potem ga odcedimo.' Banane olupimo, po dolžini prerežemo in na maslu opečemo. Opečene banane damo na desko in narežemo. Na preostanek masla damo riž, ga pomešamo z žafranom, dodatno začinimo in na rahlo primešamo banane. Vse skupaj potresemo s sesekljanim peteršiljem. Beluši v solati 800 g belušev, 5 c/ oljčnega olja, 10 d limoninega soka, sol, peteršilj Beluše skuhamo v slani vodi. Kuhane odcedimo, ohladimo in narežemo. Vse skupaj damo v skledo, prelijemo z oljčnim oljem in limoninim sokom, solimo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Rahlo premešamo, pustimo na hladnem stati 60 minut in ponudimo. Božičeve rezine 500 g ostre moke, ščepec soli, 1/2 pecilnega praška, 220 g margarine, 100 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 2 rumenjaka, 20 d kisle smetane Nadev I:900 g jabolk, cimet, 160 g rožičeve moke, 200 g sladkorja, 25 d mleka, 160 g moke, 10 cl olja, 1 pecilni prašek, 1 vanilin sladkor, sneg 2 beljakov Nadev II: Rožičevo moko in sladkor prelijemo z vrelim mlekom. Dodamo moko, olje, vanilin sladkor in pecilni prašek. Dobro premešamo in ohladimo. Ko je masa hladna, narahlo primešamo sneg beljakov. V presejano moko zmešamo ščepec soli in pecilni prašek. Dodamo drobne koščke margarine, sladkor in vanilin sladkor, rumenjake in kislo smetano. Vse na hitro pognetemo v testo. Iz njega naredimo svaljek, ga pokrijemo in damo Za 15 minut na hladno. Polovico testa razvaljamo na dobro pomokani deski za slab centimeter debelo. Testeno krpo položimo na pomaščen pekač in ga v srednje vroči pečici na pol spečemo. Po tako pečenem testu namažemo dušena jabolka s cimetom. Po jabolkih porazdelimo nadev. Čez nadev položimo drugo krpo enakomerno razvaljanega testa in spečemo. Pečemo v srednje vroči pečici 35-40 minut. Nekoliko ohlajene rezine posladkamo s sladkorjem v prahu. za zdravje in dobro počutje fSSIlli, 11. maj 2000 UUII-A3I 23 Zvezda, 16. maja ob 21.00 v Murski Soboti mm/ VLADO POREDOŠ-BARETKAŠ Janez Čizmazija ■ kontrabas Boštjan Bertalanič - bobni Ladislav Gyorek - pianino Samo Budna - violina Srečko Merklin - kitara Vstopnine ni! MAMBO*, OlniHn ttOVBUMAMt Hhfwdtt/1M»I6 *fwWV«Wi. . ........ NOVOMtttO nUAMffiiMran, TRBOVINA Xm*0»01* VELIKA IZBIRA KUHINJ RAZLIČNIH BARV IN MODELOV K ■Sil .pna£tsv.wj..n«n«M«» m........... NAJBOLJ UGODNE CENE ZA £ARISTON IN 4lnd«Slt BELO TEHNIKO V SLOVENIJI HMiinIU, **>™> plo»« pon»l«rtna Kort« fS ARISTON ln ♦ IndMlf Kuhinj.ke nape M"**111 "g| DVl IHI Poklic me! Dohodni klici so vsi tisti klici, ki jih naročniki prevzamete v omrežju Mobitel GSM (ne štejejo preusmeritve, podatkovne zveze in SMS sporočila). I Bonus na dohodne klice pa je ugodnost za vse tiste, ki v obdobju enega meseca o z dohodnimi klici opravite pogovore v določeni minutaži. g Začnemo maja, junija bodo znani prvi rezultati. f 60 -120 210 120 -180 420 180 - 300 735 300 - 500 1.400 nad 500 1.575 Bonus se obračunava neodvisno od popusta na odhodne pogovore in ne more biti višji od računa zanje. Bonus na dohodne klice ne vpliva na višino mesečne naročnine. WWW.MOBITEL.SI mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT & GSM svoboden kot ptica Gornja Radgona V družini Majcen v G. Radgoni imajo tri zdrave otroke in 15-letno hčerko Tamaro, ki je zaradi cerebralne paralize priklenjena na voziček. Letos se nameravajo preseliti v stavbo, ki ima stanovanjske prostore v I nadstropju. Da ne bi nosili otroka po stopnicah, je v G. Radgoni stekla akcija za pomoč pri postavitvi zunanjega dvigala. Odzvali so se že: občina, župnijska Karitas, društvo Sožitje, območna organizacija RK, center za socialno delo, DPM ... a še vedno ni dovolj denarja za nakup dvigala, zato bi bilo humano, če bi prispeval še kdo. Številka žiroračuna pri Krekovi banki je: 51800-620-336-1900110-25453, na položnico pa je treba pripisati »za družino Majcen.« (O. B.) Crenšovci D ruštvo upokojencev Črenšovci ima trenutno 454 članov, in sicer: 60 iz Črenšovec, 38 iz Žižkov, 30 iz Trnja, 86 iz Dolnje Bistrice, 28 iz Srednje Bistrice, 82 iz Gornje Bistrice in 144 iz Odra- nec. Na občnem zboru, ki je bil tokrat v gostišču Bogdan v Odrancih, so pregledali svoje aktivnosti v lanskem letu in se pogovorili o programu v tem letu. Pozabili pa niso niti na zahvale, saj so ustanovnemu članu in dolgoletnemu blagajniku Antonu Horvatu izrekli zahvalo in mu izročili Jeričevo knjigo Moji spomini. Ker pa šteje tudi zakonska zvestoba, še posebej, če je »okrogla«, so za 50-let zakona izročili posebna priznanja, ki sojih prejeli: Štefan in Marija Horvat, Štefan in Marija Zver, Ivan in Katarina Kavaš, Štefan in Angela Kavaš ter Jožef in Marija Kelenc. Izvolili pa so tudi novo vodstvo društva: predsednik Štefan Bogdan, podpredsednik Ivan Zadravec, blagajničarka Tre-zika Horvat, tajnica Katarina Vučko, poverjenik za Črenšovce Mirko Šernek, poverjenik za Odrance pa je Ivan Ferenčak. (J. Ž.) 24 11. maj 2000, fiSTHK |— ■ 1 MF ' AVTOR' ŠTEFAN HAJDINJAK SPUST LADJEV MORJE NAJDALJŠA REKA V FRANCIJI AMERIŠKI JAZZ GLASBENIK (ALBERT) RIMSKI CESAR (LUCIJ AVRELIJ) RUDAR (POGOV.) CHAPLINOVA VDOVA PODALJŠEK PLEVE PRI KLASU STANKO LORGER TONE FORNEZZI ORFEJEVA ŽENA LASTNOST RJAVEGA ITALIJANSKI FIZIOLOG SLOVENSKI SKLADATELJ 1 1 • W.-- NAUKO POMENU BESED MAROŠKI POLITIK (M. KARIM; IZ:MAR+L1NA) SMUČ.SKAK. (DAMJAN) 1 REKA V MONGOLIJI ' '.A - * - \ d- * M 1 S? ; J MAKEDON- SKO KOLO OGLASNA TABLA VRSTA VRBE PISATELJ FLEMING NAJVIŠJA TUR.GORA ANTON VODNIK RODOVITNA POKRAJINA V FRANCIJI REKA V SV.SIBIRIJI • VESTNIK JEZIK LASTNE JEZIKOVNE SKUPNOSTI HRVAŠKI PEVEC ZABAVNE GLASBE OTOČJE V MOLUKIH T PRIPADNIK SLOVANSKE- GA NARODA JEDRO, BISTVO (KNJIŽ.) CEST.VIJUGA KRAJ NA GORENJSKEM AZIJSKA DRŽAVA (BAGDAD) ZENSKI PRINCIP KITAJSKE FILOZOFIJE JAPONSKA NABIRALKA BISEROV DRŽAVA, KI JI VLADA EMIR SORTA PŠENICE SAMOTAR ITALIJANSKI LIBRETIST (LORENZO) HRV.PEVEC DEDIČ ENOTA ZA TOPLOTO JUŽNI SADEŽ ODPRTA POŠKODBA HRVAŠKI OTOK PRI ZADRU DRŽAVNA BLAGAJNA RADU IZRAELSKI PEVEC(ABI) F MEDVED TIBETANSKIH DŽUNGEL AM.IGRALKA CARRERA PRIIMEK GRŠKIH BOGOV EKIPA, KI OPRAVLJA MER1TVENA DELA - MASTEN SLOJ NA POVRŠINI MLEKA LETOPIS. ZMAGA V ŠAHU RADIOAKT. ELEMENT KROŽENJE (REDKO) MANJŠI KLAVIR MODEREN PLES RUS.ATLETI-NJA(IRINA) IRANSKI VERSKI VODJA ČUŠIN SILVA MALOPRIDEN ČLOVEK POLOŽAJ PRI JOGI ČENČA (POGOV.) PETER SUŠNIK TEŽA (KNJIŽ.) AMERIŠKI LOVEC BANČNO POSOJILO URADNO IME JAPONSKE PISATELJICA VAŠTE GORA V SRBIJI TOMAŽ DOMICELJ NASPROTJE PRAKTIKA TELOVADEC (MIRO) POLJSKI PISEC(JAN) IT.REŽISER (CARLO) VODNI VRTINEC AV.OZNAKA CELJA ZGORNJI DEL ZEM.SKORJE L DUHOVITA DOMISLICA (APER^U) S EGIPČANSKI BOG SONCA GROB. GROBNICA KRAJ NA PAŠMANU ITALIJANSKI OTOK HOD NAJVIŠJA GORA NA SVETU SZAROEGIP. BOŽANSTVO OTON ŽUPANČIČ VELIKO MORJE REKA V EVROPSKEM DELU RUSIJE LJUDSTVO V NIGERIJI SKALA V MORJU KITAJSKO GLASBILO POMOŽNI DELAVEC VGRADBE-NIŠTVU PRIPADNIK ALPSKE RASE * KONRAD ADENAUER TELICA ALI MLADA KRAVA (L Ji IRK) STAROGRŠKI SREBRNIK ZAPORNIK, ARESTANT PISATELJ ZUPANČIČ DRŽAVA V PERZIJSKEM ZALIVU PRIMORSKA STARA MAMA ANETOV ROMAN MOJZESOV BRAT REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 13. 4. 2000: EKSPERIMENT, POSODOBITEV, IŠ, REPATICA, LATERAN, KARS, KOVAČ, REKA, IPSILON, LOGAN, VIZA, EVRIDIKA, MAKUC, ŠIRC, BA-DOER, DAN, UVOD, POMOTA, URI,.JAVOR, SALVARZAN, KONCERT, IV, ELOISE, NILOTI, OHM, IONA, KASKADA, ZAKA, SEO, KRAS, MAJDA HORVAT, GLAD, JARC, SOLO, PLAČILO, ATEISTKA, JOAN, NET, LOSJON, KREBS, JATA, ELEATI, NIČ, OBUTEV, CAR, IK, OSA, VIŠAVA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Erika Kavaš, Rakičan, Partizanska 32, 9000 M. Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Antonija Kovač, Petanjci 18a, 9251 Tišina 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Bela Čahuk, Križevci 173, 9206 Križevci v Prekmurju Danica Dvanajšček, Porabska 4, 9250 Gornja Radgona Jadranka Vogrinec, Zg. Kamenščak 16a, 9240 Ljutomer Angela Zelko, Gornji Slaveči 44, 9263 Kuzma Marija Šimon, Nedelica 79, 9224 Turnišče E ra CD >o E CD O C CD CD 13 ra w ■ cn is ra c ra N ra > cn i: 'J* ra o * (©d)give{ (je pa eden) pWi maj, Tragnib de^a. ‘Pragnik t/ibej g Mbo( napisati. ^Pa nej gatou, ka je pragen, Mi gatou, ha je delavski, (Reda pravi, ka je ga tiste, šterti so brag deCa ostali, tej sveteb rajsan pragen. cAlej so gnaft, aCi naj pragnijo liste gafoge, ha so si ji med deCon spravii, a& pa naj bi g ftdečin hfcncon v gumbnici šfii na ufice demonstrajrat tab, hab so odidi njuvi dedehi v praoj polovici \ prajšnjoga stoletja. ^Pa do še odhajali na uftce, fthi se nedo gfasift. cPramiš{aMi do, l što je faij^, ha je do toga p/tišJo. Wa si je v ton, ha je tou brado, tab popejvo: Je prted kratkim vWa padfa tam v skupščinskih hfopeh; se do kraja je ubi?a, vpraša narad se pfti tM. ‘D/tgai/fjani so Mdfei, gdrageni v t/tpeei tim, pa ne bodo dopustift, da jili strte poslanski mftn. <-Po tem padcu naše vdade Mi pesem smo in smeli vse v dobno dftgavfjanov, njim pa dost je špasov teli. ‘EKaj to jim je stoAiti, vpraša mnogi se tlačan, iste še enkrat gvofiti? deguftat nam vsem je gnan. Televizijski spored od 12. 5. do 18. 5. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.50 Pravljice iz lutkarjevega vozička 9.15 Trojčice, risana nanizanka 9.40 Lažnivi Kljukec, gledališka predstava 9,50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.30 Svet čudes, avstralska serija 10.45 Oddaja o znanosti 11.10 Ljudje Evrope: Šport 11.20 Slovenski magazin 11.50 Drama 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Osmi dan 14.10 Elektronska zavesa, nizozemska oddaja 15.00 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme I6.45 Rdeči grafit 17.10 Vesela hišica, lutkovna nanizanka 17.45 Modro 18.20 Dosežki 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Petka 21.15 Deteljica . 21.25 TV Poper 22.05 Odmevi,' kultura, šport, vreme 22.55 Polnočni klub TV SLOVENIJA 2 11.30 TV prodaja 13.30 Gore in ljudje: Velika planina 15.15 Libeli, ameriški film 16.00 Šola za lumpe, angleški film (čb) 17.30 Po Sloveniji 18.05 Skrita področja znanosti, ameriška serija 19.00 Parada plesa 19.30 Videospotnice 20.05 Zlata mrzlica, katalonska nadaljevanka 21.45 Grace na udara, ameriška nanizanka 22.10 Film tedna: A Vendre, francoski film 23.20 Ulica upanja 413, ameriška nanizanka POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Za tvojo ljubezen, nad. - 12.20 TV Dober dan -13.50 Odvetnikove karte, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Jesse, nan. - 15.45 Cosby, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Reka smrti, am. film -21.50 Koma., nan. - 22.50 Milenium, nan. - 23.50 Sinovi groma, nan. - 0.50 24 ur KANALA 8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, pon. - 12.00 Atlantis - 13.30 Ne mi težit’, nan. 14.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 14.30 Jake In debeluh, nan. - 15.30 Oprah Show: Gary Zukav o karmi -16.20 Uboga Maria, nad. - 16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet, nan. - 19.0f Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. -20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nan. - 22,00 Na smrt zaljubljen, am. film - 0.00 Svilene sence, nan. - 0.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15,00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno - razvedrilno - Intervju -Navigator - Slovenija gre naprej, koncert - Aktualno -16.00 Mestni fantje, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17,00 SeaDuest, nanizanka - 18.00 Zvezdne steze, nanizanka -19.00 Živa - novice - 19.15 VVilliam Tell, nanizanka -20.10 Melrose Plače, nadaljevanka - 21.00 Melrose Plače, nadaljevanka - 22.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - Prleški Puchov muzejski vlak - Aktualno - 23.00 Mož pravice, nanizanka - 0.00 Glavni na vasi, risana serija - 0.30 Dragi John, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - infor. oddaja, 10.00 - Viva turistica, tur. oddaja, 10.45 -14. seja Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, posnetek,... - Videos., 15.30 - Gnes - informativna oddaja, 16.00 - Viva turistica, turistična oddaja, 16.50 - Moto šport, športna oddaja, 17.30 - Pevsko društvo »Prekmurke«, koncert v M. Toplicah, 18.30 - Gnes - infor. oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Paketno zavarovanje Zavarovalnice Triglav, reportaža, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Na domači grudi, govedoreja - pon. kmetijske oddaje, 21.20 - Ekologija, ekološka oddaja, 22.00 - Moto šport, športna oddaja, 22,30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - SQ JAM, glas, oddaja, 23.50 - Glasbeni spoti, 00.00 - Erotika, 01.10 • Videostrani STUDIO BRLLI 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba- 9.00 35 MM, kmalu v soboškem kinu, ponovitev - 9.45 Kako bili zdrav? in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, ponovitev -10.15 Videostrani in glasba - 16.00 35 MM, kmalu v soboškem kinu, ponovitev - 16.45 Videostrani in glasba - 20.00 Branka Keršič, posnetek koncerta - 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.45 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 13.50 Poročila - 14.10 Največje pustolovščine Robina Hooda, angleški film - 15.40 Umazane laži, nad. - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Moj dom -18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dobitniki Porina - 21.00 Film tedna: Nevarne vode, ameriški film - 23.35 Dnevnik - 23.55 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 11.20 Cesarstvo divjine - 12.10 Kviz - 12.40 Zgodovina vode - 15.05 Hišica v cvetju, serija - 16.00 Koncert Stanka Horvata - 16.55 Televizija o televiziji - 17.25 Hugo - 17.50 Zdravnik v hiši - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Char-lott Sophie Benetick, serija - 21.25 Pravica za vse, serija TV HRVAŠKA 3 15.35 Spomin na vojno: Nekoč v Sunji, dok. oddaja - 16.20 Ko čas mineva - 17.05 V deželi velikih mačk - Levja zgodba, poljudnoznanstvena oddaja - 17.55 Športni program - 19.15 Glasbeni program - 20.05 Ponovitve humorističnih nanizank - 22.10 Nad obročem - 22.40 Šport danes - 22.50 Antologija hrvaškega kratkega filma TV MADŽARSKA 1 14.55 Bojna polja, Stalingrad, 1. del - 15.58 Poročila -16.00 Skrivnosti zračnega oceana, nan. - 16.29 Box-ulica - 16.55 Regionalni dnevniki -17.05 Vasa's-Ujpest, prv. nogometna tekma, v odmora Dnevnik -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Nova Budimpeštanska dvanaj-stica - 20.10 Ljubezen, madžarski film - 21.35 Kratki film - 22.00 Dnevnik, aktualno -22.30 Dame izbirajo, ženski magazin - 23.00 Koncert v Tabanu TV MADŽARSKA 2 15.30 Madžarska hiša, diaspora -10.00 Šolska ulica - 17.20 72 uri, kultura - 18.00 Želeli ste - 18.55 Skladbe V Jacobija -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje - 21.00 Madžarska leta 2000 - 21.30 Telešport - 22.30 Zaključek - 23.30 Dosjeji X, nan. - Nočni program: Halo, tukaj sem! TV AVSTRIJA 1 12.10 Risanke -14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18,30 Varuška -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Blues iz Kaisermuhlena - 21.05 MA 2412 - 21.35 Policist iz Tolza - 23.05 Karen McCoy, kriminalka TV AVSTRIJA 2 13.40 Hagenbeckovi - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Otvoritev dunajskega festivala, prenos - 23.00 Poročila - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nogomet TV SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček; Spomin 9.15 Pod klobukom 9.50 Otroška oddaja 10.10 Toms Midnight Garden, ameriški film 11.30 Klapa zahodnega dela, nadaljevanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.50 Petka 15.00 Les Randonneurs, francoski film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Fračji dol, lutkovna nanizanka 17.10 Mozartova druščina 17.50 Na vrtu 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 45 let Evrosonga 21.00 Evrosong, prenos TV SLOVENIJA 2 9.25 V telovadnici, brazilska nadaljevanka 9.55 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.45 Svetnik, angleška nanizanka 11.35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.00 Šport 16.25 Košarka NBA Action 17.55 Pariz: EP v gimnastiki, mnogoboj, prenos 19.30 Videospotnice 20.05 Polž v solati. Lublanščina 20.35 Jane Eyre, angleški film 22.20 Nič svetega, ameriška nanizanka 23.10 Svetnik, angleška nanizanka 23.50 Sobotna noč 1.50 Srečanje s tujcem, ameriška nanizanka POP TV 8.00 Družina Zakaj, risanka - 8.30 X-Men - 9.00 Hroščebergi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka -10.00 Knjižni molj Wishbone, nanizanka -10.30 Šolski hodniki, nanizanka - 11.00 Navihanka, nanizanka - 11.30 Knjiga o džungli -12.00 Sabrina, mlada čarovnica, nanizanka -12.30 Deklica in konj, ameriški film -14.30 Mistralova - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka -16.30 Pop’n’roll, glasbena oddaja - 17.30 Herkul, nanizanka - 18.20 Xena, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Tistega čarobnega dne, ameriški film - 22.00 Pustolovščine Forda Fairlanea, ameriški film - 23.50 Polarna postaja Zebra, ameriški film - 1.50 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka -10.00 Družinske zadeve, nanizanka - 10.30 Nora hiša, nanizanka - 11.00 Tomov show, nanizanka - 11.30 Mladoporočenci - 12.00 Pri zlati opici, nanizanka -13.00 Kung Fu, nanizanka -14.00 Krvava nevesta, ameriški film - 10.00 Živali v stiski - 16.20 Divja Amerika, serija - 17.20 Divji svet, serija -18.10 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, ponovitev - 19.00 Dellaventura, nanizanka - 20.00 Tihotapca, ameriški film - 21.45 Dvojna igra, film - 22.30 Kavelj 22, film -1.45 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev reg. programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - Prleški Puchov muzejski vlak - Aktualno - 11.00 Videonovice za gluhe in naglušne - 12.00 Pregled dogodkov tedna - 15.30 Mali in veliki, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka -19.00 Vse v družini, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nanizanka -20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Dosjeji X, nanizanka - 22.00 Očka, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - infor, oddaja, 10.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 10.30 - Moto šport, športna oddaja, 11.00 - SO JAM, glasbena oddaja, 11,50 - Glasbeni spoti, 12.00 - Videostrani, 15.30 - Gnes - informativna oddaja, 16.00 - Kako hib zdrav in zmagovati, 16.30 - Moto šport, športna oddaja, 17.00 -SQ JAM, glasbena oddaja, 17.50 • Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 18.30 - Gnes - infor. oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Paketno zavarovanje Zavarovalnice Triglav, reportaža, 20.05 - Gnes - infor. oddaja. 20.30 - Ekologija, ekološka oddaja- ponovitev, 21.00 - Glasbeni spot, 21,05 - Slash dance, razparačev ples - film, 22.30 - Gnes - infor. oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRULI Videostrani in glasba____________________________ TV HRVAŠKA 1 13.35 Risani film - 14.05 Hruške in jabolka -15.15 Beverly Hills -16.00 Risani film -16,30 Melrose Plače, nad. -17.00 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 21.00 Eu-rosong - 00.05 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 8.50 Panorama turističnih središč Hrvaške - 9.00 Umazane laži, nad. -12.30 Briljanteen - 13.30 Zvezdne steze, nan. - 14.15 Zabavni program - 15.55 Črno-belo v barvah - 19.30 Dnevnik - 20.10 Nikita 2, nan. - 21.00 Frasier, humoristična serija - 22.40 Pravi čas -23.35 Mojstrovine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.25 3 plus - 14.30 Hišni ljubljenčki -15.15 Športni program - 16,40 Oprah šov - 17.25 Vaterpolo: Jug - Mladost, prenos iz Dubrovnika -18.55 Nogomet, prenos tekme hrvaške lige - 21.00 Hrvaška nogometna liga - 22.15 Šport danes - 22.30 Gimnastika (ž.), posnetek EP iz Pariza - 0.00 Pregled programa za nedeljo (možen prenos španske nogometne lige, op.a.) TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - Zlati dim, magazin - 8.00 Za evangeličane - 8.10 Zanzibar, mlad, program - 9.30 Otroški šport - 10.00 Sobotni mozaik: Kje, kaj? Za upokojence, Okno - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Bravo TV - 13.00 Telešport - 14.15 Svetovna dediščina na madžarskem - 14.30 Delta -15.00 Naše stoletje - 15.30 1100 let sredi Evrope - 16.00 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 16.20 Talijani v deželi Škornja -16.50 MTK Hunga-ria - Dunaferr, nogomet -19.00 Lotoshow -19.20 Osnovni ton -19.30 Dnevnik, šport -20.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin - 21.00 Takoj!, M Vamos - 21.55 Osnovni ton - 22.00 Henrik V. angl, film. TV MADŽARSKA 2 7.35 Vaška TV - 7.50 Družina z jasnega - 8.40 Za manjšine - 12.00 Zvon, Cirkus Humber-to, nan. -13.00 Koncert Adama Toroka -13,55 Filmski muzej: Porušeni malik, angl, film, čb -15.30 Letalska družba Piavo nebo -16.30 Tri želje -16.50 Tri sestre, igra po Čehovu -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport, - 20.30 Najstniška zabava - 21.00 Moja olimpi-ada, Miinchen - 21.55 Telešport, gimnastika - 22.55 Antal Szerb - 23.50 Dosjeji X, nani-zanka - Nočni program: 0.35 Bravo TV -1,30 Sobotni mozaik TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program -12.05 Šaljivec Carey -12.25 Kirk -12.50 Nick Freno -13.15 Princ iz Bel Aira - 13.40 Dvojček redko pride sam -14.05 Sabrina - 14.30 0 3 Austria Top 40 - 15.20 Beverly Hills 90210 - 16.05 Ally McBeal - 16.50 Jesse -17.15 Srček - 18.00 Nogomet -19.30 Čas v sliki - 20.15 Evrovizija, prenos iz Stockholma - 0.00 Seme dvoma, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.06 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Naš šef je dama, filmska komedija - 11.00 Kolos z Rodosa, film -13.00 Čas v sliki -13.10 Mojega srca ne smeš vprašati, film - 14.45 Na svidenje, Frančiška, film -16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin -17.55 Bingo -18.25 Konflikti -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20,00 Pogledi s strani - 20.15 Čisto spodaj, čisto zgoraj, TV“- film - 21.50 Vse je komedija - 23.30 Pižama za dva, filmska komedija Četrtek, 18. 5. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Otroška oddaja 10.30 Živalski razum, angleška serija 11.30 Naravni parki: Šmarna gora 12.00 Dokumentarna oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 14.10 Portret 16.36 Poročila, šport, vreme 16.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.20 Lažnivi Kljukec, gledališka predstava 17.45 Oddaja o znanosti 18.10 Svet čudes, avstralska serija 18.30 Zvok, glasbeno-dokumentarna serija 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Pisave 23,25 Neznane podobe - Vietnamska vojna, francoska dokumentarna serija 0.15 Svet čudes, avstralska serija 0.35 Zvok, glasbeno-dokumentarna serija TV SLOVENIJA 2 9.25 Videospotnice 10.00 Nič svetega, ameriška nanizanka 11.20 Svet poroča 11.50 Euronews 14.50 Šport 15.40 Jane Eyre, angleški film 17.30 Po Sloveniji 18.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 20.45 Imago Sloveniae: Akademski komorni orkester Musiča Viva 21.30 Cosmos, kanadski čb film 22.45 Big band RTV Slovenija 00.40 Kolesarka dirka po Sloveniji, ponovitev POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad.'-11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Pop'n'roll - 13.50 Odvetnikove karte, nan. - 14.45 Pasji policist, nan. - 15.15 Jesse, nanizanka - 15.45 Cosby, nan. - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan -21.00 Bogovi so padli na glavo 2, ameriški film - 23.00 Prijatelji, nanizanka - 23.30 Družinski zgled, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča, risana serija - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprali Show -12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 Nora hiša, nanizanka -14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Spolno nadlegovanje v šoli -16.20 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nanizanka - 19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Vrnitev v Hyperion. nanizanka - 20.50 Slepo zaupanje, 1. del am. filma - 22.40 Maggie, nanizanka - 23.15 Svilene sence, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev -1.15 Odklop, ponovitev IDEA EV -TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz naših krajev - Črnogorski turizem -Aktualno - 16.00 Mestni fantje, nanizanka - 16.30 Mladi učitelj, nanizanka - 17.00 SeaDuest, nanizanka — 18.00 Zvezdne steze, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 William Tell, nanizanka - 20.10 Zločinec iz knjige, ameriški film -22.00 Živa, regionalni program - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Portret - 22.25 Slovenija gre naprej, koncert, 2. del - 22.45 Aktualno - 23.00 Mož pravice, nanizanka - 0.00 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0.30 Dragi John, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej, mladjnska"oddaja, 10.50 -Glasbena skrinja glasbena oddaja, 11.35 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 15.30 - Gnes - informativna oddaja, 16.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.50 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 17.35 - Iz produkcije ZLTV, ATV Signal Litija, 18.05 - Risanke, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Paketno zavarovanje Zavarovalnice Triglav, reportaža, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Viva turistica. turistična oddaja v živo - 21.20 - Iz produkcije ZLTV, ATV Signal Litija, 21.50 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 22.20 - Glasbeni spoti, 22.30 - - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRULI 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Sveto in skupnost I., ponovitev reportaže - 9.40 Videostrani in glasba - 16.00 Sveto in skupnost I., ponovitev reportaže - 16.40 Videostrani in glasba - 20.00 Podobe prostora - 20.30 Kato biti zdrav? in zmagovati, oddaja Rudija Klariča - 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.45 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 15.40 Risanke - 16.00 Planet živali -17.00 Hrvaška danes - 17.30 Morje - 18.00 Kulturna in naravna dediščina - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Azbestoza, dokumentarna oddaja - 20.45 Ko mineva čas - 21.35 Odkrito - 22.20 Pol ure kulture - 22.55 Dnevnik - 23.25 Koncert klasične glasbe - 0.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 13.30 Pray, nan. - 14.15 Newyorški policisti, nan. - 15.00 Charlotte Sophie Bentinck, nad. - 16.05 Carstvo divjine - 16.30 Otroški program - 17.30 Hugo -18.00 Zgodovina vode, serija -19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Urgen-ca, nan. - 21.20 Seinfeld, nan. - 21.50 Izziv, kviz - 22.20 Rim TV HRVAŠKA 3 12.00 Štirje bremenski glasbeniki -12.25 Serija - 13.15 Mojster Fantaz - 13.40 Mono-plus - 14.25 Poslovni klub - 14.55 Poziv v gledališče - 17.15 Top DJ Mag - 18.15 Knjižnica -19.30 Glasbeni program - 20.10 Film - 21.50 Šport danes - 22.00 Hišice v cvetju - 22.45 3 plus - 0.45 Pregled programa za petek TV MADŽARSKA 1 15.58 Poročila - 16. 00 Za otroke - 16.30 Romanje v sveto deželo - 17.00 Mreža, dokom. reportaža - 17.30 Varstvo mest - 18.00 Dnevnik - 19.00 Smer: Sydney, olimpijski kviz - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Milenijske povesti - 20.30 Družinski krog, odkrito o družini 21.25 Škandali - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Kino Dore Prokopp TV MADŽARSKA 2 13.00 Dnevnik - 14.00 Glavni trg - 15.35 V dvoje z dr. J. Ebertom - 16.10 Šolska ulica - 17.30 Črna skrinja, svetovni magazin - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Telešport: judo, boks - 21.30 Milenijska knjižnica: Dečki s trga, madž. film, čb - 23.30 Zaključek - Nočni program: 0.30 Mreža - 1.00 Aktualno TV AVSTRIJA 1 14.55 Moštvo Knight Rider - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Inšpektor Fowler - 22.25 Absolutno življenje - 23.00 Life Bali 2000 TV AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Hagenbeckovi -14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19,00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Uni-verzum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Euro Austria Vsak dan ob 1 830in 2O00: GNES- injorm. oddaja RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 - Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.O5 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila-12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij-10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13100 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža- 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila- -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu- 17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč - / M Nedelja, I r 14.5.2000 TV SLOVENIJA 1 7.40 Franček, risana nanizanka 8.00 Krtek, risana nanizanka 8.25 Babar, risana nanizanka 8.55 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 10.00 Nedeljska maša, prenos iz Žirov 11.05 Svet morij, angleška serija 11.30 Obzorja duha 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Turistična oddaja 13.40 45 let Evrosonga, v nad. Evrosong 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Alpski večer, 1. del 17.45 Slovenski magazin 18.15 Naravni parki: šmarna gora 18.50 Žrebanje lota 19 .00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21.40 Intervju 22.35 Poročila, šport, vreme 23.00 La Sylphide, danski balet 00.00 Naravni parki. Šmarna gora, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10 .05 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.30 Zvezde HoBywooda: Laurence Olivier 11 .00 Parada plesa 11.30 Oddaja o Slovenski vojski 12 .00 Polk art, ljudska glasbila 13 .00 Šport 16 .25 SP v Hokeju na ledu, sk. A, finale, pr. 18.45 EP v gim. - orodja, posnetek iz Pariza 20,00 Videospotnice 20.05 Escape, ameriška dokumentarna serija 21.30 CikCak 22.00 Šport v nedeljo 23.00 Športni plesi Fredi open, reportaža 23.30 DP v nog. Hit Gorica - Maribor PL, pos. POP TV 8.00 Družina Zakaj, risanka - 8.30 X-Men - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka - 10.00 Knjižni molj VVishbone, nanizanka - 10.30 Pop’n’roll -11.30 Herkul, nanizanka - 12.30 Xena, nanizanka -13.05 Otroci ne lažejo - 13.40 Srce polno dežja, ameriški film - 16.00 Mala Daniela, nadaljevanka - 17.00 Dvojčici, nanizanka - 17.30 Modna popotovanja - 18.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur -20.00 Volk, ameriški film - 22.00 Športna scena - 22.45 Fun Bali - 23.00 Šola golfa -23.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka - 10.00 Družinske zadeve, nanizanka - 10.30 Nora hiša, nanizanka - 11.00 Tomov show, nanizanka - 11.30 Zmenkarije - 12.00 Pri zlati opici, nanizanka -13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Obljuba zmaju, ameriški film - 15.50 Klik! - Vitezi za volanom - Miza za pet - Polnočna poročila - 19.00 Duh bojevnika, nanizanka - 20.00 Bolje ne bo nikoli, ameriški film - 22.30 Stilski izziv: Klobuki - 23.10 Hiša duhov, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - 1. državno prvenstvo v jadralnem padalstvu -10.15 Predstavitev dodatnega pokojninskega zavarovanja - 10.45 Intervju: Geza Grabar -10.55 Tedenski komentar - 11.00 Spidi & Gogi, otroški program v živo - 12.00 Seja mestnega sveta - 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Plesalec, ameriški film -18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Vse v družini, nanizanka - 19.30 Veronikine skušnjave, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Dosjeji X, nanizanka - 22.00 Junak v ringu, ameriški film TV A8-KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.00 - Na domači grudi, ponovitev kmetijske oddaje - govedoreja, 12.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 12.30 - Videostrani, 17.40 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 18.30 - Gnes -informativna oddaja (ponovitev sobotne oddaje), 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 -Viva turistica. ponovitev turistične oddaje, 20.50 - Videostrani STUDIO BRULI Ponovitev tedenskega programa - 9.00 Podobe prostora - 9.30 Človek živali človek, oddaja o živalih - 10.30 35 MM, kmalu v soboškem kinu - 11.15 Branko Keršič, posnetek koncerta - 12.30 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 7.50 Koledar - 8.00 Risanke - 10.30 Grimmove pravljice - 11.25 Med nami - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.20 Po naši lepi -14.40 Kuharski dvoboj -15.20 Poročila - 15.45 Kapetan Rex, serija -16.15 Risani film - 16.30 Pogovorna oddaja - 17.10 Mojih pet minut - 18.30 Felicity, serija za mlade - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dramska oddaja - 21.05 Tretja sreča - 23.45 Dnevnik - 0.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Zdravnik v hiši - 9.00 Praznično jutro - 12.00 Praznično jutro - 12.30 Film - 14.00 Mir in dobrota - 14,30 Ameriški film - 16.15 Annie 0, ameriški film - 17.50 Risani film - 18.35 Igra laganja, dokumentarni film - 19.00 Svet zabave - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Reckless, nad. - 22.00 Film - 23.35 Mojstrovine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 10.45 Beverly Hills - 11.30 Melrose Plače - 12.15 Hrvaška nogometna liga - 13.30 Šport v nedeljo... - Motociklizem za veliko nagrado Francije... - EP v gimnastiki (ž.)... - Nogomet, prenos zadnjega kola italijanske lige... -19.30 Glasbeni program - 20.00 Nenadoma Susan - 20.10 Košarka, prenos hrvaške končnice - 21.40 Šport danes -22.00 Oprah šov - 23.20 Pregled programa za ponedeljek TV MADŽARSKA 1 6.00 Vaška TV - 6.30 Ažurno - 7.20 Biblija - 7.30 Glavni trg - 9.00 Nedeljski otok -10.35 Tri želje -11.05 Glasbeni butik- 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnost -12.35 Minute za srečo -13.00 TV klinika - 13.30 Čarobna šestica -17.00 Svet deževnih gozdov - 17.55 Telešport, gol... -19.00 Telen, vmes Dnevnik - 20.00 Šlager-teve - 21.00 Prej ali slej, šov - 22.00 Šov program - 23.00 Dosjeji X TV MADŽARSKA 2 7.40 Program za vernike - 9.20 Papirnati most - 9.55 Madžarska hiša - 10.20 Narodopisje - 10.30 Kako prebroditi srčne težave? - 11.25 Otroški šport - 11.50 Glasbena veriga -12.00 Zvon, Sem podoben sebi? samospoznavanje -12.30 Nazdravje! -13.00 Glasbeni butik - 13.55 Zagovornik -13.20 Narodopisje -14.30 Od melodije do melodije - 125.00 Sporočilo svetih krajev - 15.25 Jani gre na dom - 15.50 Odprti studio -16.00 Telešport. m. rokomet - 17.30 Muhasti letni časi, zabavni magazin - 18.25 Klip plus -18.40 Čarobna šestica - 19.10 Sanjalo se mi je o tebi, amer, film - 21.00 Teden, vmes Dnevnik - 22.00 Telešport - 23.00 Makarov, ruski TV-film - Nočni program: 0.35 Glavni trg - 2.05 Telešport: rokomet, nogomet, gimnastika. TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program -11.20 Šport -11.45 Avto-moto šport - 12.15 3 nindže na veliki vožnji, akcijski film -13.40 Hišni pripor, filmska komedija - 15.20 Gospod Bean - 15.45 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 16.15 Nogomet, prenos - 18(30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Vulkan, akcijski film - 21.55 Kolumbo - 23.05 Žrtvin strah, resnična zgodba TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Lemkejeva duhovna vdova, filmska komedija -10.30 Teden kulture - 11.00 Ernst Fuchs - 11.45 Mont Saint Michel - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.05 Tednik -13.30 Domovina, moja domovina -14.00 Pogledi s strani -14.15 Univerzum -15.00 Heidi in Emi - 15.25 Brez domovine, film - 17.05 Klub seniorjev -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes -19.17 Loto -19.30 Čas v sliki -19.54 Pogledi s strani - 20.15 Koncert želj stoletja, prenos - 22.10 K stvari - 23.30 Enostavno klasično / Ig Ponedeljek, < r 15.5. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.35 Rdeči grafit 10.05 Dogodivščine iz živalskega vrta 10.50 Modro 11.25 Dosežki 11.45 Na vrtu 12.10 Novi raziskovalec, ameriška serija 12.35 Prvi in drugi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Gibljive slike 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček 17.00 Otroška nanizanka 17.45 Volja najde pot 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Klinika pod palmami, nanizanka 21.00 Zaklad dolenjske princese, dok. 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Gospodarska panorama 23.55 Volja najde pot TV SLOVENIJA 2 13.10 Trend, odd. o modi in viz. pop kulturi 13.40 Sobotna noč 15.40 Domače obrti: Tkalci in predice 16.05 Oddaja o Slovenski vojski 16.35 Glasba odrašča, angleška serija 17.30 Po Sloveniji 18.05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19.00 Lingo 19.30 Videospotnice 20.05 Štafeta mladosti 21.00 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Ljubimkanje, francoski čb film POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka--11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 Športna scena -13.50 Odvetnikove karte, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Jesse, nanizanka - 15.45 Cosby, nanizanka -16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz z Jonasom -21.00 Skrivna afera, ameriški film - 22,45 Prijatelji, nanizanka - 23.15 Družinski zgled, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka -10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Nora hiša, nanizanka - 14.00 Princ z Bet Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka - 15.30 Oprah Show- 16.20 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 21.00 Zmeda na poštnem vlaku, film - 22.40 Maggie, nanizanka - 23.15 Svilene sence, nanizanka - 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Spidi & Gogi - 16.00 Mestni fantje, nanizanka -16.30 Mladi učitelj, nanizanka -17.00 Seaduest, nanizanka -18.00 Zvezdne steze, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 William Tell, nanizanka - 20.10 Na golfu, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Kronika - Pregled športnih dogodkov - 22.15 Cessna grand caravan, predstavitev - 22.30 Mali kolesarski maraton v Beltincih - Aktualno - 23.00 Mož pravice, nanizanka - 0.00 Gla-vni na vasi, risana nanizanka - 0.30 Dragi John, nanizanka TV AS - KANAL 54 9.30 - SQ JAM, glasbena oddaja, 10.20 - Risanke, 12.00 - Videostrani. 16.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 16.30 - NK Potrošnik: NK Feroterm Pohorje, posnetek, 18.20 - Glasbeni spot, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Paketno zavarovanje Zavarovalnice Triglav, reportaža, 20.05 ■ Gnes - informativna oddaja, 20.30 - NK Korotan: NK Mura, posnetek, 22.20 -Glasbeni spoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRUU 7.15 Dobro julro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Branko Keršič, posnetek koncerta, ponovitev - 10.00 Videostrani in glasba - 16.00 Branko Keršič, posnetek koncerta, ponovitev - 17.00 Videostrani in glasba - 20.00 Shod evangeličanske Ehn Podpornice, reportaža - 21.00 Dobro julro. Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 21,45 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 12.35 Umazane laži, nad. -13.20 Trenutek za domači kotiček -14.00 Poročila -14.10 Film - 15.45 Risanke -16.00 Izobraževalna oddaja -17.00 Hrvaška danes - 17.30 Svet podjetništva, - 18.00 Mira in Arko, dokumentarna oddaja - 18.35 Kolo sreče -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Drama - 21.25 Pustolovščine po Hrvaški - 21.55 Misli 21. stoletja - 23.00 Dnevnik - 23.35 Reservior Oogs, ameriški film TV HRVAŠKA 2 15.00 Svet zabave -15.40 Carstvo divjine -16.05 Oddaja za otroke -17.00 Prijatelji, nan. -17.30 Hugo - 18.00 Gozdarska hiša, nan. -19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Pacific Palisades, serija - 22.45 Prey, nan. - 23.30 Mojstrovine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.00 Štirje bremenski glasbeniki -12.25 Parni cepelin profesorja Popsnaglea - 12.50 Legenda o skritem mestu -13.15 Mojster Fantaz -13.40 Športni program - 14.55 Če bi imel pet minut, talk-show - 15.55 Tretja sreča - 17.25 Hrvaški šport -18.25 Anima-vizija - 18.55 Odločilna orožja, dok. serija -19.30 Glasbeni program - 20.15 Petica -21.15 Šport danes - 21.25 Transfer - 22.10 Zakladnica - 22.55 Nikita II - 23.40 Pregled programa za torek TV MADŽARSKA! 16.45 Srečanje z Jezusom - 17-.00 Na poti -17.30 Sporočilo svetih krajev -18.00 Dnevnik - 19.00 Telesreča -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, krimimagazin - 20.35 Ime planeta: Zemlja - 21.25 V dvoje z homeopatom dr. J. Ebertom - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Ura sprejema - 23.05 Sever, mehiški film. TV MADŽARSKA 2 15.00 Prvi tramvaj -16.00 Šolska ulica - 17.30 Dame izbirajo, ženski magazin - 18.00 Telešport -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport, - 20.30 Človeško telo, nan. - 21.20 Pogovarjajmo se o naši bodočnosti - 21.35 Art kino: Čez oljčni gaj, iranski film - 23.15 Zaključek - Nočni program: 0.20 Na poti - 0.50 Aktualno -1.15 Prvi tramvaj TV AVSTRIJA 1 16.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.15 Manta, manta, filmska komedija - 21.45 14 dni doživljenjsko, srhljivka -23.30 Smrtonosna bitka TV AVSTRIJA 2 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Hagenbeckovi 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Mačeha, TV-film - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki Torek, 16. 5. 2000 TV SLOVENIJA 1 9 .00 Japonske pravljice 9.15 Radovedni Taček 9.30 Otroška nanizanka 10 .00 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja 10.25 Otroška oddaja 10.50 Volja najde pot 12.05 Klinika pod palmami, nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Aliča, evropski kulturni magazin 14.10 Zaklad dolenjske princese, dok. 15.00 Gospodarska panorama 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo 17.00 Kako rada imam šolo, nanizanka 17.15 Moja žival in jaz, nanizanka 17.45 Besede 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Oer Laden, nemška drama TV SLOVENIJA 2 10.00 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.50 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.10 CIA: Ameriški skrivni bojevniki, serija 14.00 Spomladanska spogledovanja, am. film 15.30 Studio City 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Gimnazija strtih src, nadaljevanka 19 .00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Spomini na Sefarat, španska dok. odd. 20.35 Svet poroča 21.05 Metuljev poljub, angleški film 0.20 Brahms in pojoče deklice, glasbeno-biografski film POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka -10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 Lepo je biti milijonar, ponovitev - 13.50 Odvetnikove karte, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Jesse, nanizanka - 15.45 Cosby, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Preprodajalci obok, ameriški film - 21.45 Urgenca, nanizanka - 22.35 Prijatelji, nanizanka - 23.15 Družinski zgled, nani-zanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča, risana serija - 9.20 Rosalinda. nadaljevanka -10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show -12.00 Atlantis - 13.30 Nora hiša, nanizanka - 14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Sprava v družini - 15.20 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka -17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Fant zre v svet - 19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 V mreži, 1. del ameriškega filma - 21.30 Nizki udarci, nadaljevanka - 22.30 Maggie, nanizanka - 23.00 Svilene sence, nanizanka - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev -1.00 Odklop, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Pregled športnih dogodkov - 16.00 Mestni fantje, nanizanka - 16.30 Mladi učitelj, nanizanka - 17.00 SeaOuest, nanizanka — 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 William Tell, nanizanka - 20.10 Severna obala, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Pred maratonom Treh src - Aktualno - 23.00 Mož pravice, nanizanka - 0.00 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0.30 Dragi John, nanizanka TV AS "KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - NK Potrošnik: NK Feroterm Pohorje, posnetek, 11.50 - NK Korotan: NK Mura, posnetek. 13.40 - Videostrani, U.20 - Gnes -informativna oddaja, 14.50 - NK Potrošnik : NK Feroterm Pohorje, posnetek, 16.40 -NK Korotan : NK Mura, posnetek, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Paketno zavarovanje Zavarovalnice Triglav, reportaža, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 21.55 - Iz produkcije ZLTV, ATV Signal - Litija, 22.25 - Glasbeni spoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRUU 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Shod evangeličanske Eho Podpornice, ponovitev reportaže -10.00 Videostrani in glasba -16.00 Shod evangeličanske Eho Podpornice, ponovitev reportaže -17.00 Videostrani in glasba -18.30 Gobe rastejo po dežju, oddaja za otroke -19.15 Videostrani in glasba -20.00 Bioenergija in drugačnost življenja, oddaja v živo - 20.50 Dobro jutro, Prekmurje, pono-vitev jutranje oddaje - 21.35 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 16.00 Prizma - 17.00 Hrvaška danes - 17.30 Hrvaški jezik v zrcalu - 18.00 Poročila iz znanosti - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zlata ribica -21.20 V ospredju - 22.05 Skrinja - 22.55 Dnevnik - 23.25 Evromagazin TV HRVAŠKA 2 15.00 Dokumentarna serija - 15,30 Risana nanizanka - 16.00 Carstvo divjine -16.30 Otroški program - 17.30 Hugo - 18.00 Gozdarska hiša. nan. - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Hladna vojna, serija - 21.20 Newyorška policija, nan. - 22.10 Newyorški policisti, serija - 0.00 Mojstrovine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.25 Kaj se mi dogaja? - 14.25 Zakladnica - 15.10 Transfer -15.55 Hrvaški šport -16.55 Petica - 17.55 Košarka, prenos hrvaške končnice - 19.30 Glasbeni program -20.00 Nogomet: Dinamo - Hajduk, prenos finalne tekme hrvaškega pokala - 22.30 Šport danes - 22.40 Ritem - 23.35 Pregled programa za sredo TV MADŽARSKA 1 14.05 Ljubezenske sanje, 1. del madž. filma -15.50 Energetska abeceda - 15.58 Poročila - 16.00 Ekovizija - 16.30 Zelena pika - 17.00 Kronika 2000 - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Dnevnik - 19.00 Razvijajoče se gospodarstvo -19.30 Dnevnik, športi - 20.00 Malo mesto, nan. - 21.00 Panorama - 21.30 Svetovno tržišče - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Črna skrinja, svetovni magazin - 23.05 Svet je naš, razgovor -10 let BBC-ja. TV MADŽARSKA 2 15.30 Ljubim te, Agnes, pesmi D. Budaya - 16.30 Šolska ulica -17.30 Ura sprejema -18.00 Telešport, vmes angleški nogomet -19,40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport -20.30 Pogovor o psihoanalizi - 21.25 Osupljivo področje, nan. - 22.10 Beležke o homeopatiji, poljudnoznanstveni film - 23.10 Zaključek - Nočni program: 0.10 Kronika 2000 - 0.30 Aktualno -1.00 Ljubezenska zgodba, amer, film čb. - 2.30 Šolska ulica TV AVSTRIJA 1 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Nogomet: Finale avstrijskega pokala, prenos z Dunaja - 21.15 Naredi sam - 22.35 Pobegli avto, resnična zgodba - 0.05 Interface, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Na svidenje, Frančiška, film - 12.05 Euro Austria - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Hagenbeckovi - 14.25 Gozdarska hišaFalkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Medi-copter 117 - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem - 0.00 Čas v sliki Sreda, 17.5. 2000 TV SLOVENIJA 1 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Sprehodi v naravo 9.15 Kako rada imam šolo, nanizanka 9.30 Moja žival in jaz, nanizanka 9.45 Mozartova druščina, risana nanizanka 10.10 Kako rad imam šolo, francoska nanizanka 10.30 Besede 11.30 Obzorja duha 12 .05 Razkošje, francoska nadaljevanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.50 Tedenski Izbor - Tomov polnočni vrt, angleški film 15.05 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Živalski razum, angleška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Sedmi pečat: Blondinka, ameriški film 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Zvočnost slovenskih pokrajin 23.15 Mednarodno baletno tekmovanje 0.50 National Geographic, ameriška dokumentarna serija TV SLOVENIJA 2 10.00 Gimnazija strtih src, nadaljevanka 10.50 Zbogom, draga, ameriški film 13.15 Glasbeni festival, ponovitve 14.55 Kiss and teli, angleški film 16.25 Nogomet za slovenski pokal. 1. tekma 18.25 Dr. sommerfeld, nemška nanizanka 20.00 Kopenhagen: Pokal Uefa v nogometu F, prenos 23.00 V Frostovem slogu, angleška nanizanka POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -12.20 Pod srečno zvezdo, ponovitev -13.50 Odvetnikove karte, nanizanka- 14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Jesse, nanizanka - 15.45 Cosby, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka -17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Spi, dete, spi, ameriški film -21.45 Udarci pravice, nanizanka - 22.35 Prijatelji, nanizanka - 23.15 Družinski zgled, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča, risana serija - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka -10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 Nora hiša - 14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka -15.30 Oprah Show: Gary Zukav o odvisnosti - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka -16.50 Rosalinda, nadaljevanka -17.40 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet, nanizanka -19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 21.00 Providence, nanizanka -22.00 Roka pravice, nanizanka - 22.50 Maggie, nanizanka - 23.20 Svilene sence, nans zanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Pred maratonom Treh src - Aktualno - 16.00 Mestni fantje, nanizanka - 16.30 Mladi učitelj, nanizanka - 17.00 SeaOuest, nanizanka — 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 William Tell, nanizanka - 20.10 Slepa priča, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Iz naših krajev: Radenci - 22.30 Črnogorski turizem - 22.45 Aktualno -23.00 Mož pravice, nanizanka - 0.00 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0.30 Dragi John, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 * Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 11.30 • Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.30 - Gnes - informativna oddaja, 16.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 17.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 18.00 - Risanke, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Paketno zavarovanje Zavarovalnice Triglav, reportaža, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo, 22.00 - Iz produkcije ZLTV, ATV Signal Litija. 22.30 - Gnes - infor-mativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRUU 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Bioenergija In drugačnot! življenja, ponovitev - 9.50 Videostrani in glasba - 16.00 Gobe raitajo po dežju, ponovitev oddaje za otroke - 16.45 Bioenergija In drugačnosl življenja, ponovitev - 17.30 Videostrani in glasba - 20.00 Sveto in skupnoit l„ reportaža - 21.00 Dobro jutro. Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje -21.45 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 15.45 Risanke - 16.00 Izobraževalna oddaja -16.30 Dom in svet - 17.00 Hrvaška danes - 17.30 Zdravnik v hiši - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik -20.10 Poslovni klub - 20.45 Knjižnica - 22.00 Zvezdni prah - 22.35 Dnevnik - 23.05 Vabilo v gledališče - 1.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.05 Umazane laži, nad. - 9.50 Vodnik karavane, ameriški film - 11.40 Carstvo divjine - 12.05 Kviz -12.35 Hladna vojna, serija -13.30 Gozdarska hiša, nan. -15.00 Veliki Azerac, nad. - 16.05 Carstvo divjine - 16.30 Otroški program -17,30 Hugo - 18.00 Dokumentarna serija - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.30 Veronikine skrivnosti, nan. - 21.00 Pacific Palisades, nad. TV HRVAŠKA 3 16.55 Vaterpolo: Mladost HPB - Splitska banka, prenos iz Zagreba - 18.10 Športni program - 19.30 Glasbeni program - 20.20 Amerika ■ življenje narave - 20.40 Nogomet: Galatasaray - Arsenal, prenos finalne tekme pokala UEFA iz Koebenhavna - 22.30 Šport danes - 22.40 Monoplus - 23.25 Pregled programa za četrtek TV MADŽARSKA! 14.00 Milenijska kinoteka: Leteče zlato, madž. film, čb -14.50 Filmske novosti iz leta 1932 - 15.25 šov Eve Almšsi -15.58 Poročila - 16.00 Tečaj nemščine - 16.30 Mile-nijske priprave - 17,00 Moja Olimpiada, Montreal, 1976 - 18.00 Dnevnik - 19.00 Dnevnik - 19.00 Kofer, ture v tujini -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ni pravnomočno, šov -20.30 Pokal Eufe: prenos finalne tekme - 22.40 Dnevnik, aktualno TV MADŽARSKA 2 12.50 Iz zbirke Gy. Martina - 13.00 Dnevnik - 14.00 Zlati dim, magazin - 15.45 Pop glasba - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Sotrpini - 18.00 Telešport -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Umetniki za Tiso - 21.25 Obalna straža, nan. - 22.10 Rudnik sanj, kratki igrani film - 22.55 Zaključek - Nočni program: 24.00 Šov Eve Almžsi- 0.30 Aktuaino - 0.55 Kaviar in leča, sovj. film - 2.25 Šolska ulica - 4.00 Telešport. TV AVSTRIJA! 15,40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Arsenal - Galatasaray, prenos finala pokala UEFA iz Koebenhavna - 22.50 Delta Force I, akcijski film TV AVSTRIJA 2 13.40 Hagenbeckovi - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.45 Loto -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Program - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Medanarodna reportaža - 23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki _ mra«, 11. maja 2000 OGLASI 27 motorna vozila RENAULT 4 GTL, letnik 1991, rjave barve, registriran do decembra 2000, prodam. Tel.: 041 526 028. m3558 GOLF JX D, letnik 1988, registriran do decembra, prodam. Tel.: 041 565 257. m35O6 LADO SAMARO, letnik 1996, ugodno prodam. Tel.: 76 901. m3452 RENAULT 9, letnik 1987, cena 140. 000 SIT, prevoženih 150.000 km, prodam. Tel.: 041 505 127. m3458 SKUTER GILERA RUNER 50, letnik 1997, rdeč, prevoženih 7.000 km, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 43 014. RENAULT 4 GTL, letnik 1989, registriran do novembra, zelo lepo ohranjen, in RENAULT 21, Meneger, 2000 ccm, registriran do marca 2001, z veliko opreme, nikoli karamboliran, prodam. Tel.: 43 014. m3481 JUGO 45 KORAL, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam. Gančani 101. RENAULT 5 CAMPUS PLUS, letnik 1993, prodam. Tel.: 89 070 ali 041 562 564. CITROEN BX 1.9, letnik 1990, dodatna oprema, dobro ohranjen, avstrijske tablice, prodam. Tel.: 89 070 ali 041 562 564. m3521 RENAULT 5 FIVE, letnik 1996, kovinsko črne barve, prodam. Tel.: 041 921 868. m3524 OSEBNI AVTO FORD ORION 1600 CL dizel, letnik 1986, registriran do 6. 9., ugodno prodam. Tel.: 48 458, po 20. uri. m3552-l 1 OPEL KALIBRA 115 PS, letnik 1990, kovinsko črne barve, registriran do 8. 10., ABS, SV, SS, CZ, EO, ES. Cena 950.000 SIT. Tel.: 82 156. m3539 živali R6PUBUKA SLOVCNIJA . VARUH ČLOV€KOVIH PRAVIC NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. p. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m2979 TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.: 27 551. m3405 TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A, in molzni stroj Vestfalija prodam. Tel.: 031 518 194. m3415 PUJSKE, od 40 do 60 kg, kupim. Tel.: 0609 655 528. m3429 TELICO, brejo 9 mesecev, in eno staro 1 leto prodam. Tel.: 87 100. m3476 KRAVO, brejo 8 mesecev, staro 4 leta, prodamo. Tel.: 70 099. m3486 KOBILO z žrebetom, mirno, vozno in jahalno, staro štiri leta, prodam. Ran-kovci 11. m3522 NESNICE. pred nesnostjo, prodajamo vsak dan. Babinci 49. Tel.: 581 14 01. Možnost dostave. m3542 NESNICE, stare 12 tednov, 390 SIT/ kos, z dostavo na dom, prodamo. Tel:: 031 303 644. m3543-9 HIŠO s pripadajočimi parcelami v Nunski grabi pri Ljutomeru ZELO UGODNO prodam. Tel.: 583 10 85. m3540 PARCELO, 5000 m2, z gradbenim dovoljenjem za gradnjo gostinskega objekta v Puconcih - Čarda, poleg gostinskega objekta, mogoča je gradnja bencinskega servisa ali drugih poslovnih objektov, prodam. Tel.: 041 646 570. m3541 GARSONJERO, opremljeno, v centru Ljutomera, prodam. Tel:. 041 830 909, popoldan . m3544 GOSTINSKI LOKAL s poletnim vrtom v M. Soboti dam v najem. Tel.: 22 445, 21 279. m3549-22 obračalnik Panonija, pajek, navadni, mali, transporter za siliranje, 8 m dolžine, in puhalnik za seno prodam. Tel.: 251 007 ali Polana 38, pošta Puconci. m3545 Gančani 115c, tel.: 411 111. m35O4-9 delo kmetijski pridelki kmetijska mehanizacija VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC G. IVAN BIZJAK V MURSKI SOBOTI Varuh človekovih pravic g. Ivan Bizjak bo v sredo, 17., in v četrtek, 18. maja, na obisku v Murski Soboti. Obisk je med drugim namenjen tudi vsem, ki se želite pogovoriti o problemih, ki spadajo v pristojnost varuha človekovih pravic. To so primeri kršenja človekovih pravic in nepravilnosti državnih organov v odnosu do posameznika. Pogovori bodo potekali v sredo, 17., in v četrtek, 18. maja, v prostorih mestne občine Murska Sobota. Kdor želi priti na pogovor, naj se za čas pogovora predhodno dogovori po brezplačnem telefonu št. 080 15 30 najkasneje do ponedeljka, 15. maja 2000, do 15. ure. posesti IVI i I ® Da trta obhodi IVIIpeli in vinogradnik Mikal B° mirno spi! Odslej je to mogoče. Ker smo za vas in za vaš vinograd izdelali pripravka Mikal® in Mikal 8*. Pripravek Mikal* je kombinirani fungicid, ki učinkovito zatira peronosporo in črno pegavost na vinski trti. Uporabite ga v več zaporednih škropljenjih še pred okužbo listov vinske trte s peronosporo, za večjo zaščito pa pri zadnjem škropljenju samostojno uporabite še pripravek Mikal B«. Mikal* in Mikal B® - pripravka za vrhunsko zaščito vinske trte pred neprijetnostmi. Uvoznik in zastopnik: AgrEvo d.o.o., Tržaška 132, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: 061 123 40 88, Fax: 061 123 36 03 Nove rešitve za boljše pridelke 22 AROV PARCELE, s starejšo hišo, prodam. Tel.: 041 821 125.m3556 KUPIM HIŠO v Murski Soboti ali okolici. Tel.: 36 340, od 9. do 16. ure. 3543 OTOK VIR, tik ob morju, v najem dajo celo nadstropje hiše (4 sobe, 2 kopalnici, kuhinja, velik balkon). Tel.: 00385 23 362 432. m3491 APARTMAJE V NOVALJI (otok Pag) dajo v najem. Tel.: 00385 53 661 772. m3496 V BLIŽINI M. SOBOTE prodajo staro hišo na parceli 10,5 ara. Tel.: 064 712 127. m3402 Od 1. 9. 2000 oddamo opremljeno enosobno stanovanje (CK, CATV, telefon) v centru Maribora dvema resnima študentkama. Informacije po tel.: 040 266 490 ali 062 219 355. m3404 STANOVANJSKO HIŠO z manjšim gospodarskim poslopjem, ob asfaltni cesti, na mirnem kraju, prodam. Tel.: 44 224. m3435 GOSTINSKI LOKAL V MURSKI SOBOTI oddam v najem. Tel.: 031 537 518. m3436 OGLAS, ki je bil objavljen v prejšnji številki VESTNIKA za prodajo hiše v Tomšičevi 48 je neresničen. Hiša ni naprodaj. m3453 2 HA NJIVE v Markišavcih prodam za 1 mio SIT. Tel.: 041 227 750. m3455 DVE STANOVANJI V BAKOVCIH, cca 45 m2 in 30 m2, v celoti opremljeni, ugodno oddamo v najem. Tel.: 31 225, 041 334 580. m346I VEČNAMENSKI LOKAL, v izmeri 100 m, v centru Beltincev, dam v najem. Možna oddaja trem strankam. Tel.: 041 649 209. m3468 ZAZIDALNO PARCELO v Selu (Vancarija), velikosti 23 arov, prodajo za 1.500.000 SIT. Tel.: 062 670 029. m3475 HIŠO, enonadstropno, 150 m2, z dvoriščnim objektom, na izvrstni lokaciji v Murski Soboti, prodam. Tel.: 22 792. m3500 ŠTIRISOBNO DVO ETAŽNO STANOVANJE v M. Soboti prodam. Tel.: 041 248 681. m3503 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti kupim. GSM: 041 423 353, 041 419 666. m3519 GOSTILNO, kompletno opremljeno, prodamo. Tel.: 040 26 44 14, po 16. uri. m3520 GOSTINSKO STANOVANJSKI OBJEKT, 500 m2, z lastnim parkiriščem v Moravskih Toplicah, nov, lepo urejen, prodam ali oddam z odkupom inventarja. GSM: 041 643 170. m3528 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP 22 prodam. Tel.: 77 043. m3401 TRAKTOR TV 822, letnik 1991, prodam. Tel.: 75 167 ali 041 800 922. m3403 TRAKTOR ZETOR, letnik 1994, s 14-colnimi plugi, registriran do septembra, prodam. Tel.: 43 529. m3419 OKOPALNIK - RAU KOMBI, z enim drobilnikom, širine 180 cm, prodam. Tel.: 28 567. m3450 OKOPALNIK, 6-vrstni, za sladkorno peso, prodam. Tel.: 76 212. m3482 BOČNO KOSO OLT za traktor Fer-guson in obračalnik Panonija prodam. Gaberje 143, tel.: 74 837. m3493 TRAKTOR ZETOR, 49 11, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 521 14 16. m3495 PAJKA VO 4, s hidravličnim zapiranjem, prodam. Tel.. 46 182, zvečer. m3499 PAJEK SIP 450, trosilnik umetnega gnojila Vikon in cepilec drv prodam. Tel.: 041 904 767. m35O9 VILICE ZA OKROGLE BALE in po-drahljalInik po ugodni ceni prodam. GSM: 041 596 234. m3511 DVOOSNE TRAKTORSKE PRIKOLICE ugodno prodam - akcija: prikolica 499.000 SIT. Tel.: 062 776 515. m3517 TROSILNIK za hlevski gnoj, po izbiri 4- ali 6-tonski, prodam. Tel:. 87 536. m3546-13 S1LOKOMBANJ 80, rotacijsko koso, 165 cm, samonakladalko, 17 ccm, VEČ KMETIJSKIH STROJEV prodam. Teh: 79 707. m3416 BALIRANO SENO prodam. Černela-vci, Ledavska 10, tel.: 251 226 m3435 VINO, laški rizling, prodam. Pod posebnimi pogoji podarim vsakemu kupcu sod. Tel.: 74 873, GSM 031 617 671.m3445 VINO, šmarnico, prodam. Noršinci 32, tel.: 48 606. m3488 KOŠNJO TRAVE, seno, 1,5 ha. na eni parceli v k. o. Kančevci podarim. Tel.: 23 504 oz. 031 570 419. m3533-4 razno DELNICE MURE odkupujemo po ugodni ceni. Tel.: 041 832 146. m3393 BETONSKO STREŠNO OPEKO, 2.300 kosov, staro 10 let, prodam. Tel.; 71 7O6.m341O TRAČNO ŽAGO ugodno prodam. Tel.: 75 017. m3421 STISKALNICO ZA GROZDJE, 150 1, hidravlično, lesene sode in dve motorni škropilnici prodam. Tel.: 47 008, 041 505 029. m3440 ELEKTRIČNI KLAVIR GOLDSTAR GEP 920, star dve leti in pol, dobro ohranjen, ugodno prodamo. Teh: 23 496. m3460 6 VRATNIH KRIL s kljukami in ključavnicami prodam. Tel.: 22 728, po 19. uri. m3462 ČEBELJE DRUŽINE S PANJI in obstoječim medom ter registriran tovornjak za prevoz čebel prodam. Tel.: 349 932. m3479 OPAŽ IN LADIJSKI POD, smrekov, suh. z dostavo, prodam. Tel.: 063 451 082. m3487 PRODAJA GLASBIL, servis harmonik ter izdelava diatoničnih harmonik po naročilu. Trgovina in servis Zvok, PREDSTAVNIŠTVO MEDNARODNE KOZMETIČNE ZNAMKE išče osebo za vključitev v organizacijo dela podjetja v Prekmurju. Zaželene so izkušnje na kozmetičnem področju, lep videz, resnost in starost od 28 do 48 let. Ponujamo visoko profesionalno delo in redni mesečni dohodek. Ni akviziterstvo oziroma niti prodaja od vrat do vrat. Vsi zainteresirani naj pokličejo po tel.: 066 647 578, od 8. do 16. uft (vsak delavnik), podjetje Pre-line International, d. o. o., Izola. m3443 SAMOSTOJNEGA MONTAŽERJA ROLET redno zaposlim. Dober OD, lasten prevoz in izpit kategorije B. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: MONTAŽA m3494 TAKOJ ZAPOSLIMO KUHARJA ALI KUHARICO in pomivalko. Dobra plača. Hrana in stanovanje v hiši. Teh: 063 762 860. m3501 DELAMO STROJNE OMETE IN FASADE. Čurič, s. p., GSM: 041 751 834, 069 71 643.m3518 IŠČEMO ŽENSKO ali družino za pomoč v gospodinjstvu. Možnost bivanja v hiši. Tel:: 251 041. m3525 KUHARJA IN NATAKARICO S PRAKSO TAKOJ ZAPOSLIMO. Te.: 55 31 004. m35 36-5 srečanja NOVO V POMURJU! Vabimo vse samske in osamljene na srečanja, ki bodo vsako drugo in četrto soboto v mesecu v motelu Čarda ob 20. uri. m3420-l storitve MONTAŽA ANTEN. SATELITSKE 32.900, zemeljske 27.000 SIT. TAF, tel.: 570 10 21, 041 515 094. m3526 USPEŠNO INŠTRUIRAM nemščino za srednje in osnovne šole, pripravljam na maturo in zaključni izpit ter prevajam. Tel.: 27 183 ali 28 577. m3532-2 XX. MEDNARODNI MARATON TREH SRC Radenci, 20. maj 2000 SLOVENIJA - AVSTRIJA Pozivamo vse Pomurke in Pomurce, ki ste kakorkoli sodelovali (tekli ali sodelovali pri organizaciji) na vseh 19-tih Maratonih treh src v Radencih, da to sporočite v pisarno Maratpna treh src v teniškem centru v Radencih. Telefonska številka je 566 90 90. .Maifin predsednik 00 MMTS ABC POMURKA INTERNATIONAL Mednarodna trgovina, d. d., vabi k sodelovanju diplomirane ekonomiste za finance in trženje. Prijave pošljite na naslov: ABC POMURKA INTERNATIONAL Mednarodna trgovina, d. d., Lendavska 11, Murska Sobota. Aventis CropScience Slovenija Aventis Sosedov avto ima veliko mod. Clarinet® jih ima še več P Ll A ne konjskih, pač pa takih, ki odlično zatirajo jablanov škr _1 1 ....... hrtl^AV ^Lrlirn <« GUGr.«.,« . > ■ . * • Clarinet Clarinet* je zaščiteno ime pripravka dru7.be Aventis CropScience, lyon, Francija. F - .-...........— >— —....., ~ zatirajo jablanov škrlup, hrušev škrlup in jablanovo pepelovko. Pripravek Clarinet* je namreč sistemski in kontaktni fungicid, ki učinkuje preventivno, kurativno, globinsko in sistemsko ter tako zagotavlja zanesljivo zaščito listov in plodov vašega sadnega drevja. Clarinet8 - vrhunska rešitev za zaščito sadnega drevja. NOVE REŠITVE ZA BOLJŠE PRIDELKE Uvoznik in zastopnik: AgrEvo d.o.o., TržaSka 132,1000 Ljubljana. Slovenija, Tel: 061123 40 88, Fax: 061123 36 03 28 11. maja 2000, VESTNIK OBČINA TIŠINA IN RRA Mura objavljata RAZPIS za dodelitev posojil in poroštev za podjetniške in kmetijske naložbe za leto 2000 Na razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki, gospodarske družbe in kmetijski podjetniki, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in bančna merila. Občina Tišina prispeva iz proračuna sredstva za regresiranje letne realne obrestne mere (r) v višini 5 %. Posojilni kapital zagotavljajo poslovne banke in HKS. Razpisana višina posojil: 50.000.000,00 SIT Obrestna mera: TOM + 0 % letna realna (r) obrestna mera ( Pomurska banka, d. d.) (Opomba: realna obrestna mera (r) za komitente drugih poslovnih bank se določi glede na višino izhodiščne obrestne mere posamezne banke.) Odplačilna doba: 4 leta, vključno s 6-mesečnim moratorijem. RRA MURA zagotavlja možnost poroštva garancijskega sklada za najeto posojilo. Višina možnega poroštva od 50 % do 80 % posojila. Namembnost posojil: - nakup, graditev, prenova poslovnih prostorov - nakup opreme - naložbe v kmetijsko dejavnost (gradnja in obnova objektov, oprema, rastlinjaki, greznice z gnojnico) - dopolnilne dejavnosti - odpiranje novih delovnih mest, povezano z ustanavljanjem in širjenjem enot malega gospodarstva Rok za prijavo: 5. 6. 2000 Podrobne informacije o razpisnih pogojih in potrebni razpisni dokumentaciji dobijo interesenti, na sedežu občinske uprave na Tišini. Vse do zadnjega si upala in se borila, da bolezen s trdno voljo boš ugnala. Pa pošle so ti moči in zatisnila trudne si oči. V SPOMIN Boleč je spomin na 10. maj, ko nas je pred enim letom po težki bolezni zapustila draga Marija Košenina roj. Kopinja iz Maribora Hvala vsem, ki seje še spominjate s cvetjem in svečkami. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Marija Kardoš iz Murske Sobote ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v bolečih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici g. Eriki Hertl za ganljive besede slovesa. V globoki žalosti vsi njeni Naš dom že dve leti polni le praznina, odkar si ti odšel od nas, na grobu tvojem sveča se prižiga, spomin na te. V SPOMIN 12. maja bosta minili dve leti, ko nas je zapustil naš dragi Jožef Lapoši s Tišine 61 Hvala vsem, ki se spominjate in obiščete njegov grob. Vsi njegovi V 69. letu nas je prehitro zapustila draga teta V SPOMIN Mesec maj ne prinaša le lepote narave, temveč tudi tisti žalostni dan, ko smo pred petimi leti izgubili našega dragega Franca Graha iz Gorice Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsem - iskrena hvala! Njegovi najdražji Občina Tišina Alojz Flegar, župan DAMIR BANFI VEŠČICA i KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEL.: (069) 34» Obl), I AX: (Ob*)) 251 1 70, 9000 MURSKA SOHOIA Držim te za roko, zapuščaš mi doto -skrivnostno radost, svoj nemir in hrepenenje, morje ljubezni, svojo milino, skrivnostni dreget, svojo moč, pokončno držo, ki je ustvarjala in gradila, svojo neomajno trdnost, ki je krepila naše življenjske stebre. 5' tvojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam, nemočen si obstal. V 57. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast ZAHVALA N 80. letu je sklenila svojo življenjsko pot draga mama in stara mama Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN ZAHVALA Štefan Maučec iz Gančan Irena Luthar rojena Fartelj iz Sebeborec 9 Minilo je sedem dolgih let, odkar si odšel od nas. Vsi tvoji Gabrijel Kološa iz Stanjevec 102 Ob tragični izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter darovali vence, sveče, v dobrodelne in druge namene. Hvala g. Roganu in sosedom za pomoč pri reševanju pokojnika. Lepa hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem OGZ Gornji Petrovci in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Dragi dedi! Pogrešali te bomo tvoji vnuki Klara, Alina, Kaja in Mitja Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, darovalcem vencev, sveč, denarnih prispevkov, za izrečena sožalja in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. duhovniku, pevcem in pogrebništvu Banfi. Vsi njeni ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil mož, oče, tast in dedek Alojz Gomboc iz Pertoče 39 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter darovali vence, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem Petrola in Liva ter pogrebništvu Banfi za opravljene storitve. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 75. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in boter Alojz Pelcar s Tišine 38 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem občine Tišina in pogrebništvu Banfi. Zahvaljujemo se tudi osebju intenzivnega oddelka kirurgije za lajšanje bolečin in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi, ki smo te imeli zelo radi Dragi dedi! Zelo te bomo pogrešali! Tvoji vnuki: Tanja, Simona, Uroš, Nuša in Jure S tvojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam, nemočen si ostal. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in svak Geza Grah voznik Avtobusnega prometa M. Sobota iz Vidonec 93 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za vežico, nam pa izrekli sožalje. Posebej velja zahvala družinama Ivana in Janeza Kereca ter družini Škaper za nesebično pomoč v težkih urah. Zahvala govornikom:.ga. Anici Kuzmič, g. Verenu iz AP M. Sobota in svaku Dušanu za poslovilne besede. Lepa hvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem AP M. Sobota, sodelavcem tovarne Mura - TMO 2, sošolcem 3. d SPŠM, sošolcem in razredniku 6. a OŠ Grad, pogrebništvu Banfi ter za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob » strani in nas tolažili. Žalujoči vsi njegovi ViSTIK, 11. maja 2000 29 Tiha bolečina spremlja spomin na 11. maj 1999, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedi in brat Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce. V SPOMIN V mislih si z nami, ko smo skupaj ali sami, spomin nate živi, čeprav deset let te že ni. V SPOMIN V SLOVO Hildi Pertoci upokojeni odgovorni višji medicinski sestri iz Rakičana Mihael Bagola s Cankove 87a Hvala vsem za lepo misel, podarjen cvet in prižgano svečo. Žalujoči: Vsi njegovi Avgust Legen iz Lipovec 86 Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate. Njegovi najdražji Ohranili te bomo v lepem spominu! Sodelavci Dispanzerja za ženske bolezni v Murski Soboti Za njim so ostali lepi spomini. Delo njegovih rok ter nauki. Živite zdaj z njimi, spomin na njega pa z nami. ZAHVALA 25. aprila 2000 nas je v 83. letu zapustil dragi oče, dedek in pradedek Ferdinand Vogrinčič s Pertoče 106 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter darovali vence, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem tovarne Mura ter govorniku Janku Halbu za lepe besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Micka in Marta z družinama Odšla si tja, kjer ni trpljenja, ne bolečin, a ostal, nam bo lep spomin. ZAHVALA Tiho je po daljši bolezni v 89. letu zaspala draga mama, tašča, babica in prababica Irma Obal i Vaneče Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, kolektivu KG Rakičan, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in prispevali za dobrodelne namene. Posebna zahvala g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi S tvojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam, nemočen si obstal. Ni več stiska tvojih rok* ostali so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA 15. aprila nas je v 90. letu zapustil dragi oče Viljem Hajdinjak kovaški mojster v pokoju iz Bodonec 1 nazadnje je živel v Domu starejših Rakičan Mar res odšla si tja v neznano, kako si mogla, ko smo mi še tu, nositi moramo vsak svojo rano molče, da ti ne zmotimo miru. V SPOMIN 14. maja bo minilo leto žalosti,-ko nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in tašča Anica Balažič iz Zenkovec Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu in ji prižgete svečko spomina. Vsi njeni Že deset let mirno v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 10. maja je minilo deset let, odkar te ni več med nami Jože Cipot iz Polane 48 Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in sveče in se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Boleč in žalosten je spomin na 9. maj, ko je minilo leto žalosti, odkar nas je prezgodaj zapustila naša ljubljena žena, mama in babica V SPOMIN Angela Kerec roj. Majal iz Martjanec V srcih vseh, ki smo te imeli radi, živiš z nami naprej. Iskrena hvala vsem, ki se ustavite bo njenem grobu, prižgete svečko, ji podarite cvetje in se je z lepo mislijo spomnite. Vsi njeni V SLOVO Andreji Medvešek Kogar imaš rad, ne umre, le daleč je. V SPOMIN 11. maja minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Janez Benko iz Serdice 120 Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižgete sveče in s cvetjem okrasite grob. Vsi njegovi A včasih so daleč poti, da roka v roko ne seže, a včasih preblizu so si, da z nohti lahko srce kdo doseže... (Tone Pavček) V 74. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in sorodnik Stefan Banko iz Sebeborec 112 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in za dobrodelne namene. Hvala duhovniku g. Balažiču, pevcem za odpete žalostinke, zdravnikoma dr. Muhru in dr. Škaliču, patronažni službi in osebju infekcijskega oddelka v Rakičanu. Žalujoči vsi njegovi, ki so ga imeli radi 28. aprila 2000 je v 56. letu umrla ZAHVALA Hilda Pertoci iz Rakičana Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali njej in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Njeni ZAHVALA V 72. letu nas je 27. 4. 2000 zapustil Hvala velja vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in prispevali v dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, osebju Doma starejših Rakičan in kolektivu recepcije hotela Radin. Žalujoči vsi njegovi Od sošolk in sošolca iz Tekstilne šole Murska Sobota Franc Mlinarič upokojeni ravnatelj Bila je sila, ki pretrgala je nit življenja, a sile ni, ki pretrgala bi nit spomina ... Evald, Lea, Micko z družinami in Hilda Ptuj, Nova Gorica, Velika Polana, Ljubljana 30 OGLASI 11. maj 2000, TUROPOLJE d.o.o. CTIUI ® ul. Zorana Velnarja 13,9000 M. Sobola, tel.: 36 580 m# > > t t L— ■ POKLIČITE NAS: OSO 410 40 • OBIŠČITE NAS: hala.simobil.si ^JPOHIŠTVOZAVAS XVTRIUM Ljutomer, tel.: 10691 84 90 90, od 8.00 do 18.00 Krog, tel.: 1069135 460, od 9.00 do 17.00 Odisej pa fino se imej vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo ... ' Pokličite nas vsak dan razen nedelje ' od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 OO, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid. Zdaj lahko kličeš tudi iz tujine. garažna vrata | dvoriščna vrata daljinski pogoni • ograje • kovane ograje i zapornice Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police • žaluzije 1^^ tel.: 069 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA KZ DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM E-mail: rhdoo@siol.net VSE ZA STREHO Ni pologa. Ni časovne omejitve. Enostavno popolno! (069) 545 92 80 Od 8.00 do 20.00 Dostava brezplačna! SIGDAR NAVOLOU! Pred potovanjem obiščite svojega Zldarstvo-Fasaderstvo Ir Izolacije zidov Strojni ometi JOŽE HORVAT s. p. Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & faks: (069) 47 014 GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300 BI BILI RADI UREJENI, LEPI, ELEGANTNI! OBIŠČITE FRIZERSKI SALON MARIJE HOZJAN V MALI POLANI 114. * VSE VRSTE ŽENSKIH PRIČESK * MODNO OBLIKOVAJE FRIZUR POKLIČITE: (069) 70 672, 041 881 556 PSOIMNJA ALUMINIJASTIH ROLET * IZOLACIJA ■ PROTIHHUPMOST • VARNOST SeteSih. M.: 1062! 703 00 43. taks.:IO6ZI 703 60 44 HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: 10691 48 426, , GSM: 041 772 426, 041 733 948 MALE OGLASE SLIVIOBILovega pooblaščenega prodajalca □ HD ALI ŽELITE PRODATI - KUPITI DELNICE? NEPREMIČNINSKA HIŠA Slovenska 43, Murska Sobota ________069/304-123________ -Prodaja, nakup, oddaja, najem -NAJŠIRŠI IZBOR NEPREMIČNIN V POMURJU -Urejamo vso dokumentacijo ob najnižjih stroških MURSKA SOBOTA, Slovenska 42 069/ 32 - 945 NAJNIŽJA PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ? LARS * MO d. o. O. Mariborska 35a, 2250 Ptuj Naredimo vse vrste fasad, strojne omete, izposojamo fasadni oder. Tel.: (062)782 88 in (041)834 860 DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 46 42 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. POGLED V PRIHODNOST NASVETI IN POGOVORI 090 46 92 090 46 93 Oli d. n. o. Cena minute pogovora 156 sit ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. VESTNIK INTERNET V sodelovanju z Gorenjsko banko ponujamo kupcem IZJEMNO PRILOZNOJT Nakup OKEN na potrošniško posojilo do 12 mesecev T + 0% in 9 -12% popusta zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545. ZA DAROVANA SREDSTVA SE VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. rt JELOVICA Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA TEL.:(04) 513 52 70, FAX:(04) 513 27 61 E-mail: info@jelovica.si, http://www.jelovica.si 15.. S^0 Od prodajna mesta: Murska Sobota, Nemčavci 1D (BTC), tel., faks: (02) 522 19 21 DISKONT UNIVERZAL, Križevci pri Ljutomeru, tel., fax:(02) 587 16 30 Ljutomer, tel.:(02)584 11 05, tel.,fax:(02) 584 11 04 CESTNIK, 11. maja 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar KONCERT MURSKA SOBOTA - V petek, 12. maja, ob 20.uri bo v galeriji na svojem prvem letnem koncertu nastopilo vokalno društvo Bel Canto, skupina deklet, ki deluje pod umetniškim vodstvom Gabriele Bratina. - V torek, 16. maja, ob 21. uri bodo v Zvezdi v okviru javne radijske oddaje Jukebox nastopili: Vlado Poredoš - Baretkaš (iz skupine Orlek) z etničnim inštrumentom, Boštjan Bertalanič (Ten High, Big band Murska Sobota) na bobnih, Samo Budna (Posodi mi jurja, Marko banda) z violino, Janez Čizmazija (Tango Ouartet, Strici, Big band Murska Sobota) s kontrabasom, Ladislav Gydrek (Hobby brass band, Big band Murska Sobota) in Srečko Merklin (Zasilni izhod) na kitari. PUCONCI - V nedeljo, 14. maja, ob 19. uri bo v prostorih OŠ letni koncert domačega ženskega pevskega zbora. Kot gost bo nastopil mednarodno znani mešani pevski zbor Galski izhrvaškega Zaboka. LJUTOMER - V soboto, 13. maja, ob 21. uri bo v Mladinskem centru koncert metal glasbe, kjer bosta v okviru projekta Kulturo mladim nastopili skupini Brutal Death Metal iz Novega mesta in Black Metal iz Ljutomera. DOGODEK MURSKA SOBOTA - V četrtek, 11. maja, ob 20. uri bo v predprostoru grajske dvorane predstavitev publikacije učencev OŠ I Kaj želimo mladi vedeti o ljubezni, puberteti, spolnosti in aidsu. - V soboto, 13. maja, ob 9.30 se bo na gimnaziji začelo XXXIV. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije iz tehničnih področij v okviru ZOTKS. Rezultate bo ob 15. uri razglasil dr. Miloš Komac iz Ministrstva za znanost in tehnologijo. VERŽEJ - V soboto, 13. maja, pripravlja TD Veržej pod vodstvom Božene Kosi pohod po gozdni učni poti. Info: 88 359. GLEDALIŠČE VERŽE.J, LJUTOMER - V četrtek, 11. maja, ob 8. uri (Veržej) ter ob 10.30 in 11.30 (Ljutomer) bo v domu kulture predstava Lutkovnega gledališča Maribor Tri zgodbe o zajcu (po motivih ameriških pravljic) avtorja Pavla Polaka. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 11. maja, ob 17. uri bo v galeriji vodstvo po razstavi del primorskih likovnikov Zvesta Apollonia, Erika Lovka in Klavdija Tutte, ki ga bo pripravil kustos Robert Inhof. - V soboto, 13. maja, ob 19. uri bo v MIKK-u potopisno predavanje z diapozitivi in glasbeni nastop Madagaskar v besedi, sliki in pesmi avtorja Josepha Rakotorahalahya. - V soboto, 13. maja, ob 9. uri se bo v MIKK-u začela fotografska delavnica, ki jo bo vodil Matej Fišer. DOBROVNIK - V soboto, 19. maja, ob 19. uri bo v kulturnem domu predavanje Pot do žlahtne kapljice - metode ocenjevanja kakovosti vina, ki ga pripravlja domače Društvo vinogradnikov. OTVORITEV RADENCI - V petek, 12. maja, ob 20. uri bo v hotelu Radin otvoritev razstave XX. maraton treh src. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V galeriji so na ogled dela primorskih likovnikov Zvesta Apollonia, Erika Lovka in Klavdija Tutte. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Jožeta Denka. - V novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del Jožeta Horvata - Jakija, na dvorišču zavarovalnice pa razstava Gasilstvo in zgodovina gasilstva v Pomurju. - V Art Caffeju so na ogled fotografije na temo Absolut wodka. - V MIKK-u so na ogled dela študenta 4. letnika Akademije za likovno umetnost Aleksandra Vukana. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del študentk 3. letnika Oblikovanja tekstilij in oblačil Manice Stvarnik in Sonje Toplak. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite na tel.: 21 433. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. V malem razstavišč-nem prostoru knjižnice je na ogled razstava likovnih del otrok iz vrtca Stročja vas, vsak ponedeljek ob 16. uri pa je pravljična ura za najmlajše. - V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava del akademskega slikarja Ganija Llaloshija iz Ljubljane iz cikla History ter priložnostna razstava Nikoli več vojne. PUCONCI - V občinski stavbi so na ogled dela slikarke Irme Premrl. LAAFELD/POTRNA, GORNJA RADGONA - V Pavlovi hiši oz. Špitalu je na ogled razstava o izumitelju Johannu Janezu Puchu. MORAVSKE TOPLICE - V zdravilišču do 12. maja razstavlja slikar in grafik Ervin Kralj. PRISPEVKE ?A NAKUP OPREME ZA GINEKOLO-SKO-PORODNI ODDELEK SO DO 25. 4. 2000 NAKAZALI: Zveza kulturnih društev Murska Sobota namesto cvetja za pokojno mamo Irene Šavel - 10.000,00; Bela Huber, Puconci, namesto venca za pokojnega Ludvika Sijarta - 10.000,00; Irena Vrečič, Puconci 349, namesto venca za Ludvika Sijarta - 5.000,00; Štefan Poredoš, Bodonci 149, namesto venca na grob pokojnega Ludvika Sijarta - 5.000,00; Ernest Vlaj, Bodonci 23, namesto venca za Ludvika Sijarta -5.000,00; Karel Poredoš, Bodonci 61, namesto cvetja za Ludvika Sijarta - 5.000,00; Sošolske iz Srednje medicinske šole namesto venca na grob pokojne Jelke Kološa - 8.000,00; Prijatelji iz Spodnjih Strukovec namesto cvetja za Štefana Šiftarja iz Murske Sobote - 20.000,00; Člani odbora Združenja borcev Tišina namesto cvetja za Rudija Ficka s Tišine - 5.000, 00; Brigita Vlaj iz Rakičana namesto cvetja za Ivana Merčnika iz Lomanoš 13 - 3.000,00; Družina Janža Beltinci namesto cvetja za pokojnega očeta Erike Vegič, Žitna ulica 7, Odranci -5.000,00; Alojz Jerebic iz Lipovec z družino namesto cvetja za Antona Gomboca - 5.000,00; Vladimir Kam-ničar z družino iz Puconec namesto cvetja za pokojnega Ludvika Sijarta -5.000,00; Bela Šiftar, Aškerčeva 5, M Sobota namesto cvetja za Ludvika Sijarta - 5.000,00; Mladina iz Puconec namesto venca za Ludvika Sijarta - 9.000,00; Aleks Harkai, Puconci 179, namesto venca za Ludvika Sijarta - 5.000,00; Družina Jud - Prosič, Boreča 34, namesto cvetja za Ludvika Sijarta - 10.000,00; Družina Albina Mikole, Lendavska*l3, Cernelavci, namesto venca za Ludvika Sijarta -7.000,00. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica M. Sobota, štev.: 51900-603-32361 s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOSKO-PORODNEGA ODDELKA Murska Sobota Četrtek, 11. maja: ob 18.00. in 20.15 ameriška psihološka drama Fantje ne jočejo Petek, 12. maja: ob 18.00 ameriški risani film Svet igrač 2, ob 20.00 ameriška psihološka drama Prebujena vest Sobota, 13. maja: ob 18.00 Svet igrač 2, ob 20.00 Prebujena vest Nedelja, 14. maja: ob 18.00 Svet igrač 2, ob 20.00 Prebujena vest Sreda, 17. maja: ob 18.00 in 20.00 slovenska komedija Jebiga Ljutomer Petek, 12. maja: ob 20.00 ameriška komedija Seksualne čvekarije Sobota, 13. maja: ob 20.00 ameriška psihološka drama Klub golih pesti Nedelja, 14. maja: ob 18.00 Klub golih pesti, ob 20.00 Seksualne čvekarije B O R Z ZNANI je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: • Iščejo se inštrukcije iz poslovne matematike. • Iščejo se inštrukcije iz računovodstva za srednje šole. • Ponuja se znanje računalništva in statistike. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran http://www.borzaznanja.mss.edus.si ali ljudska, univerza.m-sobota@siol.net. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo DELAVEC BREZ POKLICA KUHARICA ALI POMOŽNA KUHARICA (KONČANA VSAJ OSNOVNA SOLA ALI POKLICNA ŠOLA,IMETI MORA PRAKSO V GOST.LOKALU S PREHRANO); nedoločen čas; Samsko stanovanje; do 17.05.00; BELI GRAD D. O. O. CRENŠOVCI, ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI POMOŽNI DELAVEC POMOŽNA NATAKARICA (KONČANA VSAJ OŠ, ZAPOSLI SE LAHKO TR-GOVEC-KUHAR, NATAKAR S PRAKSO, MORA BITI UREJENA IN VESTNA); nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; Samsko stanovanje; do 17. 05.00; BELI GRAD D. O. O. CRENŠOVCI, ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI TEHNIČNI STROJNI RISAR RISAR NA PROGRAMSKEM ORODJU AVTOCAD - PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POZNAVANJE IN ZNANJE RISANJA Z ORODJEM A VTOCAD; do 16 05.00; FERING MURSKA SOBOTA D. O. O., SLOVENSKA UL. 21, MURSKA SOBOTA ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC; določen čas 9 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; do 20.05.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA TESAR TESAR; določen čas 9 mes.; 5 L delovnih izkušenj; do 20.05.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA ZIDAR ZIDAR; določen čas 9 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; do 20.05.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba _____________________l-ll HI-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 9 2 1 0 14 STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE (DELO Z GRADBENIMI STROJI); določen čas 6 mes.; 2 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C; do 16.05.00; MEŠIČ KAREL S. P. TEŽKA GRADBENA MEHANIZACIJA, PARTIZANSKA ULICA 42, MURSKA SOBOTA K KUHAR KUHAR; določen čas 6 mes.; 1 l._delovnih izkušenj; do 11.05.00; VUČKO FRANC, S. P. GOSTILNA, IŽAKOVCI 120, BELTINCI KUHAR; določen čas 12 mes.; do 16.05.00; ČREŠNAR IVAN S. P. GOSTILNA SUZANA, JURKOVIČEVA ULICA 17, GORNJA RADGONA NATAKAR NATAKAR; določen čas 12 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 14.05.00; GRANTAŠA JOŽEF S. P. TRGOVINA NA DROBNO, GRLAVA , KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU NATAKARICA - STREŽBA V DNEVNEM BARU V ODRANCIH; določen čas 4 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 16.05.00; VRBEC HINKO-BARON, PANONSKA ULICA 33, ČRENŠOVCI TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA-VODENJE TRGOVINE IN PRODAJALEC (PO MOŽNOSTI DEL. IZKUŠNJE V TRGOVINI Z OBUTVIJO,MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NED. ČAS; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: OSNOVNO RAČUNALNIŠKO ZNANJE, POSLATI PROŠ NJE Z DOKAZILI; do 18.05.00; JELEN EXPORT-INPORT D.O.O., KOCLJEVA 14, M. SOBOTA KOMERCIALIST TRŽENJE INTERNET STORITEV PO PODJETJIH (NA TERENU) V LJUBLJANI,MOŽNOST UVAJANJA V DELO; določen čas 9 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGA USTREZNA SREDNJEŠOLSKA IZOBRAZBA; do 22. 05.00; JASICO D.O.O., M.SOBOTA, CANKARJEVA 27, MURSKA SOBOTA PRAVNIK OBČINSKI REDAR; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: IZPOLNJEVATI MORA POGOJE PO 4. ČL. ZAKONA O DELAVCIH V DRŽAVNIH ORGANIH, POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 16.05.00; OBČINA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA SKUPAJ PROTI | KRI f Ml |NALU| POKLIČITE I OSTALI BOSTE ANONIMNI Delimo vstopnice za kino Film Pokaži mi ljubezen prihaja iz Švedske, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Tadeja Huber, Miklošičeva 47, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Kje na svetu za vas obstaja rajska plaža? Odgovor:____________________________________ Odgovore pošljite do 16. maja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 19 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. SEX BOMB - Tom Jones & Mousse T. 2. BE WITH YOU - Enrigue Iglesias 3. CAMBiO DOLOR - Natalia Oreiro 4. DA ŽIVOTA IMAM DVA - Davor Radolfi 5. FROM THE BOTTOM OF MY HEART - Britney Spears 6. DON’T WANNA LET YOU GO - Five 7. SHA LA LA LA LA - Vengaboys PREDLOGI: GL0RI0US - Andreas Johnson SHE S GOT ALL THE FRIENDS - Chumbawamba CORAZON ESPINADO - Santana & Mana LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. RECI, DA Sl NORA NAME - Califomia 2. MOJE IME - Regina 3. POJDI Z MENOJ V TOPLICE - MI2 4. KDO LAHKO TE LJUBI KAKOR JAZ - Vili Resnik 5. ČUJ MOJ GLAS - Marta Zore 6. NA LUNO - Power Dancers 7. NEKOGA MORAŠ IMETI RAD - Babilon PREDLOGI: DVA PINGVINA - Bonton NOCOJ JOČE NEKO SRCE - Tulio Furlanič POŠLJI MU VETER POZDRAV - Majda Arh LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. MOJA DOLINA - Podkrajški fantje 2. IZPIJ DO DNA - Ans. Štrk 3. ZAPIRAM KAMRICO - Vesele Štajerke 4. POLJUB ŽIVLJENJA - Viharnik 5. MOJE DREVO - Dan in noč 6. KRALJESTVO NAŠE SREČE - Čuki 7. NA ZDRAVJE PRVIH ŠESTDESET - Fantje izpod Rogle PREDLOGI: AVTO MOJ NE VE - Kvintet Dori HČERKI ZA PRAZNIK - Petovio STARI PANJ - Bratje iz Oplotnice Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 18. maja 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 19 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO 8 NSTSNMV: ________________________________________________ I j 7 VELIČASTNIH:_____________________1_____________________ ! | GLASBA j NAŠEGA SRCA: j I Ime in priimek ter naslov: ■ Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor Jabolka.............. 180............ 200.......... 170..........200 Hruške............... 450............400............400..........430 Pomaranče........... 200 ....:...... 200............250..........250 Limone ....... .,... 280........... 250........... 290..........260 Banane........... 100-200.............200.......... 200..........220 Kivi................... 300.......... 250...........300..........350 Suhe slive................-.......... 700...........700..........800 Orehi, jedrca....... 1.000........ 1.000............890........ 1.000 Solata, puterica....... 400...........400...........400..........400 Solata, kristalka...... 400.......... 400...........500.........'500 Cvetača................ 350...........350...........300..........380 Zeleno zelje......... 120............ 100.......... 120......... 140 Kumare ............... 350........... 300...........300..........350 Rdeče zelje........... 150........... 150.......... 200..........200 Korenček....;...'..... 250......... 250............240 250 Paradižnik............ 580........... 450.......... 500..........500 Paprika............... 700........... 680...700-1.500 ...z.......700 Stara čebula......... 100............ 100.......... 100......... 100 Mlada čebula......... 400.....•..... 400............300..........390 Mladi krompir........ 250.............250...........200..........250 Stari krompir........ 100..............100.. 100 100 Ržol.......:.............-........... 350.........300.....”400 Peteršilj............. 600............400...........590......... 800 Hren................. 400.............400..........550...........500 Date|ini..................-..............-......... 880..........900 Rdeče grozdje........ 750 ........... 700.......... 750 750 Ananas................ 300.............400..........400 450 Por................... 350.............280..........400 . 380 Klementine........... 250............... - 280 230 Rdeča redkev.............-........... 400...................... 500 .........................’............ 250...........350 400 Sf^aca...................-....................... 300...........45Q Phrovt....................'........... 200...........400..........300 Lubenice............... 350............380...........380 390 Mandarine.............. 250..............-......... 240 240 ^učke.....................-........... 400...........500..........500 Grenivke............... 250............250...........300 300 Gahehge...................-........... 700...........800..........800 Nektarine ...........1.000......... 1.500........ 1.800.........1.800 Suhe marelice.............-........ 1.000...).... 1.200........ 1.400 Koleraba........................... 250......... 200...........250 Cesen.................. 400...........400............400..........400 Jagode.............. 1.000............800............900 900 VESTNIK NA I WWW.F-INF.SlU, ZADNJA STRAN Memalmski tečaj > Pomurske banke 9. 5. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 9. 5. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,7727 14,7537 14,8958 Francija 1 30,9893 30,9494 31,2476 Nemčija 1 103,9335 103,8000 104,8000 Italija 100 10,4983 10,4848 10,5858 Švica ’1 131,2561 129,7765 132,3503 ZDA 1 227,7350 226,5541 228,7367 OBRESTNE MERE od 1. maja 2000 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za maj znaša 0,8 % mesečno oz. 9,86 % letno. V maju vam med drugimi ponujamo tudi naslednje možnosti varčevanja: Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave_________Obrestna mera___________________Skup, let, obr. mera od 31 do 90 dni od, TOM+ 0,8 % do TOM + 1 % 10,74 % do 10,96 % od 91 do 180 dni od TOM +1,6 % do TOM + 2 % 11,62 % do 12,06 % od 181 do 365 dni od TOM + 2,4 % do TOM+2,75 % 12,50 % do 12,89 % Dolgoročni depozit z valutno klavzulo (va = DEM, EUR) Rok vezave__________Znesek________________Skup, let, obr. mera_____ nad 12 mesecev od 500 DEM, od 250 EUR val, ki. + 3,33_________ nad 24 do nad 60 mes. od 500 DEM, od 250 EUR val, ki. + 4,33 % do val, ki. + 5,55 % Depozit z rokom vezave Rok vezave________Obrestna mera__________________Skup, let, obr, mera nad 24 mesecev TOM + 4,33 % do TOM + 4,50 % 14,62 % do 14,81 % nad 36 mesecev TOM + 4,85 do TOM + 5 %__________15,19 % do 15,36 % nad 60 mesecev TOM 5,55 % do TOM 5,70 %15,96 % do 16,13 % Ponujamo vam tudi standardni izbor možnosti kratkoročne x x vezave tolarskih sredstev. [ gg^ \ Za podrobnejše informacije v* “ j nas obiščite v najbližji enoti. -' Z veseljem vam bomo svetovali. pomurska banka Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke | VESTNIKOV KOLEDAR 11. maj, četrtek, MAMERT 12. maj, petek,PANKRACIJ 13. maj, sobota, SERVACIJ 14. maj, nedelja,BONIFACIJ 15. maj, ponedeljek,ZOFIJA 16. maj, torek,JANEZ 17, mai, sreda,_____ JOŠT * Lunine mene: 16. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 28 minut, zašlo pa ob 20. uri in 29 minut. Dan bo tako dolg že prek 15 ur in kar slabe pol ure daljši kot pred desetimi dnevi. 18. maja ob 9. uri in 35 minut bo na nebu nastopil ščip. petek, 5. maja, so v prenovljeni Ritlopovi domačiji na Kobilju odprli prvo telehišo v Sloveniji. Telehi-ša združuje v sebi funkcije šole, telekomunikacijskega centra, knjižnice, kulturnega doma, poslovnega kluba in še marsikaj, kar lahko služi v dobro prebivalcev Kobilja in širše okolice. V bistvu gre za hišo z več prostori za različne namene: v prvem prostoru se bodo ljudje lahko učili, izobraževali in šolali ob delu, v drugem bodo pripravljali lokalno TV-oddajo in lokalni časopis. Poseben prostor bo za načrtovanje, trgovanje, iskanje kooperantov, pisanje projektov ter pripravljanje gradiv za seje, v tretjem pa za pomoč ljudem pri pisanju prošenj ter iskanju informacij in nasvetov itd. V telehiši bodo svoje prostore našla tudi društva, predvsem turi-stično-vinogradniško, čebelarsko, kulturno in gasilsko. Projektni partnerji telehiše, katere vsebinska zasnova (usposabljanje človeških virov in opreme) je stala 54.701 evra, so občine Dobrovnik, Šalovci, Moravske Toplice, Kobilje in madžarski Czestreg (kjertelehišaže obstaja) ter Pomurski ekološki center, sam projekt pa je podprl tudi evropski program Phare Čredo. Avtor ideje je bil Štefan Huzjan, ob tem pa je v Kobilju in Dobrovniku do 10. maja potekal tudi teden vseživljenjskega učenja, kjer so izvedli petnajst prireditev, v gasilskem domu v Kobilju pa je na ogled tudi priložnostna razstava vseh društev. Kobiljski župan Pavel Nemet je po- vedal, da kmalu pripravljajo tudi otvoritev prenovljene panonske hiše. Naj ob tem dodamo, da je Kobilje peta najmanjša občina v Sloveniji s 547-imi prebivalci, po številu zaposlenih pa sodi prav v slovenski vrh. V nedeljo, 7. maja, so telehišo odprli tudi v Dobrovniku, delovala pa bo v kulturnem domu. TOMO KOLEŠ, foto: TKi Ob 9. maju, dnevu zmage nad fašizmom in koncu druge svetovne vojne je položila ruska delegacija v spremstvu predstavnikov Mestne občine Murska Sobota in borčevske organizacije venca na spomenik osvoboditeljev Prekmurja na Trgu zmage in grobišče padlih 521 rdečear-mejcev na soboškem pokopališču. Delegacija, ki jo je vodil veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji Tigran Karahmanov, se je ob tej priložnosti poklonila spominu na vse padle ruske vojake, ki so se v zadnjih dneh druge svetovne vojne bojevali v pokrajini ob Muri. Prav tako so položili cvetje pred spomenik padlih za svobodo na soboškem pokopališču. MJ, foto: NJ Romarska cerkev v Brezjah 3. junija 2000 • Bohinj, • Brezje, • Vintgar, • Vrba, • slap Savica zanimivi ogledi kosilo vesela zabava humorist Geza Natalija Verboten Kifličarji Cena izleta 6.800 sit Dnizrnuital■ VactniLnuana ulalra Prodaja vozovnic v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota MERKUR Slap Savica Antonu Tornarju, črenšovske-mu županu, je edini argument za to, da ni ^gradil skupne čistilne naprave za Črenšovce in Bistrice, bojazen, da si naprave ne bi bilo mogoče razdeliti, če bi se Bistrice odcepile. Potratna poraba javnih sredstev ga v tem primeru ne zanima. Bolje informirani to utemeljujejo s čudnim obračanjem kapitala. * * * V teh toplih majskih dneh se obeta v soboškem centru Gaber zanimivo popoldne. Direktor banke Viktor Šbul - Brez žverce je povabil v goste Marka Voljča - Banano, ki bo na pisti rekreativno vozil karting. * * * Elitna soboška Faflik - Farič kavarna dobiva novo podobo McDonald'sa. Kdaj bo otvoritev in ali bo na njej igral pihalni orkester s solo saksofonistom, še ni znano. Znano pa naj bi bilo, da bo vodja vseh naložb soboške policije najbolj uspešen visoki državni uradnik, ki ima največ tovrstnih izkušenj in razvite osebne odnose z izvajalci. Oblastni obrat v Ljubljani je izredno zaskrbel Jožeta Ko-cona-Arboretuma. Ni mu jasno, kdo mu bo sedaj kanaliziral hrano za mavzolej Red Bulla s krili. Anju Mariški je bilo naloženo, da za nemoteno oskrbo Red Bulla podpre Bajukove ministre. * * * Alojz Behek - Bevanda in Her-bert Šefer - Troedini sta se umaknila v ilegalo. Preštevata namreč delnice in računata, ali ju njun paket še zmeraj drži v sedlu. * * * Janko Halb ne bo prevzel perutninarskega resorja v kmetijskem ministrstvu, kljub temu se nadeja, da bo kontroliral grafični ali gradbeniški sektor v ministrstvu za gospodarstvo. * * * Prezidiju je bilo sporočeno, da Tri lilije ostro protestirajo zaradi stalnega nastopanja v rubriki. * * * Te dni je dobil visoki predstavnik gradbene operative na trasi železniške proge pozdrav sodnika za prekrške. Jevško-va zvesta operativa ga je predala v postopek zato, ker se je s službenim avtomobilom glavnega izvajalca peljal po trasi železnice. Tako sedaj visoki operativec že razmišlja, da se bo po trasi premikal s helikopterjem, najetim v rajnki SZ. Glede na izvor helikopterja pričakuje, da ga domači lastniki helikopterjev in toplozračnih balonov ne bodo ovirali v zračnem prostoru. * * * Izletniki v Radgonsko-Kapel-skih goricah so navdušeni nad arhitekturo menedžerskih počitniških hišic. Najbolj zagrizeni občudovalci krajinske arhitekture se sedaj že odpravljajo na Goričko. * * * Moravski župan Frank Cipot je prisluhnil Tibiju Vorošu in uvrstil med kmetijske subvencije tudi nakup sveč. Zaradi nesprejetega lovskega načrta je ostal ogenj goričkim kmetom edini obrambni mehanizem za zaščito posevkov pred divjimi prašiči. Prižgane sveče okrog njiv in cvetočo akacijo bi lahko Tibi v mesecu maju bolje izkoristil tudi za romantične namene. BESEDA Ki KOHJ