Ckicago, JU, četrtek, 4. januarja (Jan. 4), 1923.
STEV.—NUMBER X
odškodnina sa 60 Ztotkov, štiriletni moratorij in dnino anuliranjo unmttldh dolgov pod gotovimi , pogoji Oborožene akcijo proti Nemčiji no »mo bili. ftmeija jo proti trnu in aaktaea, da Nemtija odstopi dohodka od industrij v Rukru in carino um-nikom. Voditelji entente pričakujejo, da jik Ame-
Paria, S. jan. — Francoeki mi niatrski evšt, ki je dane« aboro-val pod ?odot*om predsednika Milleranda, js sklenil soglasno, do Franeija aevrše načrt Anglije sa rešitev odškodninskega vprašanja. Poineare jo 'dobil nalogo, da mora aahtevatl, da eo naprave o reparacijah vršo na temelju franooekega našrta.
Pološoj je aelo kritišsn.; .Ako Anglija vstraja pri svojem nsftr tu, tedsj jo koneo repaneljske konforonoe. • * i • . 1
Parls, 3. jan. — Anglija in Francija sU sopet deleč neresen kakor sta bili sadnjiš v Londonu in na vssh prejšnjih konfereneeh, ko je šlo sa rešitev odškodninske-ga vprašanja. Prelom v ententi js spet neisogiben ,ako obe stranki ns popustita In sprejmete kompro* misa ali še v skrajnem momefitu ne stopi vmes Amsrike in sado-volji savssniks in Nemee. Italija in Belgija posredujeta sa kompfo-m is. ' v-kv / • V« , • \ Trije načrti a o na konferenci sa rešlttv vprašanja nsmške odškod* nine. Načrti so sledeči i
UrDUOt BODO POMAGALI TURKOM
dfc tt Oso t* nemška odškodnine
sniša na 60 miljssdslstlh mark (It milj srd in MO miljonov dolarjev). Nemčija dobi montorlj n štiri Iste «— to j«, d« štiri leta ns plašijo nkf, tudi obresti ns — v ivtfce, da se v tsm čeeu finančno postevi na trdno nogo. Po štirih letih nedaljuje s plačili v gotovini in materijelu stopnjema, to je vsako loto plačt vol, dokler al vso ponvueno.
Ds ao bodo Fnnoija, Belgija In Italijo v Um čeeu preveč trpelo finančno, jo Anglije pri volji is-briseti njih vojne dolgove, ki jih dolgujsjo njej (Angliji), toda s pogojem, ds slato Freneije, Belgije in I telijo, kolikor ga jo daaee «lepor.itiranags ▼ Londonu (okrog 980 miljonov dolarjev), ostafts Angliji kot delno pokritje dolgov •n dalje dobi Anglija gotov deleš nemških bondov prve seriji, ki bodo Isdanl kot poroštvo M od-škodnimi na rfs^un Belgfjg, Fna-eije In Italije. -
Nemčiji itibllliin svoj kredit pod kontrolo saveanikov. Anglije nasprotuje vsski oboroieni akciji napram Nemčiji ali SiSOŠM ae*-Škege imetje, Pmšl, le Nemčija no sprejme novih pogojev«
lTaahiogtoe, D. 0. - Rimski
katoliki, ki šele poetati kukluksi, adoj lahko to store. Tndi nekate-J Jlidje niso vsš iskljnčonl od k«, kluksklanstva. Pličeti ji tribi pristojbine in postanejo lahko kuklukai.	'
Tako sdaj naznanja F. T. Cler-ko, ''cesarski velikan , Kukluke-klana", v svojem glavnem stanu.
Ta nova politika povcročl, da Kuklutikfon sds j izgubi člane, ld so »ovrilM ketolikov in Udov. Clarko pojssnjuje, de boše pridobiti vos belcpoltne "krifijane" sa K uklukeklaa.
Če je človek bele polti, eU to še pomeni, de je krist jen f AU ji Kuklekoklen »pomenil sdaj svojo taktiko, ker ee boji, da napade f To eo vprešenje, ne ketere "cesarski velikan" nejbrš ne bo odgovoril, ki pa kličejo v spomin pregovor, ko je bilo treba plavati in is rešiti, da ji bil "samoree"
udaJi.
Naaflo, F l - Tukaj so pri-Čeli i litri ji sladkornega tras. Pridelek je ravno tako velik, ka ker jo M lani. Okoli tri sto tlooč ton sUdkoraegs trse bo pridela nege sa isves. Sladkor so sondi lege oe peeoai, kejti naši eolnl-aorji oe »oskrbeli, de ostane oe-denje cena sladkorja.
Ns otoka Laoeea je pridelek aoketiki ssaaji bet v prejšnje« lita, kajti poškodovale eo ge ge eoaiee. Na drugih otokih bo pri dtlek sopet večji, toke do oi mne-
do H enteata pomaga dob,ti mode nerodno poeojiio v vsoti 10 ssi-Ijaid de tik mark takoj, fot mi Ijard delih mark v let« ItTL In pet miljerd. V let« 1HL Medlem ho Nemčije poekuetle dohiti notre a jo posojil* v vooU 10 miljerd sletib eserk. l olovki skapae voe-te teb posojil nejde savesaikem so pokritje sdšbsdalBs, dru#s po-
Jm isgiaiio sa *0*00 Chtesge ie ekoliecf T petek iti Iganje, ki je brte tem josae lav toplo. Jeini vetievl. dve leti ped poroštvom. Temperatura v rednjib M. ureh i e moral pojoeniti pred **• ne j višje SI. aajeišje IS. Seleeo ,keko jeetorelje. " Jlelde ob T IS, seide ob 4tf1.
is, S. jen. — Predstcvaihl le ee obupsli, do hi megli (Dalje aa S. strani.)
ČETRTEK, 4. JANUARJA,
P10SVETA
Zmga avstralskih it lavcev je poraz iovi-
cLAiiuj tugnun
"------ .liMUAa «A«0CNE rooeo««! WOT«
OCttTMC, I^ANttABJA, 1928.
OBRAVNAVA PUHTI
■ujemi ni
PROSVETA
Proees H
BB*Unjs. - X*
VAJLMAKJI PBlOAJO.
Karioa. HL — Procea proti pfc' tim rudarjem is Herrina se sopet nadaljuje po odmoru čea prssn ke. V torek je aagovorniltvo pozvalo enajat prič, ki so pripovedo . vale o nadutosti ia aamopalnoet oboroženih gerdiatov, katere Ueter poeial v Herriau. Gardist . so naravnost istivaii ljudi.
Ckarlee Daviš, farmarski na *jemnik, Čigar farma je blisu o< prte premogovne jame, ja povedal , kako gi jo gardiet sunil • puik nim kopitom v rebra, ko je goni živi** jc vodi t bllUni rudnifk pisarne. Vsakokrat lo ga natavi gsrdifti in mtx grojiii a pestmi i orožjem. Enkrat ao ustavili tudi njegovo žene. , j Dne 21. junija popoldne je Da-via allial 16 do » strelov, ki eo bili oddani ia ameri v bližini pre» mogovaika. Eno uro poaneje I bilo streljanje tako goeto, da moral zapustiti kilo. Ko je Iel hiše, ji videl etavkarje, Id so neal rsnjenoa. Bil je Joe Pitkarts (Pičevič), eden iamed treh radar, jev, ki ao bili ubiti na eeati dan pred bitke a gardiatl ia atavko«
Drugo priče — farmarji, njih 2ene in hčere in trije radarji — ao pripovedovale, kako ee jih gar* dieti netavill na cesti ta poevaU. Garda jo vaelej namerila polko prott prilleon in ma tapovadala, da mora iti nazaj, Čeprav ja cesta jama, na pa privatna lastnina. Ponoči jo garda ustavila avtom* bile, ki ae m po ceetl mimo rudnika. Gardiatl ao niao aramovali kletvie Ja grdih iarasov vpričo
Drlavni pravdnik Dutf je pri navskrilnem iapralevanjn pripraviti priče, da bi z* bile rekle, toda ni ae mu poerečilo Njegoša vprašanja ao ao tikala V glavnem, is katero snpri ao prihajali streli. 111 nieo prihajali > gričev, na nasprotni atrani premo* govnikaf Priče aa vstrajale, da ao kroglo letele ia bližine rudnilke pisarne ,kjer ao bili tbrani gardi-att.
IZ DELAVSKEGA m
(Federated

«000 krojalov isprtik. Lastniki 100 delavnic zs izdelovenje etro-Ikih oblek v mestu New Torka eo ▼ sredo zaprli delavnica pod pre tveao, da ne morejo ekeiatirati. Imetniki zahtevajo znižanje mezde. Okrog 1000 krojalkih delav cev je pHaadetlh.
Badarji ia operatorji, ki ao e< tretjič eelli v aredo v hotelu Oon-greaa v Chicagu, da aranžirajo po* trebne preliminarnoeti aa meadno konferenco, ao bili obveMeni ia Waehhtgtona, da vlada ae bo trpela nove atavka aa polja premoga, Joka Hajra Hammond, prodaodnik zvezne premogovne komlalje, je poalal brzojavko radarjem in operatorjaaa, ▼ kateri groai, da "in-toreei dežele zahtevajo, da premo-gorniki obrata jejo." Rudarji ti-d i jo v tej groftaji novo pattoe, katero namerava vlada izrabiti proti ajim ia ne proti magnetom pre mofa.
Svitanje meode Kameičenci v pisarnah država železnice v Mehi-Id 00 dobili a t januarjem 15-od-ftotno zvilaaje mndr.
Delavska leša. Odkar je Ma po-ralena delavska vlada r avstralski proviaol New South Walaa v aadnjem marcu, ao delavci iaga-Mli 44-nrnl deUvnik v tednu in adej morajo delati « ar. as bile enileoe aeade Okroglo dva dolarja v tedna.
J* Dolavei v velikih teketilnih to-■ vsraah v Bfcode Ialanda Si pridno organizira jo v uniji Amalgamated Teztile Werkers. Pogodba. Id jO končala mmsnnŽBi aUvke v minulem lata. določa, da aa kon-asm leta revidirajo aaeade. Oeem miseiaa aUvka ja preprečilo sni-flsBJs meode sa 20 odstotkov ia po daljtaoje delavnika od Id aa M ar v tednu; večina tovarnarjev je 1 todi priznala unijo. Delava! vodo, da bodo delodajalci poskusili revidirati aaeade aavadol, aeto orgaoiairajo. da ae lolje pasUvijo •T bran. lo bo spet treba. » faipanladilarla ilnahi e M os sva ji prikodaji keoveoeiji. M ss n* v nor mesec*, dai eesa-
litično akciio ali pojde sama avojo
pot v volil,...m boju prihodaje leto. Tajnik atranka I. O. Brown je rekel te dni, da ee bo atranka najbrž ločila od omenjene Konte-tenoe, ki jo atorlla na avojam zadnjem zboru v Clevelandu voli-ko napako z tem, da ze je odločila ss politično akcijo v okvirju Ita-rih kapitalističnih atrank.
Razne vesti.
ntAHOOZIIN AHOL1ŽI g« SOPIT KAVBAJO.
(Nadaljevanje s prvo stranL)
ročiti reparacljako krizo bret Združenih držav. Vai pravijo, da bo Amerika morala prevzeti vlogo raaaodnika.
Ia aaneeljivih virov ae poroča, da britaki diploma t je v Wuhiug-tonu pritiskajo na HardingaUn Hugheaa, naj poaežeta vmes in predložita detajlirani načrt, ki ae bi ujemal z načrtom Anglije, is-vzemži da ne omenja medssvesnl-žkih vojnih dolgov. Franeozl ae plalijo amerilke intervencije, bo joči ee, da bo amerilki načrt podo-ben angleškemu, katerega ne ma zaje.
Mod anglečkim in francoskim aačrtom jo vaUka razlika. Anglija bi rada znižala vsoto nemlke od. Ikodnine za 10 odztotkov (od 11 miljard na BO miljard zlatih stark) in ji dala žtiri lata čaaa, da finančno in ekonomsko opo more, predno prične nadaljevati plačili. Franeija pa zahteva, da se odlkodaiaa zniža za toliko lo elučajo, ako Anglija odbije ravno toliko od avojih posojil zavezal kom. Nemlij« Ima le dve leti Čaea ia "okrevanje", toda v tem ČSZU mora vseeno izvažati materija (premog, lee, nitrat itd.) v Francijo lo za garaaeije, da be ree plačala odlkodnino, mora dovoliti, da zavemikl vsako lato vzamejo miljardo slatih mark od dohod kov v davkih na premog lo droge produkte ter v carini na isvoz lo ovoa. V alučaju, da NesaHja no atorl tega, okupirajo zavezniki veo kotlino ftuhr in jo odrslejo s ai dom esrfcss od Nsaalijs. '
BKSOVLAK 81 JI FBBKUO-KIL V J AEM
Devetnajst sseb ranjenih.
IKsooa, Chk—Brzovlak ia Jeek
•onvilla, Fla., v Chicago je akočil raz tir ieet milj eeverno od takaj. Štirje vozovi eo ee prekucnili jarek ob leUsnilki progi. Devet-oajat oeeb jo ranjenih.
Oedar Bapida, Iowa. - Pzeažir aki vlak ae je zaletel v tovora vlak. Sunek je bil taks močaa, da je bilo Itlrinajil oseb polkodo-vanih.
fcn«. .i.i
LBOIBLATUKA ZBOBUJB
Bpringfield, HL - Illboiske egielatura je pričela z letočnjlm zasedanjem. Predsednikom nljje zbornice je bil izvoljen David > Shanahan, prijatelj foveraorja flmalla, predsednikom eenataka zbornice pa Rlehard J. Barr iz Jolleta. SuhaČi eo predlagali dru-gaga predeednika, pa ee pogori*.
Turški princi izgubili plače. Angora, Turčija, 9. jaa. — Tur-tka vlada je radikalno znilale, od. noeoo odvzela meeečne plače veli ki tromi priaeev, princes, saltaoie „ drugih sorodnikov bivloga §ul-t sna. Prizadetih je 22 priaeev, 26 prineee in 11 aultanle. Vai ao sdsj primorani iskat, ai alulbe, ako toče deetojao liveti
invazija lasovo vstajo
Moaakovo, t. jaa. - Bevereki dela vel ss dvigaš jo s eroljem, ako ineeel okapirajo kotlino Bohr Ta glasove jo elileti vsepovsod Bavarska policije Itoja komaj «000 mol, ki ao bodo mogli preprečiti vstaja. Okopaaija Bobra pamaoi, da marka Is boli pads lo sledile ts nepopisna iadaotrijake kriza.
Milan. Italija. I jaa - Fafteti ss sspst prileB pisfaojati mao niste v vaeh večjih meetih Italije. V Aaeool je bile oretiraalh pot vodilnih kosaaaiotov. T TMB |Si bilo orodailko osebje »sta "Lavo
v jočo
KLANOVBKI TBBOBIHM I KADALJUJB.
▼ kratkem aretirajo vsi kla-
Mar Boago, La. — V kratkem
aa pričakuje aretacija kapitana J. K. 8kip«rortka, "plemeaitegs ciklopa Klana 34 v kraljestvu Loaialane". Proti njemu bo dvig njena obtožba umora.
Ravno tako aretirajo okoli ti klanovcev, ki ao ugrabili in umorili Watt Danielaa in Thozsaa Ri-ohardaa. Sem je doepela četa ka-vajerije in ae u taborila pod pro-atim nebom.
L Nova pričeski »o bila zazlilane, ao identificirale pet klanovoev kot člane zakrinkane tolpe, ki je Ugrabila Danielaa in Richardaa in ju kaaneje umorila.
Država je dala čete In jurlete, avsjna vlada pa preiekovalee, ki nabirsjo obtežilni matefijal proti klanoveem. Avtomobili, v katerih seda ageatjo jastlčnegs depart mentkivigajo sem ia tja po blat-Dih.«setah In agent je aaaledajejo klsnovske mliterijosnoeti notri v džunglo in močvirja.
Kavno tako delavni so pa tudi kiaaovei. SUri 8kipworth, "plemeniti eiklop", koraka po oeoteh e ponosom Ipaaakega granda. Skoraj vedno je na javnem trgu. Nekaj lasa stopa veličanstvo, nakar saklitei "O Bon." In Um od raagovariajočo skupine ae odtrga molčeč človek in ss pridruži sta-rama 8kipwerthu.. Na to eledi krotko žepetaaje in ssupoik ss zopet odstrsni; ./• .
Klane vol le vodno nadaljujejo z terorizmom. Ako ss katsri farmar na eaz&oti pogovsrja telefo-nično s agenti jnatilnega depart-aM«ta, takoj mu klan o vsi odpošljejo svarilo. Na pr. Harold Hee-geetrom, o katerem ee aamlll, da ja blebetal o klanovskih tajno-stik, js Isginil bres vsake aledi.
MLBKO V OHZOAOU IB PO-
BL 4m Farmarji bodo prsjsli spaae so oent več sa galo-
M mleka, komoanije bodo na za-htevali pri kvorto po ea eoat več od koazazaentov v Chicagu. Kon-zumentje bodo morali plačati,vea-Id daa deset tisoč dolarjev več sa mlsko, kot piačajejo adej. Tako podajo eene, kadar konzumcnt kupuje produkte t
Tistega, ki ee saora preživljati s mezdo, katero prejema sa avoje delo, drli vse "za vTat. . Fred vojno js itala galona mleka v Chicagu dvajset do lUri in dvsjaet eentov. Danes etsne dva in potdeeet eentov. Najvažnejli Uvel aa prehranitev detet ee je podnfll aa vel ko sto odetotkov ia veleblsnilko looopieje prav nič ae kriči, da tako visoko eene mleko .ubijaj*.deteta v ravnik draMnak. Todi ginljivih sUk ne prinslajo, kako deteta etoaajo avoje drobne ročice po stekleni-sah s mlekom, pa jih ne doeelojo, ker jih ji* trust odmika. Vale. biznilkemu časopisju je nodrall* tov ariska navadni biznižkz za* moposebies.
fVprav ta dvojni obraz, ki ga pokale velebimiftko laeopizje ob vsald priliki, kadar gre sa as vi. jsajs cen za ljadsko prehranitev izredno velnega živeža, zaora to* di dolovao slepemu delavcu od* preti oll, da vidi, da je voleMenl Iko Časopisja nssprotnik njegovih intoreeov.
In kdo podpirs veleblsnilko la* sopisjcf Poleg kapiuliztov eo do-Uvel tSotl faktor, ki oajvel pri |da velebiznllko laeopieje lahko plete eaaje bil, a katerim privatni biaoilki interesi tepejo delsvss.
JBKLO JB ZMLBLO D KLAVCI Dva dslavsa sla tsgtetta pod jo-
Po. — V Petroleum Iron Workeu v Masurjrju, O., se jo dogodila velika nenre^s. Jakle-al čok, katerega je stiskala hidravlična tlakalniea, je počU. U-biti eo bili Itlrje delavci ia pet je bilo polkodovanlk. Dva delavca popolnoaaa pogrešajo, tarele jeklo je najbrž aelgalo njuna tele aa.
Pet delavcev ja uteklo, predan jih je doeeglo okoli škropeče la-reče razbeljeno jeklo.
JAVNA GOVORNICA.
Skveuki Narodu
Podptru Jedioti
. lf. Joatje ISST v	UNboIII
illinois
GLAVNI STAN, SSS7«SS SO. LAWNDALK AVI., CHICAOO
Isvrlovoloi od bor t
UMtAVNI ODSKKi Pfodaadolh Vtaeeat Calolme. p^^i^iih Am4nw VMrUk. 0. P. D. V,
POHOTNI ODSKKi »darw—A »adaal»lh. 40T W. Mar Hf MnlMi, IIL, MuSs Boa Z7e, a«r^rlo«. OkU. PrW A. VlJ.r. Bo. STS, Klr, MU., lj.Be« az, Heoimovitt«. Pa.. Mi Ooeleh, 414 W »Ur Su.
BOLNIŠKI OOiKKi OIBKDNJS OKROUt« Bla. Neveh,
SSS7-SS S. Uvodak Aa,
Glasovi illisf S. N« P. in čitatoijov Proevoto.
J.
VZHODNO OKJtOUK. J^k	mm«	^
r.APAONO OKKOSJKi AatM°l«Ur' L IS4%l^lU«a., aa luiaa>l Hmn Mara, B«. tss. Bvkl, ml»a., m »vaneapel. MBm tS4SS S. WUah«al«r Si, m«rv«r« utekb
Ohioafo, m. — Ker čltam več alovanakih čaeoplaov, vidim raa-lično dopiae, proteete, kritike in odobravanja od različnih društev, klabov in poeamenlk rojakov Čirom Amerike glede glavnik odbornikov, oz. njih akeije aa zad-njem aeetanku v Chioagu napram oetall blagajni bi vina J. R. Z. Moj poael me vodi po različnih državah unije in ažhenje veliko rojakov alilim. Bata hočem todi jaa opiaatl avoje mnenje, ki je todi sutsaje več rojakov, a kateri-rimi aem bil oeebao zkapaj.
VeČina rojakov (to eo reče 00 odetotkov) je proti akeiji, katero je podvzela zadnja koavsaelja J. B. Z. Vzroke naltevajo (katerim ee todi jaa pridružujem la ee s njimi strinjam), da propafBodoi odbor bivže J. R. K. je propagiral si miljondolarzki fond edino le m jugoalovaaako republiko, ki Baj b| bila are jena aa najzaodernejti
podlagi v prid jogoalovanakegafiiiah. delavstva. Denar je Ml torej na-
9dai BODO MUKA IVIllASIAI
m
2. jaa. Ogrske prrpo»Maje razMrjaaje 10» listov, ki izhajajo v
Beti, ki fakojaje v
Chicago. DI. - Voditelji koto-ilke cerkva, katolilki
delevski voditelji v Združenih državah ss prsd nahaj daevf v CMeagu organizirali "Ka-tolilko konferenco za iodaetrlalae probleme", katere aamea je. "do-am mod delodajaUi ia delavci v svrhe mira v laduetri-ah". Firofesor D. C. MeCebe e »Hoeetoaeke onivone je oik aove orgaaizorije
Organ iaaeija je odprU katolikom. Mod podprodaedalki je F. Callah.n kapHaHet lz LeoMlla. K/, F. H. Keakel, rodja Central Verelaa v Bt. Leoiea, Bttta Bosrieo iz Indianopo "Mloe Wf>rker'.
alsseije, rev. /ss. Hoseleia. po moftai arodaik glasila jezuitov v Hom Torka lo zaias Uoo & BfO-
bran edino v to avrho in bII dragega os. Nikjer niamo videli »•
različne favorizirane Čaaopiae ali
da se pokiltvo ia orodje rasmeče različnim tizkovnim družbam sli osebsaL Denar js bil nabran In darovan lo v ono avrke, ia to jei v propagando aa natanovitev ja-goalovanake republike. Ako za enkret to ni poerečilo, o tem ni zapečatena uloda Jugoslavije večno, ampak rapobličaaaka ideja bo prllla sopet enkrat v Jugoslavijo in takrat bodo tadi rabi li pomoč ia Aiperike. Ali bt ne bi lo dobro, da bi v takem eločaju 1-meli pri rokah nekoliko tiaoča-kov, ds bi jim v pravi aill pomagali! Vzemimo na primer, da bi ae to zgodilo čez 26 let in bi ee ta veo te obrestovala na dobri banki na bondih ali zad oljnicah po ali 6 od eto, bi U veota $21,000 naraala na $60,000. To bi bUa le lepa vsota zs pomoč.
Ob Čssn kampenje je ljudatvo vedelo, aa kaj daruje in aa |s da. rovalo. Radi toga ni Imel aihče pravice obrniti iatega denarja za kaj dragega. Darevaae eo bile veo te nekemu Čaeepleo ali laaopi-aom. Zakaj vendar f Ali niao takrat vai slovenski napredai čae* plai delali propagando it ljubea. ni do jugoelovanakaga naroda v stari domoviait Saj ni bilo nikjer rečeno, da bodo dobili aekatcri čeeopiei plačano tako pHblilno po »e aa baaedo. Neki dopisnik pile, da ee de» ai mogel i*Wjlc raedelRi kot ee je. Kako nekif Ali je Ml U denar nabran aa propadle eU propadajoče časoplasf /az mizllm, ds ne. Približno 200,000 glovea ssv nse je v Ameriki la od tegs jo »6 odstotkov delovlov. Ako ee vesk zaveda avsje dolžnoeti, mislim. da lakke vadrtajsa* svojs
Ce pa je ksk Met na robo propada ia Uhaja le pribBloe dvajeet lat, al to vzrok Ijadotvs, smpok je vsrok doma pri Jietn. Ali js slabe aprava eli pa lloaki ae a-gaje jo splolnoetl, nekaj mora bi-
U, drugače bi gotovo kot delavski list imel toliko asroftsfkev, da M eo lakke vsdrftevsl ter bi eplob dar odkloall, ki ki ara ga nekdo ponudil is narodovo blagajne, ki jo jo eestavilo Ijadatve v anko političnih akcij v Jugoslaviji lo ne takaj.
Moje mnenje je torej kakor ti-aočev dragih rojakov, da roke prot od dooorja, ki al val niti aal, ampak je Bameajoa edino v te, ea kar emo darova B. Oseke sli čseopiel pa, katerih ae J. B. S. prav ail ne tile, ki nista prav ai! nsradlli, ae darovali aB prtapora-U v lo evrbe, laaejto vea j toliko sMMtegB dootojsastvs, da ae v nale zadeve ao vtikate. Napak«. Id ee bile asrojeao pri aaa, borne le assai popravili kaos vsake
Nadzorni odbori Praah Zatla, predaedelk, SSSS W. SSlk It., ChUaM. IIL, Ptreadi
CU^Tttk*^ **** °m99Um4* WlHUm Sltl#r> ^ k ^ Zdniftitvoal oJkort
Ptelialnlki Pmak Akt, SIS4 Sa. Cjtwfwd ^Avak, Ck|y, IB.
Jaa^lkmht ItSt^B. MrTlt^^eMuITbldo. VBHOVNI ZDRAVNIK. Dr. F. J. K.r«. ZSOS It. CUlr Ar .Cto^lMHl I Kiriipialian a gL odbemlM, M delaj« v
h^aMBelV P. Jh KfSti. u»«4ajf A«Z Chlaoso.nL
VII zadeve bolniške fodpork IB NAILOVBl •Mit« I. nT/. J.. SSS7-SS s«. U««d«le A v... Chtaaf«, IB
DKNARMB •dboe« I« jedaa_ dol« Ara., Chleaf«, BjMZADEVt V ZVEZI S BLAOAJNIIK1MI POBU ao flijoio «0 rvi Blafaj«Utra t. N. P. Jh SOBT-M le. Uwl«le Ava* Obla«s«* BL Vee prtialha al«4a M»l*ra«ja v gl. levrl«vol«om »dbee« ae
B POIIUATVB IN ITVABL M a« Hčaj« jd. tavrlavOsaga ata t*U« ae oadavai TajaUtv« i. N. P. J« BSST^S I«. Uwm
407 W. Mar IprlMflold, IIL	^
to o	jonlll' «ir>o"pilttja^ea"J"^ra?r3a WNB
9«. Uvadele Ar»., Chleaf^ IIL
moči od suaaj. Vaakdo aaj pogleda prsd svoj prsg, pa bo takoj vl-del ,ksj ma je storiti. Tudi pri je metle potroboa! — F. Bto-
Letina v Jugoslaviji.
New Tork (Jagoslovanakl oddelek F. L. I B.) Is člsnks v "Oosameree ReporU", ki ee na-alaaja na poročl\| amerilkega ml-niztra ia konzulov v Jugoalavijl, poanemsmo i
: Žito je povsod slabo obrodilo, slaati pa v južni Srbiji In v Orni gori i vkljub temu bo, kar se tiče nekaterih vrst IKs, preoatalo ne kaj prebitka sa izvoz. Vsliko Iko de eo napravile nekje pbvodnji, drugje pa toča. Vzled kaznejlega deževja ae je letina koruze nekoliko popravila čez prcjlnjo priče-kovaaje, zlasti tako v bolj eever-nih pokrajinah i ravnotako ae je sgodilo z letino peae in krme. Tobak je precej dobro pbrodil, ali konoplja In lan ata razočorala. Pridelek krompirja je bil aa 80 odeto pod onim ianzkcga lata. Trta pa ja dobro obrodila, in pridelek allv, ki je znalal 100,000 ton, je bil sa 100,000 ton večji kot la-Bi. Pridelek koruze in zli v zta dve najvalnejli letini v Jugoelavi. ji. Ts-ls je edina dolela v Evropi, kjer je koruaa glavno Mtoi 40
odatotkov orane aemlje js čeno temu pridelka.
Slsbla letina ima neugodBS posledice aa živinorejo. Kmetovslsi
koljejo in prodajejo prsličs 1b govejo llviao, kar provzroloje, da eo ze eene meea nekoliko snlžale. Na drugi strani pa se ja cena
ke dvignila, la goepodai kmetij, ki tvorijo naj« prebivalstva, as brsaijo svoje aaloge na trg. I žito lahko tekmuie s sedanjo domačega pridelka. Ker pitsnje prašičev preveč je poMSvljena ns prslils soka iavesnina, ista radi tirajte toliko manj bi pital praliče Koljejo ga suhe praliče, in poalediss je, da je maat poakoMla v 46 dinarjev aa kilo, kar je krat toliko kot lani. Ta visol ns vsbi ln Inosemeko k ob in danea h ameriška maat, ki haja is Čehoelovalke, prodajal po eenl kot domsll pridelek, viaa je vobče v dobrem v kolikor je mogole pri pri elabl letini.
mlado dekls aa pomol pri
člh hišnih delih v družini dveh oseb. Dobre slolbs. Pokličite Ceder 2671 K. ne Perryeville Avo*
N. B. Pittebargh, Fa.
KNJIGE
KajliovBe Matico 8.N.P.J.
Knjižsvna matica Slovonokt narodno podporno Jednota jo isdola in imB v zalogi slsdsdo knjigot
nih koriftnih informacij. Fina trdo vszba. Cona $2.00 • poštnino vrod.
, Jtmmi* Hiffffiits. SpiaaJ Upton Sinclair,po-slovoniJ Ivan Molok. Povest is življenja ameri-hkr k« proletarljata sa čšu velike vojne. Trda vezna. Cena $1.00 Bpofttnino vrod.
ZaiodalcL Spisal Ivan Kolek. Poveet Is dodaj skritega koea življenja slovenskih delav-cev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 B poštnino vrod.
Zakon blofonosile. Spisal Howard J. Moorr. poslovenil i. M. Zelo podufna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in pokazuje, kako m iploAnf razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. 8 ollJcami. Trda vesba. Cona $1.60 f poštnino vrod«
Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobita za tri dolarje. Vee Štiri knjige za lest dolarjev. Vredno eof
Naročbe, a katerimi jo poelati denar, sprejema
Književna Matica
l^lV^Ml^kl Aftet Cklc^jl^i JMe
PtOSVETA
V	tem hipu je MU kakor naučena institutu.*! Nasmehnila aa ja same aoU ia pritrdila kljubo. raja: ^ '
V	oči ao ji prišla aelee. Ko aa Ja epemBi]< evojega moža, al. je ponavljala riimir:
"Sovražim ga, aovražim ga." Sama ni *edsla„ kako j« prišla do tak beeed. Sedla je zamišljeno t kot aa aofo in vsdihnila: "Moj Bog, moj Bogi" Spomnila aa ja, ko ae je sa vedla: "Na imenuj Boga!" in v grlu jo je nekaj stisnilo; veat ji je očitala. da nima prav. Stisnila aa je na zaio boječe, kakor bi pričakovala smrtne obsodbe. ' . j . ^	" r>.
Zazdelo aa ji je, da j« zadišala i spalnice korake, tako močno ji ja bilo srca; dvignila aa je, da| U odšla k telefonu. Ko ja etopila na hodnik, ji pridraala naproti Karja in jo pogledala postrani,' polsovratno, polikodoŽeljno; nato ja nadela bri-aati prah na zrcalu. Goepa je stopila v apre jemni.' eo, pa se je kmalu vrnila.
Z obraza ji je bila izginila vsa kri. držale aa ja sa senca in ae skoro opotekala.
"Gospe!" je rekla Karja prestrašeno, "ali Vam je alabo? Bledi ata."
Brna, ja • težavo prijela aa kljuko ia odšla t svojo sobo. Sedla ja sa mizico, stegnila prste po njej ia strne la preda«. Sledila je strašna tišina. Par hipov je bila kakor okamenela, nato je aklju« Sila prste, kot bi jo bilo kaj zbodlo.	4
' "Ničvrednice!" J* ^ - 1 • * - rtM Ko je izgovorila to beaade, je je tebolele, potem ae ji je zdelo veaeio. Prijela ae j« aa glevofj tatuhtela. *	^ ■
"Saj ničesar ne ve, pa aem v takem atrahu, da ae sama iadajem." Seme aebi ae ja zdela smešna t tam strahu. "Zakjj je tek!" ae je potolaži kaj je milUle pod tam, ae ni vprašale. Odšla ja % spalnico in srečala ne vratih liarje, U jo je oš*, nila s ostrim pogledom; moi je eedal ae poetelji ia ae Igral z revolverjem. • 1	, • ?
Sedla je k njem«, ga stresla te ramo ia bošiU v smeh.	'	5v <
"Dragi moj, ti si ljuboemneal" Njegovo čelo je preletele temne sence; obrnil aa je v stran in stisnil zoba t krčevit zmehljej. Za trenutek ni bilo beaade is njegovih ust. Ponovil si je v duh« petkrat njene besede, natoje odrinil njeno roko ia rekel zategnjeno:	<
"Kaj ti ne pride ne miselt" "Olej," je rekU v. zadregi, "ravnotakoea lil ln jaz sem mislile . . ."
"Česa ti ae mizlišl" ja odgovoril trde. Pogledala ga je oeoplo in ae primaknila biile. Ker te ni ©trt od revolverje, je početi nadaljevelet I "Josip, telefon se je pokvaril..." . "Ttko!"
Ni zganil t glevo, niti otrl te ▼ «M« je čutU nejasno čustvo, ki je btto tkoro veselje "Ti bi torej rada telefonirale!" "Sej aem le rekla . 1 ." i "Prav, fentkM moja! Žico aem preretal jas tam!"
, (Dalja prihodnjič.)
BABICA
1* J> jfrljcnje aa ta
Spisala češki EOŽKNA NKMCOVA.
Poelovenil FRANCK CKONAJL
(Dalje.)
"Begve, koliko let je imele!" aa je netihem vprašal; ppd« m jt "P«t taved«, ne koge mieH, je videl ozki obraz ne lipi. Neznana bolest ge je prešinila in občutek, de je uklenjen.
"Vida, Vida!..."
Zenj eploh ni Uvelo telo, opejel ae je obzvo-ku, ki je klleal v areu: "Vida, Vide . . f fcvelo mu je to ime kot znamenja nečeea, kar mu je ae-kdej bilo rojeno v duši, te zvok mu je bil pojem nadoaelne in zevržene lepote. Obšlo ge ia koprae-nje po dolini, kjer je štela avstle hiše. Domišljije mu je slikala vse teko jasno, de je akoraj kriknil: Zagledal je tik pred eeboj dvoje modrih, toplih-oči, de je zamahnil s roko. "Frači" ... je dahnil bi si popravil laaa.
"Brna", je rekel, "stopi v spalnico po revolver." Njegov glee je zvenel teko odločno in jezno, da je obstale.
"Pe revolver t Kaj boš . . ."
-	Hotele ja vprašati začudeno, pa je pedcl * besede rahel drget, zato je obstala sredi atevke.
-	«Dit" fr potrdil mirne. "V omarici ja vae skupaj, če nisi preložila. Brez orožja nt moram nikamor in treba je peč pregledati sli je vae v
red«.* 1	'	- - j*s „
"V redu! — Sej ae pojdeš nikamor, prenš.
Odgovarjal je trmeato, de bi ohranila mirnost in stvezt. Pogledala je spet ne uro in nervozno stisnila pest, kakor M ji elektrike prešinila roko.
"Orožje n bojim — pojdi samj meram ie te-lefoniretL" "A	jfc'.-' J
"Telefonireti! — Kom« pe!"
" Nastavil ji je teko neglo vprašanje, da je za
hip ohttela. "	1'
"V trg ... na, k potpč Poiarjevi morem." Trdo je izgovorile zadnje besede, kakor bi ga hotela s naglasom prepričati.
"Stari gospčt — Ali ni sin pripovedoval, de ja šle na deželo!"
,, * Zmedle to j« te hip, pe je veoder vztrajala.
"Povprašala bom, aU te je vrnile . . ."
Skomizgnil je z ramo in menil:
"Kakor veš .. ." ' • ; ' - "
Ko je taprl vrata se ttboj, je odprl noji in pra rezal telefonako žico nt hodniku. Kakor bi ga nekaj sunilo, se m« je sdelo, ko je ikrnil nož ob &eL
"Do tege je že prišlo," si je rekel. Stopil je neglo t spalnico in odprl v omtrici predalček; r njej je ležal nov revolver. Stianil je drobno orožje v peet in obaadtl nem ae poetelji .v_:,
- Ko je videle, de je odšel ekoai vrate, je neglo pogledala ne uro in ai popravile laae. Oprezno aa ja^eplezlle k oknu ia posedele ne ulieo, kakor bi kog#pričakovala.
"Vsaj danee Se in nikdar več!" je vgdihnile in lftčevito pritisnila roki ne pral Obatele je sa hip" ta zakrilila neto z rokama.
"Svobode in eolnea!"
Potter Oil and G as Company
HOME OFFICE •M Chambar of Comm«rc« Bldg., P1TTSBURGH, PA.
. '*, + ■ -i jjk'«, . t	-*"*» v'irrj!?1^. F1^* •. * ^ f- v-ij .i j ? t <' ' V, t* '^-mL*' ■'nf1w' ■»"■	4 'J'«
» 'j,	.	-V.'	■
ALL COMMON, PAR $10.00. (Vse navadne delnice po $10.00)'.
_
» e	».".v . *	r- ^^^^^	'''•'• *	•	- jg'
Predno nedelje čitote ta oglat ai tepomnlte, da ta oljna drutbe že izplečuje redim diridende vtek metee it denarje, ld prihtje od dobivanja olja is 24 oljnih vrelcev. Moreli bi tudi ratkrfiti to propo*idjo od drugih, ki ao le lz špekuletivnih namenov oljnih dniftb.
Ta drnfbe obvladuje 1S.000 akrov pteiakušenege oljnega polja ▼ elevno znanem polju *a olje v ju*o*f-pednem delu drieve Waet Virfinije (Lincoln Oounty.. Popolnoma dokončenih in olje dejejočih U vrelcev je v obratu. Mi lattojemo vae potrebno orodje in stroja za vrtanje in je vedno V delo aa nove vrelce.
Neže sedanja produkcija is naših »tiri in dvajeet vrelcev je približno 20,000 eodor olja letno. Toolje te prodaja po 98.00 aod, ker znači, da to nafti dohodki $60,000.00. Sicer na je to šel« sačftek na 18,000 atarfti.kjer lahko zavrtamo le etotlnc novih vrelcev na tem velikem prostor«. Is teh vzrokov je neša družbe dobila "Chartei^ dovoljenje, da trilamo kapital ta vrtanje fte več novih vrelcev, snaki na vtem našem oaemlje kafte. da ie veliko bo«atega ukozvanega "Berca Sands" is katerega te pridobiva olj«. Vrelci tega okraja bodejo imeli življenje ta računa do trideset let
Slaba investicija v novem ie n« razvitem kraja pomeni heserdno igro in največkret zgubo denarja. Take vnte podjetja to sploh pokVsrila dobro ime oljni indattrijL Inveetirenje v dobrem preekušenem oljnem okraj« pomenja srečo. /
Col. Humprej v 1921 je bfl "tub" v letu 1922 je bil vreden 100 miljonov dolarjev. On je investiral v dobra oljne proposicije. GlejU kaj sodrufi neprevili aa dobrih preekužanih oljnih podvsetjih.
> -t Ai';'	. ^-fifeife^S^	« . r i •••
. $100 ln II i lili m Mi v rastmm Pafral— C^ aataeM ae
$100 investiranih v Produem Oil Cfe, tsniH aa. ....•••• »SSOjOOOuOO
$100 iavaetireaili v hsbm Ofl Ca, BSiaiU m« •. mu mt«n •»
$100 lavearireaih v Colhse OU Co., narasli me............. .$40^00.00
... *»'» f.. -	: , j ™tWM	is ** -n m	'mMtčrš
in na stotina drugih. To ao bfle vse dobre Investaclje, ker ss je invasttralo v preekušenih oljnih poljih.
VI at ne poatevljete v nevarnost s vašim denerism. s vašim investiranjem pri nas ksr naše tvrdka redno ds-luje in producira v tvojih 24t0i vrelcih In plečuje dobiček vsak meeee svojim delničarjem. Ako bi prav nič več na vrtali, dajejo ne« vrelci ie vadno veliko dobička.
Uradniki te dražbe tt> vri izurjeni ta v olj« izučeni možje, Id to vložili vas svoj denar, ki so f s imeli v to podjetje.
Ttt Imate ugodno priliko, da vložite val denar Um kjer bode delel sa vas. Sedaaja vrednoat in produkcija vam jamči In daje upanja do saalužka v preekušenem oljnem podjetju kjer ai konca prilik«. Vala prilika je omejena I« v tem kolike evoto lahko vložite pri naa. Recimo, da ae nam potreči nov vrele« kaj potem?
Naša ponudba je vredna veekakor, da jo melo premislite. Velike dividende eo na vidiku v bodočem čaeu In mi lahko varno isre^emo ln opamo, da bodemo tkupno s vami kot naši delničeiji stali aa zdravi Ia trdni podlag! do treče v oljni InduetrijL
Premlelite malo, ako ae santaiate se boljlo bodočnost preiMlte natančno našo pensdbo in InvesthrajU ko. hkor A??"	^jsmali bodete dividende mesečno. Podamo vam popolna pojaaafla ako ispolaHe ta kupoa
i« ge poiljete nem.
KUPOH-