/Primorski
Št. 50 (15.152) leto U.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZakriZ nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. CM0/77%600 GORICA - Drevored 24 moggfr 1 - Tel. (M81/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POŠTN^A PLAČANA V GOTOVIM SPH). IN ABB. POST. GR. 1/50%
1500 LIR
PONEDELJEK, 20. FEBRUARJA 1995
I Prodijev poziv za odobritev I gospodarskega manevra
RIM - Gospodarski manever, ki ga je pripravila vlada Lamberta Dinija, je sicer v svojih glavnih obrisih Se znan, medtem ko je Se neznanka, katere stranke ga bodo v parlamentu podprle. Stranke bivše vladne koalicije trdijo, da morajo manever se preučiti, ne vztrajajo pa več na stališču, da bi ga bile Pripravljene podpreti samo v primeru, da bi jim zagotovili predčasne volitve junija.
Kandidat za Berlusconijevega nasprotnika na prihodnjih volitvah Romano Prodi pa je včeraj pozval vse politične sile, naj pokažejo Cut odgovornosti in podprejo manever, kajti glede na stanje lire zdaj ni Cas, da bi skrbeli samo za svoje strankarske vrtičke.	Na 2. strani
1 Pustni sprevodi I poživili mesta
BENETKE, TRST - Pust trka na vrata. V številnih italijanskih mestih so bili včeraj tradicionalni pustni sprevodi in pustne veselice. Osrednja je bila na Trgu sv. Marka v Benetkah, kjer se je zbralo na tisoče pustnih šem in mask, živahno pa je bilo tudi v drugih manjših krajih. V Trstu se je začelo pustovanje pri Sv. Ivanu (na sliki), najveCji pustni manifestaciji pri nas pa bosta v soboto na kraskem pustu na Opčinah in dan kasneje v Miljah.	Na 2. in 3. strani
ITALIJA / HRAST NE BO MENJAL IMENA IN SIMBOLA
D’Alemov načrt o novi veliki levičarski siranki
Thalerjev intervju o odnosih z Italijo
MILAN - Preokret o Sloveniji tako je ugledni milanski dnevnik Corriere della sera naslovil petko-lonski članek o »novih odnosih med Italijo in Slovenijo,« v katerem je dopisnik dnevnika objavil tudi intervju s slovenskim zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem. Sef slovenske diplomacije v njem pojasnjuje, da je vzpostavil z italijansko kolegico Su-sanno Agnelli dober osebni odnos, °ba pa sta enakega mnenja o dosedanjih mednarodnih pogodbah: teh ne gre spreminjati, ne Osimskega sporazuma, niti poznejšega Rimske-8a sporazuma iz 1983. leta.
Na vprašanje, kaj zahteva Lublja-na od Rima je Thaler odgovoril, da n0Ce, da bi Italija Se naprej blokirala slovensko prošnjo za sprejem k pridruženemu članstvu Evropske zveze
na podlagi zahtev, ki temeljijo na starih polemikah. Treba je ločiti obe zadevi: vstop Slovenije v Evropo in bilateralne odnose, je podčrtal Thaler. 6. marca bo ministrski svet Evropske zveze obravnaval slovensko prošnjo o pridruženem članstvu, takrat bomo videli, Ce je nova italijanska volja konkretna in resna.
Na vprašanje, kaj je Slovenija pripravljena dati v zameno, je Thaler odgovoril, da Slovenija ni zaprla vrata in da s slovenske strani ni tabu tem. Pripravljeni smo na humanitarno gesto do tistih Italijanov, ki so v preteklosti trpeli zaradi zgodovinskih okoliščin, je podčrtal slovenski zunanji minister, in ob koncu razkril, da obe strani nista še zaceli pripravljati skupnega sporazumnega dokumenta.
CHIANCIANO TERME (Siena) - Tajnik Demokratične stranke levice Massi-mo D’Alema je včeraj zanikal, da bi njegova stranka nameravala v kratkem spremeniti ime in simbol. Levica mora najprej zgraditi novo stranko, ki naj bo v skladu z evropskim socializmom, šele tedaj se bo postavilo vprašanje imena in simbola, ki seveda ne bosta mogla biti ime in simbol enega od subjektov, ki bodo prispevali k izgradnji nove levičarske sile.
Vsekakor pa ne gre za nov preokret: tega je že napravil Occhetto, je dejal tajnik Hrasta, mi ga moramo samo izpeljati do konca. D’Alema je govoril na vsedržavni skupščini krščanskih socialcev, ki se je zaključila s potrditvijo podpore Romanu Prodiju na prihodnjih volitvah.
Na 2. strani
Velik uspeh prireditve v obrambo Stadiona
TRST - Brez primernih prostorov sta SKD Škamperle in Odbor za ohra-slovenska manjšina v Italiji ne more nitev Stadiona ob dnevu slovenske razvijati mnogoterih dejavnosti. Zato kulture v dotrajani telovadnici sinoči mora biti skrb za ohranitev in obnovo organizirala satiriCno-kabaretni večer Stadiona skupna vsem. V tem duhu (foto KROMA).	Na 2. strani
novi spopadi pri bihaču
SLALOM / V JAPONSKEM FURANU
Miloševič zavrnil zahtevo po priznanju Hrvaške in BiH
Sarajevo, beograd
' Napadi srbskih enot in hudičevih avtonomistov na položaje vladne vojske ^ bihaski enklavi so se nadaljevali tudi včeraj, Čeprav ne tako silovito kot Prejšnje dni, je poročal sa-^jevski radio.
Najhuje je bilo na ob-ttioeju Velike Kladuše, kjer s° Srbi s težkim topništ-vom ves dan obstreljevali °koliške vasi. Opazovalci darovnih sil ZN so samo včeraj dopoldne zabeležiti detonacij. O posamez-’djb spopadih med pripad-drki petega korpusa bosanske vojske in Abdičevo mi-bco so včeraj poročati tudi
iz okolice BihaCa. Najnovejši napori mednarodne skupnosti za ustavitev vojne na Balkanu so vnovič padli v vodo. Srbski predsednik Miloševič je namreč včeraj med pogovori z ruskim zunanjim ministrom Andrejem Kozirje-vom zavrnil predlog skupine za stike, naj prizna Hrvaško in BiH. Namesto tega je Miloševič zahteval ukinitev sankcij ZN proti ZRJ. Sicer pa so srbski mediji in javnost vCeraj nameniti veliko vec pozornosti poroki med zloglasnim Arkanom in pevsko zvezdo Ceco.
Na 5. strani
Tombi spodletela 11. zmaga
Prvo mesto osvojil Avstrijec Tritscher, Jure Košir je bil četrti
Čečenija: prekinitve ognja med rusko vojsko in uporniki ne bodo podaljšali
GROZNI - General Anatolij oboroženih spopadov, in mora liticnih ambicij«. General Ku-Kulikov, poveljnik ruskih enot v zdaj začeti izvajati ustrezne ukre- likov se je včeraj sicer večkrat po Čečeniji, ne želi podaljšati preki- pe,« je izjavil Kulikov.	telefonu pogovarjal z vojaškim
tutve ognja med rusko vojsko in	Po mnenju ruskega generala so voditeljem čečenskih upornikov
čečenskimi uporniki, ki je veljala za to odločitev krivi CeCenski sk- Azlanom Mašadovom, vendar uo nedelje do 16. ure. »Vojaško rajneži skupaj z Dudajevim, ki so nista našla skupnega jezika. Obe poveljstvo je izčrpalo vse možno- pripravljeni »uničevati človeška strani pa se medsebojno ob-®II> ki jih je imelo za ustavitev življenja za izpolnitev svojih po- tožujeta kršenja premirja.
TOKIO - Avstrijec Tritscher je zmagal v slalomski tekmi za svetovni pokal na Japonskem. Italijan Tomba je v prvem spustu zavozil in odstopil ter se tako odpovedal 11. zaporedni zmagi. Delno je razočaral tudi Slovenec Jure Košir, ki se je na Japonskem uvrstil na zanj razmeroma slabo 4. mesto.
Na 13. strani
Danes na športnih straneh
Sovodenjci s polno paro
Naše ekipe so bile vCeraj v amaterskih ligah dokaj uspešne. Sovodnje so namreč v 1. amaterski ligi zmagale s 3:0 in povečale vodstvo na lestvici za tri točke pred drugouvrščeno ekipo Zaule. Medtem ko je v tej ligi Zarja igrala neodločeno (1:1), pa sta Vesna in Primorje visoko zmagala. V promocijski ligi se je derbi kola v Standrežu med Juventino in Tor-viscoso konCal pri neodločenem izidu (1:1).
Stran 10 in 11
Visok poraz lllycaffeja
V	24. kolu italijanske košarkarske Al lige je tržaški
Illycaffe visoko izgubil v Vareseju proti Cagivi z 98:118. Hrvaški as Komazec je bil pri Cagivi spet najboljši strelec (34 točk), pri tržaškem moštvu pa se je odlikoval American Burtt (37).	Stran 12
Zmaga Nemčije v biatlonu
V	zadnji disciplini na svetovnem prvenstvu v biatlonu v Antholzu je zmagala Nemčija tako v moški kot v ženski konkurenci.
Stran 14
Juventus povečal prednost
Z zmago proti Napoliju je Juventus poveCal prednost na lestvici italijanske nogometne A lige. Lazio je pregazil Milan s 4:0.
Stran 14
TOTOCALCIO
1XX 1 11 112 1X11
Dobitki:	13 -100.732.000 lir
12-3.525.000 lir
NOVICE
NA SKUPŠČINI KRŠČANSKIH SOCIALCEV
Zaključen kongres Klubov Pannella-reformatorjev
RIM - V rimskem hotelu Ergife se je vCeraj po 4 dnevih zasedanja zaključil kongres gibanja Klubov Pannella-reformatorjev. Marco Pannella je bil z veliko večino izvoljen oziroma potrjen za predsednika gibanja, njegova zaključna resolucija pa se je prav tako široko uveljavila med kon-gresisti.
Pannellovo kandidaturo za predsednika je podprlo 473 od 531 ali 89 odstotkov prisotnih delegatov, medtem ko je bilo 32 bebh in 26 neveljavnih glasovnic. Pannella je s tem postal tudi predsednik formalno še ne rojene Unije reformatorjev. Kot namreč piše v široko odobreni zaključni resoluciji, naj bi se iz Pannellovega gibanja čim prej rodila Unija reformatorjev, in sicer kot sredstvo, ki naj pripomore k oblikovanju ene izmed dveh ali treh velikih strank druge republike. Gre za idejo, ki jo je pred nekaj tedni iznesla tudi skupina 78 parlamentarcev izvoljenih na listah Forza Itaha. Sicer pa sta o »polu reformatorjev« na Pan-nelovem kongresu v svojih pozdravnih nagovorih govorila tudi Silvio Belusconi in Giancarlo Fini. Zanimivo pa je, da je Pannellov kongres med drugim sklenil, da se bo to gibanje v prihodnjih volilnih preizkušnjah predstavilo s svojimi listami.
Še en Mussolini stopa v politiko
NEAPELJ - V Neaplju so se v teh dneh zbrah zagovorniki nadaljnjega obstoja skrajno-desničarske stranke MSI-AN, ki so jo sicer pristaši Gianfranca Finija pred nedavnim ustanovitvenim kongresom Nacionalnega zavezništva razpustili. Protagonist neapeljskega zasedanja je bil Pino Rauti, ki je svoj čas že vodil MSI. Ranti je dejal, da je Fini z ukinitvijo MSI zakrivil »gorostasen politični zločin«. Sicer je pristavil, da je šlo za neuspel »poskus umora«, saj bo gibanje MSI še živelo.
Med udeleženci zasedanja je bil tudi Guido Mussolini, sin Vittoria in predvsem vnuk vodja fašizma Benita. Udeleženci so ga sprejeli z vklikanjem »duce, duce..«, sam pa je dejal, da se udeležuje neapeljskega sestanka, da bi obvaroval častitljivost svojega priimka. Njegova sestrična Alessandra je namreč potegnila s Finijem.
Agnellijeva sprejela egiptovskega kolega
RIM - Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelh je včeraj sprejela svojega egiptovskega kolega Amreja Musso. Le-ta se je ustavil v italijnski prestolnici po daljšem krogu obiskov v Tokiu, VVashingtonu, Bonnu in Parizu, na katerih je najvišjim političnim predstavnikom teh držav posredoval veliko zaskbljenost egiptovske vlade zaradi zastoja pomiritvenega procesa na Bhžnjem vzhodu. Mussa je dejal, da je politični položaj na Bližnjem vzhodu danes veliko krhkejši kot v preteklosti, zaradi česar so potrebni novi napori, da ne bi zadeve dengenerirale.
Agnelbjeva se je strinjala z egiptovsko oceno položaja na Bližnjem vzhodu. Srečanje z Musso pa je izkoristila tudi za to, da je načela druge teme in še zlasti, da je pridobila podporo Egipta kandidaturi Renata Ruggiera na čelo Svetovne organizacije za trgovino (WTO).
D’Alema za veliko levičarsko stranko
Nova stranka naj sklene zavezništvo s centrom - Vprašanje imena in simbola ni aktualno
Tajnik Demokratične stranke levice Massimo D'Alema
CHIANCIANO TERME (Siena) - Levico čaka naloga, da zgradi veliko -stranko, ki naj sklene koalicijo s centrom. Vprašanje imena in simbola bo aktualno šele, ko bo ta velika stranka ustvarjena. Tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema je na vsedržavni skupščini krščanskih so-cialcev v Chiancianu Terme morda razočaral tiste, ki so pričakovali, da bo DSL kmalu spremenila svoj naziv v »Demokratično levico« in tudi sam simbol, iz katerega bi črtali ne samo srp in kladivo, ampak celo sam hrast. Napoved te spremembe je verjetno malce preuranjeno dal v soboto prav predsednik krščanskih so-cialcev Ermanno Gorrieri, včeraj pa ga je D’Alema vsaj delno demantiral.
»Treba je delati za enotno formacijo levice,« je dejal tajnik Hrasta, »ki naj se vključi v evropski socializem, v krog socialistične internacionale, saj je to na svetu edini veliki projekt za rekonstrukcijo levice.« Ta projekt pa nima nobene zveze z imenom in simbolom DSL: »Nočemo drugega preokreta, preokret je že napravil Occhetto, mi ga hočemo samo speljati do konca. Sele takrat bo povsem naravno, da ob vznožju hrasta, ali oljke, ali tudi rožiCevca ali kateregakoli drugega drevesa, ne bo nobenega strankarskega simbola.«
Nova levičarska sila, je še pojasnil D’Alema svoj projekt, ne bo podobna »nobenemu staremu socialdemokratskemu modelu«, morala bo sloneti na dialogu s kulturo ver-
nikov in naravovarstvenikov. »Se ne vemo, kaj se bo rodilo iz levičarske konstituante, jasno pa je, da simbol ne bo mogel biti simbol enega od subjektov, ki bodo sodelovali pri konstituanti, saj ne gre za aneksije.« In treba se je tudi zavedati, je še opomnil tajnik DSL, da ne gre za vprašanje, kdo bo vladal levici, ampak kdo bo vladal Italiji.
Po bodici na račun SKP in njegovega tajnika Fausta Bertinottija (»Desnica mu ploska, ker je povsem nenevaren«), je D’Alema ponovil prepričanje, da se Buttiglio-nejeva Ljudska stranka ne more opredeliti za desnico. »NoCemo pripeljati Buttiglioneja k levici, on spada k centru, toda naravno mesto Ljudske stranke je v demokratičnem zavezništvu v podporo Prodiju.« Prav zato
je tajnik Hrasta zavrnil tezo predsednika krščanskih socialcev Ermanna Gorrierija, po katerem je za levico LS »napočil čas za veliki preskok«. Po D’Alemovem mnenju mora levica ostati v LS in pripeljati celotno stranko do zavezništva z levico.
D’Alemov projekt je tajnik SKP Fausto Berti-notti že ožigosal kot »in-tegralisticnega«, ker »ne upošteva, da je levica pluralistična«. Romano Prodi, kandidat za vodjo levosredinskega zavezništva, pa je ocenil, da bi to pomenilo »močan prispevek k racionalizaciji italijanske politike«. Mario Segni, predsednik nove poslanske skupine »Demokratov«, pa se je glede D’Alemovega nacrta omejil na trditev, da »Hrast in oljka lahko zmagata le, če ostajata jasno ločena.«
GOSPODARSKI MANEVER
Prodi pozval stranke, naj pokažejo čut odgovornosti
RIM - »Zdaj je treba dokazati velik čut odgovornosti. Treba je razumeti, da v tovrstnih momentih ni mogoče skrbeti samo za interese lastne strani.« Romano Prodi, glavni kandidat za vodjo levosredinskega zavezništva na prihodnjih volitvah, je takole strnil svojo misel o gospodarskem manevru, ki ga pripravlja vlada Lamberta Dinija. Bivši predsednik Irija je tudi pozitivno ocenil vsebino nameravanih ukrepov. »Pomembno je dejstvo, da gre za strukturni manever, kajti mednarodna tržišCa ne marajo ukrepov, ki trajajo samo eno leto.«
Prodi se strinja tudi s predlogom, da bi pri-pravioli letošnji finančni zakon že junija, saj bi tudi to pomirjevalno vplivalo na mednarodna tržišča. Ge bo to mogoče, je dodal, pa bo seveda odvisno od političnega položaja. Pač pa se Prodi ne strinja s pesimističnimi ocenami, češ da je liri usojeno neustavljivo padanje: po njegovem je padec vrednosti lire vezan tudi na napetost, ki vlada na trgih med dolarjem in marko, in na dejstvo, da se je lira prilagodila šibkejši valuti. Prav zato pa so po njegovem nujno ukrepi, da so to ne ponovi.
O nujnosti hitre odobritve gospodarskega manevra soglaša tudi predsednik senata Carlo Scognamiglio, katerega sobotni poziv, da bi manj govorili o volitvah, ker to šibi liro, povzročil jezo njegovih
strankarskih kolegov v Forza Itaha. Prav zato je moral predsednik senata včeraj pojasniti, da nikakor ni nameraval oporekati pravici Berlusconija ali Bertinottija, da zahtevata čimprejšnje volitve. Prav hitra odobritev manevra pa bi omogočila državnemu poglavarju, je vCeraj izjavil Scognarni-gtio, da bi imel vse elemente za odločanje o tem, ali naj tem zahtevam ugodi, ah ne.
Tudi tajnik Ljudske stranke Rocco Buttiglio-ne, ki se je pravkar vrnil s potovanja po ZDA, je včeraj potrdil, da pretirano govorjenje o datumu volitev škodi mednarodnemu ugledu babje. Buttighone soglaša tudi, da bi bilo treba pustiti Dinijevi vladi več. časa, da bi lahko pripravila tudi finančni zakon. Buttighone se bo verjetno že danes sestal z bivšim premierom Silviom Berlusconijem, da bi utrdil temelje za sredinsko zavezništvo. Levica Ljudske stranke pa nikakor ne verjame, da bi bila možna ločitev med Berlusconijem in Finijem, kar naj bi bil pogoj za zavezništvo z LS. Predstavnik levice Guido Bodrato je vCeraj še enkrat ponovil, da bi bilo posredno zavezništvo s Finijem v nasprotju z linijo, ki je izšla iz strankinega vsedržavnega kongresa. Kot izhod iz notranjih sporov pa je Bodrato predlagal Buttiglioneju, naj glede izbire volilnih zavezništev za deželne volitve pusti proste roke deželnim tajnikom LS.
BENETKE/KARNEVAL
TRST / OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE
Maske pred svJMarkom
BENETKE - Ge jo je sobotno deževno dalo za sprevod vesoljskih vozil, na-vreme pošteno zagodlo organizatorjem prav in bitij. Obiskovalci so občudovali beneškega karnevala, jim je vCeraj po- do potankosti zgrajene vesoljske stroje svetilo prijetno sončece, ki je privabilo in znanstveno-fantasticne prebivalce v mesto v laguni na desettisoce ljudi:	tujih planetov in zvezd, ki so se zbrali
mask in radovednežev. Pustne šeme so »z vseh krajev vesolja« pred Markovo »preplavile« osrednji Trg sv. Marka (na baziliko, da bi izmed njih izbrali deset sliki AP) in bližnje uličice ter znameni- zmagovalcev natečaja Satmania, ki jih te mostove. Največje zanimanje je vla- bodo nagradili v soboto.
V imenu Prešerna in satire za Stadion
Velik odziv na pobudo SKD Škamperle in Odbora za ohranitev Stadiona 1. maja
TRST - Skrb za imovino je tudi skrb za rast neke skupnosti, ki mora v sozvočju s časom imeti tudi prostore, kjer razvija svoje številne dejavnosti. Zato ni prav nič nenavadnega, če je SKD Slavko Škamperle v sodelovanju z Odborom za ohranitev Stadiona 1. maja v nekdanji dvorani, sedanjem močno obrabljenem športnem objektu organiziralo prireditev ob dnevu slovenske kulture. Prireditev, izkupiček katere bo šel v fond za popravilo močno dotrajanega objekta, edine slovenske športne strukture v mestu, so obarvali satirično. Na sinočnjem sati-ricno-kabaretnem večeru »Ne čakaj pomladi, ne čakaj na Maj! ali Kako so nekoč izračunali statistiko« so (brezplačno) nastopili Sergej Verč in Boris Kobal ter Paolo Paolin s skupino I Rocciosi.
Stara dvorana, ki bo -kot je opozorila predsednica SKD Skamperke Mi-
hca Kravos - oktobra letos stara 40 let, je bila si Onoci natrpano polna. V dokaz, da prizadevanja Odbora uživajo široko podporo ljudi, istočasno pa je odziv občinstva potrdil priljubljenost dvojice Kobal-Vere (foto KROMA). V
skladu s temo večera sta najprej povsem »avtorsko« obravnavala odnos med Čopom in Prešernom, nato pa sta bodice uperila proti predstavnikom manjšine, graditeljem podirajočega se stadiona in ostalim. V precep
sta vzela tudi slovensko
gospodarstvo, katerega
naj
bi reševal strokovnjak h
nemških logov. Tržaški kantavtor Paolo Paohn P je s skupino I R°cC1£ : večjezično izvedel ne J
protestno-ironicnib P
smi. (bip)
SV. IVAN / PRVI PUSTNI SPREVOD
Sončna nedelja priklicala pust
Na Trgu Unita se je zbrala pisana množica malih pustnih šem - Obiskan sejem starin
°CI Ljudskega vrta do Sv. Ivana se je vil prvi letošnji pustni sprevod (Foto KROMA)
Z včerajšnjim lepim vremenom je pust Včeraj prišel tudi k nam. Je že res, da Je »pravi« pustni teden šele pred nami, se bodo ob večjih pustnih priredit-vah zvrstili tudi plesi in najrazličnejše Zabave, vendar pa je tudi res, da je veči-na ljudi, od najmlajših do najstarejših, pripravljena na pustna veseljačenja, tako so včeraj pri Sv. Ivanu - sprevod Se je pravzaprav začel pred Rossettije-vini spomenikom pri Ljudskem vrtu -Priredili letošnji prvi tržaški pustni sprevod (foto KROMA).
Se skoraj več ljudi kot ob »pustni Progi« od Ljudskega vrsta do Sv. Ivana Pa se je včeraj v najbolj sončnih urah zbralo na Trgu Unita. Dan je bil prelep 111 kot nalašč za predpustno generalko, aa kateri se prvič razkažejo letošnje pustne preobleke. To velja seveda predv-Sem za otroke, ki so v včerajšnjih zgodnjih popoldanskih urah v spremst-Vu staršev, nonotov in ostalega sorodstva skoraj prekrili prostrani trg. V naslednjih dneh se vilam, kavbojcem, •dovnom, številnim predstavnikom živalskega sveta in vsem ostalim obetajo stla naporni dnevi sprehajanja po me-stu. plesanja po vrtcih, šolah in drugje 111 za konec še stalnega fotografiranja in
nastavljanja videokameram.
Včerajšnja sončna in precej topla februarska nedelja pa je precej številnim ljubiteljem bolj ali manj dragocenih starin nudila tudi možnost ogleda tradicionalnega sejma v židovski četrti. Ker so prve stojnice tik za Trgom Unita, se je v stare ozke uličice zgrnilo tudi veliko spemljevalcev malih pustnih šem. Kot vsako tretjo nedeljo v mesecu, so tržaški starinarji dali na ogled svoje blago. Ponudba, kot vsakič, je bila zelo pestra: od starih razglednic in kovancev do porcelana in starega pohištva. Kot že naslov prireditve odkritosrčno pripominja, je tržaški sejem antikvariata in rabljenih predmetov, ki skorajda prednjačijo na stojnicah. Poleg knjig, navadnih in laserskih plošč in videokaset »druge roke«, je bila tokrat zelo opazna prisotnost starih radijskih aparatov in rabljenih kosov najrazličnejših uniform. Cene so seveda zelo različne, glede pač na izbrani predmet, tako je lahko že za 10 tisoč lir mogoče kupiti vazico, pest kovancev in šop razglednic, lepši predmeti, npr. porcelan, stane nad sto tisoč, za dragocenejši eksponate, npr. preproge in slike, pa se odločajo ljubitelji in poznavalci. (bip)
Danes srečanje Skupine 85 o Henriku Tumi
^ Knjigarni Einaudi v Ul. Coroneo 1 bo danes popoldne z začetkom ob 18.30 kulturno srečanje, Posvečeno slovenskemu Politiku in pisatelju Henriku Tumo. Srečanje pri-reja Skupina 85, na njem Pa bodo o Tumovem liku ^Pregovorili prof. Jože Pirjevec, dr. Branko Ma-rasic in prof. Marjan Vončina.
Jutri na Opčinah Predstavitev Dolharjeve knjige
Priri z začetkom ob 20. uri jo v Prosvetnem domu na Opčinah predstavitev knji-8® dr. Rafka Dolharja Od Jrente do Zajzere, ki je izšla v zadnjem knjižnem aaru Goriške Mohorjeve družbe. Predstavitev prišla Knjižnica Finko Tomažič in tovariši, uvodno esedo pa bo imela prof. °ra Tavčar Rebula. Sode-°vala bosta Kostanca Filipovič in Livij Valenčič, Prisoten pa bo tudi avtor.
PRIZNANJE K. FERLUGI
Tudi v Miljah proslavili Dan slovenske kulture
V Miljah so letos na poseben način proslavili Dan slovenske kulture. Na prireditvi, ki se je ob lepi udeležbi odvijala v župnijski dvorani, so nastopili miljski osnovnošolci, dijaki dolinske nižje srednje šole, člani amaterskega odra Jaka Stoka s Proseka-Kontovela in domači pevski zbor Jadran. Kljub temu bogatemu sporedu pa je osrednji dogodek na proslavi vendarle bila podelitev Kiljanu Ferlugi Diplome predsednika republike 1. stopnje z zlatim odličjem za zasluge na področju osnovnega šolstva (na sliki, foto Križmančič). Diplomo je podelila ravnateljica Ksenija Dobrila, nagrajencu pa sta med drugimi čestitala miljski župan Sergio Milo in predsednik Društva Slovencev miljske občine Jurij Vodopivec.
VCERAJ-DANES
Danes, POIVEDELJEK,
20.	februarja 1995
URH
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 17.38 - Dolžina dneva 10.38 - Luna vzide ob 23.41 in zatone ob 9.12.
Jutri, TOREK,
21.	februarja 1995
IRENA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,5 stopinje, zračni tlak 1023,2 mb raste, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,7 stopinje.
H LEKARNE
Od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. februarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Gavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
UL Gavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39.
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05,	20.10, 22.15 »Neli«, i. Jodie Poster.
EKCELSIOR - 17.30,
19.50,	22.15 »Rivelazio-ni«, i. Michael Douglas, Demi Moore.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Clerks commessi«.
AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Russell. NAZIONALE 1- 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Pal-lottole su Broadway«, r. Woody Allen, i. John Cu-sack.
NAZIONALE 2 - 15.45,
17.50,	20.00, 22.15 »Quiz Show«, r. Robert Redford, i. John Turturro.
NAZIONALE 3 - 16.45,
19.15,	21.45 »Pulp Fic-tion«, i. John Travolta, Bruce VVillis, prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Omi-cidio nel vuoto«, r. John Badham.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »La piccola rosa tre le gambe«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL- 17.15, 19.40, 22.15 »Sotto il segno del pericolo«, i. Harrison Ford.
ALCIONE -	18.30,
20.05,	22.00 »Once Were VVarriors«, r. Lee Tamaho-ri, i. Rena Owen, Tamuera Morrison.
LUMIERE - 16.00, 17.30 »II Re Leone«, risanka, prod. Walt Disney, 20.00, 22.15 »Vive 1'amour«.
J PRIREDITVE
SLOVENSKI DIJAŠKI
DOM priredi na pustni torek, od 15. do 18. ure PUSTNO RAJANJE za otroke do 12. leta starosti.
KNIZNICA P. TOMAŽIČ in tovariši-Opčine. Jutri, ob 20. uri bo gost srečanja dr. Rafko Dolhar ob izidu knjige ”OD TRENTE DO ZAJZERE”. Uvodna beseda Zora Tavčar, sodelujeta Kostanca Filipovič in Livij Va-
GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 94/95. Jutri, ob 20.30, v Kulturnem domu v Trstu: C. Rojac - harmonika. Na sporedu: Frescobaldi, Zolotarjov, Lundquist, Rojac, Kusjakov, Gubajduli-na.
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA »1. MAJ«
prireja v ponedeljek, 27. t. m., od 20. ure dalje, v mali dvorani stadiona, pustni ples ob zvokih ansambla »Keydea«: ples, glasba, jedača, pijača, srečolov. Priporočamo rezervacijo. Telefon vsak dan, razen sobote in nedelje, od 18. do 19. ure na št. 51377.
CAPELLA UNDER-GROUND vabi, danes, ob 18. uri v gledališče Miela (Trst) na prireditev ”Trst in povojno obdobje v slovenski kinematografiji”. Sodelujeta Deželni inštitut za odporniško gibanje in deželna kinoteka. Ob 21. uri predvajanje filma "Trst” režiserja Franceta Štiglica.
ZAMEJSKA SLOVENSKA SKAVTSKA ORKANI-ZACIJA priredi v nedeljo, 26.t.m., od 15. do 18. ure v župnijski dvorani v na-brežini pustovanje za volčiče in veverice. Od 19. ure dalje pa za starejše člane. vabljeni.
S ČESTITKE
Na Kontovelu hišica stoji v njej naš EDVIN STOKA 9. rojstni dan slavi. Da bi zrasel v pridnega in poštenega fanta in da bi mu se uresničile vse skrite želje mu želijo sestra Alenka, nona Zora in Albina ter teti in strica iz Prečnika.
g________________IZLETI
SINDIKAT UPOKOJENCEV IZ KRIZA prireja v nedeljo, 5. marca za praznik žena izlet v Spilimbergo in ogled pršutarne v S. Daniele del Friuli. Vpisovanje d 26. t. m. - M. Turel, tel. St. 220266.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 26. t. m. avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure.
SKD CEROVLJE -MAVHINJE organizira v nedeljo, 12. marca, smučarski izlet ma Monte Elmo z možnostjo ogleda smučarskega centra Toblach za ne-smučarje. Zbirališče ob 6. uri v Sesljanu, odhod z avtobusom ob 6.15. Informacije tel. 299798 od 19. do 21. ure.
KLUB PRIJATELJSTVA
in Vincenci jeva konferenca prirejata v torek, 7. marca izlet v Dobrovo na ogled razstave Černigojevih slik, v Sežano na ogled kosovelove sobe in v Lipico v Černigojevo galerijo. Vpisovanje in navodila v trgovini For-tunato, Ul. Paganini 2, do četrtka 2. marca.
□ OBVESTILA
DEKLETA in žene! Praznujte DAN ZENA v restavraciji Al Carso v Mavhinjah, ob veselih zvokih ansambla Vrtnica. Večer, ki ga organizira Skd Cerovlje-Mavhinje bo obogatil zabavni program. Informacije in rezervacije tel. 299798 od 19. do 21. ure.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM - Trst na pustno soboto od 20. ure dalje DOBRODELNI PLES z bogato večerjo. Mesta so omejena. Vstop samo z vabilom. Rezervacije na tel. št. 573141.
KRUT obvešča, da se začnejo v sredo 1., v četrtek 2. in v torek 7. marca tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije jutri, od 9. do 12. ure na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, tel. 360072.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v četrtek, 23. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na večer »20 let po Kocbekovi aferi«. Predavala bosta avtorja knjige »Edvard Kocbek - pričevalec našega časa« pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula.
ZSKD vabi predsednike in odbornike včlanjenih društev in skupin v Bregu in Miljah na področno srečanje, ki bo v sredo, 22.t.m., ob 20. uri na sedežu KD Jože Rapotec v Prebenuegu.
SKP - krožek Kras, vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo v sredo, 22.t.m., ob 20. uri, v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah.
KLUB PRIJATELJSTVA in Vinencijeva konferenca vabita na družabnost in pustovanje v ponedeljek, 27. t.m., ob 16. uri v Ul. Doni-zetti 3.
MALI OGLASI
SLAŠČIČARNA išče resno osebo za delo v laboratoriju, vajenca ali prodajalko. Zainteresirani naj kličejo tel. St.040-213055
SONČNO, trosobno, sodobno opremljeno stanovanje oddam. Ponudbe poslati: Publiest, Ul. Montec-chi 6 - Trst pod Šifro ”Trst”.
ISCEM zazidljivo zemljišče v Križu s pogle-
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila:
8.30-12.30
osmrtnice - sožalja:
8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
dom na morje. Tel. št. 662023.
PRODAM Fiat UNO-fire, letnik 86, v odličnem stanju. Tel. 040/200950.
PRODAM avtomobil Ni-va, bele barve, letnik 90, prevoženih 59.000 km, v dobrem stanju. Tel. 228932.
NUDIM lekcije iz angleščine in slovenščine za vse stopnje ter pomoč osnovnošolcem	in
srednješolcem pri ponavljanju in pisanju domačih nalog. Tel. 229364.
ISCEM delo kot hišna pomočnica ali otroška varuška 2 ali 3 krat tedensko. Telefon 212196 od 12. do 17. ure.
PRODAM stare predmete ( kolesa od vozov, itd.) Tel. št. 228547.
MLADICE z rodovnikom pasme "mastino napoleta-no” podarim ljubitelju živali, ki razpolaga z vrtom. Telefon 212730.
PRODAM počitniško prikolico Adria, pet ležišč, po zelo ugodni ceni. Tel. St. 228318.
DO PUSTA ima odprto osmico Pernarčič Boris, Medja vas 7.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini St. 8. Toči belo in črno.
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip - Pulje pri Domju št. 123.
KMEČKI turizem je odprt v Zagradcu St. 1 pri Ostrouski.
OSMICO ima odprto v Borštu Benedikt Žerjal -Diko.
PRISPEVKI
Ob 3. obletnici smrti Ferdinanda Košuta darujeta žena Zofka in nečak Fabio 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V isti namen daruje Zofka 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Milana Grgiča darujejo Zofka, Celestina in Rado
50.000	lir za SKD Skala.
V spomin na Santino Ferluga darujeta Marija in Lovrenc Zerjul z družino
100.000	lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
Prispevajte
OBVESTILO
BRALCEM
DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.

ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča člane, da je Šolsko skrbništvo v Trstu razpisalo nasledenje natečaje po naslovih za vstop v pokrajinske sezname neučnega državnega osebja: administativni pomočniki -IV. funkcionalna oznaka, tehnični pomočniki - IV. funcionalna oznaka ter pomožno osebje III. funkcionalna oznaka. C as za predstavitev prošenj zapade 3. marca 1995. Vse informacije nudi tajništvo Sindikata slovenske šole, Ul. Car-ducci 8, tel. St. 370301.

IZ J^JUBLJANg v pRANKFDRT ^ONDON J^IJNCHEN JSTANBIIL jyj0SKV0 ^OPENHAGEN pARIZ piM g KOPJE gPLIT JIRAN0 JJIINAi ^IJRICH
Rezervacije In informacije:
ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
4
Ponedeljek, 20. februarja 1995
GORICA
ŠTMAVER / OB POMLADANSKEM VREMENU
Praznik sv. Valentina ponudil priložnost za sprehod v naravo
PODGORA / SKUPNA PROSLAVA DRUŠTEV PODPORA IN PAGLAVEC
KuHura nas povezuje in ohranja slovenstvo
Govor Alenke Florenin - Nastop zborov in dramske skupine
Pomladansko topel sončni dan je bil vCeraj kot naročen za uspeh tradicionalnega praznika sv. Valentina v Stmavru. Tridnevno praznovanje, ki ga je priredilo društvo Sabotin v sodelovanju z rajonskim svetom, je včeraj doseglo višek s slovesno mašo in družabnostjo na vrtu ob nekdanji osnovni šoli. V šolskem poslopju so si številni obiskovalci lahko ogledali res zanimivo in strokovno pripravljeno razstavo o zgodovini cerkva na območju Pevma, Oslavja in Stmavra, ki
NOVICE
so jo odprli predinoči. Tridnevno praznovanje je v soboto ponudilo še kulturni večer, pri katerem so sodelovali mešani pevski zbor Rupa-Peč ter moški in mladinski zbor St. Maver. Najbolj množično pa je seveda bilo včerajšnje srečanje, ki je privabilo v Stmaver številne obiskovalce iz Gorice in drugih krajev. Po slovesni maši v čast sv. Valentinu se je praznik veselo nadaljeval ob prigrizku in kapljici briškega vina. Na sliki (Foto Studio Re-portage) ogled zanimive razstave
S prijetnim kulturnim programom in ob prisotnosti lepega števila domačinov so v petek zvečer v Podgori počastili dan slovenske kulture. Proslavo sta v prostorih nekdanje osnovne šole skupno priredili prosvetno društvo Podgora in kulturno društvo Andrej Paglavec. Spored se je začel z nastopom moškega zbora A. Paglavec, ki je pod vodstvom Marjana Cigliča zapel pet pesmi. Priložnostno misel je podala Alenka Florenin, članica goriškega predsedstva Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je opozorila na pomembno vlogo kulturnih delavcev in ustanov pri utrjevanju slovenske prisotnosti v teh krajih.
»Naš jezik in naša kultura sta velika dragocenost, ki jo je treba ščititi, čuvati in negovati. Kulturne domove in hrame imamo ne zato, da stojijo prazni in zapuščeni, ampak zato, da jih obiskujemo in da v njih delamo v korist vseh, ki živijo na tem ob-
močju«, je dejala Floreni-nova in pristavila, da je cilj ljubiteljske kulture tudi v tem, da združuje in povezuje. V času, ko hitri življenjski ritem onemogoča globlje človeške odnose, je društvena dejavnost tista, ki pripomore, da se v vasi srečujemo, pogovarjamo, načrtujemo in seveda tudi nekaj ust-
Koncerf samospevov
Center Emil Komel vabi nocoj ob 20.30 na koncert Alojza Gradnik v samospevih Stefana Mavrija. Prireditev, ki sodi v spored koncertne sezone 1994/95 bo ob 20.30 v novi komorni dvorani v kompleksu Katoliškega doma. Nastopili bodo Tanja Kuštrin (sopran), Jože Kres (tenor), Marko Kobal (bariton), Zdravko Perger (bariton), Juan Vasle (bas) Hunert Bergant (klavir) in David Šuligoj (kontrabas).
Brezplačno v muzeje
Jutri bodo ob mednarodnem dnevu turističnih vodičev goriški pokrjainski muzeji odprti za brezplačen vodeni obisk. V vojnem muzeju na gradu bosta obiska ob 10 in 11.30, v galeriji Spazzapan v Gradišču pa ob 10.30 in 11.30.
POSVET / JUTRI V DVORANI FOGAR NA POBUDO ANOLF h
Priseljenci in vloga medijev
Ob posvetu srečanje z Lilli Gruber o svobodi informiranja
Združenje ANOLF (“Associazione nazionale Oltre le Frontiere”), ki si prizadeva za sožitje in integracijo priseljencev, prireja jutri posvet na temo Sredstva javnega obveščanja in priseljevanje. Posvet bo ob 11. uri v dvorani Fogar (Korzo Verdi 4) ob udeležbi dveh znanih novinarjev, Lilli Gruber in Samirja al Qaryoutija, sodelavca palestinske radiotelevizije. Sodelovala bosta tudi študentka iz Sarajeva Rešema Haračiž in Artur Zajmi iz Tirane.
V naši deželi je približno 25 tisoč priseljencev, največ iz bivše Jugoslavije. Tudi pri nas se občasno pojavljajo primeri nerazumevanja in zavračanja različnih. Na posvetu bodo govorih o vlogi in odgovornosti medijev za premagovanje nestrpnosti.
Lih Gruber se bo ob 12.30 srečala z goriškimi novinarji na pogovoru v sklopu akcije “Naročnik, dvigni svoj glas” proti ogrožanju svobode informacije v Italiji.
varimo. »In v tej vlogi moramo kulturni delavci vztrajati«, je zaključila Floreninova, »kajti drugače bomo olajšali nalogo vsem tistim, ki že itak hočejo zabrisati slovensko sled s te zemlje.«
Dramska skupina iz Podgore je nato v režiji Lidije Jarc predstavila Prešernovo balado Povodni mož. Nastopili so Dario Flospergher, Katja Bandel-li, Denis Zulian, Daniela Jure tič in Federica Cemic. Spored je sklenil mešani zbor Podgora, ki ga vodi dr. Mirko Špacapan. Dve skladbi sta moški in ženski del zbora zapela ločeno, ostale pa v mešani zasedbi. Ob koncu so vsi nastopajoči s sodelovanjem občinstva zapeli slovensko himno, Premrlovo Zdravljico na besedilo Franceta Prešerna. Točke je napovedoval in povezoval Dario Flospergher.
Na sliki (Fotostudio Re-portage) nastop moškega zbora Andrej Paglavec
KINO
GORICA
vrrroRiA 17.40-19.50-22.00 »Stargate«. Igrata Kurt Russel in James Spa-der. Ozv. Dolby stereo.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Kika, un corpo in prestito. Rež. Pedro Abno-dovar. Igra Vctoria Abril-Prep. ml. pod 18. letom.
3 obvestila
Primorski dnevnih
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28. tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
KRONIKA / POLICIJA O PADCU ZENSKE Z VLAKA
Skočila je sama
Slo naj bi za poskus samomora. Tako menijo preiskovalci, ki skušajo ugotoviti zakaj je v soboto zjutraj 3 3-letna Scarlet Marine Samuels (na sliki), plesalka ja-maičanskega izvora in britanskega državljanstva, ki živi v Trstu, padla ah skočila z vlaka Videm-Trst. Kot smo poročali, so žensko našli šele okrog poldneva, težko ranjeno in s posledicami zaradi premraženosti. Zdravi se s pridržano prognozo v Vidmu.
Po prvi rekonstrukciji policije se je Scarlet Marine Samuels ob povratku iz službe v nekem nočnem lokalu v Furlaniji peljala na vlaku, ki ob 6. uri odpelje iz Vidma proti Trstu. Na istem vlaku je bila tudi njena kolegica Dorine Barret, ki živi v Gorici. Prav ona je pohcistom povedala, da naj bi se Samuelsova s prenosnim telefonom v roki zaprla v stranišče. Barrettiva je potem izstopila v Gorici, ne da bi se zavedala, kaj se je zgodilo. Ko je namreč bil vlak v bližini Krmina, je Sa-muselsova skozi okno stranišča padla na nasip ob železnici.
Vrata stranišča, so kasneje ugotovili agenti železniške policije, so bila zaklenjena iz no-
tranjosti, zaradi česar izključujejo, da bi šlo za poskus umora. Najverjetnejša je torej hipoteza, da je ženska sama skočila z vlaka, saj je tudi hipoteza padca po nesreči precej neverodostojna. Morda je tragični naklep povezan z zadnjim telefonskim pogovorom. Kaj več bodo najbrž lahko izvedeh od ženske same, če in ko si bo opomogla.
Na TV PrimoMa pogovor o knjigi o Zorku Jelinčiču
Pod svinčenim nebom je naslov knjige, ki je te dni izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, in ki želi izpostaviti osebnost Zorka Jelinčiča, ene od vodilnih osebnosti Tigrovskega protifašističnega gibanja. Knjiga je nastajala več časa, saj je prvo njeno zasnovo pripravil sam Zorko Jelinčič, ki je na povabilo zgodovinarke Milice Kacin-VVohinz zbral nekaj zvezkov spominov na takratno obdobje. Po njegovi smrti pa sta delo nadaljevala sin in hčerka, ki sta s pomočjo preučevalcev naše polpretekle zgodovine zbrala veliko zanimivih
podatkov o Zorku Jelinčiču ter o njegovem protifašističnem boju.
To je tema današnje oddaje na TV Primorki s pričetkom ob 18.45. Novinar Rudi Pavšič je namreč v studio povabil Dušana Jelinčiča, ki bo spregovoril o knjigi ter o spominih na očeta. Oddaja bo tudi priložnost za poglobljen razgovor z mladim pisateljem-alpini-stom, ki je prav v tem času doživel lep osebni uspeh s prevodom v ita-lijaščino svoje knjige Zvezdnate noči. V oddaji med Sočo in Nadižo bo govor tudi o protislovenski gonji v Benečiji.
CICIKLUB obvešča svoje člane, da bo naslednje srečanje danes ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
RAJONSKI SVET ZA PEVMO, STMAVER m OSLAVJE prireja tečaj prve pomoči v sodelovanju z združenjem “Cuore anU' co”. Vpisovanje bo na prvj lekciji tečaja, ki bo nocoj ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Pevnn. ,
KD SOVODNJE vabi dekleta in fante, ki bi radi sodelovali na modni reviji, da se udeležijo informativne seje jutri ob 19.4 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
ji__PRIREDITyE
KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENCEV V ITALIJI
(2. knjiga - Goriška pokrajina) bodo predstavili v četrtek, 23. februarja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
PRISPEVKI
Za obnovitev električne napeljave v Kulturnejn domu v Sovodnjah s družini Petejan Franc i Zanfagnini Sergio darova li 100 tisoč lir.	. ,
V isti namen je Marička Pelicon darovala 50 tiso lir.

. lekarni
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BASSI RITA, UL don Bosco 175, tel. 32515
DEŽURNA LEKARNA
ZR JUGOSLAVIJA / PO POGOVORIH MILOŠEVIČ - KOZIRJEV
Odpraviti
sankcije!
Prebivalci ZRJ se bodo lahko greli z ruskim plinom
BEOGRAD (AFP, dpa, Reuter) - Srbski predse-jjflik Slobodan Miloševič je kot pogoj za rešitev konflikta v nekdanji Jugoslaviji postavil odpravo sankcij Združenih narodov zoper Zvezno republiko Jugošla-v'jo. To stališče je posredo-val ruskemu zunanjemu •ministru Andreju Kozirje-v'u. s katerim sta se v soboto pogovarjala v Karador-devu pri Beogradu, v nede-tjo popoldne pa je predsednikov urad objavil uradno izjavo.
S tem je srbski predsednik po mnenju zahodnih npazovalcev v Beogradu Zavrnil ponudbo skupine Za stike, v kateri so pred-stavniki ZDA, Francije, Ve-nke Britanije, Nemčije in Busije, da bodo ZN prekli-nali sankcije, Ce Srbija prizna Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. »Odprava sankcij je nedvomno prvi dl velik korak v smeri traj-Jte rešitve jugoslovanske krize,« je Miloševič dejal svojemu ruskemu sogovorniku. Iz urada srbskega Predsednika so sporočili, da sankcije tudi po mnenju Kozirjeva ogrožajo vsakršna mirovna prizadevanja. Kozirjev je ob odhodu iz
Beograda dejal, da skupina za stike »neprimerno odgovarja« na obnašanje Beograda. »Mir ni predmet trgovanja, to je politika načel,« je dejal Kozirjev, ki ugotavlja, »da bi bila prizadevanja Beograda učinkovitejša, če bi skupina za stike prispevala k odpravljanju sankcij zoper ZRJ«.
Varnostni svet OZN je odločil, da lahko Rusija kljub sankcijam ZR Jugoslavijo oskrbuje z zemeljskim plinom. Srbija in Cma gora bosta lahko odslej dobili 132 milijonov kubičnih metrov plina na mesec. Odločitev je pristojna komisija za sankcije, v kateri so predstavniki vseh petnajstih držav, ki imajo svoj sedež v Varnostnem svetu, utemeljila z obrazložitvijo, da je to nagrada Beogradu, saj je »ZR Jugoslavija izpolnila vse zahteve ZN«. Komisija pa je postavila stroge pogoje za dobavo: plin lahko uporabijo le v človekoljubne namene, predvsem za gretje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in sestrska organizacija italijanskega naftnega koncerna ENI bosta nadzorovali, kako in za koga ZRJ uporablja ruski plin.
VOJNA V ČEČENIJI
Ruskemu tisku se pišejo težki časi
MOSKVA - Svobodno in kritično poročanje ruskih medijev o dogajanju v Čečeniji je vsaj začasno postalo zgodovina. »Cim glasnejši so topovi v Čečeniji, tem te-Zavneje je ugotoviti, kaj se v Čečeniji pravzaprav dogaja,« piše na naslovnici ruskega dnevnika Izvestija. Novinarje, ki se obrnejo na informacijski center, ki so ga ustanovili prav zaradi čečenske krize, kot v starih Časih pošiljajo od vrat do vrat.
»Nastaja vtis, da so zmedo ustvarih z namenom, da radovednim novinarjem in državljanom preprečijo dostop do pravih informacij,« piše Izvestija. Vlada je na dobri poti, da utiša kritične glasove v medijih. Časopis Sevodnja, ki je kavkaško vojno v torek označil za Jelcinovo politično katastrofo, se je omejil ’ na golo poročanje. Nova Ješednevnaja Gazeta je natisnila le agencijsko vest in pripombo urednika Vladimirja Lepehina z naslovom Naša krivda je le v tem, da govorimo resnico. »Saj bi bilo nesmiselno, če bi mi (novinarji) poučevali obrambno ministrstvo o bojni pripravljenosti ruskih oboroženih sil,« nadaljuje Lepehin. »Toda generali in uradniki menijo, da lahko nas naučijo novinarstva.« Novinarja Sergeja Grizunova, ki so ga šele pred kratkim imenovali za ministra za tisk, so pretekli teden opozorili, da njegovo ministrstvo »ne daje pravilnih informacij« o dogajanju v Čečeniji. Prav to se je zdaj spremenilo. Izkušeni »glasnogovornik« ruske vlade Valentin Sergejev pa je prevzel vodstvo začasnega tiskovnega središča za dogajanje v Čečeniji. Po njegovi zaslugi so sporočila za tisk spet kot v starih časih, ko je centralni komite komunistične partije vodil te posle: »Danes ob desetih zjutraj se je pod vodstvom Viktorja Cemomirdina začel redni sestanek, ki je imel na dnevnem redu analizo položaja v Čečeniji in v sosednjih kavkaskih republikah. Sestanka so se udeležili Predstavniki vlade, sveta za varnost, kot tudi predsednik sveta federacije Vladimir Sumejko...«
Vladni časopis Rosijskije Vesti pa je objavil naslednje: »Ce upoštevamo pisma, ki so bila naslonjena na predsednika Jelcina, lahko trdimo, da je večina ruskih državljanov za posredovanje v Ceče-mji, večina političnih strank pa proti.« Poročila o Čečenskih grožnjah s terorizmom so očitno že obro-mla sadove. »Uradne informacijske službe imajo nalogo, da tisku onemogočajo dostop do informacij m da javnosti posredujejo le uradna stališča,« je v sredo napisala Izvestija. Ruski mediji, ki se tako ah urngace že borijo z gospodarskimi težavami in so odvisni od vladnih sredstev, bodo v prihodnje do-žlvljali še težje čase.	Franz Smets / dpa
Arkan in Ceca v vrtincu ljubezni
ŽITORADJE - Poroka desetletja. Hol-lywood in pravoslavna tradicija z roko v roki v južni Srbiji. KiC, »oplemeniten« z balkanskim mačizmom ... in predvsem veliko orožja. Take in podobne oznake so in bodo namenjene vCerajšni poroki Željka Ražnja-toviča - Arkana s »kraljico turbo folka« Ce-co (na sliki telefoto AP).
Poroko je srbski bulvarski tisk s pompom napovedoval in razpihoval že nekaj mesecev. Glede na priljubljenost ženina in neveste »med širokimi ljudskimi množicami«, bi jo lahko, če zamižimo na oko in pol, primerjali z ameriško poroko med Richardom Gerom in Cindy Craivford - v lokalnih razsežnostih, seveda. Ceca je v Srbiji in Cmi gori popevkarska zvezda največjega kalibra, Arkan pa je narodni heroj, ki je ime Srbije in svojih Tigrov ponesel tudi čez lužo. Ameriški State departmet ga je namreč leta 1992 uvrstil na svoj seznam domnevnih vojnih zločincev s področja nekdanje Jugoslavije, kar je v nekaterih predelih Balkana visoka čast. Poroka torej. Točno ob 9. uri dopoldne je pred hišo Čednih staršev v Žito-radju pridrvela kolona Štiridesetih (40) terenskih vozil in višnjevo rdeč daimler. Po 300 kilometrih poti iz Beograda so bili jekleni konjički sicer umazani, toda za dva tisoč prebivalcev mesta, ki so se zbrah na ulicah, so verjetno predstavljali Hollywood na obisku. Arkan, oblečen v črnogorsko narodno nošo, je moral, da je sploh lahko prestopil prag, najprej sestreliti jabolko s prekle na
strehi hiše. Uspelo mu je - v šestem poskusu sicer - kar je proslavil z rafalom iz svojega avtomata, nato pa je odšel po nevesto, ki je v Italiji iskala poročno obleko kar štiri dni. Bojda je oprava podobna tisti, ki jo je Vivien Leigh (Scarlett) nosila v filmu V vrtincu. Slavljenca sta se točno čez dve mi prikazala iz hiše, kjer ju je z rafali iz svojih zvestih revolverjev, pištol, avtomatskih pušk, brzostrelk in podobnih osebnih pripomočkov pozdravilo dvesto »Srbskih tigrov«. Milozvočno streljanje je zmotilo le igranje ciganskih godbenikov, ki so imeli čela polepljena z bankovci za sto mark. Ceca se je usedla v rdeči daimler in kolona je, ob streljanju skozi strešna okna avtomobilov, oddrvela nazaj v srbsko prestolnico.
Uradni del ceremonije je potekal popoldne najprej pred beograjskim matičarjem, nato pa še v cerkvi nadangela Gabrijela na Dedinju. Željko R alias Arkan (42) je, preoblečen v smoking, že tretjič stopil pred oltar, za Ceco (imena in priimka žal ni v naših datotekah - starost: 21) pa je to prva tovrstna izkušnja. Po opravljenih formalnostih sta mladoporočenca v enem od luksuznih beograjskih hotelov na poročnem sprejemu, ki je stal 100 tisoč mark, pogostila 500 povabljencev iz sveta estrade in beograjskega podzemlja Slavja pa še ni konec - del izbrancev se je zvečer odpravil v Zitoradje, kjer bodo pili, jedli, peli, plesali in streljali vse do torka In vsi upajo, da bosta ženin in nevesta srečno živela vse do konca svojih dni... Jovan Vukič
IZRAEL / ŽIVLJENJE V SKUPNIH NASELJIH
Verjamemo v idejo socializma!
Za življenje v kibucih se je odločilo 2,5 odstotka oz. 130 000 ljudi
TEL AVTV - Socializem še ni izginil, vsaj v kibucu ne. Marksistično vodilo »Vsak po svojih možnostih, vsakemu po njegovih potrebah« v izraelskih skupnih naseljih ni le neki daljni odmev neuspešnega sistema, temveč trdna resničnost. »Zaljubljeni smo v to noro idejo socializma, zato jo še naprej ohranjamo,« pravi Eli Zamir v kibupu Maa-gan Michael blizu Haife.
Zamir, ki je bil rojen na Dunaju in je že petdeset let prebivalec kibuca v Maagan Michaelu, je vse kaj drugega kot sanjač. Tega si kot finančni vodja kibuškega podjetja Plas-son ne bi mogel privoščiti. Ze samo ta socialistično organiziran obrat visoke tehnologije, ki je po lastnih podatkih največji evropski izdelovalec posebnih vezav za pečice s hčerinskim podjetjem v Nemčiji, pridela sedemdeset milijonov dolarjev na leto. Skupaj z industrijskim podjetjem, ki izdeluje finomehanične dele za IBM, ribjimi farmami, perutninarstvom in govedorejo v Maagan Michaelu skrbi za prese-
netljivo udoben socializem. Od voznika traktorja do vodilnega managerja imajo vsi odrasli člani kibuca, ki jih je približno sedemsto, pravico do brezplačne oskrbe z udobnimi 85 kvadratnimi metri stanovanjskega prostora na družino, do hrane v osrednji restavraciji, zdravstvenega in starostnega skrbstva, vseh mogočih storitev, pa tudi do uporabe skupne pralnice in do mesečne plače.
Samo ene ugodnosti nimajo na razpolago - večje plače kot njihovi sosedje. Odkar pa so manj uspešna naselja, ki jim grozi propad, uvedla razlikujoče se plačilne skupine, omihtev tega principa med prebivalci kibuca vzbuja nemir. Nekateri vodje kibuca, katerih ureditev se je znašla tako rekoč pred razpadom, so celo že slediti ne-oliberalnemu klicu lastninjenja in načrtujejo delitev skupne lastnine med člane. »To lahko mirno storijo, ampak potem pač ne živijo več v kibucu,« meni M Kassel iz prav tako premožnega naselja Hatzerim pri Beerschebi južno od Jeruzalema. Kas-
sel se skupaj z drugimi odgovornimi zavzema za ohranitev idealov socialne pravičnosti, pod katero prebivalci kibucev razumejo enakost in skupinski način življenja. Pobuda, imenovana tamid (večni) kibuc, je zavestno manjšina v manjšini. V socialističnih naseljih pravzaprav živi le približno 2,5 odstotka vseh Izraelcev oziroma 130 tisoč ljudi, pa tudi veliko teh se že približuje meščanskemu načinu življenja. »Petdeset kibucev, ki so zvesti idealom gibanja, ima lahko mnogo večji vpliv na izraelsko družbo in na življenje svojih elanov kot 265 občinskih naselij, ki se za kibuce le izdajajo,« pravi Kassel, s tem pa izraža tudi prepričanje o poslanstvu gibanja kot zaščitnika značilnih izraelskih vrednot. Zamir iz Maagan Michaela zaupa privlačnosti smiselnega načina življenja v kibucu in socialnih dosežkov: »Kdor ostaja, ostaja iz prepričanja, kajti najpomembnejša razlika med našim in neuspešnim državnim socializmom je, da lahko kadarkoli odideš.« Jan-Uvve Ronnebmger / dpa
O čem pišejo drugje po svetu
O odnosih med Zahodom in Rusijo
»Na Zahodu bi morali pri spodbujanju demokratičnih procesov v Rusiji bolj gledati na svoje interese, kot pa da se zanašamo na eno samo osebnost (Borisa Jelcina). Odvečna identifikacija z Zahodom Gorbačovu ni pomagala, tudi Zahodu ni prinesla nič dobrega, ko je Gorbačov padel. Te napake ne bi smeti ponoviti, pa tudi verjeti ne, da v Rusiji obstaja ena sam politik, s katerim je vredno sklepati kupčije. /.../ Neki predstavnik raškega parlamenta je dejaNZahod ruskim demokratičnim silam ne more veliko pomagati, lahko pa povzroči veliko škode.‘Vsako nadaljnje zabijanje klina med Rusijo in ostalim svetom, bodo nacionalistični politiki izrabili za svoja prizadevanja, da bi iz razmejitvenega zidu naredili trdnjavo. Ne glede na to, ali bo Zahod gradil mostove ali ovire, bo nehote soodločal o tem, ali se bodo v prihodnjih dveh letih v Rusiji razvile demokratične ali nacionalistične tendence.« (Observer, London)
O Unproforju v nekdanji Jugoslaviji
»Na vidiku je nova Somalija. Tokrat ne na obalah Indijskega oceana, temveč Jadrana. Z neke vrste ultimatom je hrvaški predsednik Franjo Tuđman zahteval odhod 15 tisoč pripadnikov modrih čelad OZN, ki že tri leta ustvarjajo tamponsko območje med srbskimi in hrvaškimi vojaškimi silami. /.../ Odhod Unproforja iz glavne fronte na območju nekdanje Jugoslavije bo vodil v odkrito vojno. V BiH se Srbi in Hrvati bojujejo že tri leta. Zdaj pa se bosta oba zgodovinska protagonista krvavih spopadov vnovič neposredno soočila. Lahko je reči, da je mirovna operacija ZN v nekdanji Jugoslaviji propadla. Unprofor sicer ni mogel zaustaviti kaosa v BiH, je pa preprečil morebitno širjenje vojne. Tudi temu dosežku grozi, da se bo sesul v prah.« (La Repubblica, Rim)
e
NOVICE
Alžirija razpušča posebna sodišča
TUNIS - Alžirija bo razpustila posebna sodišča, ki jih je ustanovila za sojenja teroristom. Ameriški State de-partment ocenjuje, da so na teh sodiščih v zadnjih dveh letih obsoditi na smrt približno tisoč oseb. Alij žirski državni radio je včeraj najaval izjavo pravoso-dnega ministra Mohameda Teguia, da so zaprli tri sodišča: v Alžira, Oranu in Constantinu. Teguia je v razgovora za vladni časopis El Moudjahid dejal, da sodišča niso več potrebna, saj Alžirija zdaj bolje razume »fenomem terorizma«. V zadnjem poročilu ameriške-S ga zunanjega ministrstva o kršitvah človekovih pra-h vic so zapisati, da so ta sodišča »obsodila več kot 10 j tisoč oseb, od tega 1100 na smrt, 6500 na zaporno kazen, 2500 pa so jih oprostili«. (Reuter)
Claes nima nič z afero »helikopterji«
BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Willy Claes je v nedeljo odločno zavrnil vsakršno vpletenost v korupcijske obtožbe proti flamski Socialistični stranki (SP). »Odločno stojim za tem, da sem opravil svoje de-g lo in ničesar si nimam očitati,« je po aretaciji dveh strankarskih kolegov dejal Claes novinarju belgijske te-|:	levizije RTBF. Skandal je izbruhnil zaradi suma, da je
leta 1988 italijansko podjetje Augusta podkupilo nekatere socialistične politike in si tako zagotovilo, da je belgijska vojska pri Augusti kupila 46 helikopterjev. Claes, tedaj minister za gospodarske zadeve, je pristal na zaslišanje: »Kot vodja mednarodne organizacije si ne mo-i	rem privoščiti razkošja, da bi o meni razmišljali kot o
'	nekom, ki igra negativno vlogo. Ce me pravosodne
oblasti potrebujejo, sem jim takoj na voljo.« (Reuter)
Združitev turških socialdemokratov
> ANKARA - Turška koalicijska konservativna Socialdemokratska ljudska stranka (SHP) se je včeraj razpustila in pridružila opozicijski Republikanski ljudski stranki (CHP). Udeleženci izrednega kongresa turške socialdemokracije so potrditi tudi nov program združenih strank. Prenovljena CHP zagotavlja, da bo spodbujala demokratični proces, si prizadeva-$ la za spremembo ustave, za večjo individualno in institucionalno svobodo in za spoštovanje človekovih pravic ter pravic etničnih in verskih manjšin v Tur-4 čiji. Vodja združenih CHP in SHP je postal nekdanji zunanji minister Hikmet Cetin. Kot zatrjujejo poznavalci razmer, bi CHP zdaj lahko tvorila vladno koalicijo s Stranko prave poti (DYP) premierke Tancu Cil-ler. Toda vsi ministri SHP nameravajo najkasneje do ponedeljka odstopiti, obstaja pa tudi možnost, da bodo dragi dan kongresa glasovati proti morebitni koalicijski povezavi z DYP. (dpa)
Somalija na pragu nove vojne
KISMAJU - Voditelj enega somalskih klanov v pristaniškem mestu Kismaju general Mohamed Said Hersi, znan tudi kot Morgan, je včeraj izjavil, da se bo ta afriška država po umiku mirovnih sil ZN, ki se bo zaključil prihodnji teden, znova znašla v vojni. Po njegovem menju sta za razmere v državi in morebitne nove spopade kriva voditelja največjih klanov general Mohamed Frah Aidid in samozvani predsednik Ali Mahdi Mohamed. »Njune osebne ambicije bodo po umiku ZN povzročile še eno vojno,« zatrjuje Morgan. Po padcu predsednika Mohameda Saida Barreja leta 1991 sta se omenjena moža podala v krvavi boj za oblast in v štirih letih klanskih spopadov je življenje izgubilo že več kot trideset tisoč ljudi. (Reuter)
Plomba na vratih ni ustavila sklada
Koržetov sklad je prezrl tudi občinsko prepoved
Pred dobrim mesecem smo pisali, kako je Sklad RS za razvoj razprodal večino podjetij holdinga Emo in precej Ernovih nepremičnin. Zdaj kaže, da so se kupci z nakupi spustili v precej tvegano početje, saj Se ni gotovo, če bodo novo premoženje lahko obdržali.
Da pri razprodaji Emove-ga premoženja ni vse tako, kot bi moralo biti, je bilo mogoče sklepati že iz besed finančnega svetovalca v skladu za razvoj in predsednika upravnega odbora holdinga Emo Janeza Dokla, ki je decembra dejal, da sklad ne prevzema odgovornosti za nadaljnjo usodo Ernovih podjetij, če bodo kupci odstopili od pogodb. Prav tako nenavadno je bilo, da Dokl takrat ni želel omenjati višine kupnin, ki so jih plačali Emovi menedžerji, ki so večinoma pokupili omenjena podjetja. O tem lani ni želel govoriti niti Mirko Tomaž Krajnc, ki ga je skupaj s Se
U.Korže-hipoteka sklada nad lastnim premoženjem
tremi ljudmi za skoraj 24 tisoč mark mesečnega honorarja sklad najel za nalogo, naj najprej »očistijo«, nato pa razprodajo premoženje Ema. Lani je odkritosrčno poudarjal le, da bodo Emova podjetja prodali za vsako ceno. In so jih. Zato o prodajnih cenah, ki naj bi bile po mnenju sklada primerne razmeram, vendarle nočejo sprego-
voriti. Se manj o tem, da je večina kupcev, direktorjev Ema, podjetja sicer res kupila skupaj z vsem dolgovi, hkrati pa dobila kar nekaj let odloga plačila kupnine. Krajnc se v teh dneh odpravlja iz Ema, saj naj bi bilo njegovo delo opravljeno. Ali bodo s Krajnčevim delom zadovoljni prav vsi, predvsem pa celjski zasebniki, ki so kupovali zemljišča na območju Ema, da bi tam postavili delovne prostore in skladišča, je že drugo vprašanje.
Na okrožnem sodišču v Celju so dejali, da je kakršnokoli spreminjanje lastništva premoženja Ema že nekaj časa zamrznjeno. V zemljiški knjigi imajo namreč kar nekaj osnov za to. Skupščina občine Celje je predlani in lani sodišču izdala dve odredbi o prepovedi lastninskega preoblikovanja dela premoženja Ema, ker na občini rešujejo denacionalizacijski zahtevek nekdanjih lastnikov. Poleg tega je nad celotnim premoženjem Ema tako imenovana sodna plomba zaradi večjih pravdnih zahtevkov upnikov, ki jih rešuje celjsko sodišče. Pa tudi to še ni vse. Nad premoženjem Ema visi tudi nekaj hipotek. Nekdanje ministrstvo za industrijo in gradbeništvo ima še iz leta 1992 58 milijonov tolarjev terjatev, ljubljanska SKB banka 1,35 milijona mark in celo Sklad RS za razvoj, ki je pravzaprav lastnik celotnega Ema, je po nekakšni nerodnosti vknjižen kot hipotekar nad lastnim premoženjem za znesek 26 milijonov mark.
Vse našteto pomeni, da se
lahko vsi, tako nekdanji Emovi vodilni delavci kot celjski zasebniki, ki so -lani na veliki skladovi razprodaji Emovega premoženja karko-li kupili - če jim seveda sreča ne bo posebej naklonjena -za kupljeno obrišejo pod nosom. Se več, lahko se jim celo zgodi, da bodo morah odplačati skoraj trideset milijonov mark Ernovih hipotek. Ko je bil Uroš Korže pred dnevi na obisku pri celjskem županu, smo skušali o tem izvedeti kaj več. Korže je dejal, da je sklad pri prodaji premoženja, za katerega ni
jasno, komu bo pripadlo, v kupoprodajne pogodbe zapisal tudi razmejitev rizikov med kupcem in prodajalcem, če do prenosa premoženja ne bi prišlo. Ogledah smo si dve pogodbi, ki bi ta člen morah vsebovati in ki ju je po pooblastilu sklada za Emo podpisal Mirko Tomaž Krajnc, vendar smo člen iskah zaman. Drži pa, da je v pogodbah sklad prevzel del rizika, če kupci ne bodo mogli uveljaviti lastništva nad kupljenim premoženjem. Sicer je prodaja Ernovih podjetij še vedno zavita v skri-
vnost. Na skladu pravijo, da so-večino podjetij prodah po 'likvidacijski vrednosti, vendar pa o zneskih ne žehjo govoriti. Podjetje Emo Energetiko so prodali osmim vodilnim tega podjetja, Emo Kemijo vodstvu podjetja, Emo Orodja in naprave prodajajo skupini menedžerjev in delavcev podjetja, Emo Kontejnerje je kupil Maks Bastl in nekaj vodilnih, Emo Trade zasebnik, nekdanji solastnik podjetja... Izjemno poceni kupčije pa se lahko izkažejo za navadno polomijo.
Brane Piano
OZARA / POMOČ DUŠEVNIM BOLNIKOM
SREČANJE PRLEKOV / TRSTENJAKOVA FONDACIJA
Za lažjo vključitev v domače okolje
Organizacija Ozara ustanovila Klub svojcev duševnih bolnikov
Organizacija za kakovost življenja Ozara je pobudnica ustanovitve Kluba svojcev duševnih bolnikov, ki bo uradno začel delovati med 6. in 10. marcem letos.
Ustanovitev takšnega kluba so podprli svojci duševnih bolnikov, ki so se v izredno velikem številu odzvati pozivu Ozare, da je treba poskrbeti za duševno bolne ljudi, ki so se iz bolnišnice vrnili v domače okolje in se v njem izgubljajo, ker jim tudi domači ne morejo pomagati. Zaradi tega so si v Ozari zastaviti cilj, da bi prek kluba svojcev teh bolnikov slednje vključiti v normalno življenje, jim omogočiti njihovim sposobnostim primerno zaposlitev in preprečiti njihovo vse prepogosto vračanje v bolnišnico. Delo bodo opravljati prostovoljno, pričakujejo pa, da se jim bodo pri delu
pridružili tudi prostovoljci oziroma svojci teh bolnikov, ki potrebujejo pomoč. S takšno dejavnostjo se bodo tudi mnogi svojci duševnih bolnikov otresti predsodka, da je duševna bolezen sramota za družino, ki ima takšnega bolnika. Kot je dejal magister Edo Belak, vodja skupine, ki bo usmerjala strokovno delo kluba, je duševno bolezen treba sprejeti in takšnemu bolniku olajšati življenje. Program dela kluba bo Ozara predstavila mariborskemu županu doktorju Alojziju Križmanu in pristojnim ministrstvom. S pobolnišnično rehabilitacijo bodo duševne bolnike vrniti v vsakdanje življenje in družbo, kot to počnejo v drugih državah, vendar pri tem ne bodo posegati v psihiatrično stroko in njihov način zdravljenja.
Martina Pavšič
Stipendije za magistrska in doktorska dela
Za raziskovalno in umetniško ustvarjanje so razdelili denarno pomoč v Lenartu, Ljutomeru in Ormožu
Kot smo poročali že včeraj, je upravni odbor fondacije akademika doktorja Antona Trstenjaka na ptujskem srečanju Prlekov razdelil enajst štipendij.
V občini Lenart so štipendijo dobiti Adrijana Dvoržak (za doktorsko disertacijo), Alojzija Mitič (za magisterij) in Marjan Toš (za raziskovalno delo). V Gornji Radgoni sta štipendijo dobila Martina Leš (za dokončanje doktorata) in Ivo Žajdela (za raziskovalno delo o Prlekiji), fondacija pa bo financirala tudi izdajo prleških pesmi Antona Korošaka. V Ljutomeru so štipendisti postati Juš Makovec (za izdajo knjige), Franc Mihelič (za magisterij), Breda Jelen (za specializacijo) in Miran Puconja (za izdajo magistrskega dela). Dvesto tisoč tolarjev so namenili praznovanju Osterčevega leta. V or-
moški občini je fondacija namenila po tristo tisoč tolarjev le financiranju raziskovalnega dela o Francu Ksavru Mešku in sofinanciranju simpozija o Rudiju Jurčecu. Ptujčani Stanko Hemja, Ivan Boži-čko in Ignac Janžekovič bodo s pomočjo štipendij dokončati svoje magistrske študije, umetniškemu kabinetu Primoža Premzla pa bo fondacija sofinancirala izdajo knjige. Fondacija je denar namenila še kronologiji srečanj Prlekov in glasbenemu delu na temo Prlekija. Tistim, katerih prošnje letos niso bile uslišane, bo fondacija pomagala pri zagotovitvi finančnih sredstev za dokončanje študija prek drugih virov financiranja.
O nastanku fondacije je posebej za Republiko dejal njen predsednik in rektor Univerze v Mariboru doktor Ludvik Toplak:
»Fondacija je bila ustanovljena leta 1990 z namenom, da financira raziskovalno ambiciozne ljudi in umetniška dela iz Prlekije ati o Prlekiji. Naš načelni namen je bil, da v RS reafirmiramo inštitut fondacije kot ustanove za civilno zbiranje denarja v korist kulturne, raziskovalne, izobraževalne ati kakšne druge splošno koristne ali dobrodelne dejavnosti. S tem namenom sem leta 1991 kot poslanec napisal in vložil predlog zakona. Leta 1993 smo na iniciativo Rada Bohinca na ministrstvu za znanost sodelovati pri izdelavi zakona o fondacijah in ta je zdaj v skupščinski proceduri.
Letos vseh sredstev, ki jih imamo na razpolago, nismo razdeliti, ker še iščemo sofinancerje za določene razvoj-no-raziskovalne projekte.«
Goran Ohman
Pravda za krivdo
Lev Kreft
Zadnjič je imel državni zbor zanimiv, pa tudi slab dan. Vso dolgo sredo je obravnaval dva zakona - zakon o popravi krivic in zakon o reviziji državljanstva. Za prvega je porabil precej več časa, pri drugem se je zadržal mnogo manj. Med njima je kar nekaj podobnosti. Oba so predložiti poslanci Slovenske ljudske stranke, za oba je odbor predložil poslankam
in poslancem enak sklep: »Zakonju primeren, zato se ne sprejme.« In za obema zakonoma že čakajo novi predlogi, ki se ukvarjajo z isto snovjo. Tu pa se vendar začne določena razlika. Pri zakonu o popravi krivic pride naslednja na vrsto vladajoča koalicija oziroma kar vlada, ki je pravzaprav celoten zakon že oddala v obliki amandmajev na predlog Slovenske ljudske stranke. Pri zakonu o reviziji državljanstva pa čaka v vrsti na obravnavo še kar nekaj predlogov, ki imajo skupni imenovalec: kako odvzeti državljanstvo Republike Slovenije tistim, ki so ga dobiti po prejšnjem zakonu, pa se predlagateljem ne zdijo tega vredni.
Pri popravi krivic, ki se kljub obljubam vseh strank še izpred petih let vleče kot jara kača, sta sporni dve stvari. Prva je ideološka in seka vladajočo koalicijo, saj gre za to, komu vse je bila storjena krivica in kdaj se je krivičnost začela. Državni zbor se je razdelil na približno enako veliki skupini, med katerima pravzaprav pri glasovanjih odloča enkrat glas tu, drugič glas tam, in ker gre za čustveno in politično visoko napetost, se del poslank in poslancev skuša izogniti opredeljevanju z glasovanjem, drugi del pa te poslance in poslanke vleče za rokave v dvorano in jih skuša prepričati, da svoj glas morajo oddati in kako ga morajo oddati.
Druga sporna zadeva pri tem zakonu pa je povsem prestižne narave. Ker se niti nekdanji Demos niti sedanja velika koalicija nista mogla dogovoriti o jasnem večinskem predlogu rešitve, je poprava krivic vedno postajala plen opozicije. V času Demosa smo takratni prenovitelji skupaj z liberalnimi mladinci vedno pridobili dovolj Demosovih glasov, da se stvar ni premaknila z mrtve točke. V času velike koalicije se za-čuda zadeva prav tako ni premaknila z mrtve točke, ker ZLSD in LDS ne dovolita, da bi kviztinge vključevati v popravo krivic, medtem ko SKD ne dopustijo, da bi popravo krivic zožili na povojne zločine in nasilja, pomiritveno in spravno dejanje pa od tega ločiti in verjetno sestavili poseben zakon. Pri zakonih o reviziji državljanstva, o preprečevanju dvojnega državljanstva in o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu gre za jasnejše razmerje med opozicijo in pozicijo. Želja, da bi spremeniti predplebiscitne obljube in njihove zakonske posledice, sprejete seveda še pred razglasitvijo samostojne in suverene Republike Slovenije, in se tako ati drugače znebili 170 tisoč državljank in državljanov, združuje stranke in skupine od skrajne desnice Lapa in Jelinčiča prek Podobnikove sredinske desnice do leve desnice Janeza Janše. Kaj je bistvo vseh teh predlogov? Najti neko »finto«, s katero bi se bodisi pod pretvezo preprečevanja dvojnega državljanstva, bodisi pod pretvezo preganjanja oficirjev JLA, bodisi pod pretvezo preganjanja čisto navadnih kriminalcev dejansko otresti vseh 170 tisoč državljank in državljanov. Kako? Preprosto tako, da bi od njih zahtevati take vrste dokazila in potrdila, ki si jih nikakor ne bi mogli priskrbeti, in jim potem odvzeti državljanske pravice - nato pa po vrsti še vse drugo, kar se le da, od dovoljenj za bivanje do služb in stanovanj -ter jih končno nekam izgnali, da jih ne bo več treba gledati tukaj. Tudi pri teh težnjah naj omenim dve značilnosti.
Prva je ta, da je zdaj že znamenito tezo o »nenasilnosti« slovenskega nacionalizma in šovinizma treba dopolniti s tezo, da ta pojav po drugi plati seže presneto daleč in še zdaleč ni omejen na skrajno desnico. Predstavlja torej združevalni program vse sedanje opozicije razen Peršakovih demokratov. Bojeviti in skrajni šovinizem je dejansko edina skupna točka opozicijskih strank! Druga je ta, da se skuša po demokratični poti iskanja večine zrušiti pravna država. Vsi ti zakoni naj bi namreč veljati za nazaj, vsi po vrsti predstavljajo kršitev ustavnih pravic, vsi po vrsti izničujejo obljubljene in dogovorjene temelje slovenske nacionalne državnosti in zato vsi po vrsti predstavljajo izstop iz pravne države in mednarodnega režima človekovih pravic in svoboščin. Mednarodno pravo predpisuje novim državam dolžnost, da poskrbijo za vse stalne prebivalce na ozemlju, Id so si ga ustvarile, bodisi tako, da jim priznajo državljanske pravice (in jim potem tudi sodijo, če si to kateri od njih zasluži, nikakor pa jim ne odvzemajo državljanstva), bodisi tako, da jih sporazumno prepuste državljanstvu neke druge države, če ta in če oni sami, vsak zase, tako hočejo. V nastajajočih razmerah bi sprejem enega od ten zakonov pomenil vrnitev v vzhodnoevropsko mskobalkan-sko vplivno območje in spremembo Slovenije iz oaze miru v žarišče konfliktov, saj bi v njej nastala brezpravna in preganjana manjšina, obsegajoča vsaj nekaj deset tisoč ljudi.
Pri enem in drugem zakonu so usta vseh, ki se prepirajo med sabo, polna pravne države in človekovih pravic. AmpaR realnost je bila preteklo sredo v državnem zboru na dlani. AH
dopust, vera in šola...) in ustvarila neki, oprostite zgodovinsU prispodobi, spravaški temelj skupnega delovanja - ali pa t>° morala stvari vzeti v roke opozicija, če ne prej, pa po naslednjih volitvah. Nič hudega, bi rekli, saj so v pluralizmu spremembe običajne in pogosto dobrodošle.
Res je. Toda sedanja oblast je sposobna obramti pravno državo, kar se tiče sodobnosti, ni pa je sposobna uveljaviti za nazaj, medtem ko bi nova oblast brez težav uveljavila pravno državo za nazaj, nikakor pa je ne bo mogla vzdrževati za na prej. Stvar je postala silno preprosta. Ce ne bodo v najkrajšem času popravljene krivice iz davnih časov, bodo nastale ze ugodne razmere za množično povzročanje novih.______________
Primorski obdaruje
naročnike!
•	Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice...
•	...in bistra razmišljanja, komentarji, reportaže in razvedrilo
•	Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
•	Za novoporočence v letu 1995 bo naročnina brezplačna
e Ob novem letu vam bomo podarili stenski koledar za leto 1995, tiskan na originalnih strojih v partizanski tiskarni "Slovenija"
•	Ob petdeseti obletnici Primorskega dnevnika vam bomo maja meseca podarili lepo in dragoceno knjigo
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1995 nudimo vrsto ugodnosti in prijetnih presenečenj:
^ prednaroCnino lahko plačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
^ pri vseh raznaSalcih Primorskega dnevnika na Tržaškem in Goriškem
Hoj dnevnike
izidi in lestvice
ŽENSKA C1 LIGA
ŽENSKA C1 LIGA / PO ZMAGI V HUMINU
Moška B2 liga
IZIDI 14. KOLA: Lugo - Riviera 3:2, Bussolengo - Cessalto 3:0, Chioggia - Imsa Kmečka banka 3:0, Lunazzi - Viserba 2:3, Asola - Porto Raven-na 1:3, Sedico - Isola 3:1, Faenza - Mestre 0:3. VRSTNI RED: Lugo Ravenna 24, Bussolengo 20, Asola Mantova 18, Volley Mestre in Riviera del Brenta 16, Sedico Belluno in Chioggia 14, Spem Faenza in Porto Ravenna 12, Isola Verona, Viserba in Imsa Kmečka banka 10, Cessalto 4, Lunazzi Treviso 2.
PRIHODNJE KOLO (25.2.95): Viserba - Lugo, Imsa Kmečka banka - Bussolengo, Isola - Chioggia, Cessalto - Lunazzi, Riviera - Asola, Mestre -Sedico, Ravenna - Faenza.
Moška C1 liga
IZIDI 14. KOLA: Casal Fosso - Pordenone 0:3, Argentario - Alpi 3:0, Mogliano - Flebus 1:3, S. Giustina - Motoagricole 3:0, Finvolley - Noventa 3:0, Koimpex - Marzola 3:1, San Miguel - Palla-volo Trieste 3:0.
VRSTNI RED: San Miguel 24, Volley Pordenone 22, Santa Giustina 18, Koimpex in Argentario 16, Ponte nelle Alpi, Marzola Trento, Casal Fosso in Finvolley 14, Pallavolo Trieste 12, Mogliano in Povoletto 6, Noventa Padovana 4, Motoagricole TN 2.
PRIHODNJE KOLO (25.2.95): Motoagricole Tn -Casal, Flebus - Argentario Tn, Marzola - Mogliano, Alpi - S.Giustina, Pordenone - Finvolley, Pall. Ts - Koimpex, Noventa - San Miguel.
Ženska CT liga
IZIDI 14. KOLA: Fontane - Vivil 0:3, Heraclia -Godigese 3:1, Orna - Cus Ud 2:3, Cassola - Tar-cento 0:3, Kennedy - Porcia 3:1, Koimpex - Dolo 2:3, Gemona - Bor Mercantile 2:3.
VRSTNI RED: Heraclia 24, Gemona 18, Bor Mercantile, Fontane Trevisa, Kohnpex in Dolo 16, Godigese in Vivil Villa Vicentina 12, Ken-nedy in Porcia 10, Orna, Cassola in Cus Udine 8, Tarcento 6.
PRIHODNJE KOLO (25.2.95): Tarcento - Fontane, Cus Ud - Heraclia, Dolo - Oma, Godigese -Cassola, Vivil - Kennedy, Bor Mercantile -Koimpex, Porcia - Gemona.
Rezultati ostalih deželnih moštev v državnih ligah
MOŠKA Bi LIGA: Alessandria - VBU Videm 1:3 (15:7, 9:15, 9:15, 13:15). VRSTNI RED: Cre-ma 18, Padova 14, Codigoro, Mantova, Eurock in Bergamo 12, Rovigo, VBU Videm, Pavic in Bassano 10, Alessandria 8, Mondovi 2.
ZENSKA Bi LIGA: Camst Videm - Figurella Firence 3:2 (12:15, 15:9,15:13,11:15,15:8); Givol-ley - Record Latisana 0:3 (9:15, 1:15, 9:15). VRSTNI RED: Latisana 24, Forli 20, Macerata 18, Soliera, Jesi, Camst Vidme in Feltre 16, Prato 14, Firence 12, Trento 10, Noventa in Tre vi 8, Loreto 4, Reggio Emilia 0.
ZENSKA B2 LIGA: Sangiorgina - Battisti TN 3:0 (15:9, 15:8, 15:8); Albatros - Alloys 3:0. VRSTNI RED: Mantova 22, Ferrara, Ghmear in Vignola 20, Sangiorgina in Corlo 16, Povo in Sarmeola 14, Albatros 12, Battisti 10, Sommacampagna 6, Alloys, Rovereto in Mogliano 4.
Po atraktivni igri Koimpex stri močno Maizolo
Na svoj račun so tokrat prišli tudi številnejši gledalci
Koimpex - Marzola 3:1 (15:9, 6:15, 15:13,
15:12)
KOIMPEK: Božic, Ci-solla 6+9, CaC 0 + 0,
Aljoša Kralj 4+15, David Kralj 9+15, Riolino 4+4,
Rovere 5+3, Sgubin 0+0,
Strajn, Terpin 4+15.
SERVIS (tocke/na-pake): Koimpex 2/11,
Marzola 4/13.
V prvem povratnem kolu je na Opčinah gostovala Marzola, ki jo je Koimpex že premagal v Trentu. Ekipa je prišla zato v Trst trdno odločena, da se za poraz maščuje, slogaši pa se nikakor ne mislijo odpovedati nepremagljivosti domačega igrišča. Dani so bili torej vsi pogoji za borbeno srečanje, kakršno je tudi bilo. Se veC, mirno lahko trdimo, da smo gledali tehnično najbolj dovršeno tekmo doslej na Opčinah. Marzola razpolaga z izborom odličnih igralcev, med katerimi prav gotovo izstopa režiser Mantovani, ki je odličen tudi v napadu in obrambi. Ekipa iz Trenta predvaja hitro in dinamično igro, kateri pa se je Koimpex tokrat znal uspešno zoperstaviti.
Pred samo tekmo je vladala v Sloginem taboru precejšnja zaskrbljenost zaradi zdravstvenega stanja domačih igralcev. Tako je Edi Božic sicer bil na tekmi, vendar je zaradi vročine lahko le bodril soigralce s klopi. Tudi doprinos režiserja Marija Caca je bil po poškodbi palca vprašljiv, kar je trenerju Blahuti dopuščalo veliko manj taktičnih variant, ki bi jih lahko
Danilo Riolino v napadu
uporabil pri zaustavljanju nevarne Mar-zole. Ce izvzamemo drugi set, ko so slogaši povsem odpovedali, smo v preostalih treh lahko uživali ob resnično izenačenem in napetem skoraj dveurnem boju za vsako točko, ki je tokrat številnejšo publiko navdušil. Naši fantje so dobro sprejemali, kombinirano napadali, viden pa je bil tudi napredek v učinkovitosti bloka. Nekoliko manj oster je bil edinole servis, ki ni praktično nikoli mogel spraviti v težave odličnega nasprotnikovega sprejema.
Negativna nota tekme pa sta bila vsekakor sodnika, ki sta tokrat naletela na res slab dan in s svojimi odločitvami prevečkrat neumestno prekinjala igro in tako ustvarjala upravičeno slabo voljo med igralci obeh ekip in seveda med publiko.
(Inka)
Bor spet »odpri« boj za 2. mesto
Plave bi lahko Gemona premagale še bolj prepričljivo - Tokrat boljša igra v obrambi
Borovke so z zmago v Huminu proti Gemoni, ki zaseda drugo mesto na lestvici ženske Gl lige, »rešile« svojo sezono, istočasno pa tudi preprečile HuminCankam, da bi si priborile zanesljivejšo prednost pred vsemi svojimi zasledovalci. Poleg Bora Mercantile se je v boj za napredovanje spet vključil tudi Dolo, položaj Fontan in slo-gašic pa je ostal nespremenjen, kljub temu, da sta ti dve ekipi v soboto nepričakovano izgubili na domačih tleh (zlasti je seveda presenetljiv poraz Fontan proti Vivilu). Precej živahen je tudi boj za obstanek. Mirno lahko zapišemo, da to prvenstvo že dolgo ni bilo tako zanimivo in izenačeno kot letos.
Gemona - Bor Mercantile 2:3 (15:13, 4:15, 10:15,15:12, 5:15)
BOR MERCANTILE: Čok 6+5, Gregori 11+4, Benevol 15+9, Pitacco 11+4, Vodopivec 7+4, Flego, Gruden 2+0, Zadnik, Ažman 0 + 1, Fai-mann 0+0.
Skupno točke: 49:70. Servis (točke/napake): Gemona 12/9, Bor 12/11. Napake: Gemona 18, Bor 13. Trajanje tekme: 78
minut. -
Borovke so že drugič letos premagale Gemono in ji zadale prvi poraz na domačih tleh. Plave so tudi v soboto v bistvu dokazale, da so boljše od Humincank, Čeprav so te po prvem delu zbrale na lestvici štiri točke veC od njih in bile zanesljivo na drugem mestu za Hera-clio. Gregorij e va in ostale so pokazale precej bolj dovršeno odbojko in njihova zmaga bi lahko bila bolj gladka, ko ne bi zaradi nepotrebnih napak v končnici poceni prepustile Gemoni prvi in četrti set. Pravzaprav je bil sobotni nastop po malem zrcalo dosedanje sezone borovk. Ko igrajo kot znajo, so plave praktično neustavljive (tokrat je dobro delovala tudi obramba), vendar pa so zaradi lastnih napak v končnicah setov že izgubile nekaj srečanj tudi proti	objektivno
šibkejšim nasprotnicam. Tokrat se je k sreCi vse srečno končalo in upati je, da bo pomembna zmaga vlila mladi Borovi šesterki še kanCek veC zaupanja v lastne moCi.
Prvič po treh mesecih je trener Kalc lahko računal na vse igralke, kljub
gripi, ki je na treningih zdesetkala postavo. P° operaciji meniskusa je na igrišče kot menjava namreč stopila tudi Ažmane-va, pri Gemoni pa je spet
igrala tudi Bertuccijeva, ki je komaj prebolela norice. Prvi set je bil ize' naCen do rezultata 8:0. Po 10:8 za Gemono so borovke kljub nesproščeni igri povedle z I2:l0> vendar so nato dvakrat zgrešile servis, slabo sprejemale in napadale, tako da so gostiteljice na koncu brez truda osvojil® uvodni set. V drugem setu so borovke povečale ritem igre in z učinkovito in atraktivno igro popolnoma zasenčile svoje nasprotnice. Poleg ostalega sta zelo dobro delovala tudi blok in protinapad,
v napadu pa sta bili p°' sebej razpoloženi Grego-rijeva in Benevolova.
Premoč plavih je bila v tretjem setu manj očima, a še vedno dovolj vidna.
Z dobro igro so plave nadaljevale tudi v četrtem setu, vse do vodstva z 10:4, ko je prišlo do krajše prekinitve. Predsednik domačega kluba je izgubil živce zaradi sporne sodnikove odločitve, da ga je bilo potrebno s silo odstraniti iz igrišča. Neljubi dogodek je zaCudo pozitivno vplival na igro Gemone, bo-Tovke pa so morda izgubile koncentracijo. Gemona je s požrtvovalno igro začela nadoknaditi zaostanek, vendar pa ji j® preobrat uspel zlasti zaradi napak borovk, ki so se nato v tie breaku spet zbrale, medtem ko so gostiteljice po menjavi igrišča (8:4) popustile na vsej Crti.
Saška Ažman po dolgem času spet na igrišču
MOŠKA B2 LIGA / ČETRTI ZAPOREDNI PORAZ IMSE KMEČKE BANKE
Točke + menjave
Feri	253	(97+156)
Visentini	139	(39+100)
KorsiC	97	(49+48)
Slabile	82	(24+58)
Florenin	70	(20+50)
Buzzinelli	67	(30+37)
Cola	54	(22+32)
Marchesini	44	(28+16)
Populini	32	(12+20)
Gravnar	22	(5+17)
Paoletti	0	(0+0)
Tudi po dolgem prvenstvenem odmom slabega trenutka goriške šesterke še ni konec. V soboto je Imsa Kmečka banka doživela že Četrti zaporedni poraz . Ste-rovi varovanci so v tem trenutku najbolj potrebni zmage. To ne le zaradi prepotrebnih točk, ki bi jih prinesla, ampak predvsem zaradi psihološkega ravnotežja v moštvu. Poraz namreč pusti zmeraj sled za sabo, ki jo je
Križaje
psihološka
mogoče izbrisati predvsem z vračanjem k slasti uspehu. Samo ta namreč lahko spet vlije tisto samozavest, ki so je valovci trenutno potrebni.
Ce mimo analiziramo sobotno tekmo, je verjetno kritika, ki smo jo takoj po končani tekmi izrekli na račun goriških fantov preostra. Ti so namreč po izgubljenem prvem setu vendarle reagirali in tudi dosegli precejšnje vodstvo. Tu pa se je pokazalo, da je demoralizacija eden njihovih najhujših nasprotikov. To nam je potrdil tudi kapetan Imse Kmečke Banke Aleš Feri. Kot je namreč povedal, tudi v trenutkih, ko ekipa dobro igra, je dovolj manjša reakcija nasprotnika, zato da se v goriški vrsti zatakne. Igralci začnejo delati preveč neumnosti na igrišču. Izgleda kot, da na igrišču nic več ne raz-
mišljajo. S samozavestjo pod petami pa ni v sebi veC mogoCe najti moči za reakcijo. To se vidi predvsem v končnicah setov. Valovce zajame neke vrste treme pred zmago tudi, ko so v vodstvu.
V tem težkem trenutku tudi koledar ne pomaga Goričanom. V naslednjih dveh kolih se bodo namreč pomerili z Bussolengom in Lugom, se pravi z drugim oziroma prvim na lestvici. Vsekakor pa so doslej pla-vo-rdeci prav proti najbolj moCnim nasprotnikom pokazali največ in torej še vedno lahko upamo v presenečenje. Tudi v nasprotnem primeru pa je treba pomisliti, da je prvenstvo še dolgo, ekipo Caka še trinajst tekem in gotovo bo tudi slabega trenutka prej ali slej konec. (A&D)
Na sliki: Florenin, Buzzi-nelli in Feri v bloku
Rezultati naših šesteik v mladinskih in pokrajinskih prvenstvih
1. MOŠKA DIVIZIJA
Kbrting - Volley 80 3:0 (15:6, 15:6, 15:1)
1. ZENSKA DIVIZIJA
Prevenire - Sloga 0:3 (7:15, 5:15, 0:15); Breg -Kontovel 3:1, S. Andrea - Kontovel 3:1 (15:7, 15:5, 2:15, 15:3); Kontovel - Virtus 0:3 (2:15,
51	2. ZENSKA DIVIZIJA
Virtus - Sloga B 3:0 (15:5, 15:4, 15:2), Nuova Pallavolo - Sloga A 3:1 (16:14, 3:15, 15:10, 15:11); S. Andrea - Bor Friulexport 2:3 (9:15, 11:15, 15:6, 125:3, 10:15); Altura - Sokol 2:3
MLADINKE
Sokol - Sgt 3:1 (15:12,15:7,13:15,15:6)
DEČKI
Koimpex - Bor 3:0 (15:2, 15:9, 15:9)
DEKLICE
Virtus - Koimpex 0:3 (1:15, 3:15, 0:15); Oma - Kontovel 2:3 (14:16, 15:1, 12:15, 15:1, U:i5); Altura - Breg 3:0 (15:7, 15:3, 15:4)
NARASCAJNICE
Kontovel - Sloga A 3:0 (15:3, 15:10, 15:5), Sokol - Bor Friulexport 1:2 (5:15, 6:15, 15:11), Bor Friulexport - Sloga B 3:0; Oma - Sokol 0.3 (5:15, 3:15, 8:15)
NA GORIŠKEM
DEKLICE:
01ympia - Torriana 0:3 (0:125, 4:15, 3:15)
NARASCAJNICE
Dom Korotan - VBL Cormons 3:0 (15:5, 15:L2’ 15:12); Torriana - 01ympia 2:1 (15:0,12:15,15-7)
ŽENSKA C2 LIGA / NA DERBIJU V DOLINI
Kmečka banka je imela težave le v tretjem setu
Breg je v tretjem setu vodil že z 8:1, a vseeno izgubil V Martignaccu poraz Sokola Indules po zelo slabi igri
Posnetek s sobotnega derbija v Dolini (Balbi/KROMA)
Proti Sgt rutinska zmaga Olympie
Težji nastopi Sele prihajajo
Oljrmpia Cerimpex ' Sgt 3:0 (15:8, 15:3, 15:8)
OLVMPIA CERIM-PEX: Mirjam Černič 9+3, Buffoni 3+2, Princi 3+6, Hadrijana Corsi 6+5, Zotti 8+5, Vanja Černič 4+1, SoSol 0+1, Kristina Corsi 1+0, Braini 1+1.
Trajanje setov: 16’, 20’,	22". Servis
(točke/napake): 3/8. Blok: 9+6.
Zenska vrsta 01ym-Pie je dosegla rutinsko 2mago proti tržaškemu Sgt, ki v soboto ni nudil nikakršnega odpora. Goričanke so se Potem tudi nekoliko prilagodile, in ker tudi ni bilo velike' motiva-mje, je bila tekma sama na sebi precej skromna. Sama zmaga ni bila nikoli v dvomu, tako da je Kristančičeva poslala na igrišče vse razpoložlji-Ve igralke in tekmo Bolj izkoristila kot trening. Odločilne tekme za Olympio pa Sele Prihajajo, saj bo že v naslednjem kolu gostila v Natisonii, ki je Ce-bta na lestvici s Šestimi točkami zaostanka. Težave pa Čakajo 01ympio tudi v naslednjih kolih, saj bo morala igrati nekaj tekem že ob 18. uri in Bo skoraj zanesljivo nastopila v okrnjeni Postavi zaradi službe-^ obveznosti nekate-rih igralk. 01ympia pa si je že v prvem delu prvenstva nabrala kar Precejšnjo prednost, tako da se ji bo napredovanje težko izmuznilo.
Breg - Kmečka banka 0:3 (5:15, 8:15,14:16)
BREG: Bandi 3+4, Can-ziani 1+1, Kocjančič 3+3, Pettirosso 1+0, Sabina Slavec 0+1, Zeriali 4+1, Ksenja Slavec 2+4, Lauri-ca.
KMEČKA BANKA: Miklus 4+1, Brisco 5+1, Michela Tomasin 11+2, Monica Tomasin 5+9, Černič 5+5, Pavio 3+1, Pelle-grin 3+1, Tosoratti 1+3, Blasizza.
Servis (točke/napake): Breg 9/9, KmeCka banka 17/10.
Kmečka banka se je v Dolini oddolžila za poraz iz prvega dela prvenstva, ko jo je v Sovodnjah presenetil Breg. S to zmago Goričanke ohranjajo še nekaj upanj za obstanek v ligi, Čeprav so bili ostali sobotni izidi za gorisko združeno ekipo precej neugodni (zmagi Martignacca in Far-re proti Sokolu oziroma Fiume Venetu). Nasprotno pa so Brežanke verjetno že obsojene na izpad in igralke so se s tem že sprijaznile, Ce sodimo po tem, kar so igralke pokazale v soboto na igrišču, saj so se nasprotnicam dostojno upirale le v tretjem setu. Zato je težko ocenjevati igro Kmečke banke, ki je prva dva seta osvojila na prelahek način, tako da je potem v tretjem nekoliko popustila.
Predvsem v prvih dveh setih je bila igra res skromna. Kmečka banka je bila stalno v vodstvu in je nizala točke brez večjega naprezanja, saj so igrale gostiteljice brez prave volje in brez zagrizenosti. V prvem setu so tako gostje takoj povedle z 11:4 in nato brez večjih težav osvojile set, v drugem setu pa so povedle
celo s 14:2. Tedaj smo lahko videli prvo reakcijo Brežank in končno tudi nekaj lepših akcij. Igralke Kmečke banke so nekoliko popustile in naredile nekaj napak v napadu, tudi sprejem je zaCel nekoliko pešati, tako da so gostiteljice lahko izničile pet set žog in nekoliko znižale zaostanek.
KonCnica drugega seta pa je vplivala tudi na začetek tretjega. Z dobrimi servisi je Breg takoj povedel z 8:1. Trener Kmečke banke Jerončič je poslal na igriSCe Pellegrinovo in Tosorattije-vo, kar je izboljšalo učinkovitost ekipe v napadu. Gostje so tako počasi nadoknadile zaostanek in prvič povedle pri stanju 12:11.
KonCnica je bila potem izredno izenačena. Breg je imel prvo zaključno žogo pri stanju 14:13, a je ni izkoristil. Nato pa je Michela Tomasin z dvema uspešnima napadoma zaključila tekmo.
IZJAVI:
Zoran JeronCiC (trener Kmečke banke): »Prva dva seta smo igrali koncentrirano, kot smo se dogovorih, potem pa je prišla na dan stara hiba, da smo popustili. Pozitivno pa je, da so dekleta v tretjem setu znala revodstvu nasprotnic z rezultatom 8:1. S takim pristopom lahko dosežemo še kakšno zmago.«
Boris Zeijal (predsednik Brega): »Prva dva seta smo igrali pod svojimi sposobnostmi in nekoliko nervozno. Nerazumljivo pa je, kako lahko zgubiš tekmo, ko vodiš z 8:1 in 10:4. Sicer pa punce ta teden zaradi bolezni in drugih razlogov niso redno trenirale.« (A.M.)
Libertas Martignacco -Sokol Indules 3:1 (11:15, 15:9,15:5,15:12)
SOKOL INDULES: T. Masten 4+8, Marucelli 3+5, Vidah 1+0, Ban 5+3, L. Masten 9+11, Lupine 3+1, Visentin 0+0, Kosmi-na.
Servis (točke/napake): Sokol Indules 10/9, Martignacco 12/8.
Za okrnjeni Sokol Indules je bil skromni Martignacco prevelik zalogaj, resnici na ljubo pa je treba povedati, da so tudi Na-brežinke s slabo igro krepko olajšale delo nasprotnic, istočasno pa storile medvedjo uslugo Kmečki banki, ki se prav tako kot Martignacco bori za obstanek v ligi.
Zaradi težav s postavo in predvsem s centri (Cos-suttova je zaradi službenih
obveznosti prenehala z igranjem, Kosmina je poškodovana, Semčeva pa je bila odsotna) je moral trener Jurman zaigrati z dvema podajaCicama in po prvem setu je kazalo, da se bo vse dobro izteklo. Na-brežinke so namreč zaigrale zbrano in tako brez večjih težav osvojile set proti ekipi, ki je ena slabših v ligi.Toda to je bilo tudi skoraj vse, kar so Nabrežinke v soboto pokazale. Naslednji trije seti so bili namreč zelo slabi. Napad Sokola je bil povsem neprodoren, šepal je sprejem in z velikim številom napak so Nabrežinke Libertasu dobesedno ponudile zmago na pladnju, kar so seveda domačinke z veseljem sprejele in vknjižile vsaj pred tekmo nepričakovani točki.
izidi in lestvice
Moška C2 liga
IZIDI 14. KOLA: Prevenire - Torriana 3:1 (15:6, 8:15, 15:10, 16:14), Faedis - Maniago 3:1 (16:14, 15:12, 15:17, 15:8), Buia - Mossa 3:0 (15:5, 15:6, 15:3), SoCa Sobema - Bor Fortrade 3:0 (15:8,15:10, 15:5), Como - 01ympia Cdr 1:3 (7:15,10:15,15:12, 9:15), Vivil - San Vito 3:0 (15:8, 15:1, 15:12), Natisoma - Prata 1:3 (10:15,15:10, 0:15, 9:15).
VRSTNI RED: SoCa Sobema 16, Vivil 24, Prata 20, Faedis in Buia 18, Maniago, Prevenire in Bor Fortrade 14, 01ympia CDR 12, Torriana in Mossa 10, Como 8, Natisoma 6 in San Vito 0.
PRIHODNJE KOLO (25.2.95): Bor Fortrade - Prevenire, Faedis - Mossa, San Vito - Buia, Maniago -SoCa Sobema, Torriana - Corno, Prata - Vivil, Oljrmpia Cdr - Natisonia.
Ženska C2 liga
IZIDI 14. KOLA: Farra - Fiume Veneto 3:0 (15:13; 15:7, 15:12), Breg - Kmečka banka 0:3 (5:15, 8:15, 14:16), Asfjr - Rivignano 3:2 (15:12, 16:17, 8:15, gg 15:4,15:7), Martignacco - Sokol Indules 3:1 (11:15, 15:9, 15:5, 15:12), Monfalcone - Codroipo 15:13, 15:12, 15:6), Torriana - Termogas 3:0 (15:1, 15:4, 15:8), B-meters - Cordenons 1:3 (7:15, 15:12, 9:15, 12:15).
VRŠIM RED: Cordenons 28, B-Meters 22, Fiume Veneto 18, Codroipo, Monfalcone, Sokol Indules in Torriana 16, Asfjr in Rivigano 14, Martignacco 12, Farra 10, KmeCka banka 6, Termogas Altura 4 in Breg 2. (Farra in Termogas imata tekmo manj) PRIHODNJE KOLO (25.2.95): Sokol Indules - Farra, Rivignano - Breg, Termogas - Asfjr, Kmečka banka -Mertignacco, Fiume Veneto - Monfalcone, Cordenons - Torriana, Codroipo - B-meters.
Moška D liga
IZIDI 14. KOLA: Sant’Andrea - Rozzol 0:3 (10:15, 13:15, 4:15), Cgss - VBU 1:3 (15:9, 12:15, 6:15, 11:15), Rojalese - Espego 3:2 (15:12, 15:12, 11:15, 16:17, 13:15), Cordenons - Tranciati 1:3 (12:15, 15:10, 8:15, 10:15), Fincantieri - Porcia 0:3 (6:15, i 1:15, 0:15), San Giorgio - Altura 1:3 (12:15, 15:12, 4:15,11:15), prost Grado.
VRSTNI RED: Porcia 24, VBU Videm 22, Grado in Rojelese 20, Rozzol 18, Club Altura 16, Pav Videm 14, San Giorgio 12, Espego 10, Cgss 6, Cordenons 4, Sant’ Andrea 2 in Fincantieri 0. (Grado ima tekmo manj)
PRIHODNJE KOLO (25.2.95): Tranciati - Sant’An-ftirna. Espego - Cgss, VBU - Cordenons, Rozzol -Fincantieri, Altura - Grado, Porcia - San Giorgio, prosta Reana.
Ženska D liga
IZIDI 14. KOLA: 01ympia Cerimpex - SGT 3:0 (15:8, 15:3, 15:8); San Vito - Paluzza 1:3 (15:11, 12:15, 14:16, 2:15); Vagaia - Povoletto 1:3 (5:15, 11:15, 16:14, 10:15); Azzurra - Natisonia 1:3 (6:15, 15:13,11:15,10:15); QuaIso - Fiumicello 1:3 (14:16, 7:15, 15:6, 5:15); Pasiano - Sacile 1:3 (3:15, 2.15, 15:10, 5:15); Spilimbergo - Libertas Gorica 3:1 (17:15,10:15,15:10,15:9)
VRSTNI RED: 01ympia Ceiimpex 28, Paluzza 26, Sacile in Natisonia 22, Fiumicello 18, Azzurra 16, SGT 12, Spilimbergo, Povoletto in Pasiano 10, San Vito in Qualso 8, Libertas Gorica 4 in Vagaia 2. PRIHODNJE KOLO (25.2.95): Natisonia - 01ympia Cerimpex, Povoletto - San Vito, Pasiano - Vagaia, Paluzza - Azzurra, Sgt - Qualso, Sacile - Libertas Go, Fiumicello - Spilimbergo.
MOŠKA C2 LIGA / VAZNI TOČKI ZA OLVMPIO CDR
MOŠKA D LIGA / SPET DOBER NASTOP, A BREZ ZMAGE
Po zmagi proti Comu za korak bližji obstanku v ligi
_Volley Como - 01ym-Pla CDR 1:3 (7:15, 10;15,15:12, 9:15) OLVMPIA CDR: Janez ^erPin 8 + 20, Sfiligoj +7, Dorni 3+6, Gravnar +8> Ferfoglia 5+3, Bati-®lc 0+0, Komjanc 0+0, . drej Terpin 1+5, Vo-Stic 1+0. F
Servis 3/8. Blok: 9+6.
01mypia je dosegla v °rnu izredno pomemb-0 zmago na svoji poti a obstanek. Trener Pe-e)an je dejal, da je šlo Se po pričakovanjih, al je bil prepričan, da je Jegova ekipa boljša.
To so igralci dokazali
tudi
ua igrišču in tako
podili, da je bil poraz
tuf ~
Pr°ti Comu v prvem ko-
Prvenstva le poledica ekip stoPn)e uigranosti
Gostitelji so namreč fifcej slaba ekipa, ki bo eta precej težav, da si
zagotovi obstanek.
V soboto ni bila zmaga Goričanov nikoli v dvomu, saj so bili precej boljši od nasprotnikov. Dober sprejem servisa je omogočil podajaCu Andreju Terpinu, da je uspešno vodil napade in da je lahko ekipa odigrala tudi več kombinacij v napadu.
Dobro je 01ympia igrala tudi v obrambi, ki je običajno šibka točka goriške šesterke. Tako so si gostje v prvih dveh setih lahko takoj nabrali nekaj točk prednosti in potem brez večjih težav osvojili set.
Zataknilo se je v tretjem setu, ko so Goričani zaceli podcenjevati nasprotnika. Vodili so sicer do dvanajstice, nato pa so netočen sprejem in napake v napadu dopustili gosti-
Olympia CDR z Natisonia že v sredo Soča Sobema v četrtek z Vivilom
Tekmo 2. povratnega kola moške C2 lige s Pav Natisonia bo 01ympia CDR odigrala že v sredo, 22., s pričetkom ob 20.45, ker je telovadnica Slovenskega športnega centra v soboto zasedena.
Dan kasneje, v četrtek, 23. pa bo SoCa Sobema v Sovodnjah (pričetek ob 20.30) odigrala zaostalo tekmo z Vivilom iz Ville Vicentine. To bo pravi »big-mat-ch« med doslej najmočnejšima ekipama v ligi.
teljem, da so osvojili set.
V Četrtem setu pa je 01ympia spet zacefa igrati po svojih sposobnostih in takoj povedla. Comu je uspelo izenačiti pri stanju 6:6, od tu naprej pa Goričani niso imeli večjih težav.
Edina negativna točka sobotnega nastopa je v tem, da je prišlo do nesoglasja med trenerjem in enim igralcem, ki se
kljub slabšemu nastopu ni hotel sprijazniti z trenerjevo odločitvijo, da ga pošlje na klop, in na ta način noče priznati tudi soigralcem možnosti igranja. Trener Pete jan pa je zagotovil, da mislijo ta problem rešiti že tekom tega
To bi bilo vsekakor priporočljivo, saj čakajo tudi v naslednjih kolih 01ympio izredno važne tekme za obstanek.
Espego je Rojaleseju do konca grenil pot do zmage
Goričanom je zmanjkalo nekaj več športne sreče
Rojalese - Espego 3:2 (15:12, 15:12, 11:15, 16:17,15:13)
ESPEGO: Uršič 6+2, Pintar 3 + 3, Sfiligoj 12 + 13, Brisco, Makuc 2+4, Radetti 0+1, Devetak 7 + 2, Matej Černič 8+8, Mania 3+3, Soban 0+0.
Zgrešeni servisi: Espego 19, Rijalese 24.
Mladi odbojkarji Espe-ga so bili že spet na pragu velikega presenečenja. Potem ko so pred tednom dni šele po tie breaku klonili proti prvouvršCeni Porcii, so tokrat morali po petih setih priznati premoč precej bolj izkušenega Rojaleseja.
Goriška združena ekipa je tekmo začela odlično in presenetila gostitelje z vodstvom 12:4. Nato je Rojalese začel bolje servirati, pri Go-
ričanih pa je zaCel pešati sprejem, tako da so gostitelji z delnim izidom 11:0 nadoknadili zaostanek. Drugi set je bil podoben, saj so tudi tokrat gostje povedli, a niso znali izkoristiti prednosti.
Igralci Espega pa se niso vdali, nasprotno. V tretjem setu so zaigrali še bolj sigurno in kon-cenrtirano, tako da so zasluženo osvojili set. Četrti set je bil zelo izenačen do konca. V končnici seta je sicer sodnik oškodoval Goričane, toda ti so kljub temu uspeli izsiliti tie-break.
Tudi peti set je bil izenačen do konca. Razlika med ekipama je bila vedno minimalna, na koncu pa so imeli gostitelji nekaj veC sreCe.
Trener Seppi je bil z nastopom svojih varo-
vancev zadovoljen. V zadnjih dveh tekmah so namreč pokazali lep napredek, saj so le za las klonili proti dosti bolj izkušenim nasprotnikom. V naslednjih kolih pa bo Espego imel nove priložnosti za zmago, Saj igra z ekipami iz spodnjega dela lestvice.
Točke in menjave	
po 14. kolu	
Sfiligoj	219 (95+114)
Radetti	140 (67+73)
M.Cemic	130 (60+70)
UršiC	124 (52+74)
Devetak	53 (26+27)
S. Cemic	51 (23+28)
Pintar	43 (19+22)
Soban	41 (14+27)
Brisco	25 (11+14)
M. Makuc	24 (10+14)
Plesniačr	22 (13+9)
Mania	16 (6+10)
Lutman	0 (0+0)
izidi in lestvice
1 ■ AMATERSKA UGA / V 20. KOLU V BAZOVICI
Elitna liga
IZIDI 20. KOLA: Porcia - Aquileia 1:1, Centro Motrile - Palmanova 0:2, Cormonese - Itala San Marco 1:1, Fontanafredda - Manzanese 1:1, Pro Fagagna -Ronchi 0:1, San Sergio - Sacilese 2:2, Gemonese -San Daniele 0:0, Gradese - Tamai 4:0.
VRSTNI RED: Palmanova 30, Centro Mobile 28",
San Sergio 25, Sacilese 24, Gradese 23, Ronchi 22, Cormonese 20, Itala San Marco in Manzanese 19, |J Aquileia 18, Pro Fagagna, San Daniele in Tamai 17, Gemonese 16, Fontanafredda 13, Porcia 12. PRIHODNJE KOLO (26.2.95 ob 15.30): Cormonese
-	Centro Mobile, San Daniele - Fontanafredda, Aquileia - Gemonese, Sacilese - Gradese, Tamai -Porcia, Manzanese - Pro Fagagna, Itala San Marco
-	Ronchi, Palmanova - San Sergio
Promocijska liga
IZIDI 20. KOLA: Cervignano - Staranzano 0:1, Pro Fiumicello - Ponziana 1:2, San Giovanni - Ruda 2:2, Maranese - San Canzian 1:0, Ludnico - San Luigi 1:1, Aiello - Sangiorgina 1:2, Jnventina - Tor-viscosa 1:1, Manzano - Trivignano 0:1.
VRSTNI RED: Staranzano 28, Sangiorgina 27, Ju-ventina, Torviscosa in Trivignano 26, Aiello 25, Ponziana 24, Ruda 19, San Canzian 18, Fiumicello, Manzano in San Luigi 17, Maranese 15, Ludnico 13, Cervignano 12, San Giovanni 10.
PRIHODNJE KOLO (26.2.95): Ponziana - Aiello, Staranzano - Juventina, Ludnico - Manzano, Torviscosa - Maranese, Sangiorgina - Cervignano, Ruda - Fiumicello, San Luigi - San Canzian, Trivignano - San Giovanni.
1 .Amaterska liga
Skupina B
IZIDI 20. KOLA: Capriva - Edile 2:2, Pro Romans -Fortitudo 1:2, Latisana - Futura 0:2, Gonars - Ison-zo 0:0, Zaule - Mossa 0:0, Sovodnje - Opicina 3:0, Palazzolo - Portuale 4:0, Villanova - Union 0:0.
VRSTNI RED: Sovodnje 31, Zaule 28, Capriva 27, Gonars in Mossa 25, Edile in Futura 24, Fortitudo 23, Isonzo in Union 17, Opicina, Palazzolo in Villanova 15, Latisana 12, Portuale in Pro Romans 11. PRIHODNJE KOLO (26.2.95j: Portuale - Capriva, Union - Gonars, Edile - Latisana, Opicina - Mossa, Isonzo - Palazzolo, Sovodnje - Romans, Fortitudo -Villanova, Futura - Zaule.
Skupina C
IZIDI 20. KOLA: Flambro - Aurora 3:3, Muggesana
-	Buiese 1:1, Zarja - Colugna 1:1, Basaldella - Donatello 1:0, Bearzi - Mereto 2:0, Tavagnacco - Primorje 1:4, Vesna - Reanese 4:2, Torreanese - Rivi-gnano 1:2.
VRSTNI RED: Rivignano 30, Colugna 28, Zarja 27, Basaldella 26, Muggesana 25, Torreanese 22, Bearzi in Vesna 20, Flambro in Tavagnacco 18, Reanese 17, Aurora, Mereto in Primorje 15, Buiese 14, Donatello 8.
PRIHODNJE KOLO (26.2.95): Rivignano - Basaldella, Mereto- Buiese, Colugna - Tavagnacco, Aurora - Muggesana, Olimpia - Flambro, Primorje -Torreanese, Bearzi - Vesna, Reanese - Zarja.
2.	Amaterska liga
Skupina E
IZIDI 20. KOLA: Gaja - Audax 3:0, Kras - Costa-lunga 0:0, Piedimonte - Fogliano 1:1, Poggio - Isonzo 0:0, Domio - Mariano 2:0, Fincantieri - Primorec 1:1, Farra - San Lorenzo 1:0, Moraro - Villesse 1:2.
VRSTNI RED: Costalunga 29, Fincantieri in San Lorenzo 27, Mariano 25, Poggio 24, Domio 22, Au-dax, Isonzo in Pro FArra 20, Moraro 19, Piedimonte in Villesse* 18, Primorec 14, Gaja* in Kras 13, Fogliano 9. * tekma manj
PRIHODNJE KOLO (26.2.95): Kras - Domio, Villesse - Fincantieri, Costalunga - Isonzo, San Lorenzo -Moraro. Primorec - Piedimonte, Fogliano - Poggio,
Audax - Pro Farra, Mariano - Gaja.
3.	Amaterska liga
Skupina F
IZIDI 18. KOLA: Sagrado - Villal:0, Monfalcone -Terzo 1:0, Natisone - Strassoldo 0:0, Muscoli - Građo 4:0, Mladost - Torre 0:2, Azzurra - Romana 2:1, Vermegliano prost.
VRSTNI RED: Monfalcone 28, Sagrado, Natisone in Strassoldo 22, Azzurra 19, Tone 18, Grado 16, j Muscoli 12, Mladost, Vermegliano in Romana 10,
Villa in Terzo 9.
PRIHODNJE KOLO (26.2.95): VermegUano - Azzurra, Romana - Mladost, Torre - Muscoli, Grado -Natisone, Strassoldo - Monfalcone, Terzo - Sagrado, Villa prosta.
Skupina G
IZIDI 18. KOLA: Beghano - Campanelle 0:1, Cus Ts - Cgs 0:2, Breg - Venus 4:0, Dolina - Mont. Don Bosco 0:2, Union - Pieris 0:3, Lelio - San Vito 0:1, prosta Servola.
VRSTNI RED: Campanelle 29, Cgs 25, Mont. Don Bosco 23, Breg 22, Beghano, Pieris in Servola 21,
San Vito 19, Cus 13, Union 8, Venus 6, Leho 5,
Dolina 3.
PRIHODNJE KOLO (26.2.95): Servola - Leho, San Vito - Union, Pieris - Dolina, Mont. Don Bosco -Breg, Venus - Cus Ts, Cgs - Beghano, Campanelle proste.
Srečanje odločila avtogola Zaija je lahko kar zadovoljna
Dizdarević je šel predčasno v slačilnico zaradi grobega prekrška
Zarja - Colugna 1:1
(0:0)
STRELCA: Sclaunich v 54’ (avtogol) in Chiar-vesio v 73’ (avtogol)
ZARJA: Cocevari, Dus-soni, Štrukelj, Kalc, Germani (od 70’ Sedmak), Tognetti, Ispiro, Sclaunich, Gregorič (od 74’ Ra-valico), Pescatori, Dizdarević
COLUGNA: Casteneto, Chiarvesio, Rizzo (od 23’ M. Tubetti), A. Felice, Benati, Brussa, Candido, Calligaro, Di Benedetto, Forte, Craighero (od 60’ Gorizzizzo)
IZKLJUČEN: Dizdarević v 61’
Številni navijači obeh ekip, ki so se zbrali ob bazoviškem igrišču, so prisostvovali izenačeni in borbeni tekmi, ki se je zaključila s pravičnim remijem. Delitev toćk brez dvoma zadovoljuje goste, ki so se izkazali kot močna ekipa, ki upravičeno sodi visoko na lestvice. Za Bazovce pa je točka pred domačim občinstvom gotovo premalo, vendar je glede na potek srečanja bolje kot nič.
Ekipi sta začeli previdno in v uvodnih minutah se je igra odvijala na sredini terena. Že v 4. minuti pa je vratar Cocevari moral s pestjo odbiti nevaren strel neposredno iz kota. Minuto kasneje je Tognetti s prostega strela poslal žogo meter nad vrati. V 6. minuti je Gregorič prestregel podajo gostov in z desnega krila podal v sredino do Pe-scatorija, ki je žogo lepo zadel, vratar Casteneto pa se je je dotaknil z roko in jo poslal v kot. V 15. minuti se je gostom ponudila odlična priložno-
st, ko se je napadalec Di Benedetto znašel na robu kazenskega prostora domačinov, sam pred Coce-varijem, vendar je streljal visoko nad vrati. Sedem minut kasneje je Pescatori vrnil uslugo Gregoriču in mu z levega krila lepo podal v sredino, bivši igralec Triestine je žogo preusmeril proti vratom, a vratar se je nevarnosti le rešil. Do konca polčasa so domačini imeli žogo več časa v posesti, gostje pa so bili nevarnejši.
V uvodnih minutah drugega dela tekme sta imela lepi priložnosti Dizdarević in Gregorič, a vratar Colugne je bil vedno na mestu.V 54. minuti pa so gostje prešli v vodstvo: sodnik je dosodil prosti strel v korist Colugne, kakih 20 metrov od bazoviških vrat, strel je izvedel Forte, žoga pa je v živem zidu zadela Sclaunicha, spremenila smer in ukanila Coceva-rija. Zarjani so nezbrano reagirali, zgrešili so nekaj podaj in napravili nekaj grobih prekrškov. Prav zaradi grdega prekrška (nasprotnika je udaril od zadaj) je sodnik v 61. minuti poslal s terena Diz-dareviča. Colugna je številčno prednost izkoristila in v 4 minutah izvedla tri nevarne strele na Co-cevarijeva vrata. V 73. minuti pa so domačini vendarle izenačili: Sedmak je z desnega krila podal v sredino, žoga je zadela gostujočega branilca v glavo in končala v mrežo. Srečanje je zatem do končnega sodnikovega žvižga potekalo na sredini, brez večjih omembe vrednih dogodkov. (E.B.)
Akrobatski poseg Corrada Pescatorija (Foto Kroma)
SPODBUDNO V 1. AMATERSKI LIGI __
Spet veselje pri Primorju Dokaj razburljivo v Križu
Prosečani so prišli do svoje tretje prvenstvene zmage Vesna zanesljivo vodila, ko so jo gostje skoraj dohiteli
Tavagnacco - Primorje 1:4 (0:0)
STRELCI za Primorje: v 52’ P. Stoka (U-metrovka), v 62’ in 81’ Bragagnolo, v 67’ Štolfe.
PRIMORJE: Valente, Luksa, P. Stoka, Trampuž, M. Stoka, Crevatin (Zucchi v 80’), Palese (Auber v 55’), Škabar, Bragagnolo, Štolfa, Leghissa.
Verjetno je zamenjava trenerja pripomogla k tretji prvenstveni zmagi Primorja, ki je sledila kar trem zaporednim porazom. Nova razporeditev igralcev na terenu in prava koncentracija sta pripomogli k zasluženemu uspehu prah mladi ekipi iz Tavagnacca. Dokaj mimenu prvemu
V 1. AMATERSKI LIGI PROTI OPICINI
Sovodenjcem se je odprlo šele po golu
Sovodnje - Opicina 3:0 (l:u)
STRELCA: Casagrande v 42’ in v 72, Tomizza v 65’ (11-me-trovka)
SOVODNJE: Geigolet, Cemic,
Tomšič (v 80’ Peršolja), Tonriz-za, Devetak, Bashani, Zoth, In-terbartolo, Casagrande, Fajt (v 75’ Spangher), Caporale
Opicina je mlada, trdoživa ekipa, ki je prikazala precej dober nogomet: v glavnem se je sicer zanašala na protinapad, a če bi prva povedla, bi Sovodenjcem še trda predla: do gola so namreč domači morali čakati skoraj do konca polčasa in šele po zadetku se jim je »odprlo«.
Sovodnje, ki so tokrat nastopile brez bolnega Businellija in poškodovanega Hmeljaka, so sicer od vsega začetka napadale in si ustvarile nekaj zrelih priložnosti, a vratar gostov in netočnost sta jim preprečila pot do gola. V 20. minuti je na primer Fajt streljal preko vratarja in za las zgrešil, zatem je bil na vrsti Caporale, ki se je znašel sam pred vratarjem, a slednji je dobro posegel. Ko je Caporale naposled le zatresel mrežo (vratar Opicine je
Casagrande je dosegel 2 zadetka
čakal na enem kraju, Caporale je žogo poslal na nasprohrega), se je vsem odvalil kamen s srca.
V nadaljevanju so Sovodenj-ci igrali bolj sproščeno in kmalu podvojili: Fajt je do žoge prišel pred gostujočim branilcem, ki ga je podrl in sodnik se je odločil za najstrožjo kazen, ki jo je Tomizza natančno izvedel. Rezultat bi lahko povsem na varno postavil Spangher, ki je preigral dva branilca, se znašel sam pred vratarjem, la pa se ni pustil presenetiti. Kasneje je Spangher spet poskusil srečo, vratar je bil že premagan, a eden od branilcev je žogo odbil na sami gol črti. Sovodnje so igrale umirjeno, držale so žogo in naposled Se tretjič zatresle mrežo: Zoth je podal do Casagrandeja, ki je prodrl po desni, vratar mu je stekel nasproh, vendar najhujšega ni mogel preprečih.
Tokrat velja opozorih na izvrsten nastop Bashanija, a žal tudi na nova (četrta) rumena kartona, ki sta jih prejela Bashani in Caporale, ki tako v nedeljo ne bosta mogla na igrišče.
polčasu, ko so tekmo poživih le občasni hitri protinapadi Štolfe in Bragagnola, je sledil zelo živahen in zanimiv drugi polčas. Prosečani so povedli v 52. minuti z 11-metrovko, ki jo je izvedel P. Stoka po prekršku nad Bragagnolom v kazenskem prostoru. Takoj zatem je zaradi poškodbe moral z igrišča Palese, tako da je po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe spet zaigrm Auber. Domačini so sicer izenačili že v 57. minuti, a v nadaljevanju so rdeče-ru-meni zagospodarih na terenu. V 60. minuti je M. Stoka po kotu Škabarja zadel vratnico, v 62. je Bragagnolo z natančnim udarcem z glavo preusmeril v mrežo podajo Škabarja. Ze čez pet minut je Štolfa v protinapadu dosegel še tretji zadetek, nakar je Bragagnolo, prav tako v protinapadu, povečal razliko v golih. Spodbudna visoka zmaga torej po večmesečnem
iskanju poti do gola. (S.M.)
Vesna - Reanese 4:2 (2:0)
STRELCI: Naldi v 15’, Lakoseljac v 23, lurincich v 55’ in 77’, Isola v 60’ in 65’
VESNA: Zemanek, Kriscjak, Ricci, Leo' nardi (v 46’ Morassut), Soavi, Maracicn, Lakoseljac, Venturini (v 80’ Košuta), luriU' cich, Naldi, Mauro
Vesna se je morala pošteno potruditi, predno je spravila na kolena nevarnega m
trdoživega nasprotnika: ko je že zgledu0’ da je vse odločeno (Križani so vodih s 3:0), je namreč znižal na 3:2 in šele njA zadetek lurincicha je domače rešil .skro1’ Reanese je dobro začel, pritiskal in 01 dvakrat nevaren, vendar se Zemanek pustil presenetiti. Za prvi gol Vesne je P°' skrbel Naldi: prvi je prišel do žoge, ki J zbežala vratarju gostov po prostem stre Venturinija. V 23. minuti je sodnik žara prekrška nad Kriscjakom dosodil U'®6 trovko v korist domačih, strel Lakoseljac je vratar odbil, žoga je zadela vratnico, nje je spet prišel Lakoseljac in tokrat zgrešil. Do konca polčasa velja omeniti poseg Zemaneka in priložnost lurincich > ki pa je zamudil pravi trenutek.	^
Prav lurincich se je kmalu po zaije ja. 2. polčasa spet vpisal med strelce, zgle lo je, da je tekme konec, ko je Isola pot^g_ sloves natančnega izvajalca prosti lov: dvakrat je prav s streloma izven
gostje so se opogumili, vendar je ^esI^ajj protinapadu z lurincichem (p° P° ^ j Lakoseljaca) postavila izid na varno. I
		
PROMOCIJSKA LIGA / V 20. KOLU	—i	NOGOMET / V 20. KOLU 2. AMATERSKE LIGE
Na osrednji tekmi kola v šlandrežu brez zmagovalca
Prva »domača« zmaga gajevcev... na Proseku
Dragocena točka Primorca v Tržiču proti Fincantieriju Kras uspaval tekmo in... prvouvrščeno Costalungo
Juventina - Torviscosa 1:1 (0:0)
STRELEC za Juventino: Mazzilli v 57’
JUVENTINA: Zanier (Pascolat), Ca-potorto, Candutti, Trevisan, Padovan (Zuppel), Pizzi, Kovic, Petejan (Devetak), Mazzilli, Gandin, Cingerli.
Pred številnimi gledalci sta se v derbiju kola v Standrežu domaCa Juventina in Torviscosa razšli pri neodločenem izidu, kar je tudi pravilno plačilo za igro, ki sta jo pokazali obe ekipi. Juventina je nastopila v okrnjeni postavi in odsotnost Tabaja in Frantija se je Se kako poznala, predvsem pri organizaciji igre. Tudi Petejan se ni okreval po poškodbi in ni mogel dati svojega običajnega doprinosa.
Pričakovanje za včerajšnje srečanje med ekipama, ki se borita za sam vrh, je bilo precejšnje in tudi lepo vreme je prispevalo, da se je na tribunah v Standrežu zbralo kar lepo število gledalcev. Na razmočenem terenu pa sta obe ekipi precej »raztrgano« igrali, in
to predvsem v prvem polčasu, ko pravili priložnosti za zadetek na obeh strani dejansko ni bilo. Veliko priložnost za gol so sicer imeli gostje, toda njihov napadalec je bil v nedovoljenem položaju in na samo srečo našega moštva, da do gola ni prišlo.
V drugem polčasu so naši nogometaši bolj poletavno začeli in v 12. minuti tudi povedli, sicer po grobi napaki gostujočega »libera«: spretni Marko Devetak mu je namreč izmaknil žogo in jo podal do prostega Maz-zillija, ki je premagal nasprotnega vratarja. Deset minut kasneje pa je Juventina ostala le z desetimi nogometaši, potem ko je sodnik zaradi drugega opomina izključil Kovica. Torviscosa je številčno prednost pridno izkoristila, zaCela je napadati z večjo vnemo in odločnostjo ter tudi izenačila. Do konca pa se izid ni veC spremenil.
Pri štandreškem moštvu bi tokrat pohvalili požrtvovalnega Devetaka in Mazzillija.
Kras - Costalunga 0:0
KRAS: VValter Rebez, Fadda, Aleks Majcen, Vailati, Maiorano, Cocco-luto, Giovannini (od 70’ Bergliavaz), Norbedo, Andrej Majcen, Soggia, Giulio Rebetz (od 80’ Šalice).
Po dveh zaporednih porazih, ki sta Krasovo moštvo spet potisnila v dokaj kočljiv položaj, je neodločen izid proti pr-vouvršCeni Costalungi dobrodošel. Igra obojih je bila vsekakor dokaj medla in kar številni gledalci so se verjetno kesali, da se niso podali na sprehod na Volnik.
V prvih 30 minutah ni bilo strelov na vrata, igra pa se je odvijala pretežno na sredini. Prva tretjina tekme je minila domala prijateljsko: sodnik je pi-
_______3. AMATERSKA LIGA / V TRSTU IN GORICI_
Breg se je razigral šele v 2. delu Mladost pod svojimi sposobnostmi
Brežani so vse štiri zadetke dosegli v 2. polčasu - Poraz Doberdobcev proti Torreju je bil zaslužen - Dolinčoni končali tekmo z desetimi igralci
Na TRŽAŠKEM Breg - Venus 4:0 (0:0)
STRELCI: Paoli v 55’, Laurica v 65’ (11-me-trovka), Vuk v 75’ in Gra-nierivSS’.
BREG: Gregori (od 85’ Rapotec), Zobec, Laurica, Švab, Olenik, Sancin, Pe-Car (od 35’ Naperotti), ^uk (od 80’ Granieri), Buzzi, Camassa.
Proti skromnemu Ve-uusu (vratar Brega Gregori v vsem srečanju ni napravi niti enega težkega po-Sega) so Brežani osvojili Uov par točk, prvi zadetek Pa so dosegli šele v 55. nUnuti. Domačini so skozi Ves prvi polčas napadali, zgresili veC priložnosti, a uiso utegnili premagati solidnega nasprotnikove-8a vratarja. Prvi zadetek Pa je goste potrl in tako so plavi brez težav še trikrat Zatresli njihovo mrežo. Dolina - Mont. Don Bo-
sco 0:2 (0:1)
STRELCA: Blanos v 45’ lll-rnetrovka) in Signorel-lo v 67’.
DOLINA: Bolcato, Ba-Pudri, Bandi, Vale (od 59’ "larussi), Udovicich (od J’ Marko Ota), Luisa, juagania, Lovriha (od 52’
azzi), Botteri, Meli, Boz-
a.
IZKLJUČEN: Luisa v 54’.
V precej nezanimivem srecanju so žal Dolincani Ponovno izgubili. V pr-vern polčasu so se sicer Uobro upirali boljšemu Nasprotniku, ki je prešel v vodstvo prav pred odmo-0Iu (U-metrovka).
v uvodnih minutah 2. Polčasa je bil izključen •^Uisa (dvojni opomin), ako da so igralci Mont. °n Bosca imeli olajšano olo in so dosegli še en
zadetek.
NA GORIŠKEM
Mladost - Torre 0:2 (0:1)
MLADOST: Trevisan, Kobal, Tomasettig, Monti-colo (od 70’ Peric), Bres-san, M. Argentin, Devetak, Sitta, D. Argentin, Brisci, Passan.
Doberdobska Mladost je tudi včeraj ostala praznih rok. Na dokaj razmočenem igrišču je morala priznati premoč Torreja, ki je bil gotovo bolj motiviran od naših nogometašev.
Edile Adriatica - Primorje 2:0 (0:0)
PRIMORJE: Husu, Ferfolja, Luksa, Valente, Braini, Bembic, Turk, Kuk, Pacor, Emili, Ostrouška.
Primorje je tudi proti Edile Adriatic! ostalo praznih rok. Novi poraz je zaskrbljujoč predvsem zato, ker je že peti zaporedni. Treba pa je takoj poudariti, da je naše moštvo ponovno komaj zbralo enajst nogometašev za tekmo in da je moralo zaradi poškodbe Valenteje ves drugi polčas igrati samo z desetimi igralci.
V prvem polčasu so imeli gostitelji terensko premoč, Primorje pa je bilo nevarno v protinapadih, v katerih so si pri-morjaši tudi ustvarili nekaj priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Naju-
Gostje so se takoj podali v napad in že po 15 minutah povedli s prostim strelom, pri Čemer del krivde nosi tudi domača obramba. Naše moštvo je sicer reagiralo in imelo tudi dve priložnosti za zadetek, najprej z Davidom Argentinom in zatem (v 42. min.) še s Kobalom, ki se je po podaji M. Argentina sam znašel pred nasprotnikovem vratarjem, a je streljal mimo vrat.
godnejšo priložnost za gol je imel Pacor, ki se je . sam znašel pred nasprotnikovim vratarjem, njegov strel pa je šel mimo vrat.
V drugem delu tekme, ko so naši igrali samo z desetimi igralci, so se domači nogometaši še bolj odlocnmo podali v napad in v 25. minuti tudi povedli. Ko so kmalu nato dosegli še drugi zadetek, je bilo tekme dejansko konec.
Kljub porazu pa je treba pohvaliti naše nogometaše zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti in borbenosti. Tudi trener Križman, ki je med tednom prevzel ekipo, je pohvalil svoje nove varovance. (Gorazd)
Muggesana - Vesna 4:0 (2:0)
VESNA: Gruden, Va-scotto, Schiavon, Moras-
Gostje so dosegli drugi gol že v 3. minuti drugega polčasa. Doberdobci so se tedaj z večjo vnemo podali v napad, vendar neorganizirano, saj so se nevarno »odkrili« v obrambi, tako da so imeli gostje v protinapadu vsaj dve ugodni priložnosti za zadetek. Do konca srečanja pa je izid ostal nespremenjen. Vsi doberdobski nogometaši so tokrat igrali pod svojimi sposobnostmi. (A.F.)
sut, Urlini, Locoselli, Prašelj, Scuz, Monte, Glavina, Amato.
Kriška Vesna je spet nastopila v zelo okrnjeni postavi (veC igralcev je namreč zbolelo za gripo), še posebej pa se je poznala odsostnost Košute, Cacciottole in Stocce, saj bi sicer nudili večji odpor gostiteljem, ki niso pokazali nic posebnega, kljub temu pa so dosegli prepričljivo zmago. Zmaga Muggesa-ne je seveda povsem zasluzena, saj se je kriško moštvo pretežno branilo in si v bistvu ni ustvarilo nobene priložnosti za gol.
Od posameznikov bi tokrat pohvalili France-sca Glavino (letnik 1978), ki je kljub negativnemu rezultatu ekipe zelo uspešno opravil krstni nastop v kriški vrsti.
MLADINCI / POKRAJINSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM
Neuspešna nastopa Primorja in Vesne
skal trikrat ali štirikrat. Sele proti koncu polčasa je Costalunga nekoliko pritisnila, kaj veC kot dveh strelov mimo Rebe-zevih vrat pa nismo zabeležili. VeC j e »zasluge« za počasen ritem ima nedvomno Kras, ki je uspel v svojem namenu, to je razbijanju nasprotnikove igre.
Tudi v nadaljevanju se slika ni kdovekako spremenila. Gostje so pot do Krasovih vrat še naprej skušali izsiliti predvsem po sredini, kjer pa so bili domači branilci vedno na mestu. Le s kril je tu pa tam priletela kakšna podaja, toda kljub nekaterim negotovim posegom Rebeza hudih nevarnosti ni bilo. V zadnjih dvajsetih minutah so nevarni postali tudi Repenči. Po lepi kombinaciji med Giovanni-nijem, Soggio in Rebet-zem je slednji lepo streljal, toda vratar Co-stalunge je bil na mestu. Se enkrat je iz daljave poskusil Soggia, toda žoga je svojo pot končala na parkirišču. Z enakim orožjem je poskusila tudi Costalunga, toda Krasov vratar se je oddolžil za prejšnje napake in dvakrat zanesljivo zaprl pot nasprotnikom. V »turistični« tekmi je še zlasti slab vtis zapustil glavni Krasov adut, Rosolo Vailati, ki se je bolj izakzal v grajanju soigralcev kot pa dejanskem doprinosu k igri. (dk)
Gaja - Audax 3:0 (1:0)
STRELCI: v 30’ Denti-ni, v 60’ Giursi, v 75’ Kalc.
GAJA: Vesnaver, Leban, Parovel, Košir, Ca-polino (v 70’ Kalc), Giur-
si (v 85’ Kirchmaier), Dentini, Vengust, Muso-lino, Subelli, Pugliese.
Proseški pravokotnik je Gaji tokrat prinesel sreCo, saj le letos prvikrat zmagala na »domačih« tleh, in to kar s tremi goli razlike (zeleno-mmeni so namreC nastopili na Proseku, ker je je padriško igrišče pravo blatno jezero). Poleg tega so gropaj-sko-padriški nogometaši bili v nepopolni postavi: trener je poslal na teren kar štiri branilce in pet veznih igralcev.
Ob lepem sonCnem vremenu se je tudi tokrat zbrala precejšnja množica navijačev in simpatizerjev, ki so lahko spremljali dobro nogometno predstavo obeh ekip. Vsekakor je bila Gaja glavni protagonist, saj je kar trikrat zatresla mrežo gostov. V začetku je bil Audax nevarnejši in bi z veteranom Di Leno skoraj povedel, a vratar Vesnaver je bil zelo pazljiv. V 30. minuti pa so naši po napaki nasprotne obrambe končno zatresli mrežo z Denti-nijem, ki se je znašel v dobrem položaju. Sledila je cela vrsta zapravljenih priložnosti, najprej s Ca-polinom, nato s Subel-lijem (streljala sta mimo vrat). Tudi drugi polčas se je začel enosmerno v korist Gaje, ki je pokazala svojo pravo podobo: po lepi in požrtvovalni igri je Giursi z natančnim strelom postavil rezultat na varno, nakar je mladi Kalc kronal svoj trud in z lepim diagonalnim strelom in povišal na 3:0. To je bil njegov prvi zadetek v vrstah gropajsko-pa-driške postave. Vsekakor
si vsa ekipa zasluži pohvalo. (Kalc)
Fincantieri - Primorec 1:1 (0:1)
STRELEC za Primorca: Birsa v 32’
PRIMOREC: Savarin, Frasson, Decubellis, Santi, Srebrnich, Gargiuolo, Bulich (od 60’ Castro), Smilovich, Apuzzo, Pol-licardi, Birsa.
Na gostovanju pri močnem Fincantieriju je Primorec dosegel neodločen rezultat, ki je glede na razmere, v katerih je do njega prišlo, povsem zadovoljil, Čeprav so TržiCani izenačili šele osem minut pred koncem.
Tekma se je zaCela z rahlo premočjo Fincan-tierija, ki se je zaostrila, ko je zaradi pretirane reakcije bil izključen Apuzzo (v 19. minuti). Toda Trebenci so tedaj pridno izkoristili eno izmed svojih boljših orožij, protinapad, in prav v enem od protinapadov je Birsa zatresel mrežo. V drugem polčasu so domači pritisnili, toda Primorec se jim je enakovredno upiral. Čeprav je imel igralca manj. Z urejeno igro na sredini je Fincantieriju dopuščal le strele z daljave, ki pa za Savarina nikoli niso bili nevarni.
Osem minut pred koncem pa so »belo-rdeCi« zakrivili edino napako: žoga je poskakovala v kazenskem prostoru, do nje je prvi prišel domači napadalec in jo udaril v mrežo. Pozitivna serija se torej nadaljuje: z igro, ki jo je Primorec pokazal v zadnjih tekmah, so možnosti v boju za obstanek veCje.
Kapetan Krasa Maiorano je bil spretnejši od napadalca Costalunge (Foto Kroma)
ŠPORT
"jj 2 Ponedeljek, 20. februarja 1995
KOŠARKA / ITALIJANSKA Al LIGA
Cagiva brez težav odpravila lllycaffe
Komozec 34 točk, pri Tržačanih najboljši Thompson
Kevin Thompson 17 točk, 16 skokov
Cagiva Varese - Illycaffb 117:98 (56:49)
CAGIVA: Bulgheroni 7, Biganzoli 2, Komazec 34, ContL 18, Vescovi 29, Petruška 14, Meneghin 9, Merli, Poz-zecco 4, Cazzaniga n. v.
ILLYCAFFE: Gattoni 7, Sabbia 17, Burtt 37, Tonut 15, Dallamora 2, Budin, Zamberlan 2, Thompson 17, Bar-gna 1, Bocchini n. v.
Sodnika: Pasetto (Firence) in Nelli (Certaldo)
PM: Cagiva 19:21, Hlycaffe 18:26; 50N: nihče; 3T: Cagiva 8:21 (Bulgheroni 1:1, Biganzoli 0:2, Komazec 3:6, Vescovi 3:5, Petruška 0:1, Meneghin 1:4, Pozzecco 0:2), Illycafle 6:17 (Gattoni 0:1, Sabbia 3:5, Burtt 1:3, Tonut 2:5, Dallamora 0:1, Zamberlan 0:2); gledalcev: 3.500.
VARESE - Na koncu se je vse razpletlo po pričakovanjih in Cagiva je s precejšnjo lahkoto vknjižila novi točki, s katerimi ostaja v boju za naj-visja mesta ob koncu prvega dela prvenstva. Na drugi strani pa ima tudi IllycaffB kljub porazu Se nekaj možno-
sti, da se uvrsti v končnico za naslov prvaka.
V prvem delu je bilo srečanje precej časa izenačeno, ker je Komazec zaradi osebnih napak precej časa prebil na klopi za rezervne igralce. V tem obdobju so se domačini zanašah predvsem na rešitve Vescovija in Contija v napadu, ki sta s s vojimi koši domačinom zagotavljala stalno vodstvo.
Do odločilnega »breaka« je prišlo na začetku dragega polčasa. Na semaforju je tekla 25. minuta, ko so domačini sedem točk razlike ob polčasu (56:59) povečali na 16 (74:58). S tem je bilo srečanje dejansko odločeno. Tržačani nikakor niso več mogli ujeti priključka in na koncu so domačini razmeroma prepričljivo slaviti.
Pri Gagi vi je treba poudariti izvrstno igro Vescovija (9:14 v metu, 6 asistenc in 6 pridobljenih žog), običajni učinek Komazca (13:20 v metu, 8 skokov in 5 asistenc), pri Tržačanih pa se je najbolj izkazal Američan Thompson, ki je dosegel 17 točk in imel 16 skokov.
H KARATE / IZPITI V BASSANU DEL GRAPP/Tlh
Trener Shinkai karate kluba Štoka ima zdaj 4. dan črnega pasu
Črni pas dobil tudi David Potočnik
Trener Shinkai karate kluba s Proseka Sergij Stoka (na sliki) je pred nedavnim v kraju Bassano del Grappa uspešno opravil izpit za 4. dan, to je četrto stopnjo črnega pasu.
Tekmovalec David Potočnik pa je napravil izpit za črni pas. Komisijo so sestavljali znani in zahtevni karate mojstri - med dragim Hiroši Sirai, eden najboljših karateistov ne samo v vsedržavnem, ampak tudi v svetovnem merilu, ki je izvežbal tudi veliko svetovnih prvakov. 56-letni mojter je dosegel 8. dan. Sirai živi in dela v Milanu.
Seminar v Bassanu del Grappa je trajal dva dni, na njem pa so sodelovali karateisti od zelenega pasu dalje. Največ je bilo rjavih, to je stopnja tik pred črnim. Udeleženci so pred izpitom imeli torej dva dni zahtevnega in napornega treninga,
pred komisijo pa so morah dokazati, da obvladajo različne tehnike, kumite (borbo) in kate (neke vrste obveznih likov, ki ponazarjajo boj z nevidnim nasprotnikom). Seminarja se je udeležilo nad 300 oseb, približno 20 odstotkov pa bo morali izpit še enkrat ponoviti. 2e ta podatek dokazuje, da je komisija ocenjevala po zelo strogih kriterijih, kar se običajno vedno dogaja, ko so v njej tudi japonski mojstri.
Za 4. dan se je potegovalo 9 karateistov, izdelalo pa jih je 6. Povedati je treba, da je četrta stopnja črnega pasu že visoko profesionalna raven. Od 5. dana dalje mojstri ne opravljajo več izpitov in je napredovanje možno le po starosti in zaslugah. Sergija Stoko je v teh mesecih treniral Ofelio Mi-chelan iz Trevisa, glavni vodja karate mojstrov iz treh Benečij. (HJ)
NOGOMET / 22. KOLO V B LIGI___
Udinese čez naslednjo oviro
Cosenza se je dokaj enakovredno upirala z organizirano igro
Udinese - Cosenza 1:0 (0:0)
Strelec: Paolo Poggi v 53. minuti
UDINESE: Battistini, Rossitto (od 46. min. Pellegrini), Kozminski, Ametrano, Calori, Ripa, Marino, Desideri, Pizzi, Scar-chilli, Paolo Poggi (od 67. min. Rossi).
COSENZA: Zunico, Di Lauro, (od 8. miri. Florio, od 67. min. Mamila), Andrea Poggi, Corino, De Paola, Vanigh, Monza, Miceli, Palmieri, De Rosa, Negri.
VIDEM - Neprepričljivo in ne ravno v slogu spektakularne conske igre, ki bi si jo želel trener Galeone, toda pozitivna serija Udineseja se vendarle nadaljuje. Cosenza je vsekakor dobra ekipa, ki bi brez devetih kazenskih točk plula v mirnih vodah, in včeraj je spravila »čmo-bele« v resne težave. Organizirana igra na sredini in čvrsta obramba: tako je šele na začetku drugega polčasa eno izmed redkih zrelih priložnosti pretvoril v gol Paolo Poggi.
IZIDI 22. KOLA: Acireale - Palermo 3:1, Ancona - Venezia 1:0, Atalanta - Como 3:0, F. Andria - Chievo 0:0, Lecce - Sa-lemitana 1:2, Lucchese - Cesena 1:1, Perugia - Ascoli 3:1, Piacenza - Vicenza 3:1, Udinese - Cosenza 1:0, Verona - Pescara 5:2.
VRSTNI RED: Piacenza 41, Udinese 39, Ancona 36, Perugia 33, Verona in Atalanta 32, Cesena, Salemitana, Vicenza in F. Andria 31, Lucchese in Venezia 29, Palermo 28, Acireale 25, Pescara 24, Chievo 21, Cosenza 20, Ascoli 17, Como 16, Lecce 14 (Cosenza je bila kaznovana z odvzemom 9 točk).
PRIHODNJE KOLO: Ascoli - F.Andria, Cesena - Lecce, Chievo - Acireale, Como -Verona, Cosenza - Lucchese, Palermo -Piacenza, Pescara - Ancona, Salemitana -Perugia, Venezia - Atalanta, Vicenza -Udinese.
H KOŠARKA / 26. KOLO V A2 LIGI h
Brescialot proti Aresiumu izgubil v zadnji minuti
VIDEM - Košarkarji Brescialata so v Vidmu v zadnjih trenutkih srečanja izgubili z Aresiumom iz Milana z 68:71.
IZIDI 26. KOLA: Turboair Fabriano - Polti Cantu 62:78,
B Menestrello -S. Benedetto 73:70, Auriga Tiapani- Olitalia Forli 56:84, Teamsystem - Francorosso 115:89, Banco Sar-degna - Floor Padova 92:87, Juve Caserta - Libertas Videm 118:54, Pavia - Jcoplastic Napoh 83:89, Brescialat - Are-sium 68:71.
VRSTNI RED: Polti, Aresium in Teamsystem 36, Juve Caserta 34, Olitalia in Jcoplastic 32, Banco Sardegna in B MenestreBo 30, Francorosso 28, Floor 26, Turboair 24, Brescialat in S.Benedetto 20, Auriga 16, Videm 10, Pavia 2. (Teamsystem, Caserta, Jcoplastic in B MenestreBo imajo tekmo manj)
PRIHODNJE KOLO: Francorosso Turin - Juve Caserta, Aresium MBan - Olitaha Forli, Jcoplastic Neapelj - Banco Sardegna Sassari, Libertas Videm - Turboair Fabriano, Teamsystem Rimini - Auriga Trapani, San Benedetto Benetke - Pavia, Floor Padova - Brescialat Gorica, Polti Cantu -B MenstreBo Modena.
SMUČANJE / NA EVROPSKEM SREČANJU BANČNIH ZAVODOV
Uspešen nastop smučarjev Tržaške kreditne banke na prvenstvu v Avstriji
Zdaj nastop na državnem prvenstvu
Konec januarja je bil v Avstriji, v Innerpitztallu, pri Innsbrucku, tradicionalno evropsko medbančno smučarsko srečanje, ki ga je letos organiziral Ti-roler Raiffeisenbanken Tirol. Kot vsako leto so se tekmovanja udeležili tudi smučarji Tržaške kreditne banke. Tekmovanje bi moralo biti na ledeniku na višini 3.200 m, toda zaradi izredno slabega vremena tam tekem ni bilo mogoče izvesti, zaradi tega pa je tudi odpadla prva tekma Visa Cup.
V naslednjih dneh so organizatorji na nižje ležečih smučiščih Hoch-zeiger, ki so bila oddaljena 50 km, brezhibno izpeljali vse ostale tekme v res težkih okoliščinah. Vreme je bilo izredno nenaklonjeno, saj je tri noči močno snežilo in na koncu pa še deževalo, tako da
smo na cilju pričakovali tekmovalce kar pod dežniki.
Tudi letos je bilo prijavljenih skoraj 2.000 tekmovalcev v alpskih in nordijskih disciplinah. Zatopali so 12 držav in 236 denarnih zavodov.
Iz Italije je bilo prisotnih 880 tekmovalcev iz 102 bančnih zavodov. Naši zastopniki so se uvrstili na zelo dobro 66. mesto. Med posamezniki je izstopala Sandra Skerk s 13. mestom. Ostah so dosegli naslednje uvrstitve: Sarah Sossi je bila 23., Aleš Stefančič 48., Franko Taučer 97., Bogdan Milič 104. in Darko Metlika 119. Ekipni zmagovalec je bila Siidtiroler Sparkasse Ag. pred Uredit Suiss - Ziiri-ch. Med italijanskimi moštvi je TKB zasedla 21. mesto.
Domov so se vrnili za-
dovoljni z doseženimi rezultati, obogateni z novimi prijateljstvi in predvsem z Zeljo, da se drago leto, ko bo tekmovanje v olimpijskem Lilleham-merju na Norveškem, spet srečajo.
Nastop na slovenski
»Bankariadi«
Na povabilo LB Koroške bamnke iz Slovenj Gradca so se smučarji TKB udeležili tudi smučarskega tekmovanja
slovenskih bank in bank iz zamejstva, ki je bilo na Kopah nad Slovenj Gradcem v soboto, 4. februarja.
Gripa je zdesetkala vrste TKB-jevcev, ki so prvič odkar tekmujejo, odšli na pot brez kapetanke Sandre Skerk in treh dragih kolegov.
Kljub temu pa je ekipa s končnim 5. mestom med 21. bankami dosegla lep uspeh. S. Sossi je bila med posameznicami 1.,
A. Stefančič 2., B. Milič 5., F. Taučer F. 10., D. Metlika D. 13. D. Benčina 16. in A. Timeus 21.
Kmečko banko iz Gorice je zastopal Livio Rožič, ki je v svoji kategoriji zasedel odlično 2. mesto.
Zdaj so v teku priprave na italijansko prvenstvo bank v Val di Fiemme, ki bo od 17. do 19. marca, kjer bo Sandra Skerk branila lanski državni naslov. RIGA
ROKOMET / MOŽKA IN ŽENSKA C LIGA_
Kros Ttimac v Vicenzi precej nepričakovano izgubil obe točki
Ženska ekipa je bila bolj uspešna - V Zgoniku so dekleta premagala Fides
Noventa Vicentina - Kras Trimac 28:23 (14:13)
KRAS TRIMAC: Glavina, Nait 2, Raseni, Oberdan 4, Pertot, Sardoč 7, Vremec 5, Cebulec 2, Milič 3, Colja, Bogateč, Ferfolja; trener: Mahnič
Z gostovanja iz Novente Vicentine se Kras Trimac vrača tokrat brez točk. Nasprotnik, proti kateremu je zgo-niško moštvo že večkrat igralo, je povprečna ekipa, saj ima na lestvici le sedem točk, doslej pa jo je Kras Trimac vedno premagal. Včeraj pa je bilo stanje na igrišču precej drugačno.
Mahničevi varovanci so začeh tekmo slabo ogreti, zato niso zaigrah, kot znajo. Prvih deset minut srečanja je bilo stanje še izenačeno, nato pa je nasprotnik povedel za pet golov. Sele takrat je Kras zaigral bolje in s tremi streh Sardoča s šestih metrov ter z dvema protinapadoma Vremca zmanjšal razliko ob koncu polčasa na en sam gol.
V drugem polčasu je bilo stanje kar do 48. minute izenačeno, nato pa je Kras Trimac celo povedel za en zadetek. Takrat pa sta sodnika, ki sta odkrito sodila v korist Novente Vicentine, dvakrat izključila Sardoča, skoraj istočasno pa sta za dve minuti na klop morala tudi Cebulec in Vremec. Nasprotnik je tako izkoristil izredno priložnost za zmago. Z nekaj protinapadi in s streh pivota si je nabral solidno prednost in mimo odigral do konca. (I2'
tok)
ZENSKA C LIGA
Kras Trimac - Fides San Vito 16:14
KRAS TRIMAC: Klara Calzi, Ferluga 9, Citar, Rudolf. Volpi, Colja, Bizjak 4, Vera Kermec, Milkovič 2, Tanja Kermec, Ukmar, Čufar 1.
2e tako lepo nedeljo so si krasovke polepšale z zmag0 proti gostjam iz San Vita. Mlade igralke Fidesa so sicer na začetku takoj povedle, potem pa so mimo dobre obramb® domačink vse težje dobivale možnosti za strele na gol. P°' leg tega je včeraj v vratih Krasa stala Klara Calzi, ki je branila res izvrstno.
V dragem delu pa so naše izkoristile fizično premoč m s streh zunanjih igralk povedle za 5 golov. Kljub temu,03 so igrale brez izkušene Vesne Jagodic, so rutiniran0 zaključile tekmo sebi v prid. Odločilna za zmago je bil3 zbrana igra celotne ekipe. Naslednjo tekmo bodo krasovke igrale čez štirinajst dni v Padovi. (Miloš)
Obvestilo
SKBRDINA	. j.
organizira v nedeljo, 26. t. m. avtobusni izlet v Trbiž. VP sovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah ponedeljek od 19. do 21. ure.
SD MLADINA
obvešča, da prireja pod pokroviteljstvom ZSSDI, 14-mejsko smučarsko prvenstvo, Id bo 5. marca v Form ^ Sopra. Ob tej priliki vabi vse člane smučarje naj se sovno udeležijo omenjene smučarske tekme. Rok 'T vanja zapade 3. marca. Možnost avtobusnega iz Informacije nudita Lara tel. 220793 in Enio tel. 21351
______________SLALOM / TEKMA ZA SVETOVNI POKAL NA JAPONSKEM_
V Furanu prvi Tritscher
Jure Košir tokrat delno razočaral, saj je bil na koncu le četrti - rve točke Matjaža Vrhovnika za svetovni pokal - Po desetih tekmah je italijanski as Alberto Tomba moral položiti orožje
FURANO (STA) - Avstrijec Michael Tritscher ie zmagal v slalomski tek-nu za svetovni pokal v japonskem Furanu, kar je njegova druga zmaga v svetovnem pokalu (pred tern prvi leta 1991 v slalo-Bru v Hafjellu na Nor-yeškem). S Časom 1:47.94 je za 72 stotink prehitel rojaka Maria Reiterja (1:48.66), ki je imel najboljši c as druge vožnje, hetji je bil Norvežan Ole Christian Fumseth z 89 stotinkami zaostanka), Četrto mesto pa je dosegel ^Mojstrančan Jure Košir, ki je zaostal za sekundo in pet stotink.
Kosir je po prvi vožnji vodil 15 stotink pred Trit-scherjem, Ole Christian Furuseth je imel že veC kot pol sekunde zaostanka, Italijan Alberto Tomba pa je končal niz sedmih slalomskih zmag v letošnji sezoni, saj je na prvi progi napravil napako in odstopil. Izmed slovenskih tekmovalcev sta se med petnajsterico uvrstila Se Matjaž Vrhov-ulk, ki je zasedel 14. mesto in s tem dobil prve točke za svetovni pokal, in Gregor Grilc, ki je bil 15.
Mitja Kunc ni končal prvega nastopa, Matej Jovan pa je bil zaradi napake pri zadnjih, 66. vrat-cih prve vožnje diskvalificiran.
»Bili smo zelo presenečeni, ko se Koširju ni uspelo uvrstiti nekoliko višje, saj je Se pri merjenju vmesnega Časa na drugi Progi kazalo, da lahko poseže vsaj po drugem mestu,« je povedal vodja Uloške reprezentance To-Uiaž Cerkovnik in dodal, da je tudi Četrto mesto vrhunska uvrstitev, toda Mojstrančan z njo ni bil Povsem zadovoljen.
»Proga je bila ob •Uojem nastopu po 14 tek-Biovalcih že precej razrita- V spodnjem delu sem Uapravil precej napak, saj pisem ujel pravega ritma Bi sem izgubil okrog 7 desetink. Tudi v gornjem delu tega nastopa nisem tul uspešen in z njim nisem zadovoljen, imel pa sem nekaj težav z vidlji-v°stjo, saj mi je kol pri 'Uatcih premaknil oCala. tpcitno bom moral neko-tiko potrenirati na razritih Progah, saj mi številka tri v prvem nastopu ni povz-r°Cala nobenih težav in sem progo izpeljal zelo dobro. Na luknjasti progi Pa se ne znajdem, saj JBiam nekoliko drugačno ehniko od ostalih suiucarjev in grem bolj Uaravnost na količek. Ge s° luknje, pa mi to ne Uspeva,« je po telefonu Povedal Jure Košir, ki pa ur pozabil na v petek odpovedani veleslalom po-eBi, ko je po 23 tekmo-ulcih vodil. Pogovor To-aža Cerkovnika pa ni Pomagal, da bi tekmoval-a Žirija spremenila svojo °dlocitev.
»Ce bi bil kdo drug v odstvu, bi žirija verjetno
ravnala drugače. Glede na vremenske razmere je bilo prav, da tekma ni bila končana. Toda zakaj smo sploh Startali.« Jure Košu, ki je sedaj na drugem mestu skupnega seštevka svetovnega pokala, resno razmišlja o udeležbi v svetovnem pokalu tudi na tekmah v hitih disciplinah, Čeprav je superveleslalom in smuk treniral le poleti na pripravah v Čilu in nekaj pred državnim prvenstvom v Mariboru. V kanadskem Whi-stier Mountainu bosta 25. in 26. tega meseca smuk in superveleslalom, 4. in 5. marca v ameriškem Aspnu pa prav tako smuk in superveleslalom. »Mo-goCe bom nastopil že v Aspnu, v VVhistlerju verjetno Se ne. Gotovo pa bom v hitrih disiplinah
MILAN - Beckerjevo upanje, da se bo tudi petič vpisal v zlato knjigo milanskega turnirja je Slo po vodi: Rus Jev-genij Kafelnikov je bil premočan in je kljub 28 Beckerjevim asom zmagal v 3 setih s prepriclji-
tekmoval na olimpijskih progah na Norveškem ob zaključku sezone,« je dejal Košir, ki je dodal, da imata v svetovnem pokalu za najvišja mesta precej veC možnosti Gi-rardelli in Norvežan Kje-til Andre Aamodt, ki sta boljša v hitrih disciplinah.
. »O nastopu Koširja v ZDA se bomo odločili v ponedeljek. Gotovo pa bo največje breme odločitve nosil sam. Tekmovalec se lahko v hitrih disciplinah hitreje poškoduje, poleg tega pa mora tudi sam pri sebi razčistiti, zakaj želi nastopati v superveleslalomu in smuku,« je povedal Cerkovnik.
Matjaž Vrhovnik, ki je doma iz Male vasi pri Ljubljani in smuca za novomeški Rog, je letos v zelo
vim rezultatom 7:5, 5:7, 7:6 (8:6). V zadnji odločilni igri je Borisu bila usodna dvojna napaka na servisu. Kafelnikov, ki ima 21 let, si je tako zagotovil 128 tisoč dolarjev nagrade za zmagovalca.
dobri formi. Po zmagi za evropski pokal pred dvema mesecema je nadaljeval z dobrimi nastopi v evropskem pokalu, pred tednom dni pa je v alpskem pokalu, kjer se je zbrala vsa svetovna slalomska elita, že posegel med prvo trideseterico. V Lienzu je bil 12. februarja devetnajsti. Na Japonskem se mu je uvrstitev med trideseterico v svetovnem pokalu posrečila prvič, zavihtel pa se je na
14.	mesto. Tudi Gregor Grilc je po krajši krizi ponovno v boljši formi, žal pa je za tekmovalce v tehničnih disciplinah sezone praktično konec,« je menil Cerkovnik. Grilc je s
15.	mestom dosegel svojo letošnjo najboljšo uvrstitev v slalomih, saj je bil na prvi tekmi v Tignesu
16., točke pa je dobil Se dvakrat (25. mesto v Ledni in 22. mesto v Wen-gnu). Slovenska reprezentanca si je popravila tudi kvote za nastope v svetovnem pokalu za prihodnjo sezono. »Tako v veleslalomu kot v slalomu bomo imeli po 6 tekmovalcev (sedaj 5 v slalomu in 4 v veleslalomu),« je končal Cerkovnik.
Italijan Alberto Tomba je po nastopu v Furanu dejal: »Proga je bila narejena tako, da se me premaga«. Prvo progo je postavil nemški trener Sepp Hans er, imela pa je zelo ostre in tesne zavoje. »Po desetih tekmah so bili sposobni premagati Tombo Sele po zaslugi postavlajca proge,« se je jezil Italijan, ki je v zadnjih 12 nastopih 10 krat zmagal.
Vrstni red: 1. Tritscher (Avt) 1:47.94, 2. Reiter (Avt) 1:48.66, 3. Furuseth (Nor) 1:48.83, 4. Košir (Slo) 1:48.99, 5. Amiez (Fra) 1:49.84, 6. Girardelli (Luks) 1:50.25, 7. Von Griinigen (Svi) 1:50.50, 8. Crignis (Ita) 1:50.55, 9. Aamodt (Nor) 1:50.74, 10. Dimier (Fra) 1:50.79, 11. Zinsli (Svi) 1:50.83, 12. Hayer (Kan) 1:50.90, 13. Mader (Avt) 1:51.59, 14. Vrhovnik (Slo) 1:52.62, 15. Grilc (Slo) 1:52.74.
Vrstni red v svetovnem pokalu - skupno (po 23 tekmah): 1. Tomba (Ita) 1.050, 2. Košir (Slo) 620, 3. Girardelli (Luks) 603, 4. Mader (Avt) 520, 5. Aamodt (Nor) 509, 6. Tritscher (Avt) 477, 7. Von Grunigen (Svi) 476, 8. Alphand (Fra) 469, 9. Strand-Nilsen (Nor) 437, 10. Reiter (Avt) 415, 11. Kjus (Nor) 403, 12. Assin-
ger (Avt) 382, 13. Ortlieb (Avt) 361, 14. Furuseth (Nor) 344, 15. Ghedina (Ita) 271. Slalom, po 8 tekmah:!. Tomba (Ita) 700, 2. Tritscher (Avt) 477, 3. Košir (Slo) 385, 4. Reiter (Avt) 319, 5. Furuseth (Nor) 301, 6. Fogdd (Sve) 269, 7. Sykora (Avt) 252, 8. Amiez (Fra) 250, 9. Von Griinigen (Svi) 24, 10. Girardelli (Luks) 224 ... 19. Miklavc 108, 27. Grilc 46, 28. Kunc (vsi Slo) 45; ekipno - moški (23): 1. Av-
strija 4251, 2. Italija 2549, 3. Norveška 2301, 4. Švica 1582, 5. Francija 1529, 6. Slovenija 961, 7. ZDA 615, 8. Luksemburg 603, 9. Švedska 488, 10. Kanada 347.
Pokal narodov (44): 1. Avstrija 6383, 2. Švica 4194, 3. Italija 4173, 4. Norveška 3101, 5. Francija 2946, 6. Nemčija 2649, 7. ZDA 2147, 8. Slovenija 1900, 9. Švedska 1342, 10. Luksemburg 603.
Italijan Tomba na Japonskem nima sreče (AP)
SMUČARSKI POLETI / V VIKERSUNDU ZA SVETOVNI POKAL
Spet Goldberger
Cecon (2.) in Franc (7.) - Prihodnjič v Oberstdorfu
VIKERSUND - Avstrijec Andreas Goldberger je devetič v tej sezoni in trinajstič v karieri zmagovalec tekme za svetovni pokal. Po sobotni zmagi na norveški letalnici mu je to uspelo tudi včeraj, ko je s skokoma dolgima 181 in 188 metrov premagal vse tekmece. Med 39 tekmovalci v gostem sneženju in megli, ki je predvsem v prvi seriji motila tekmovanje, sta se dobro znašla tudi Japonec Takonobu Okabe, ki je poletel 184 in 183 m, in tretje uvrščeni Italijan Roberto Cecon s skokoma 181 in 182 m, presenetil pa je odlični slovenski skakalec Urban Franc, ki je dokazal, da je pravi lovec na daljave.
V prvi seriji je Urban skočil 182m, kar je bila Četrta daljava, na koncu pa je s 169 m pristal na odličnem sedmem mestu. Neverjeten pogum je spet pokazal Japonec Kazujosi Funaki, ki je skočil kar 193 m, vendar je po doskoku nesrečno padel. Podobno
se mu je že zgodilo že na zadnji tekmi turneje Intersport v Bischofshofnu, ko je v borbi za zmago na turneji z Goldbergerjem prav tako, po predolgem skoku, padel. Možnost za zmago si je zapravil Finec Jarme Ahonen, ki je s 187 m po prvem poletu vodil, vendar je v drugo skočil 6 metrov manj in ob slabih točkah za slog osvojil šele četrto mesto.Poleg Franca so zelo dobro skakali tudi ostali slovenski skakalci.
Svetovni pokal se sedaj seli v nemški Oberstdorf, kjer bosta konec tedna Se dve tekmi v poletih, ki bosta tudi zadnji pred bližajočim se svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju, ki bo od 9. do 19. marca v kanadskem ThunderBayu.
Rezultati: 1. Goldberger (Avt) 373.3 (181.0, 188.0), 2. Okabe (Jap) 370.9 (184.0, 183.0), 3. Cecon (Ita) 368.1 (181.0, 182.0), 4. Ahonen (Fra) 366.6 (187.0, 181.0), 5. Ottesen (Nor) 360.2
(184.0, 177.0), 6. Nikkola (Fin)
350.2	(184.0, 167.0), 7. Franc (Slo) 346.7 (182.0, 169.0), 8. Su-chaCek (CeS) 342.1 (172.0, 171.0), 9. Krompolc (CeS) 339.0 (170.0,
165.0)	, 10. Duffner (Nem) 335.5 (168. 0, 177.0), 11. Funaki (Jap) 334.9 (193.0, 174.0), 12. Laitinen (Fra) 334.6 (168.0, 175.0), 13. Nišikata (Jap) 333.9 (171.0,
166.0)	, 14. Itoh (Jap) 325.7 (172.0,
159.0)	, 15. Meinel (Nem) 325.1 (165.0, 163.0), 24. Kladnik (Slo)
288.2	(160.0, 146.0), 27. Meglic (Slo) 282.7 (159.0, 137.0), 29. Jekovec (Slo) 266.2 (143.0,138.0).
Vrstni red v svetovnem pokalu:
1. Goldberger (Avt) 1471, 2. Cecon (Ita) 855, 3. Ahonen (Fin) 837, ... 19. Petek (SLO) 215, 24. Urban 166, 30. Meglic 108, 41. Jekovec 56, 66. Kladnik 22, 84. Gostiša 11, 90. ZupanCiC 1; pokal narodov: 1. Finska 3373, 2. Avstrija 2580, 3. Japonska 2555, 4. Nemčija 1692, 5. Norveška 1197.
TENIS / MILANSKI TURNIR
V finalu Kafelnikov zasluženo premagal Borisa Beckerja
28 asov Nemcu ni bilo dovolj za zmago Kafelnikovu 128 tisoč dolarjev
14
Ponedeljek, 20. februarja 1995
ŠPORT
NOVICE
NOGOMET / 20. KOLO ITALIJANSKE A LIGE
Italijanska nogometna A liga
IZIDI 20. KOLA: Cagliari-Parma 2:0, Cremonese-Fiorentina 0:0, Foggia-Sampdoria 1:1, Genoa-Roma 1:0, Inter-Brescia 1:0, Juventus-Napoli 1:0, Lazio-Milan 4:0, Padova-Torino 4:2, Bari-Reggiana 1:0.
LESTVICA: Juventus 45, Parma 39, Lazio in Roma 34, Sampdoria 32, Fiorentina 31, Milan 30, Cagliari in Bari 29, Inter 27, Torino 26, Foggia 25, Napoli 24, Genoa 21, Padova 20, Cremonese 19, Reggiana in Brescia 12.
PRIHODNJE KOLO :Bari-Padova, Brescia-Caglia-ri, Fiorentina-Inter, Milan-Cremonese, Napoli-Genoa, Parma-Lazio, Roma-Reggiana, Sampdo-ria-Juventus, Torino-Foggia.
Italijanska košarkarska Al liga
IZIDI 25. KOLA: Benetton-Teorematour 98:84, Birex-Buckler, Cagiva-Illycaffe 117:98, Filodoro-Pfizer 92:90, Metasystem-Scavolini 75:85, Pana-pesca-Comerson 67:82, Stefanel-Madigan 78-76 LESTVICA: Buckler 36, Filodoro in Scavolini 34, Cagiva, Stefanel 32, Birex 30, Benetton, Teo-rematour 28, Comerson 22, Pfizer 18, Madigan, Illycaffe 16, Panapesca 6 Metasystem 4. PRIHODNJE KOLO: Illycaffe-Benetton, 'adigan-Cagiva, Comerson-Filodoro, Pfizer-Metasystem, Teorematour-Panapesca, Scavolini-Birex, Buck-ler-Stefanel.
Italijanska odbojkarska Al liga
IZIDI 17. KOLA:Daytona-Sisley 0:3 (12:15, 13:15, 8:15), Ignis-Ventaglio 3:0 (15:9, 15:8, 15:10), Cariparma-Alpitour 0:3 (9:15, 8:15, 5:15), Fochi-Gabeca 3:1 (15:10, 12:15, 15:9, 15:9), Edilcuoghi-Tally 2:3 (11:15, 15:4, 11:15, 15:10, 13:15), VVuber-Banca Sassari 3:0 (15:13, 15:9,15:8).
LESTVICA: Sisley 32, Daytona, Alpitour 30, Edilcuoghi, Gabeca 18, Wuber, Tally 16, Fochi 14, Cariparma, Ignis 10, Ventaglio 8, Banca Sassari 2.
PRIHODNJE KOLO: Sisley - VViiber, Banca Po-polare Sassari - Cariparma, Tally - Ignis, Ventaglio - Edilcoughi, Alpitour - Fochi, Gabeca -Daytona Las.
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED:lXX 111 112 1X11 NAGRADNI SKLAD: 26.593.252.510 lir. DOBITKI: Trinajstice prejmejo 100.732.000 lir, dvanajstice pa 3.525.000 lir.
Totogol
ZMAGOVITA KOMBINACIJA: 6 7 9 14 15 17 24 25
NAGRADNI SKLAD: 5.682.736.274 lir. DOBITKI: 8 točk (dva dobitnika) 1.136.552.000 lir, 7 točk (174) 9.797.000 lir, 6 točk (8556) 198.200 lir.
Totip
PRAVILNA NAPOVED: 22 22 XI XI X2 11 NAGRADNI SKLAD:
DOBITKI: 12 točk (36 dobitnikov) 22.477.000 lir, 11 točk (631) 1.282.000 lir, 10 toCk (7390) 109.000 lir.
Finijev Lazio pregazil Milan »zaveznika« Berlusconija
Bodoči predsednik Moroffi prinesel srečo Interju - Juventus naprej
Fini - Berlusconi 4:0. Tak je bil izid včerajšnjega nepolitičnega srečanja na rimskem olimpijskem stadionu. Lazio, katerega najbolj prestižni navijač je prav predsednik Nacionalnega zavezništva, je pregazil Milan, katerega predsednik je nekdanji predsednik vlade. V najbolj desničarskem nogometnem derbiju je torej prepričljivo zmagala skrajna desnica, in to v brk vsem svetim izjavam o lojalnem zavezništvu med silama, ki se prepoznavata v nekdanjem Abnirantejevem delfinu in magnatu iz Arco-reja.
Pa vendar, resnični zmagovalec tekme v Rimu ni bila desnica, paC pa levica. Tri od štirih golov je zabil Signori, za katerega Se Sacchi ve, da igra na levem krilu! Signori je vse tri zadetke (zadnjega z Baresijevo pomočjo) dosegel
z levo nogo. Preostali zadetek, ki je bil tudi prvi po vrsti, je dosegel Casiraghi, z desno.
Poker partija, ki jo je Berlusconi izgubil na zelenem polju v Rimu, je zasenčila drug pomemben dogodek včerajšnjega 20. kola italijanske nogometne A lige. Na tribunah milanskega stadiona Meazza je ob dosedanjem predsedniku Pellegriniju sedel bodoči predsednik Interja Massimo Moratti. Bodočnost Interja bo - vsaj po včerajšnji tekmi sodec - rožnata: Inter je premagal pepelko Brescio, sicer le z 1:0, a gol, ki ga je dosegel Berti, je padel že v 3. minuti, in to največ po zaslugi do včeraj zelo anemičnega Bergkampa.
Moratti je s svojim prihodom na Celo Interja zatemnil najpomembnejši športni rezultat včerajšnjega nogomet-
nega dne: zmago Juventusa. Zanjo je - kot običajno v najbolj napetih trenutkih - poskrbel Ravanelli: mrežo Na-polija je zatresel 12 minut pred koncem. Zmaga Juventusa je pomembna, ker najnevarnejša zasledovalka Parma v Cagliariju ni zmagala, pa tudi izenačila ne. Ekipa trenerja Tabareza jo je porazila z goloma Berrette in Oliveire v prvih petnajstih minutah igre. Cagliari je takorekoc prelil na nogometno področje znana pravila o enakih možnostih, ali »par condicio«, kot se temu po latinsko streže. Pred slabim mesecem je odpravil Juventus, zato je »moral« Se Parmo, sicer bi morda kdo podvomil v »korektnost« ekipe s Sardinije.
Zelo korekten je bil tudi Skuhravy. Sredi tedna je v zaostali tekmi zabil gol Milanu, včeraj ga je tudi Romi.
Genoa si je tako malce opomogla na lestvici, Roma pa zaostaja sedaj že 11 točk za Juventusom.
Največ golov (6) je padlo v Padovi, kjer je gostoval Torino. Prvi polčas je bil izenačen (gola Maniera za domačine in Peleja za goste), nakar se je razigral Vlaovič, ki je z dvema zadetkoma v sedmih minutah odločil zmagovalca. Zatem sta bila uspešna še dolgolasi Lalas (Padova) in Rizzi-telli (Torino).
Bari je slavil zelo pomembno zmago proti Reggia-ni. Sest minut pred koncem mu je Protti, ki je komaj stopil na igrišče, zagotovil peti uspeh v gosteh. Pred noCno tekmo Foggia Sampdoria se je le srečanje v Cremoni končalo brez gola. Florijančič je sicer stopil v drugem polčasu na igriSCe, a Fiorenti-ne ni prestrašil.

_____KOŠARKA / 24. KOLO ITALIJANSKE Al LIGE_
Buckler ubranil 1. mesto
VERONA - Bolonjski Buckler se je oddolžil za poraz v pokalu v Atenah in včeraj v 24. kolu italijanske košarkarske Al lige zanesljivo sredi Verone premagal domači Birex. Bo-lonjčani so s to zmago sami ohranili prvo mesto na lestvici.
Drugouvrščeni Filodoro iz Bologne se je moral Se kako potruditi, preden je strl odpor trdoživih košarkarjev Pfizerja iz Reggio Cala-brie. »Muhasti« Esposito, ki je dal 33 točk, je v zadnjih sekundah dosegel neverjeten koš, prislužil svojemu moštvu vodstvo štirih točk, nato je uspešno izvedel še dva prosta meta in tako je Filodoro s težavo, toda tudi zasluženo zmagal. Pfizerju, pri katerem je Valdiver dosegel 29 toCk, pa je spodletel velik podvig. Pri gostih sta
dobro igrala Se White (21 točk) in Spangaro (15). Pri gostiteljih pa se je kot običajno izkazal DjordjeviC (20 točk).
KomazCeva Cagiva je brez težav premagala tržaški Illycaffe, pri katerem se je le American Steve Burit (37 točk) enakovredno boril z gostitelji. Tržačani so si od tega srečanja veliko obetali, saj so Cagivo že izločili iz italijanskega pokala in jo tudi premagali v prvem delu. Včeraj pa so bili Koma-zec (34 točk) in soigralci očitno boljši in tržaško moštvo je verjetno zamudilo še zadnji vlak, da bi lahko upalo na uvrstitev med prvih deset moštev.
Na ostalih dveh včerajšnjih srečanjih sta po pričakovanju zmagali gostujoči ekipi. Scavolini je zanesljivo premagal zadnjeuvrSCeno ekipo
Metasystema iz Reggio Emilie. Pri gostih je odlično igral American Gaines (25 točk), ki pa ga bo društvo skoraj gotovo že med tednom odslovilo, saj je zadnje Čase igral zelo slabo. Pri gostiteljih pa se je kot vedno odlikoval veteran Mitchell, ki je bil z 29 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Na toskanskem derbiju pa je zasluženo zmagal Comerson iz Siene, Čeprav se mu je Panapesca sohdno upirala.
Na dveh sobotnih tekmah je Benetton z odličnim Rusconijem na Čelu (26 točk) premagal rimsko ekipo Teorematour (Davis 29 točk), medtem ko je milanski Stefanel doma z veliko muko strl odpor Madigana iz Pistoie. Bivši košarkar ljubljanske Olimpije Gregor Fucka je na tej tekmi dal 11 toCk.
Odbojkarji Doba lahko še upajo
CELOVEC - Čeprav so možnosti za osvojitev drugega mesta, ki hkrati pomeni nastop v evropskih tekmovanjih le še minimalni, odbojkarji SK Dob se niso obupali' V predodloCilni tekmi 6. kola play off-tekmovanja v prvi avstrijski zvezni ligi je ekipa trenerja Branka Goloba v gosteh premagala VVAT/ATV VViener Neustadt 3:2 (-8/-12/7/4/12) in zaostaja le Se tri točke za drugim mestom. VVAT/ATV VViener Neustadt je vodil že 2:0, z borbenim fi-nišom pa so slovenski odbojkarji tekmo le se dobili. Drugi koroški klub v 1. avstrijski odbojkarski ligi Hypo VB K Celovec je moral v gosteh nastopiti proti prvemu Union Enns in tesno izgubil 2:3 (14/-11/-4/11/-9). (I.L.)
REZULTATI 6. KOLA: VVAT/ATV Wr. Neustadt - SK Dob 2:3, Union Enns - Hypo VB K Celovec 3:2, SVS Tran-sver Dunaj - VC Glei-sdorf 3:0. Tabela: !• Union Enns 21, 2. SVS Transver Dunaj 21, 3. VVAT/ATV Wr. Neustadt 18, 4. SK Dob 18, 5. Hy-po Celovec 8, 6. VC Gleisdorf 5.
BIATLON / 30. SVETOVNO PRVENSTVO V ANTHOLZU
Dvojna zmaga Nemčije
Biatlonci iz Nemčije so si zagotovili prvo mesto tako med moškimi kot med ženskami - Slovenski biatlonci se niso odrezali najbolje - Italija četrta
ANTHOLZ - S štafetnimi tekmami se je končalo jubilejno 30. svetovno prvenstvo v biatlonu. V zadnji disciplini je obakrat zmagala Nemčija (na sliki: Fischer na cilju) in tako osvojila Šesto kolajno. Med moškimi štafetami so se Se enkrat preizkusili tudi slovenski fantje, ki pa niso dosegli posebnega uspeha, saj so zasedli 14. mesto.
Janez Ožbolt je kot prvi zgrešil en strel leže, kapetan Boštjan Lekan je predal kot deseti, še najbolj hiter in natančen pa je bil debitant na prvenstvu Tomaž Globočnik. Po njegovem nastopu je bila slovenska reprezentanca sedma. Mladi Tomaž Zemva, ki je bil zelo počasen v smučini in nespreten na strelišču, je z dvema zgrešenima tarčama stoje je dokončno zapravil možnosti za boljšo uvrstitev med 23. reprezentancami. Startalo jih je 24, vendar so Češko štafeto diskvalificirah, ker je eden
od tekmovalcev naredil napako na streUšCu. NamreC iz puške ni izvlekel okvirja z naboji.
Torej, letošnje prvenstvo je minilo v znamenju kar treh dvojnih zmag. Norveška je bila najboljša v ekipni tekmi, Francoza Anne Briand in Patrice Bailly-Salins sta osvojila naslova svetovnih prvakov v Sprintu, v štafetah pa je včeraj obakrat zmagala Nemčija.
Kako bi lahko ocenih slovenske nastope? V primerjavi z dosedanjimi tekmami svetovnega pokala, so bili slabši od pričakovanih. Izjema je le 23-letna Andreja Grašič, ki je s 6. mestom v Sprintu dosegla najboljšo slovensko uvrstitev doslej na velikih tekmovanjih, svetovnih prvenstvih ali olimpijskih igrah. Boštjan Lekan je bil 23., prav tako v Sprintu, Matjaž Poklukar pa 29. v prvi posamični tekmi na 20 km. Ostali štirje Janez Ožbolt, Jože Pokljukar, Tomaž Globočnik in Tomaž Zemva pa niso bili kos
zahtevni nalogi. Razočaral je izkušeni Ožbolt, mlajši pa so se sploh prvič spopadli s svetovno elito.
»Uspeh GrašiCeve je le nova spodbuda za naš biatlon. Poleg tega pa ima Andreja vse možnosti, da zadrži mesto med petnajsterico v svetovnem pokalu. Z ostalimi nastopi ne moremo biti zadovoljni, pomladili smo reprezentanco, zato lahko boljše rezultate pričakujemo v prihodnje,« je kratko ocenil slovenske nastope vodja reprezentance Janez Vodičar.
Pred slovenskimi biatlonci kot tudi ostalimi najboljšimi sta Se dve tekmi za svetovni pokal v Skandinaviji, potem pa se bodo udeležili Se vojaškega svetovnega prvenstva v Švici. Svetovna elita se bo spet borila za kolajne natanko Cez leto dni v Ruhpoldingu v Nemčiji.
Rezultati - moški (4 x 7.5 km): 1. Nemčija (Gross, Kirchner, Lučk,
Fischer) 1:23:29.9 (0), 2. Francija (Lament, Bailly-Salins, Dusserre, Flandin) 1:23:41.9, 3. Belorusija (Kokorjakov, Popov, Riženkov, Sašurin) 1:24:06.0, 4. Italija 1:24:34.5	(2), 5. Norveška
1:24:41.0 (1), 6. Švedska 1:25:13.3
(1)	, 7. Poljska 1:25:42.5 (0), 8. Rusija 1:25:53.5 (0), 9. Avstrija 1:26:02.6 (1), 10. Finska 1:26:14.3 (0) ... 14. Slovenija (Ožbolt - 1, Lekan - 0, Globočnik - 0, Zemva -2) 1:29:09.8 (3); ženske (4 x 7.5 km): 1. Nemčija (Disl, Harvey, Greiner-Petter-Memm, Behle) 1:37:05.0 (0), 2. Francija (Niogret, Claudel, Baverel, Briand) 1:37:38.4 (0), 3. Norveška (Skjel-breid, Fossen, Sikveland, An-dreassen) 1:39:31.3 (2), 4. Slovaška 1:39:55.1 (0), 5. Ukrajina 1:40:28.3 (0), 6. Rusija 1:40:35.9
(2)	, 7. Bolgarija 1:41:49.7 (1), 8.
ZDA 1:42:00.8 (1), 9. Finska 1:42:10.4	(1),	10.	Kitajska
1:42:24.5 (2). (Z. F.)

LIGA / V 20. KOLU
D LIGA / V 17. KOLU PRIČAKOVANA USPEHA
izidi in lestvice
Uspeh v Socilu dober znak pred derbijem
»Stric Boris« in dobro obramba odločilna za zmago Jadrana
Gabona in Kontovel »trpela« 30 minut
V vrstah belozelenih so se izkazali rezervni igralci - Pri Kontovelu MVP Spadoni in Kralj
»Zmaga v Sacilu je prišla kot nalašč po dveh bledih predstavah v Cittadelli in doma proti Camposampiem. Dobrodošla je za vzdušje v ekipi pred izredno pomembno sobotno tekmo proti Servolani,« je bil splošen komentar v Ja-dranovem taboru po sobotnem dragocenem uspehu v Sacilu proti Birexu.
Jadranov trener Vatovec se je gostovanja v Sacilu še kako bal. Prvič, ker so njegovi fantje tako v Cittadelli kot teden dni pozneje doma poka-zali znake utrujenosti in nihanja v igri; drugič, ker je Birex zelo sohdna ekipa in je še posebno nevarna, ko igra doma.
Na srečo se je vse dobro izteklo. Jadranovci se vračajo s tega gostovanja z novima točkama ter predvsem s pridobljeno samozavestjo in spoznanjem, da se da z obrambo marsikaj »popraviti«, tudi ko v napadu ne gre najbolje.
»In če v napadu večkrat zaškripa, potem je stric Boris, ki poskrbi, da se vse dobro izteče,« je bil še komentar v Jadra-novem taboru. In res: Vitez je bil tudi tokrat eden izmed najzaslužnejših za Jadranovo zmago. Dosegel je namreč kar 36 točk, z odličnima od-stokoma pri metih za 2 točki (12:13) in pri prostih metih (12:13). To je tudi največ ji izkupiček kakega Jadranovega posameznika v tem prvenstvu.
En sam igralec pa ne more dobiti tekme, tudi če je to odličen košarkar.
kot je Boris Vitez. Za zmago morajo vsi posamezniki prispevati »svoj delček«. Sandi Rabuer se je izkazal pri skoku (skupno 7), Stefan Samec je ulovil tri odbite žoge v napadu, Christian Arena je postregel nasprotnikom s tremi »bananami«, Dean Oberdan je imel 4 asistence, David Pregare je odlično igral v drugem polčasu, ko je tudi dosegel 16 točk.
Skratka, vsa ekipa je pokazala, da se vrača v nekdanjo formo, kar je še kako spodbudno pred sobotnim domačim srečanjem proti Servolani Latte Carsu. Kaže, da so Skedenjci edini, ki lahko držijo korak z jadranovci. V soboto so »zmleli« moštvo iz Ro-viga, saj so ga premagali kar s 25 točkami razlike. Obeta se torej pravi derbi. Jadranovci so v prvem delu prvenstva premagali škedenjsko ekipo v gosteh z dvema točkama razlike. V soboto je torej tudi pričakovati oster in izenačen boj, ki bo bržkone odločal o prvem mestu na lestvici in s tem tudi o najugodnejšem izhodiščnem položaju v končnid. prvenstva.
Res je, do konca regularnega dela tega prvenstva manjka še točno 10 kol, toda težko je verjeti, da bi se v boj za prvo mesto lahko vključila še tretja ekipa. Presenečenja so sicer mogoča, toda naša združena ekipa in Latte Carso sta doslej pokazala daleč najboljšo igro in predvsem veliko kostantnost.
Ivo Emili: 12 točk, 9 blokad in 5 asistenc proti Libertasu
Cidbona Mingot - Largo Isonzo 83:70 (38:43)
CICIBONA: PersLl7 (6:8, 0:2, 5:12), Giacomini 12 (2:5, 0:1, 8:8), Jogan 11 (2:5, 0:1, 7:10), A.Zuppin 6 (3:4, -, -), Battilana 6 (3:3, -, -), Iz.Bajc 8 (2:3, -, 4:6), Semen 4 (1:2, -, 2:2), Tomšič 12 (1:5, 0:2, 10:12), Križ-mančič 2 (1:4, -, -), Iv.Bajc 5 (2:3, -, 1:2); trener Kovačič.
Met za 2: 23:42, met za 3: 0:6, skupno: 23:48 (48%), pm: 37:52; SON: 35; PON: Battilana (35), A.Zuppin (37), Semen (38), Tomšič (39), Križ-mančič (40).
Sodnika: Greguol (Basi-liano) in Pillinini (Tohtieč)
Cicibonaši so proti poprečni a bojeviti ekipi iz Tržiča osvojili nov par točk, s prikazano igro pa niso zadovoljili. V uvodnem delu tekme so biti be-lozeleni povsem nezbrani, tako da je Largo Isonzo povedel s 13:4 in celo s 24:11. Nekaj piimemih menjav je k sreči prebudilo cicibo-naše in po zaslugi Giaco-minija in Battilane je Kovačičeva ekipa do odmora nadoknadila večji del zaostanka. V drugem delu sta obe moštvi nadaljevali z zelo agresivno obrambo in stroga (a dosledna) sodnika sta neprekinjeno dosojala osebne napake (ob koncu kar 73 prekrškov in 101 prosti met!). Večjo minu-tažo so tako dobiti rezervni igralci in prav z drugo peterko so cicibonaši obrnili potek tekme. Z delnim izidom 14:0 med 28. in 33. minuto je Cicibona povedla s 64:53 in tako ni bilo več dvoma o zmagovalcu, čeprav se je Ivan Bajc poškodoval že v 2. minuti’ in so naši tekmo zaključiti le s štirimi igralci.
Kontovel - Libertas 85:60 (35:40)
KONTOVEL: Spadoni 19 (4:5), Kralj 22, Turk 12 (2:2), I.Emiti 12 (2:3), Starec 8, A.Daneu 8 (0:2), Vodopivec 2, Godnič 2; trener C.Starc.
PM: 8:12; SON: 20; 3T: Kralj 4, Spadoni 1.
LIBERTAS: Zamboni, Catalanotti 12 (2:3), Volpe 17 (5:6), Sgubin 1 (1:2), Perna 5 (1:1), Di Giacco, Serschen 9 (5:10), Merca-dante 2, D’Orlando 14 (1:2); trener Palombita. PM 15:24. SON: 15. 3T: Catalanotti 2, D’Orlando 1.
Sodnika: Gorji in Sanni-no (oba Ts)
Sele proti koncu so Kontovelci strti odpor žilavih nasprotnikov, ki so kar 30 minut vodili in s consko obrambo dobro zaustavljali napade našega
moštva. Po spodudnem Startu (8:2) so ponovno okrnjeni Kontovelci zaspati in dovolili Libertasu, da jih je prehitel in tudi zbežal (21:29 v 12. minuti). Plavobeli so tako vse do konca polčasa lovili nasprotnike, ki so po prvih 20 minutah imeti še 5 točk naskoka. Tudi prvih 10 minut drugega polčasa ni obetal nič dobrega. V 30. minuti so gostje še voditi (49:52). Tedaj pa so Kontovelci z delnim izidom 36:8 povsem spremeniti potek tekme ter visoko slavili. Agresivna obramba, razigrani Pavel Kralj in sijajna igra Angela Spadonija so Starčevemu moštvu omogočiti, da so zaigrali v NBA slogu, presenetljiv pa je bil »black out« igralcev Liber-tasa, ki tako pekočega poraza niso zaslužiti. (VJ)
C1 liga
IZIDI 20. KOLA: Camposanpiero - Gradišča 100:76, Sacile - Jadran Tkb 65:80, Gemona - Pall. Pn 77:89, Ca-stelfranco - Cittadella 80:84, Piove di Sacco - Caorle 74:87, Servolana - Rovigo 83:56, San Dona - Don Bo-sco 75:92, Amici Pn - San Daniele 91:99.
VRSTNI RED: Jadran Tkb 38, Servolana Latte Carso 36, Don Bosco 30, Cittadella 24, San Daniele 22, Arniči Pn, Sacile, Castelfranco, Piove di Sacco in Camposanpiero 20, Caorle 16, Rovigo in Gemona 14, Pall. Pn 10, Gradišča in San Dona 8.
PRIHODNJE KOLO (25. in 26.2.95): Don Bosco - Sacile, Jadran Tkb - Servolana Latte Carso (sob. ob 20.30), Gradišča - Amici Pn, Caorle - Castelfranco, San Daniele - San Dona, Pall. Pn - Piove di Sacco, Cittadella -Camposanpiero, Rovigo - Gemona.
C2 liga
IZIDI 18. KOLA: Bar Radenska - Mermuggia 91:88, Fa-gagna - Manzano 94:86*, Senators Go - Arte Go 97:83, Staranzano - Virtus Ud 71:65, Martignacco - Dom Ago-rest 125:94, Udinese - Barcolana 90:72, Ferroviario -Spilimbergo 85:78, Porcia - Sgt večerna tekma.
VRSTNI RED: Martignacco 32, Fagagna 26, Porcia* in Udinese 22, Sgt* 20, Bor Radenska in Mermuggia 18, Barcolana, Ferroviario, Manzano in Spilimbergo 16, Virtus Ud in Arte Go 12, Staranzano 10, Senatore Go 8, Dom Agorest 4. (*tekma manj)
PRIHODNJE KOLO: Sgt - Martignacco, Mermuggia -Arte Go, Dom Agorest - Ferroviario, Spilimbergo - Staranzano, Manzano - Senatore, Bor Radenska - Fagagna (sob. ob 18.30), Barcolana - Porcia, Udinese - Virtus Ud.
D liga
IZIDI 17. KOLA: Kontovel - Libertas 85:60, Sokol Wann - Ardita Go 67:75, Cus Ts - Grado 81:74, Mer 1904 - Pom Tržič 86:95, Santos - Acli Ts 83:68, Gori-ziana - Acli Ronchi 76:85, Cicibona Mingot - Largo Isonzo 83:70, Scoglietto - Lega Nazionale 107:82. VRSTNI RED: Ardita Go in Pom Tržič 26, Cicibona Mingot in Santos 24, Sokol Warm 22, Kontovel in Grado, Mer 1904 18, Cus Ts 16, Acli Ronchi 14, Sco-glietto 12, Libertas Ts* 7, Lega Nazionale, Goriziana in Acli Ts 6, Largo Isonzo* 5. (*točka penatizacije) PRIHODNJE KOLO (24. in 25.2.95): Largo Isonzo -Kontovel (pet. ob 20.00), Libertas Ts - Mer 1904, Grado - Goriziana, Lega Nazionale - Cicibona Mingot (pet. ob 20.45), Pom Tržič - Santos, Acli Ronchi - Ardita Go, Sokol Warm - Cus Ts (sob. ob 18.00), Acli Ts -Scoglietto.
Promocijska liga
IZIDI 16. KOLA: Polet Metra - Drago 68:92, Magic -Virtus 60:80, Gmppo Sportivo - StAzzurra 70:58, Via-le Sport - Momo Gio 76:82, Chiarbola - Skyscrapere 67:76, prost Breg.
VRSTNI RED: Skyscrapers 30, StAzzurra’, Gmppo Sportivo’ in Momo Gio*’ 20, Drago 16, Chiarbola*’ 14, Virtus*’ 10, Breg*’ 8, Magic** in Viale Sport* 6, Polet Metra* 2. (*tekma manj, ’ že prosti)
PRIHODNJE KOLO (25., 26. in 27.2.95): Skyscrapers -Breg (sob. ob 20.30), Drago - Magic,- Stella Azzurra -Virtus, Chiarbola - Polet Metra (ned. ob 15.30), Momo Gio - Gmppo Sportivo, prost Viale Sport.
Prva divizija
IZIDI 4. KOLA - Skupina A: Prosek - Aida 81:79*, Barcolana - Fogliano 53:79, La Talpa - MonMcone 52:65. Skupina B: Mermuggia - Superbasket 61:87, Cosina - Saba 58:80, Amatori - Dinamo 88:95**, Ferroviario prost; zaostt. 3.ko-la: Mermuggia - Cosina 65:68, Superbasket - Saba 94:83. VRSTNI RED - Skupina A: Prosek 6, Fogliano 4, La Talpa, Barcolana, Aida in Monialcone 2. Skupina B: Superbasket, Cosina in Saba 4, Dinamo, Amatori, Mermuggia 2, Ferroviario 0.
TpBOMOCIJSKA IIGA h
Polet Metra proti Drago Basketu ponovno praznih rok
Polet Metra - Drago Basket 68:92 (36:41)
POLET: Berdon 9 (3:6 za 2, 0:3 za 3, 3:6 pm), Bogateč 26 (7:9, 4:8,
"), Vremec 5 (1:2, 1:4, -), Klanjšček 4 (2:7, -, -), Briščik 6 (3:6, -, -), Le-sizza 7 (1:3, 1:6, 2:2), Bajc 1 (0:2, 0:1, 1:2), Doles 2 (1:2, -, -), Franco 4 (2:5, -, -), Pertot 4 (1:2, 0:3, 2:2), trener Vremec.
SON: 22. 3T: Bogateč 4, Lesizza 4» Vremec 1.
Poletovci so spet izgubili, tokrat proti solidni ekipi Drago Basket, pri kateri sta se zlasti uveljavila >>playmaker« Del Ben in Zuballi. Pri poletovcih pa je predvsem zadovoljil, zlasti v prvem polčasu, David Bogateč, ki je dal 26 točk in kar sedem »bomb«.
Nekaj minut pred koncem tek-1116 pa si je hudo poškodoval kole-n° poletovec Ivan Lesizza, tako da ' s° ga morali celo z rešilcem odpeljati v bolnišnico.
Vsi Poletovi košarkarji in vodst-Vo mu želijo, da bi Cimprej okre-Vak (Gorazd Bajc)
OD KOŠA DO KOŠA / DOBER IZKUPIČEK NAŠIH PETERK V Cl, C2 IN D LIGI
Boris Vrtez spet MVP - Borovi »mušketirji« zabodli Miljčane
Cl liga
Z zanesljivo zmago na »vročem« igrišču Birexa v Sačmi so jadranovci potrditi, da se krizno obdobje hitro izteka, predvsem pa se je Vatovčeva ekipa spet izkazala v obrambi, kar je pred sobotnim derbijem s Servolano nedvomno najbolj razveseljiv podatek.
C2 liga
Borovci so z dobro skupinsko igro in strelskimi podvigi 4 mušketirjev (Smotlak, Debeljuh, B arini in Perčič so dosegli kar 81 od skupnih 91) končno »knockautirali« Mermuggio, ki jih je v zadnjih dveh sezonah redno premagovala, obenem pa so belozele-ni tudi dohiteti Miljčane na šestem mestu. Preporod Doma se je vsaj začasno končal v Martignaccu, kjer je najboljše moštvo v ligi z veliko lahkoto polnilo koš Doma, ki je tokrat povsem pozabil na obrambo.
D liga
Tudi Sokolu ni uspelo zaustaviti zmagovitega pohoda goriske Ardite, ki je s Turelom skoraj neranljiva. Na-brežinci so se sicer hrabro boriti do zadnje sekunde, toda pomanjkanje treningov se pozna pri pripravljenosti in brez nekaterih odvečnih napak v napadu bi Emitijevo moštvo lahko tudi zmagalo. Cidbona in Kontovel sta
po pričakovanju, a ne brez težav, premagala nižjeuvrščene nasprotnike. Be-lozeleni so tako ostati za petami vodilnemu pam in se pripravljajo za bližnje odločilne nastope, plavobeli pa so spet ujeti Grado na šestem mestu lestvice.
TOP TEN
1.	Boris Vitez (Jadran): 36 točk z enim samim zgrešenim metom na peklenskem igrišču Sacileja je gotovo nedosegljiv »score« za vse ostale igralce te kategorije.
2.	David Balini (Bor): Prejšnji teden je tekmo v Spilimbergu odločil »Radio« Perčič, »Marelli« B arini pa je s
pil In-aj sta
»Etik« in »Flok« neločljiv par.
3.	Robi Smotlak (Bor): Sam je po tekmi dejal, da je bil v prvih minutah najslabši mož na igrišču, po nekaj minutah razmišljanja na klopi, pa je Bo-
nasprotnikom 28 točk, Bariniju pa na pladnju prinesel odločilno žogo.
točkami in 4 »bombami« odločil usodo Libertasu.
5.	Iztok Bajc (Cicibona): Studij v Ljubljani in razni opravki so doslej onemogočili Iztoku, da bi lahko več igral, »Rambo« Bajc pa po »napornem« potovanju po Grčiji in Turčiji na nedeljski tekmi ni mogel biti med najboljšimi na igrišču.
6.	Damir Starc (Sokol): Pozna se mu, da fizično ni v najboljši formi, saj ima nedvomno nekaj odvečnih kilogramov, talent pa ostaja talent in z izredno dozo borbenosti je večji del tekme sam kljuboval Arditi, o čemer priča tudi 16 točk, 14 skokov, 5 asistenc, na njem pa je bilo storjenih tudi 10 prekrškov.
7.	David Pregare (Jadran): Po 20 minutah blede predstave ie »turbo« Pregare v preostalih 20 dosegel kar 16 ročk in z Vitezom za volanom »povozil« nasprotnike.
8.	Angelo Spadoni (Kontovel): Pri Jadranu se sprašujejo, kdo bi labko v naslednji sezoni nadomestil Grbca, ko bo moral obleči vojaško suknjo in An-
4. Pavel Kralj (Kontovel): Prejšnji gelo je po daljšem obdobju »relaksa« teden je v 17 minutah dosegel 21 točk spet pokazal, da je tudi njegovo ime
trojk, tokrat pa ni neumno takoj napravil petih osebnih napak in odigral vseh 40 minut, tako da je z 22
na seznamu možnih playmakerjev.
9. Renzo Di Cecco (Dom): Tudi proti najboljšim v ligi je »killer« Renzo
Boris Vitez skoraj nezgrešljiv
potrdil strelske sposobnosti in zbral 33 točk z dobrimi odstotki pri metu, tako pa bo moral zaigrati tudi na važnejših tekmah.
10. Marko Debeljuh (Bor): Ce ne bi imel tako slabih odstotkov pri metu z velike razdalje, bi si Marko zasluzil višje mesto na lestvici, vsekakor pa je rojaoski »fighter« bistveno pripomogel k uspehu belozelenih.
Rezervna peterka: Marco Corsi (Dom), Igor Giacomini (Cicibona), Ivo Emili (Kontovel), Rich Battilana (Cicibona), Vasja Jarc (Dom).
(VJ)
Ponedeljek, 20. febmaija 1995
SVET
POROČILO O KRŠITVAH ČLOVEKOVIH PRAVIC
Srbi si prizadevajo, da bi bila med kršitelji omenjena tudi Slovenija
Mazowiecki z bolečo natančnostjo navaja grozote, ki se dogajajo v BiH, na Kosovu..
Tudi na letošnjem 51. zasedanju Komisije za človekove pravice Združenih narodov v Ženevi s posebno pozornostjo obravnavajo Poročilo (tokrat že deseto po vrsti) posebnega poročevalca Tadeusza Mažo-vvieckega o razmerah na področju človekovih pravic na območju nekdanje Jugoslavije. Že na lanskem zasedanju Komisije je bila sprejeta odločitev, da bo poslej Tadeusz Mazowiecki iz Poročila izvzel Slovenijo, ker je bila njegova tedanja ocena za Slovenijo dokaj ugodna. Toda letos je samo za las manjkalo, da ni bila Slovenija spet vključena v obravnavo, saj je zlasti tukajšnji srbski lobi na vse mogoče načine poskušal prepričati člane Komisije, da je v Sloveniji več primerov sistematičnega kršenja človekovih pravic državljanov in prebivalcev neslovenskega rodu, točneje pripadnikov narodnosti z območja republik nekdanje Jugoslavije.
Smrt je v Sarajevu vsakodnevna gostja (Vse fotografije iz knjige Miroslava Prstojevida: Ranjeni grad)
Srbski lobi v Ženevi ima Se vedno pomembne zveze s tukajšnjimi posameznimi vplivnimi ljudmi, tokrat pa so sli celo tako daleč, da so jugoslovanski stalni predstavnik v Ženevi in elani misije nepoklicani in prek srbskega osebja prišli do ustreznih priponk, s katerimi so potem lahko vstopili v dvorano glavne palače, v kateri zaseda Komisija za človekove pravice (nekateri Srbi in Črnogorci so Se vedno zaposleni v tehničnih in strokovnih službah ženevskega urada OZN). Sele protesti pri sekretariatu Komisije so zalegli, da so se morali diplomati ZR Jugoslavije umakniti iz dvorane. Po drugi
Begunka
strani pa je bila tudi z naše strani potrebna tiha diplomacija, ki je preprečila, da ne bi pritožb skupine žena nekdanjih oficirjev JLA iz Brežic posplošili kar na raven splošne ocene kršitev Človekovih pravic v Sloveniji.
V	uvodu tokratnega poročila Tadeusz Mazovviecki poudarja, da je pri oblasteh BiH, Hrvaške in Makedonije naletel na veliko pripravljenost in sodelovanje, da pa vlada ZR Jugoslavije še naprej odreka dovoljenje za ustanovitev območnega urada Centra za človekove pravice, ki naj bi deloval v Beogradu, prav tako pa odreka tudi gostoljubnost in sleherno pomoč delegacijam, ki proučujejo razmere na področju Človekovih pravic v okviru pooblastil, ki jih ima posebni poročevalec.
Ugotovitve posebnega poročevalca, ki se nanašajo na območje republik nekdanje Jugoslavije, bi lahko strnili v ugotovitev, da kršilci človekovih pravic, ki so bili omenjeni v zadnjih poročilih, s temi kršitvami nadaljujejo in da se stopnjujeta tako narava oziroma teža kot število kršitev.
Nesrbe izganjajo in pobijajo
V	Bosni in Hercegovini se tako še vedno nadaljuje teror pod nadzorstvom bosansko-srbskih oblasti, še posebej v mestih, kot so Banja
Luka, Prijedor in Bijeljina, kjer ljudi silijo, da bi zapustili domove. K temu prisiljujejo seveda Muslimane, Hrvate in Rome. Opisan je primer elanov muslimanske družine, ki so jih napadli civilisti in ki so jih potem, ko so se pritožili policiji, poslali v prvo bojno Črto kot prisilne delavce. Opisan je tudi primer iz Drvarja, ko je bil vojaški dezerter ujet in na sodnem postopku, v katerem so prevladovali represivni standardi, obsojen na smrt, pa kljub temu, da je šlo za postopek pred sodiščem, ni imel možnosti za pritožbo. Posebni poročevalec opozarja na vse veC primerov napadov na civilne osebe s strani bo-
sansko-srbskih vojaških ali policijskih enot, ki se kažejo tako v posameznih kršitvah pravic ah v masovnem poškodovanju osebne lastnine. V ozadju stopnjevanja napadov bosanskih Srbov v Bihaću se skriva podpora represivnih sil tako imenovane Republike srbske Krajine. Dobro preverjena so tudi poročila o tem, da so Čete bosanskih Srbov uničevale vasi, na katere so naletele ob napredovanju v bihaški žep. Novembra in decembra lani so se stopnjevah napadi na Sarajevo. Omenjen je primer, ko so 8. novembra ostrostrelci ubili tri otroke in eno odraslo osebo. Ob tem je bilo vsaj pet ljudi resno ranjenih. Tudi druga »varna območja«, ki vključujejo Goražde in Srebrenico, so bila tarCa ostrostrelcev in drugih napadalcev. Ponovili so se tudi napadi bosansko-srbskih sil na Mostar. Napadi na ceste izven mesta otežujejo življenje lokalnega prebivalstva. Dnevno so v nevarnosti ali pa so neposredno napadeni civilisti v Bugojnem, Visokem, v Travniku in Tuzli. Vsak dan umirajo ženske, otroci in drugi nemočni. V enem dnevu, 21. novembra lani, je bilo v Tuzli pet oseb ubitih in 19 ranjenih. Bosanski Srbi so še naprej napadali osebje Unprofora na raznih območjih, med drugim tudi v Sarajevu.
Natančno in dobro dokumentirano poročilo
Za poročilo posebnega poročevalca gospoda Mazovvieckega je sploh značilno, da. je napisano izrazito natančno, dokumentirano in da dejansko ničemur v njem ni mogoče ugovarjati. Gospod Mazovviecki poudarja, da eno od pomembnih ustavnih določil Federacije predvideva postavitev treh varuhov Človekovih pravic, ki so že bili imenovani, kar je ohrabrujoče. Drug napredek, ki vliva upanje, pa je dejstvo, da so nevladne skupine, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami v Sarajevu, Tuzli in Zenici, vse bolj dejavne. Pomembne pa so tudi zaradi izobraževalne vloge in razširjanja idej o pomenu človekovih pravic. Poročilo omenja tudi vprašanje, ki je bilo obdelano v enem od zadnjih poročil (4. novembra 94), ki zadeva izvajanje dogovorov o zagotovitvi delne svobode gibanja, ki pa se niso uresnicih, ker so jih zaob-šli, s čimer je bila preprečena vrnitev razseljenih oseb. Kljub soglasjem v novembru, ki naj bi omogočila postopno vračanje vseh razseljenih oseb, ovire še vedno ostajajo in tudi federacija ni uspela zagotoviti vrnitve večjega števila oseb.
Vir vsega zla pa le niso zgolj bosanski Srbi. Tako na primer bo-sansko-hrvaške lokalne oblasti onemogočajo vrnitev razseljenih
Muslimanov na območja kot so Stolac, Čapljina, Livno in Prozor. V bihaškem žepu pa so oblasti, lojalne republiki BiH, potem ko je bil izpeljan dokaj korekten sodni postopek, dovolile dvema osebama, ki sta bili obsojeni zaradi uboja dveh bosanskih Srbkinj, da zapustita zapor na osnovi »zakonitih razlogov«. In spet, bosanske Srbe in bosanske Hrvate so Muslimani spodili z doma ter jih fizično zlorabili.
Za vsak poseben primer obstaja ustrezna dokumentacija, primerov brez dokazov z visoko stopnjo verjetnosti enostavno ni. Seveda poročilo ni moglo mimo dejstev, da so zlasti bosansko-sr-bske oblasti oteževale ali celo onemogočile dostop medicinske ali druge humanitarne pomoči. Mestna bolnišnica v BihaCu je na primer ob zmogljivosti 700 postelj morala oskrbeti dva tisoč bolnikov in ranjencev, pri Čemer ni imela anestetikov in drugih nujnih zdravil ter opreme. Celotni Bihać pa je obenem trpel zaradi pomanjkanja tekoče vode. Za zadnje mesece so bile značilne težave pri dostavi humanitarne pomoči. Poglavitne probleme so povzročale dejanske bosansko-sr-bske oblasti, mnoge pa tudi hrvaške lokalne oblasti.
Manj kršitev človekovih pravic na Hrvaškem
Kar zadeva problematiko Človekovih pravic v Hrvaški, gre za opise bolj prefinjenih oblik kršenja, zlasti takšnih, ki so povezane z nekorektnostjo vodenja sodnih postopkov, ah pa s pritajenim ustrahovanjem ljudi, ki v postopku sodelujejo na strani pravice (na primer odvetniki). Poseben problem je status oziroma način obravnavanja manjšin. Tadeusz Mazovvietski posebej opozarja na situacijo v Gorskem Kotarju. Približno 3500 vseh prebivalcev tukaj so Srbi ah prebivalci srbskega rodu. V mnogih občinah Srbi tvorijo večino prebivalstva. Ob obisku delegacije posebnega poročevalca so ti hrvaški Srbi izražah občutke nesigumosh in pomanjkanja zaupanja, kot da gre dejansko za manjšino. In spet so druge skupine hrvaških prebivalcev srbskega rodu izražale soglasje z vladnimi oblastmi. Sklepna ocena posebnega poročevalca o stanju v Gorskem Kotarju zato poudarja, da ni razlogov za resno zaskrbljenost na tem območju. V sklepni oceni je tudi poudarjeno, da je zaznah občuten napredek na področju Človekovih pravic na Hrvaškem, da pa so številne zlorabe in kršitve ter diskri-minatome obravnave manjšinskih skupin s strani hrvaških oblasti še vedno zaskrbljujoče.
Na Kosovu je vse po starem
Glede razmer na Kosovu se ponavljajo ocene iz zadnjih poročil. Po eni strani se nadaljuje ah celo stopnjuje občutek strahu prebivalcev albanskega rodu in v skladnem sorazmerju s tem tudi brutalni postopki in ustrahovanja s strani srbskih oblasti, po drugi strani pa se krepi želja po osamosvojitvi. Neda-
vni pripor 130 oseb, zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, ki pa so vsi Albanci, je močno prispeval k okrepitvi napetosti. Po obvestilih, la jih je prejel posebni poročevalec, so številne med njimi mučili ah nekorektno obravnavali, obenem pa jim niso omogocih dostopa do njihovih odvetnikov.
Nadaljujejo se napetosti med elani lokalnih muslimanskih skupnosti in oblastjo na območju Sandžaka. Nova delovna in socialna zakonodaja otežuje delo sindikatov. Registracijska pravila favorizirajo dejavnost »večinskih sindikatov« in znano je, da so slednji pod nadzorom vlade in vladajoče stranke.
Vsa »zgodba« se ponavlja tudi na območju ZR Jugoslavije. Zmanjšuje se pomen prava in pravne države, krepi pa nasilje. Vse več je primerov diskriminacije na etnični in pohticni osnovi ter primerov diskriminatomega obravnavanja elanov neodvisnih sindikatov. Pomanjkljiva so pravila, ki urejajo državljanske pravice. Naraščajo primeri (še posebej na Kosovu) nasilnih hišnih preiskav in samovoljnih aretacij. Dejavne so tudi paravojaške skupine ali zgolj sosedje druge narodnosti, ki ustrahujejo in maltretirajo prebivalce albanske narodnosti oz. muslimanske provinience.
Manjšine so povsod ogrožene
Vse kaže, da se nic dobrega ne piše niti drugim manjšinam, npr. Bolgarom, katerih jezik je na vseh stopnjah izobraževanja odpravljen, celo na tistih območjih, na katerih je bolgarsko prebivalstvo močno skoncentrirano. Medtem so oblasti tudi onemogočile spremljanje kabelske TV postaje iz Dimitrovgrada,
ki je prenašala prvi program bolgarske nacionalne televizije.
Za Makedonijo so značilne kršitve pravic Albancev, za katere je vprašljivo, ah so na tem območju sploh še manjšina v pravem smislu. Po zadnjem štetju junija lam naj bi jih bilo v številu celotnega prebivalstva Makedonije 22, 9 odstotka. Skupina albanskih intelektualcev je zahtevala ustanovitev lastne univerze oziroma univerze v lastnem jeziku. Vlada je odgovorila da niti ustava niti zakonodaja ne predvidevata te možnosti na višji izobraževalni stopnji in je torej ta zahteva neustavna in nezakonita.
Vsako poglavje v poročilu se končuje s sklepnimi ugotovitvami in predlogi, ki pa so skoraj identični s tistimi iz zadnjih porodi. Napredka skoraj ni, pojavljajo pa se nove oblike sistematičnega ali množičnega kršenja človekovih pravic. V naslednjih dneh bo v Komisiji tekla podrobna razprava o njem, Tadeusz Mazovviecki pa bo znova predlagal ukrepe, ki naj bi po njegovem mnenju vsaj zajezili že tako grozljive razmere.
Delegacija ZDA, ki jo vodi gospa Geraldina Ferraro, je že pripravila svoj osnutek resolucije, ki naj bi jo Komisija sprejela na koncu. Doslej se je že večkrat izkazalo, da osnutek delegacije te države v marsičem že napoveduje oz. pomembno vpliva na vsebino končnega besedila sklepov. Za Slovenijo je posebej zanimivo in pomembno, da ameriški osnutek nikjer, od naslova naprej ne govori o nekdanji Jugoslaviji (tako je izključena tudi sleherna povezava s Slovenijo), pač pa zgolj o štirih novih državah z uradnirm naslovi, torej o Bosni in Hercegovim. Hrvaški, ZRJ in Makedoniji.
Darja Lavtižar
Ponedeljek, 20. februarja 1995	^ ^
SVET
Atentat na (hrvaški) želodec
O duhovni prenovi se veliko govori, le malokdo pa ve povedati, kaj naj bi to bilo
PRENOVA KOT JO RAZUMEJO TUĐMANOVI LJUDJE
Pred tremi leti se je v hrvaškem političnem besednjaku ^čela obilno pojavljati fraza »duhovna obnova«. Državni uradniki so kot papagaji ponavljati potrebo po obnovi družbe o kateri je kot po navadi prvi spregovoril pred-Sednik Tuđman. Nihče ni natančno vedel ali znal pojasniti, kaj naj bi omenejna fraza opisovala. Kot v svinčenih casih so politiki vedeli le to, česa nočejo, s čim naj bi ne-zaželjeno nadomestiti, tega ni vedel nihče. Vedelo se je, da so novi oblastniki proti ateizmu in marksizmu. Toda s Cun ju nadomestiti?
Vsaj na prvi pogled je bilo videti, kot da govorjenje o Vsesplošni obnovi odpira več vprašanj, kot ponuja odgovo-r°v. Iz vsesplošne negotovosti pa se je prav kmalu izcimila skoraj popolna revizija Šolskega sistema. Pri tem so največ pozornosti posvetili Popravljanju zgodovine, marksizem pa so- nadomestili z veroukom.
Hrvaški duhovniki morajo Posvetiti vsak temeljni kamen in vsako prerezano vrvi-c°. Crni madeži hrvaške zgodovine pa so nenadoma zače-n spreminjati barve in postajati najprej sivi potem pa celo beli.
Moralno obnovo so namreč mnogi razumeli kot vra-canje nečesa, kar med Hrvati nikoli ni prevladovalo: anti-tašizem je nenadoma postal največje strašilo in sramota. Oblastem pred nosom je bilo Porušenih več tisoč spomenikov protifašističnemu boju. Storilcem omenjenih vanda-hzmov je skozi prste pogledala oblast, ki jo vodi parti-zanski general Tuđman. Ra-zni Vukojeviči, Džodani, Su-Sci, Krpine, in njim podobni, na čelu z ideologom novega hrvaškega človeka dr. Hrvo-Jarn Sosičem so Hrvaško postopoma uspeli poriniti daleč nazaj. Vse to so naredili v ^enu vračanja k meščanskim vtrednotam, vračanju k meščanski demokraciji, ki je na Hrvaškem še nikoli ni bilo m zato nima nikakršne tradi-ciie. To je problem vseh dr-žav. ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Kako bi t°rej lahko obnovili nekaj, česar nikoli ni bilo?
Obrat v desno
Zdi se, da je bil hrvaški ?brat v desno načrtovan in da Je mnogo od teh prizadevanj odobril sam predsednik Tu-oman. Predsedniku so nacionalizem, šovinizem, eksklu-Zlvizem in podobni izmi po-rebni za obvladovanje državljanov in obnavljanje njihove bojne pripravljenosti. Pre-cejSen delež omenjenega 0.rata, ki ga na žalost nihče m mogel ali znal ustaviti, gre rez dvoma pripisati tudi v°jni in z njo povezanemu neredu, vendar ne samo tema vema vzrokoma. Za Hrva-k° ne moremo trditi, da je nacistična ali fašistična drža-va, kot govorijo skrajni levi-arji kakršen je na primer .ranko Horvat in skupina Jndi, ki se zbira ob časopisu razrnus, nevarnosti, da bi ta-a tudi res postala, pa ne gre
Podcenjevati.
v C-e bi bilo res, kar trdijo orvat ni njegovi somišljeni-’ Potem se ne bi svobodno ^Prehajali po Zagrebu, pač pa gnili v zaporu, koncentra-9 s kem taborišču ali kakšni Podobno neslavni ustanovi. . skrajnem primeru bi s pre-mjeno glavo obležali v kak-
šnem obcestnem jarku. Toda dejstvo, da niti sodišča niti zakonodajna praksa ne skušata zaustaviti poplave desno ekstremističnih izgredov, da ne omejujeta delovanja strank in časopisov, ki so se javno opredelile za nacizem, kaže, da taki državi ni težko pripisati predznaka najhujše vrste.
Hrvati, razmnožujte se!
O tem govorijo nekateri najnovejši dogodki, akcije in kampanje, ki skušajo že nekoliko pozabljeno »duhovno in moralno obnovo hrvaške družbe« ponovno obuditi. Ze dalj časa poteka akcija zoper splav in sicer pod geslom zaustavljanja tako imenovane bele kuge. O potrebi po razmnoževanju Hrvatov je konec prejšnjega leta govoril predsednik Tuđman, ki je sodržavljankam tako rekoč ukazal, naj začno rojevati najmanj po tri otroke, saj bi se tudi v tem primeru zmanjševanje števila Hrvatov ustavilo šele leta 2010. Ce predsednik poziva k obilnejšemu razmnoževanju, potem je jasno, da prav on podpira gibanje, na čigar čelu stoji don Anto Bakovič, ki si na vse kriplje prizadeva odpraviti splav, se zavzema za obdavčitev samcev, ki prireja spoznavne izlete za hrvaško mladino in ki ognjevito napada ministra za zdravstvo Andrijo Hebran-ga, ker ni enoznačno podprl kampanje zoper splav in ker je razveljavil samovoljno odločitev osebja zagrebške bolnice Usmiljenih sester, ki je objavilo, da splavov ne bo več opravljalo. Kot zanimivost naj omenimo, da je don Anto Bakovič ob otvoritvi restavracije za hitro prehrano McDonald’s v Zagrebu izjavil: »To je gastronomska okupacija Hrvaške! To je atentat na hrvaški želodec«.
Kako se Tonči bori zoper narkomanijo?
V poročilu o stanju hrvaškega naroda in države je predsednik Tuđman kot velik hrvaški problem navedel tudi narkomanijo, ki se vse bolj bohoti zlasti med mladimi. Zastavonoša boja zoper omenjeno novodobno zlo pa je v začetku letošnjega leta postal donedavni direktor hrvaške televizije, zdaj pa predsednik hrvaškega olimpijskega komiteja Antun Vrdoljak. Ko je o tem konec lanskega leta razpravljal sabor, je Vrdoljak kot naj večjega krivca za širjenje narkomanije razglasil diskoteke. Narkomanijo bi po njegovem lahko omejili tako, da bi diskoteke zapirali že ob 22h ali 23h, tiste lastnike lokalov, ki bi želeli delati dlje, pa bi oglobili z izjemno visokimi davki.
Vrdoljak je v ilustracijo razširjenosti narkomanije navedel podatke, v katere
nihče ne verjame, da je namreč v Splitu že 20.000 narkomanov in da so pri sprejemnem izpitu in zdravniškem pregledu kandidatov za vpis na srednjo pomorsko šolo v Zadru kar pri 52 odstotkih kandidatov v krvi našli mamila. Veliko hrvaške mladine je na žalost pobila vojna, zdaj pa jo pobijajo še mamila je dejal Vrdoljak in nadaljeval: »Jaz sicer nasprotujem smrtni kazni, dejstvo pa je, da v arabskih državah ni več razpečevalcev mamil. Ce se država ne bo odločila za strožje ukrepe zoper širitelje omenjenega zla, pa se bom začel zavzemati tudi za smrtno kazen. Starši narkomanov bodo sami začeli pobijati razpečevalce, v to sem prepreičan. Da bi preprečili vigilantstvo in linčanja, moramo uvesti zelo stroge zakonske ukrepe.«
Tako si mali Tonči predstavlja boj proti narkomaniji, pri čemer ga ne zanimajo vzroki za sodobno zlo in ne izkušnje, ki jih imajo s pojavom drugod po svetu. On je našel enostavno zdravilo: smrtna kazen, prepovedi, linč, obdavčitve, vse to pa začinjeno z »demokratičnimi« metodami arabskih državnih organov.
Vse več prepovedi
Na čelo tretje odmevne kampanje, tiste proti kajenju, se je postavil minister za zdravstvo dr. Andrija He-brang, ki je celo tožil hrvaško televizijo, ker propagira cigarete. Novi protikadilski zakon je še zaostril določila nekdanjega jugoslovanskega, tako da je zdaj kajenje prepovedano na delovnih mestih, razen na za to določenih prostorih. Na ministrstvu sta to čajna kuhi j na in WC. Inšpektorji nenajavljeno prihajajo v podejtja in kršitelje na mestu kaznujejo z 18 kunami (pet nemških mark), če pa vas prijavijo še sodniku za prekrške, vas ta lahko oglobi še za 400 kun (110 nemških mark).
O oglašanju cigaret poteka silovita javna razprava. Nihče sicer ne nasprotuje ugotovitvam o škodljivosti kajenja, mnenja pa so deljena, ko gre za uspeh protioglaševalskih akcij. Oglas naj bi po mnenju nekaterih le usmerjal k določeni vrsti cigaret, kajenja samega pa naj ne bi spodbujal. Prav tako kot kampanja proti mamilom ali splavu, pa je bila tudi ta proti kajenju zelo slabo pripravljena in izpeljana. Televizija lahko še vedno objavlja tako imenovane posredne oglase za cigarete, po-
leg tega pa je licemerno preganjati kadilce in alkoholike v državi, ki od tega pravzaprav živi. Nikakršna skrivnost namreč ni, da gre na Hrvaškem najbolje tobačnim tovarnam, še posebej rovinjski, ter proizvajalcem alkoholnih pijač, ki napolnijo tudi precejšen del državne blagajne. Zato skeptiki ministru Hebrangu upravičeno postavljajo vprašanje, kolikšen del od denarja, ki ga država dobi od davkov na alkoholne pijače in cigarete, porabijo za boj zoper kajenje ali za zdravljenje drugih oblik odvisnosti.
Vrhunec prohibicijskega razpoloženja na hrvaškem pa nedvomno predstvljajo prizadevanja za sprejetje zakona o »mladeži«. O tem je v začetku letošnjega leta predsednika obvestila ministrica za šolstvo Ljilja Vokič, ki je znana po patriarhalni hercegovski vzgoji, ki jo sili, da se giblje le v moški družbi. Kaj naj bi vseboval omenjeni zakon še ni jasno. Nekaj malega je razkril Domagoj Margetič, predsednik organizacije, ki se ponosno imenuje Hrvaška mladina, pri čemer pa le malokdo ve, čigava in kakšna je ta organizacija. Omenjeni mladi gospodič je predlagal, da se otroci na javnih mestih lehko med deveto uro zvečer in šesto uro zju-
traj pojavljajo le v spremstvu staršev oziroma skrbnikov ali »iz opravičljivih razlogov«. Mladina pa se sme na omenjenih mestih od polnoči do pete ure jutraj zadrževati le v spremstvu strašev itd. Otroci so tisti, ki so mlajši od štirinajst let, mladina pa tisti, ki so mlajši od osemnajst let.
Seveda se marsikdo upravičeno sprašuje, kaj imajo trume mladoletnikov početi do ranih jutranjih ur v diskotekah, toda omejevalni predlogi, ki se bodo zagotovo znašli tudi na saborskih klopeh, najbrž ne bodo odpravili vzrokov za tako stanje. Razmišljajoči Hrvati na take in podobne pobude le nejeverno zmajujejo z glavo. Prav tako nejeverno, kot so zmigovali, ko so najbolj zagreti "za javno moralo napadli ministrstvo za zdravstvo, češ da so njihovi posterji za boj proti aidsu podobni stranem iz pornografskih časnikov ali ob izjavi don Bakoviča za tednik Globus, ko je dejal, da je na hrvaški televiziji dve uri zgrožen gledal film Emanuelle.
Hrvaška je očitno res potrebna duhovne in moralne prenove, predvsem pa se mora rešiti Vrdoljakov, Bakovičev, Hebrangov in njihovih pokroviteljev.
Gojko Marinkovič / AIM
THE ĐOUBLE LIFE OF O.J. SIMPSON
Splitski Feral Tribune je na Hrvaškem še edini časopis, ki duhovito in pogumno kritizira državni vrh
SLOVENSKI PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1
08.00
08.20
08.55
09.20 09.45
10.20 12.35
13.00 13.05
14.55
15.50
16.20
17.00
He-Man, ameriška risana nanizanka
Ana Barbara, kratki igrani film
Otroci glasbe, kratki igrani film
Pet otrok in škrat, angleška nanizanka, 5/6
Najhujsi dan v življenju, avstralska nanizanka, l.del
Luna, italijanski film
Znanje za znanje:
Učite seznami, pon.
Poročila
Športni pregled, ponovitev Umetniški večer:
Mahabharata, angleška nadaljevanka, 2/6, pon. Obzorja duha, pon.
Dober dan, Koroška TV dnevnik 1
17.10
17.25
18.00
18.45
19.13
19.30
20.05
20.55
22.00
22.20
Radovedni TaCek: Gasilec
Očividec, 4/14 del angleške dokumentarne serije
Regionalni studio Maribor
Abc - Itd, tv igrica
Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport
Most, 5/8 del nizozemsko - belgijske nadaljevanke
Pravičnost na preizkušnji
(Ne)red na slovenskem avtomobilskem trgu
TV dnevnik 3, vreme, šport
Žarišče
Sova
22.45
Murphv Brown, 9. del ameriške nanizanke
Big Umor je napisala, ameriška nanizanka, 3/21 Video strani
SLOVENIJA 2
	Video strani
	Euronevvs Tedenski izbor
	Utrip, ponovitev
	Zrcalo tedna, ponovitev
	Nedeljskih 60, ponovitev
	Poglej me!, ponovitev Sova, ponovitev
	Poirot Agathe Christie: angleška nanizanka, 1/4
	TV avtomagazin
	Podarim - dobim
	TV nocoj
	Sedma steza
	Pro et contra
	Studio City
	Brane Rončel: Izza odra TV jutri Video strani
A KANALA
19.00
19.05
Video strani Spot tedna
A - shop, televizijska prodaja
Luc svetlobe, ponovitev 365. dela ameriške nadaljevanke
Helena, pon. oddaje
Pozitiv +, ponovitev glasbene oddaje
Spot tedna
CMT
Spot tedna
A shop, televizijska prodaja
Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu
Tropska vročica HI, ponovitev 15. dela ameriške nanizanke
A - shop, televizijska prodaja prodaja
Poročila
Risanka
19.10 20.00 20.40
21.10
Luc svetlobe, 366. del ameriške nadaljevanke Aliča v glasbeni deželi, kontaktna glasbena oddaja Dežurna lekarna, 13. del španske humoristične nanizanke Poročila
21.15
22.50 23.05 23.35 23.40
23.50 01.00
Tekma z vetrom, angleški film
Igrajo: Steve Guttenberg, Barbara Barrie, Randy Quaid, Mark L. Taylor in drugi: režija: VValter Grauman Studentska 1/4, oddaja študentov FDV Ameriških deset, glasbena oddaja Spot tedna
A - shop, televizijska prodaja CMT
Video strani
£HZYmMTV (62. kanal)
12.00
13.30
17.00
18.15 19.10
19.15
MMTV shop, televizijska prodaja
Video strani - panorama
MMTV shop, televizijska prodaja
Karte pripovedujejo, ponovitev oddaje o vedeževanju
Obvestila
Risanke
19.40 20.10 21.55
23.40 00.25
MMTV shop, televizijska prodaja Živa scena, glasbena oddaja Freedom, ameriški akcijski film MMTV shop, televizijska prodaja Video strani in Deutsche Velle
6 RAI 1
RETE 4
SB Koper
[j^jj Hrvaška 1
6.45
9.35
10.05
11.50
12.25
Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 TGR Gospodatrstvo Nan.: Cuori senza eta, 10.00 dnevnik Film: Giorni d’amore (dram., It. ’54), vmes (11.00) dnevnik Aktualna odd. s koristnimi nasveti Utile futile Vreme in dnevnik
12.35
13.30
14.00 14.20 14.50 15.45
17.30
18.00
Nan.: La signora in giallo Dnevnik
Aktualna odd.: Prisma Sedem dni v Parlamentu Nan,: Catvvalk Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik
18.20
18.50
19.35
20.30
20.40
22.45
22.55
0.05
0.15
0.25
0.55
1.10
Nan.: Neverjetne zgodbe Variete: Luna Park (vodi Mara Venier)
Vreme in dnevnik Aktualno: II fatto Film: La corsa deli’ inno-cente (dram., It.-Fr. '92, i. M. Colao, F. Pacifici) Dnevnik
Variete: Seconda serata (vodi A. Casella)
Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok.: Stoletnica Bienale Aktualno: Sottovoce Doc Musič Club
RAI 2
	Dok.: V kraljestvu narave
	Variete za najmlajše
	Protestantizem
	Nad.: Beautiful
	Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe
	TG 2 -33,11.45 dnevnik
	Variete: I fotti vostri
	Dnevnik, gospodarstvo in vreme
	Buon. Compleanno Cine-raa
	Variete: Quante storie, ragazzi!
	Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara
	Aktualno: Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik
	Sport in vreme
	Sereno variabile
	Nan.: Miami Vice
	Dnevnik in šport
	Variete: Ventieventi
	Nan.: Ispettore Derrick
	Aktualni tednik Raidue za vas
	Dnevnik, pregled drugačnega tiska in vreme
	Film: Tango Bar (krim., '88, i. B. Cremer)
	Filmske novosti
^ RAI 3
6.30
6.45
10.15 11.10 12.00
12.40
14.00
14.20
14.50
15.15
16.30
18.30
19.00
20.05
TG3 - Pregled tiska Oddaje Videosapere: Španščina, dok., filozofija, Zenske in glasba. Enciklopedija, Euro-news .
Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik, gospodarstvo, znanstveni dnevnik Aktualno: Dove sono i Pirenei?
Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR v Italiji
Športno popoldne: nogomet C in B lige Aktualno: Green, 17.00 Parlato semplice, 18.00 dok. Geo
Sport. Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob
20.30
22.30 22.45 23.50
Sport: Ponedeljkov proces
Dnevnik in vreme Aktualno: Speciale 3 Resnične zgodbe
7.00
7.30
9.55
14.00
14.15
17.00
18.00
20.45
22.30
1.10
1.25
Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Diritto di nascere,
8.00	Manuela, 9.05 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore
Variete: Buona giornata, vmes 10.00 Grandi Ma-gazzini, 11.00 Febbre d’amore, 12.00 Rubi,
13.00	Sentieri, vmes (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepoti
Nad.: Sentieri, 15.20 Cuore selvaggio, 16.00 La donna del mistero Aktualno: Perdonami Aktualno: Funari News, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Perla nera Film: L’innocente (dram.. It. ’76, i. G. Giannini, L. Antonelli, R. Morelli), vmes (23.45) dnevnik Pregled tiska Knjižne novosti
CANALE 5
	Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta
	Maurizio Costanzo Show
	Aktualno: Forum
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautiful
	Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna)
	Aktualno: Agenzia matri-moniale
	Otroška oddaja, vmes risanke in variete
	TG 5 Flash - Kratke vesti
	Kviza: OK, il prezzo 6 giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5
	Striscia la notizia
	Film: Gole ruggenti (kom., It. ’92, i. P. Franco, P. Prati. L. Gullotta)
	Variete: Maurizio Costanzo Show, 24.00 dnevnik
	Sgarbi quotidiani
^t> ITALIA !
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Sport studio
	Otroški variete
	Odprti studio
	Aktualno: Village
	Variete: Non e la RAI
	Variete: Smile
	Nan.: Star Trek
	Variete: Talk Radio
	Nan.: VVings, 18.10 Su-perboy, 18.45 Village, 18.50 Tutti al college
	Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio
	Variete: Karaoke
	Film: Monolith - Impatto mortale (fant., ZDA ’94, i. B. Paxton, L. Frost)
	Fatti e misfatti
	Variete: Mai dire gol
	Italija 1 šport
	Knjižne novosti
# TELE 4
13.30
20.30
19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Nad.: Kalifornija, 21.20 nan. Le spie
® MONTECARLO
14.00
10.00 14.10
20.00
23.15
*18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport 12.45 Chiama la TV Film: Le avventure di Don Giovanni (’49)
The Lion Trophy Show Tappeto volan te
	Euronew9•
	Odelek nic - pon. 1/2 dela filma
	Horoskop
	Slovenski program: Studio 2 - šport
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Peter Pan klub, otroška oddaja
	Euronevvs
	Ponedeljkov športni pregled Euromagazin
	
	TV dnevnik
	Slovenski program: Reportaže s primorskih športnih prizorišč
(fflMF Avstrija 1
Dobro jutro Poročila Šolski program Dober dan, uCenci Kraljična na zrnu graha lOMjl Mala igralnica
gg Leksikon za najmlajše Ig Likovna kultura lUEfl Narave
08.00
10.00
10.05
10.10
11.00
11.15
11.30
12.00
12.05
12.50
14.30
15.30
16.05
16.30
16.40
17.10 17.45 18.00 18.35
19.30 20.02
20.05
20.10
21.10
21.15
22.05
22.40
Dogodivščine Petriče Ke-rempuha
Angleščina za najmljajše Deklica iz prihodnosti, 20/24 del serije za otoke Poročila
Cesarica, 101. del serije Fra Diavolo, ameriški film, 1933
Igrajo: Stan Laurel, Olier Hardy, Dennis King, Thelma Todd, James Fin-layson in drugi Šolski program, ponovitev
Zvonko, lutkovna serija za otroke Modul 8 Poročila
Učimo se o Hrvaški Živeti s...
Hrvaška danes Kolo sreče
Santa Barbara, 937. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1, vreme Sport Nocoj
Zvezde iznad horizonta,
drama
Meteori
Hrvaška in svet
V obnovi Hrvaške
Slika na sliko
Dunja VejzoviC
Naš hrupni dom, pon. Klub za seniorje, pon.		Poročila Sanje brez meja
Botrov sin, pon. Tasmanijski roparji, pon. Šiling, pon. Cas v slika Mi, pon.	QtO Hrvaška 2	
Pravica do ljubezni Blagoslovljena dvojica		Video strani
Ogrni si moj plašC		TV- koledar
Panda klub		Dr. Quinn, pon. 4/16 dela
Otroški program		ameriške nanizanke z Ja-
Mini Cas v sliki		ne Seymour v naslovni
VVurlitzer		vlogi
Cas v sliki		Dražba, dokumentarna
Trije prijatelji		oddaja
Kuharski mojstri		Risanka
Naš hrupni dom		TV dnevnik
Cas v sliki, šport		Vreme
Športna arena		Sport
Pogledi od strani		»Arena«, oddaja o športu
Bratovščina vrtnice, 1/2		Murphy Brown, 15/50
ameriškega filma, 1989		del humoristične serije s
Warlock, ameriški ve-		Candice Bergen v naslo-
stem, 1959		vni vlogi
Igrajo: Tom Drake, Henry		Izsiljevanje, 2/3 del nani-
Fonda, Anthony Quinn,		zanke
Richard VVidmark in dru-		Detektiva.iz Miamija-
gi		9/22 del ameriške nani-
Režija: Edvvard Dmytryk		zanke z Donom Johnso-
Simon Templar		nom
Video strani Tisoč mojstrovin		
EHIF Avstrija 2
13.10
13.55
14.25
16.15
17.00
17.15
18.00
18.25
18.55
19.00 19.30
20.00
20.15
21.15 22.00 •22.35
00.45
01.45
Trojica s štirimi pestmi Očarljiva Jeannie Rožnati Panter, am. kom., 1963 MoC strasti Rastline in ljudje Zgodba o kininu Lipova ulica Mi
Srček
Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura
Hribovski zdravniki NoC na snegu Dunajčani spet plešejo Cas v sliki
Cas ciganov, jug. film, 1989
Igrajo: Davor DujmoviC, Ljubica AdžoviC, Bora Todorovič in drugi; režija: Emir Kustorica Ne boste nas razumeli, dokumentarna oddaja Video strani
@ Madžarska
SonCnivzhod Mejno mesto, serija Dopoldne, vmes Igra in pon. Disneyevih risank Opoldanski zvon Posel
Ne bom odnehal, 5. del
Dijaški video
Matematika za šolarje
Poročila
Duh kraja, serija
Varstvo narave in divjadi
Vklopi, za otroke
Odgovarjamo na telefone
Begavčki
Posel
Kolo sreče
Otroški kotiček
Muza, novice iz kulture
Dnevnik
Apoteka, serija
Panorama	. t
program skupine L ar
Pour L’art	, ,
Kralj olimpijad, 2. de
am. filma
Smrtno drevo
Dnevnik BBC

TELEVIZIJA SLOVENIJA / EUROPEAN BROADCASTING UNION
S17. izrednega zasedanja Generalne skupščine EBU
Povod za sklic izrednega zasedanja je bila Oprava in sprejetje reforme EBU in novega, lzpopolnjenega statuta Unije.
Nesporno je, da obkrožanje s strani komercialnih ponudnikov in njihovo povezo-Vanje, deregulacija RTV dejavnosti v EU in mrvi dokumenti SE, razširitev članstva, poli-QCna preobrazba v vzhodni in srednji Evropi er tehnološki izzivi zahtevajo učinkovitejšo, s°dobnejšo in. cenejšo Unijo.
Zanesljivo pa je tudi, da je rarširitev Clan-stva Unije le še poglobila že dolgo tleCa na-sProtja med težnjami in interesi velikih ter srednjih in malih Članic, med razvitejšimi in manj razvitimi okolji, kakor tudi nekatere temeljne dileme glede funkcije Unije in njenih Bahrih služb.
O reformi je tekla organizirana razprava Poldrugo leto. Izpostavljeni so bili nekateri skrajnostni pogledi (unija-agencija, načelo muba - odprtost do vseh, tudi komercialne-žov, opredelitev programske ali servisne slu-zoe, servisna ali profitna narava delovanja, solidarnost in reprezentativnost v razmerju a° Članstva »različnih hitrosti in geometrije variabel«, razlikovanje med občimi in speci-abziranimi opravili, različni pristopi do vprašanja financiranja in glasovalnih pravic.
tem okviru se je prevetrilo vprašanje ra-zyejanosti delovanja različnih teles in njiho-vih pristojnosti v odnosu do potreb hitrejše-8a in prožnejšega odločanja.
. Po dolgih in protislovnih, na trenutke tudi zrazito polemičnih razpravah je nastal pre-c °8 statutarnih sprememb in zasnove delo-yanja (organigram), o katerem je odločalo zredno zasedanje Generalne skupščine.
Manj pripomb je bilo na besedilo spremenjenega statuta, ki pa je bilo po razpravi delegatov Vatikana, Francije, Belgije, Poljske, Alžirije in Slovenije bistveno popravljeno v smislu definicije Članstva, javnega servisnega obeležja unije, funkcije zagotavljanja samobitnosti narodov (in ne držav) in obeležja pluralnosti in zagotavljanja človekovih pravic.
Več odkritih zadržkov in nasprotovanj (zlasti s strani Grčije in Nizozemske, ki sta se naposled tudi edini vzdržali) pa je bilo na zasnovo bodočega funkcionhanja in razmejitev med novimi organi. O tem se je razvila nepričakovano obsežna in polemična razprava, v kateri je bilo razvidno, da je razen BBC, Poljske in ORF, ki so brez zadržkov podprli novo zasnovo, ogromna večina članstva zelo skeptična glede predlaganih konkretnih rešitev.
To je bilo posebno razvidno iz nastopov Belgije, Nizozemske, Grčije, Ukrajine, Nemčije, Rusije, Bolgarije, Slovenije in deloma Finske, Norveške.
RTV Slovenija je v skladu z dogovori v Čedalje bolj zaznavni skupini aktivnejših srednjih in malih Članic, izpostavila: statut je sprejemljiv, Četudi bi lahko še bolj nedvoumno izpostavljal obeležje javne servisne dejavnosti Unije.
Operacionalizacija pa mora poleg solidarnosti bolj upoštevati reprezentativnost in osnovno poslanstvo Unije, ki je poleg izvajalske, servisno-operativne dejavnosti zlasti v vsebinskih, snovalskih, koordinacijskih, konceptualnih in tehnoloških pobudah, v njihovem usklajevanju in spodbujevanju. V
tem smislu je organigram bodočega delovanja preozek: skupščine za radio, TV in tehniko imajo bolj posvetovalno, namesto hkratne kontrolne in usmerjevalne funkcije - kar bi odbijalo zavzeto udeležbo najbolj poklicanih programskih delavcev (ne le programskih direktorjev, marveč tudi odgovornih programerjev za kulturo, informacije, šport ipd.), pa tudi struktura stalnih služb v Ženevi je bolj podrejena izvajalski in podcenjuje sno-valsko komponento. Zato smo se zavzeli za ohranitev radijskega in TV sektorja pod nadzorstvom direktorjev.
Predlagali smo Se, kar je bilo načelno sprejeto, naj bi ob brezpogojnem sprejetju novega statuta, organigram sprejeli z določenim pogojem: da rezultate njegovega uresničevanja Cez leto dni anahticno prevetrimo in popravimo morebitne napake.
Precej opazne so bile tudi pripombe o bodočih povezavah med stalnimi službami ter konzorcijem Euronevvs / Eurosport, ki se po nepotrebnem birokratizirajo.
Vsekakor je sprejetje reforme EBU eden izmed pomembnih mejnikov v razvoju Unije, katerega razsežnost in uspeSnost pa bo pokazal Sele Cas. Mnoge izmed dilem niso bile zadovoljivo obrazložene in pojasnjene, seveda pa je potrebna tudi določena strpnosti in pripravljenost na kompromis, ki je edino mogoCa metoda usklajevanja med tako raznorodnimi partnerji.
Udeležba Članic na zasedanju je bila polnoštevilna. Manjkale so samo 4 organizacije, ki so svojo volilno pravico delegirale drugim. Med njimi je makedonska RTV pooblastila za njihovo zastopanje RTV Slovenijo.

TV SLOVENIJA 1	17.10
RADOVEDNI TACEK, Gasilec	
denarij Metka Dedakovič, sodelujeta Nace Simončič in Marko Okorn. Dramaturg Jože Rode, glasbena oprema Ivo Meša, redakcija Irena Struna Arko, režija Andreja Humar Gruden. Gasilec gasi ogenj, voda gasi žejo. Kaj pa se žgodi, če prilivamo olje na ogenj? Takega cgnja ne pogasijo niti gasilci. Zmore pa to do-Ljgfa, prijateljska beseda!_______________________________
H
TV SLOVENIJA 2
20.55
DOKTOR FINLAV,
škotska barvna nanizanka, 1994
Scenarij: James Mavor, J. Hammond, Simon Do-nald (po zgodbi Michaela Willcoxa) in Andy Smith
Režija: Patrick Lau, Sarah Pia Anderson 'grajo: David Rintoul, Annette Crosbie, Jason Hemyng, lan Bannen in drugi Doktor Finlay zdravi mladeniča, ki reče, da je njegov oče mrtev. Presenečeni doktor Finlay pa ugotovi, da starec ni mrtev, ampak nezavesten, 'n tako se razumevajoči zdravnik zaplete v družinsko dramo. Doktor Neil ima težave drugačne vrste. Preiskal je štiriletnega fantka, in zagotovil njegovi materi, da bosta svež zrak in zelenjava vrnila sinu zdravje. Toda ko naslednji dan znova Pregleda štiriletnika, odkrije simptome meningiti-sa in s svojim mnenjem dodobra vznemiri mamo, H kar ne more razumeti, da je bil njen sin včeraj ždrav, danes pa_ umira! In tudi upokojeni doktor Gpmeron ima težave, ki pa so srčne narave. Njegova dolgoletna gospodinja Janet MacPher-s°n se bo poročila in simpatični zdravnik se vse -Sclj zaveda, da ie naredil življenjsko napako.
KANALA	21.15
TEKMA Z VETROM, ameriška drama	
Režija: Walter Grauman
'9rajo: Steve Guttenberg, Barbara Barrie, Randy ®uaid, Mark L. Taylor, Lisa Eilbacher
Slep se odloči, da bo kljub svoji slepoti živel sasne cd drugih ljudi. To je začetek njegove tekme z ve rrem. Vpiše se na univerzo in po prvih težavah zrna-®°- Toda čaka ga še druga, težja tekma - ljubezen.
bi
	
KANALA	20.40
DEŽURNA LEKARNA,
španska humoristična nanizanka
Režija: Antonio Mercero
9fo/o: Concita Cuetos, Maruchi Leon, Jose Soriano
^oterinski dan prinese v lekarno vest o novem /roku. Vse kaže, da je Loudres noseča. Otroka a radovedna, dedek prestrašen, ubogi Adolfo P-BSLogrožen, ker ne ve, kdo je domnevni oče.
MUSIČ TELEVISION
09.00	Video; 12.00 Soul Of MTV; 13.00 Greatest hits; 14.00’Popoldanski mix;
16.30	Coca Cola Report; 16.45 CineMa-tic; 17.00 Poročila; 17.30 Dial MTV; 18.00 Hit Ust UK; 20.00 Greatest Hits; 20.30 Plug-ged: Bruce Springsteen; 22.00 Real World 3; 22.30 Beavis in Bufthead; 23.00 Ponovitve
SKY ONE
15.00	Kalni izvir; 16,00 Oprah Winfrey Show 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek;
19.00	Svet Iger; 19,30 Družinske vezi; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 Due South;
22.00	Civil Wars; 23.00 Ponovitve
PRO 7
05;15 Ponovitve; 11.55 Neizprosna a prisrčna; 13.00 Charlijevi angelčki; 15.00 Colbyjevi; 16.00 Hišica v preriji; 17.00 Risanke; 18.25 Rock' n' roli očka; 18.55 Ro-seanne; 19.25 Alf; 20.15 Spogledovanje s smrtjo, ameriška kriminalka; 23.25 Peklenski tabor, ameriški akcijski film; 01.30 Poročila
PREMIERE
13.15	Kino '94; 14.00 Corentinove fantastične pustolovščine; 14.50 Etiopija; 16.20 Brez sledi, ameriški psihološki triler; 18.25 Polica) In pol, am. akcijska komedija;
20.15	Red Hot, kanadska drama, 1993
SAT 1
05.30	Nemčija danes zjutraj; 07.30 Dopoldanski program; 12.00 Loving - ljubezenske poti; 12.25 Falcon Crest; 14.25 VVhite fang; 14.55 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa; 17.00 Tvegaj!; 18.00 Pojdi na vse!; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Bavarec na otoku Rugen, serija; 21.15 Prosim, javi se; 22.00 Picket Fences - mesto zločina vrtna ograja; 23.00 Novice in zgodbe
EUROSPORT
08.30	Golf; 09.30 Jahanje; 10.30 Hitrostno drsanje, posnetek; 11.30 Alpsko smučanje, posnetek; 13.00 Smučarski skoki, posnetek; 14.00 Samba Football; 15.00 Akrobatko smučanje, posnetek; 17.00 Tenis, posnetek ATP turnirja v Stuttgartu;
19.30	Športne novice; 20.00 Speedworld; 22.00 Evrogol; 23.30 Boks; 00.30 Evrogolf;
01.30	Športna poročila
V	_________________
RTL
05.30 Jutranji program; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Sprlngfleldova zgodba;
13.15	Kalafornijskl klan; 14.10 Umor, je napisala; 15.00 llona Christen; 17.00 Jeo-pardyl; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in lepi; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Otto - serija; 21.15 Sonntag in partner; 22.15 Ekstra; 23.00 Deset pred enajsto
RTL 2
05.50 -17.00 Ponovitve; 17.00 Mož za sedem milijonov dolarjevo; 17.55 Umik; 18.25 Nasmehnite se, prosim; 19.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev; 20.00 Poročila; 20.15 Sum, angleški triler, 1987; 22.15 WWF VVrestling;
23.15	Sanjska služba: Pomo zvezda, reportaža
SKY MOVIES
14,45 Khartoum, am. biografski spektakel;
17.00	The Brain; 19.00 Califomia Man; 21.00 Map of The Human Heart; 23.00 Alien 3; 00.55 Braindead
MOVIE CHANNEL
11.00	Saraband For Deadn; 13.00 The Great Missouri Raid; 15.00 Nightmare; 17.00 Beauty And The Beast; 21.00 Stalldng Back; 23.00 Se-venth Floor; 00.45 Knightriders
F1LMNET +
10.00	VVhere Angels Dare To Thread; 16.00 K-TV; 18.00 Noon Vine Marriage; 20.00 10;
22.00	Nogomet
SUPER CHANNEL
05.30	Gospodarstvo; Novice; Super Shop;
15.00	Dateline; 16.00 Leta Everesta; 17.30 Poročilo Financial Time; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Angleške hiše zakladov; 20.30 JimmVs; 21.30 Notranja izdaja, novice; 22.00 Poročila; 23.20 Res osebno
CNN
06.00	- 23.00 VVorld News; 07.30 Moneyline;
11.30	VVorld Report; 12.30 Business Report;
13.30	Business Day; 14.30 Business Morning;
15.00	Larry King Live; 17.30 Business Asla;
20.00	VVorld Business Today; 21.00 International Hour; 23.00 International Hour; 00,45 VVorld Sport
______________________________________y
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19,00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled slov. tiska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice;
14.30	Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 17.05 Studio pb 17-jh; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja;
21.05	Kdor išče, ta najde;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30,
9.30,	10.30. 11.30, 12.30,
14.30,	16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Ekološke teme;
11.30	Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12,00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Cas in glasba; 13.05 Igra; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Di-vertlmento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije;
18.05	Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujih kon-certniv odrov; 22.05 Dvignjena zavesa; 22.25 Komorni studio; Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije; 9.50 Odgovori n a vprašanja; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13,00 Jagode in podoknice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis;
17.00	Parlamentarna kronika; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30-23.15 Večerni pr.;
22.30	Poned. koncert.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15. 8.30. 9.30, 10.30.
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenlr d'ltaly;
11.00	Anni 60, ma non li domistra; 11.30 Aktualnosti; IT.45 L' intervlsta;
12.00	Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 D'al-
tro canto, 18.00 Bootleg; 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15.8.15,	10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio;
15.15	RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Anketa; 18.15 Zdravje; 19.25 Vreme; 20.00 Kviz; 21.00 Modni blabla; 1.00 Sat.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 O vpisu v šole za leto 95/96; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Črna kronika; 14.00 Točke, metri, sekunde; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio-Preddvor; 18.20 Juke box; 19.30 Večerni pr. - Drugačen pogled.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11,45 Info servis;
12.10	Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 19.30 Glasba;
20.00	Sotočje; 21.00 Rock klub; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio študent
11.00	Cosa nostra; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije & Napovedi;
15.30	Čudoviti svet zlobe in nasilja; 17.00 Joculator;
17.30	You Rock Iti; 19.00 TB: Soukouss Starš; Alter.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nocoj smo poslušali burjo; 8.35 Slov. lahka glasba;
9.15	Odprta knjiga: Ettore Mangialupi, protagonist Tržaških humoresk (pripoveduje A. Rustja, 6. odd.);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje:DZ Devin;
13.20	Kmetijski tednik;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Na otroškem valu;
15.10	Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Ml in glasba;
18.00	Znanstvene raziskave; 18.20 Revival; 18.40 Za smeh in dobro voljo;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30. 17.30 Poročila; 10.00 Matineja;
11.00	Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar,
Radio Koroška
18.10-19.00 Ob občnem zboru polltično-upravne akademije: Kdo bo pomagal s čim?.
	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
V	Četrtek, 23. februarja, ob 20. uri: Sofa Trio - TITANIK IN JAZ. Gostovanje iz Budimpešte.
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511
V	soboto, 25. februarja, ob 19.30: D. Zajc -GRMACE, za izven.
MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 20. februarja, ob 20. uri: W. Allen -ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. Razprodano!
V	torek, 21. februarja, ob 20. uri: M. Jesih -.LJUBITI, za izven.
V	sredo, 22. februarja, ob 20. uri: Z. Hočevar - SMEJCI, za izven.
V	Četrtek, 23. februarja, ob 20. uri: F. Boyer
-	ALI BOG LAJA? za izven.
V	petek, 24. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj
-	PRVA KLASA, za izven.
V	soboto, 25. februarja, ob 20. uri: G. Tabori - VVEISMAN IN RDEČE LICE, za izven.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V četrtek, 23. februarja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović - CABARES, CABAREI. Predstava bo Se v petek, 24. februarja, ob isti uri.
CELJE
SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332
DNEVI KOMEDIJE
do 26. februarja
V	petek, 24. februarja, ob 19.30: E. Ionesco -PIESASTA PEVKA.
V	soboto, 25. februarja, ob 19.30: VVaechter-Dekleva - KLOVNI.
V	nedeljo, 26. februarja, ob 19.30: PODELITEV NAGRAD ŽLAHTNI KOMEDIJANT m gostovanje gledališča Gavella" iz Zagreba s predstavo O. Wilda - VAZNO JE IMENOVATI SE ERNEST (BITI RESEN).
SNG OPERA, tel.: 061/331-950
V	sredo, 22. februarja, ob 19. uri: G. Verdi -RIGOLETTO, za izven.
V	petek, 24. februarja, ob 19. uri: G. Verdi -NABUCCO, za izven.
V	soboto, 25. februarja, ob 19. uri: T. VAN SCHAYK - BALETNI VEČER, premiera. MGL, tel.: 061/ 210-852
Danes, 20. februarja, ob 19.30 uri: M. Ca-moletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven.
V	torek, 21. februarja, ob 19.30: E. Car - PO-REDUSOV JANOS, za izven.
V	sredo, 22. februarja, ob 19.30: J. Godber -NA SMUCISCU, za izven. Predstava bo Se v petek, 24. februarja, ob isti uri, za izven.
V	četrtek, 23. februarja, ob 19.30: A. Miller - SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, za izven.
V	soboto, 25. februarja, ob 11. uri: S. Makarovič - SHOW STRAHOV, za izven.
LGL, tel.: 061/ 314-789 VELIKI ODER
V	sredo, 22. februarja, ob 17. uri: R. Dahl-A. TkaCev - VDV, za izven.
ODERPODODROM
V	torek, 21. februarja, ob 20.30: Z. Hočevar
-	SMEJCI, za abonma oderpododrom 3.
MARIBOR
DRAMA, tel.: 062/221-206
V	torek, 21. februarja, Mali oder ob 20. uri: CABARET UNPLUGGED - SKAKAFCI OD-STEKANO, za red rumeni. Predstava bo Se v sredo, 22. februarja, ob 20. uri, za red rumeni.
V	petek, 24. februarja, stara dvorana ob 19.30: E. Albee - KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF?
LGM, tel.: 062/26-748
V	nedeljo, 26. februarja, ob 11. uri: B. Gregorič - PORCELANASTA MUCA.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
V	sredo, 22. februarja, ob 20. uri: H. Barker
-	LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma predpremiera in izveli. Predstava bo Se v Četrtek, 23. februarja, ob 20. uri, za abonma premiera.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
V	teku je predprodaja vstopnic za predstavo St. 4 »Servo di scena«, ki bo na sporedu od 23. trn. do 5. marca. Režija Guglielmo Ferro.
V	glavni vlogi nastopa Turi Ferro.
Urnik blagajne gledališča/ 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
V	gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra«. Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada
Od 25. t.m., do 5. marca bo na sporedu »Vita col padre» H. Lindsaya in R. Crouseja. Režija Piero Maccarinelli. V glavnih vlogah nastopata U. Pagliai in P. Gassman.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 1. in v Četrtek, 2. marca, ob 20.30
gostovanje gledališke skupine Teatro dell’Archivolto z delom »Krokodili« G. Gal-lioneja. Režija G. Gallione.
VIDEM
Gledališče Contatto
Do 4. junija bo skupina Me’ o Matt predstavila »Orfejev labirint« Pietra Faielle.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	četrtek, 23. februarja, ob 19. uri: delavnica Marka Pogačnika - ROJSTVO CELOVITEGA SVETA (SD).
V	soboto, 25. februarja, ob 10. uri: PUSTNA MATINEJA (KD).
GALERIJA SOU
V	torek, 21. februarja, literarni večer UROŠA ZUPANA in ALEŠA STEGERJA.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V	torek, 21. februarja, ob 20. uri: SABINA ŽNIDARŠIČ - Zgodovina menstmadje ali zgodovina moškega Čudenja.
V	sredo, 22. februarja, ob 20. uri: IZTOK SAKSIDA, LIZA DEBEVEC, MAJA OGRIZEK - Kaj nam danes pomeni menstruacija?
V	soboto, 25. februarja, ob 17. uri: pustno rajanje z GOSPODOM OTTOM IN NJEGOVIM PSOM.
KAMNIK
ŠPORTNA HALA, tel.: 061/ 831-612
V	soboto, 25. februarja, ob 20. uri: VESELO V KAMNIK '95 - PUSTNE STORIJE.
MARIBOR
MALI ODER SNG MARIBOR, tel.: 062/224-421
V	četrtek, 23. februarja, bo gost kabineta prof. Sedmaka MARKO BRECELJ.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA L TAVČARJA,
tel.: 064/620-200
V	torek, 21. februarja, ob 17. uri: URA PRAVLJIC -Bernarda Pavlovec.
V	četrtek, 23. februarja, ob 17.30: večer z diapozitivi -STEZE, POTI, CESTE..
V	ponedeljek, 27, februarja, ob 19. uri: ponovitev literarnega večera in predstavitev knjig žirovskih avtorjev.
TREBNJE
PAVLA GOLJE TREBNJE
V	četrtek, 23. februarja, ob 18. uri: predstavitev knjige GRAJSKI OBJEKTI.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Mlela
Danes, 20. t. m., ob 18. uri predvajanje slovenskega dokumentarca o osvoboditvi Trsta in o tržaških povojnih letih; ob 21. uri predvajanje filmov »Trst« Franceta Štiglica in »Hudodelci« Francija Slaka.
V torek, 21. februarja, bo v Slovenski filharmoniji v Ljubljani ob 19.30 koncert
PIHALNEGA KVINTETA AKADEMIJE ZA GLASBO
Nastopajo: Alenka Zupan (flavta), Tanja Petre) (oboa), Dušan Sodja (klarinet), Boštjan Lipovšek (rog), Jure Mesec (fagot)
Program: Danzi, Ramovš, Holst, Ibert
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
V	Mati galeriji je do 5. marca na ogled razstava fotografij BARBARE JAKŠE.
Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca.
V	prvem preddverju je do 5. marca na ogled razstava SLOVENIJA IN DUNAJ.
MODERNA GALERIJA, Slovenska 35
V	zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA.
V	spodnjih prostorih Modeme galerije je do 12. marca na ogled razstava MLLIAMA HENRVJA FOX TALBOTA.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava del IVA PRANČIČA je na ogled do 26. februarja.
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Razstava slik BRANKA SIMČIČA je na ogled do 9. marca.
GALERIJA CENETA STUPARJA, Dunajska 405
Razstava fotografij EDA MARUŠIČA je na ogled do 1. marca.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
V	torek, 21. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave akvarelov PETRA KOZINA. Razstava bo na ogled do 10. marca.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava slik MAJE POGAČNIK je na ogled do 23. februarja.
GALERIJA KAPELICA SOU
Razstava del ROBERTA SIMRAKA je na ogled do 10. marca.
GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14 Razstava akvarelov in pastelov PLESTENJAK - BA-HAR je na ogled do 7. marca.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3
Razstava grafičnih bstov BOGDANA BORČIČA je
na ogled do 19. marca.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava akvarelov MIHE PIRNATA ml. je na ogled do 28. februarja.
ARHITEKTURNI MUZEJ -JAKOPIČEVA GALERIJA
Razstava grafik DIMITRA MALIDANOVA je na ogled do 28. februarja.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7
Arheološka razstava AMFORA je na ogled do 26. februarja.
OSNOVNA SOLA VIC, Abramova 26 Razstava 10. VISKI LIKOVNI SALON je na ogled do 23. februarja.
KNJIŽNICA SISKA,
Cesta komandanta Staneta 10
Razstava slik IRENE POLANEC je na ogled do 7.
marca.
CELJE
LIKOVNI SALON CELJE
Razstava grafik ZORE STANČIČ - Album je na ogled do 25. februarja.
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE,
Trg Celjskih knezov 11
Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca.
IURSKA BISTRICA
GALERIJA NA VIDMU, Gregorčičeva 2
Razstava slik PATR1ZIE DEVIDE je na ogled do 25. februarja.
MARIBOR
IZUM, Prešernova 17/1
V	sredo, 22. februarja, bo ob 17. uri otvoritev razstave del JANEZA VIDICA.
MURSKA SOBOTA
Razstava MARINKE DANC-ROTH je na ogled do 12. marca.
PIRAN
MESTNA GALERIJA PIRAN
V	petek, 24. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave GENERACIJA 1982. Razstava bo na ogled do 3. aprila.
SOLKAN
VILA BARTOLOMEI, Pod vinogradi 2
Razstava skulptur in risb ZMAGA POSEGE je na ogled do 26. februarja.
TRŽIO
GALERIJA KURNIKOVA HIŠA
Razstava risb Slike stare Ljubljane BORISA TROBCA je na ogled do 5. marca.
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
Razstava likovnih del LEONA KOPORCA je na ogled do 24. februarja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (UL Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Urnik: nedelja, torek, sreda 9-13, Četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben.
Art Light Hall: do 4.3. razstavlja slikar Davide Lippolis.
StudioPHI: do 4.3. je na ogled razstava akvarelov slikarke Rosette Valetti in risb Salvato-reja Marcheseja.
Studio Bassanese: do 11.3. razstavlja Enrico Castellani - »Carte 1994«.
Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«.
Galerija Le Caveau (Ul. Sv. Frančiška 51/A): do 11.3. je na ogled razstava Livia Rosignana.
OPČINE
SKD Tabor-Prosvetni dom: Razstava Rudolfa Sak-
side - poklon tržaških prijateljev. Odprta je do 21.2. vsak dan (rezen srede) od 16.00 do 20.00.
ŠPETER
Beneška galerija: do 2.3. je od 17. do 19. ure na ogled slikarska razstava Jasne Merku.
GORICA
Galerija Kulturnega doma: do 27. t. m. razstavlja slikarka Clotilde Menardi-Fenzl.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Ger-stakker.
TINJE
Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča.
BOROVLJE
Galerija Rieser razstava 50 koroških umetnikov.
RADIŽE
Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loi-skandla.
SLOVENIJAj
LJUBLJANA
CD, tel.: 061/222-815
Danes, 20. februarja, ob 19'^' SIJAJ OPERETE - ANSAMBEL HONVED (Budimpešta). ZSUZSA CSONKA, EVA K<> VACS, SZILVIA VARKONVL (sopran), GABOR DANIEL. TAMAS DAROCZI, ATTILA PAL (tenor).
SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel: 061/226-544
V	torek, 21. februarja, 0 19.30: koncert PIHALNEGA KVINTETA AKADEMIJE ZA GLASBO.
V	sredo, 22. februarja, 0 19.30: komorni koncert ALJO" SE DEFERRIJA (klarinet) ob klavirski spremljavi DIJANE TANOVIC in KVARTETA FLAVT (JERNEJ MARINŠEK, SPELA MOČILNIK, JASNA NADLES, NEVENKA TRSAN)-
KUD FRANCE PREŠEREN,
tel.: 061/332-288
Danes, 20. februarja, ob 21-uri: koncert EUGENA CHA-DBOURNA in BRATKA BIBIČA.
K4
Danes, 20. februarja, ob 21.3°' koncert skupine EGO MAL" FUNCTION.
GRAD TIVOLI
V	sredo, 22. februarja, ob lA uri: koncert TANJE PETRE) (oboa), BOŠTJANA LIPOVSKA (rog) in KLEMNA GOL-NERJA (klavir).
KOPER
MKC, Gregorčičeva 4
V	torek, 21. februarja, ob 21. uri-koncert EUGENA CHADBOUR" NA in BRATKA BIBIČA.
MARIBOR
V	torek, 21. februarja, Unionska dvorana ob 19.30. koncert Mladinskega zbora Maribor.
FJK
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
Jutri, 21. t. m., ob 20.30 koncert harmonikaSa Corrada Rojaca.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95	,
Jutri, 21. t.m., ob 20. uri (reo C) osma ponovitev baletne predstave - G. Rossini »* Turco in Italia«. Režija Šteta no Vizioli. Dirigent Donat0 Renzetti.
Prodaja vstopnic in rezerva cije pri blagajni dvoran Tripcovich (urnik: 9-12/1 19 - zaprto ob ponedeljkih)-Avditorij Muzeja RevolteU8 Danes, 20. t-.m., ob 18.00 Recital sopranistke Sum1 Predprodaja vstopnic pri m8 gajni Dvorane Tripcovich l 12/18-21).
Gledališče Rossetti Jutri, 21. t. m., ob 21- 0 koncert Fiorelle Mannot ■ Predstava izven abonmaja-Za abonente popust, izkazn ce niso veljavne.
Tržaško koncertno druStvo Danes, 20. t.m., ob 20.3 Nastop ORT Orkestra iz skane. Solisti: G. Gyorivany1 Rath - A. Lucchesini.
Gledališče Miela	y
Tržaški jazzovski krožek-torek, 7.3., ob 20.30 nas P Brother Jack Mc Duff. Športna palača pri Garbol'
V ponedeljek, 13.3. 00 uri -Koncert ansambla Li ba. Predprodaja vstopnic P UTAT v Pasaži Protti.
GORICA
Kulturni dom	nn .
Jutri, 21. t.m., ob 21-	_
Srečanja jazz glasbe 1" j Dno Enrico Rava in Ricbard Galbano.	3o
V petek, 24. t. m., ob koncert kvarteta Honved semble.
ob 20.30 v
ANDY GARCIA
Če ne bi bilo Fidela in revolucije, nikoli ne bi bil igralec
Star je 38 let, na filmskem nebu ga postavljajo med iiajvecje zvezde kot so Richard Gere, Tom Cruise, Du-stiri Hoffman in Al Pacino. V resnici se piše Andres Ar-*Uro Garcia Menendez, po vsem svetu pa poznajo njego-v° umetniško ime Andy Garcia. Proslavil se je s filmi, Id
polnili kinodvorane - Nedotakljivi, Boter IG, Cmi uuž, Naključni junak, Jennifer 8. Rodil se je na Kubi, v Začetku šestdesetih let pa se je moral s starši zateči v ^druzene države Amerike. Tam čaka, da se bo nekega due lahko vrnil domov.
, Ste si vedno želeli biti ‘gralec?
Kje pa, izbrati sem pač frtoral za poklic in ni mi žal, p sem sklenil postati igra-iec- Veliko zanimivih stvari Setn počel, najboljše pa Se Pridejo, Z vsakim filmom dozorevam in postajam bolj samozavesten. Mislim, da se
lahko spoprimem z vsako
vlogo.
Koko se počutite, ko vas kritiki postavljajo med zve-zde kot so Cruise, Costner ali pacino?
Čeprav mi seveda godi, kadar me uvrščajo med naj-doljše, ki jih spoštujem, mi Pravzaprav ni veliko do tega, da bi sodil v nekakšno elito.
6C mi pomeni, če ljudje °Pazijo, da svoje delo opra-vjjam pošteno, da po uepe-11111 ne postanem zapečkar.
Ko; bi bili, če ne bi bili Sralec?
Nekateri pravijo, da bi bil tako imeniten odve-dam, kot je moj oče, vendar Pjiznam, da me pravo nikoh 111 zanimalo. Vedno pa me je zanimala politika. Ce se bodo nekega dne uredile politi-?np razmere na Kubi, bi rad kaj prispeval k spravi. Moj °tok bi bil lahko raj in ne za-Por, kot je dandanes.
Na Kubi je zmagala revo-atija, vasi družini so odvzeli tKietje, morali ste se izseliti.
,zaznamovalo vaše življenje?
Ce bi ostah na Kubi, prav gotovo nikoli ne bi postal rgralec. Bil bi karkoli, samo
umetnik ne. Oče in mati sta hudo trpela zaradi izgnant-stva, jaz pa sem bil tedaj še otrok. Starša sta mi vendarle vcepila ljubezen do domovine, ki jo zdaj prenašam na svoje hčere. Radi imamo Združene države Amerike in hvaležni smo jim, vendar sem v srcu samo Kubanec.
Ste aktiven nasprotnik Fidela Castra?
Nisem fanatik ali aktivist, čeravno zavračam Fidela in njegov komunistično-oportu-nistični sistem, ki. je mojo domovino spremenil v zapor, gospodarstvo pa uničil. Prepričan sem, da je prihodnost Kube samo v dialogu vseh Kubancev, brez maščevanja. Pozabiti moramo demagogijo, s katero so Kubancem prah glave od leta 1959, pozabiti moramo preteklost in njene sence. Ce se bomo oklepali preteklosti in starih zamer, bomo vsi izgubili.
Mislite, da bi bilo kubansko gospodarstvo bolj uspešno, Ce ne bi bilo ameriške blokade?
Več kot trideset let že poslušam o vsem hudem, ki ga povzroča blokada, vendar prej Kubanci vsaj niso bili lačni. Kaj se je zdaj spemenilo? Je bil prej kastristični gospodarski sistem dober? Ne. Kubansko gospodarstvo je bilo odvisno od pomoči vzhodnoevropskih držav, ko pa je ta pomoč usahnila, se je fiktivni gospodarski sistem sesul v prah. Ampak to zdaj ni pomembno, preteklost moramo
Mao je moj idol, pravi milijonar
TAJPEH - Na ozkih taipeških ulicah izstopa ogromna limuzina znamke Rolls-Royce, ki tiho drsi skozi gosti Promet. Neprebojna stekla zakrivajo tri televizijske sprejemnike, kopalnico z bazenčkom in dvojno posteljo. v avtu sedi David Tang, igra se z velikim diamantnim prstanom z diamanti in dela načrte za večer. Morda bo odletel v Pariz po nakupih, morda v Tokio na zrezek, ®|orda pa si bo v Hongkongu ogledal kakšen film. Tang, 1° navadno zapravi približno osem tisoč dolarjev me-
kor štiri miljone dolarjev.
Tang je eden od Tajvancev, ki so obogateli v času tri-tiesetletne gospodarske rasti. Ta je temeljila predvsem na
danjega trgovca z orožjem, kar pa pred novinarji z na-smehom zanika. »Prenevarno je trgovati z orožjem, se Vam ne zdi? Jaz sem le investitor na različnih področjih.«
Začel je kot izvoznik konservirane hrane v 60. letih. renar je nato vlagal naprej. Na bora je izvajal drzne po-eze> kupoval je nepremičnine in se usmeril v ladijsko Prevozništvo. Izkoristil je tudi trenutek, ko je tajvanska °rza po obdobju visoke rasti konec 80. let leta 1990 oživela pretres. To je bil čas, kp so nekateri neverjetno ®°ogateli. Vsi niso taksni kot Tang in se nad njegovim Petjem zmrdujejo. »Nič ni narobe, če je bogat, toda tega 0111 n* treba nenehno razkazovati,« pravi eden od njih.
Tang pa se naprej kupuje zlate predmete in med-j6*? najde čas za branje najnovejsih literarnih del in q 1 za pisanje. Pravkar končuje knjigo o Mao Ze oagu. »Mao je moj idol,« pravi. »Prav on me je naučil veščine pridobivanja.denarja.«
JoyceLiu/Reuter
enostavno odriniti v pozabo in se usmeriti v prihodnost, skupno prihodnost vseh Kubancev, tistih, ki živijo na otoku, in tistih, ki smo zdaj na tujem.
Kako mislite, da bi lahko vi prispevali k taki prihodnosti?
Lahko bi pustil delo filmskega igralca in se posvetil Kubi. To ni demagogija, tako ne mislim samo jaz, ampak milijoni Kubancev.
Se vaSa soproga Marivi strinja z vami?
-	Popolnoma. Poleg rojstva otrok, sreče, da imam tako razumevajočo soprogo in uspehov pri delu bosta najpomembnejša dogodka v mojem življenju odhod s Kube, ki jo je okupiral diktatorski režim, in moja vrnitev na svobodno Kubo.
Kaj pa nagrada Oscar?
-	Ko delam, ne razmišljam o nagradah, ampak o denarju, ki mi ga prinesejo vloge v filmih. Ce bom dobil kakšno nagrado, bom vesel.
Ste materialist?
-	Sem praktičen človek, všeč mi je sistem prostega trga. Všeč so mi gmotne dobrine, ki jih lahko dosežem z delom, všeč mi je tekmovalnost, verjamem v sistem »en človek, en glas«, v katerem naj bi imeli vsi enake možnosti za zaposlitev, za izobraževanje, za zdravje. Prepričan sem, da so to vrednote, pod katere bi se podpisal vsak norameln človek.
Družba brez bogatih in revnih?
-	Bilo bi čudovito, vendar je taka družba Zal utopija.
Larry Mills / Cambio 16, Madrid
VENEZUELA
Miss sveta je postala mati županja v Chacau
CARACAS - Miss universe leta 1981 Irene Saez, 180 centimetrov visoka svetlolaska, je pred dvema letoma postala županja cara-caske občine Chacao,‘ki šteje približno 150 tisoč prebivalcev. Od takrat njenemu županovanju mediji namenjajo skoraj tolikšno pozornost, kot so jo pred leti njeni lepoti.
V Chacau živijo predvsem premožni ljudje, zato zlobneži radi pravijo, da je položaj dobila zaradi svojih talentov, ki jih je razkazovala v kopalkah.
»Ljudje so bili sprva skeptični, ker je vsak v meni videl le lepotico. Nihče ni pomislil, da sem sposobna opravljati zahtevne naloge,« je izjavila 33-letna Irene in dodala: »Vendar zdaj že drugače razmišljajo.« Kot županji je zajezila kriminal, vendar brez dodatnih sredstev v proračunu.
»Naredila je več, kot smo od nje pričakovali,« je izjavil neki politični analitik, novinarka Jesus Sanoja Hemandez pa je zapisala, da je Irene deležna čedalje večje podpore meščanov, ker ji je uspelo marsikaj, kar drugim politikom ni. Občina Chacao je bila ustanovljena leta 1992, ko se je Irene vrnila iz ZDA, kjer diplomirala iz politologije in bila dve leti kulturni ataše na venezuelskem veleposlaništvu. Februarja istega leta je kandidirala za županjo, vendar so mnogi njeni kandidaturi neprikrito nasprotovali. Kljub temu ji je bil vendarle zaupan položaj župa-
Gary Regenstreif / Reuter
nje, kar so mediji seveda izkoristili in se o njej na široko razpisati: deležna je bila večje pozornosti kot katerokoli venezuelski politik. Se zdaj so njene fotografije v časopisih in revijah objavljene na naslovnicah, celo takrat, ko poročajo o manj pomembnih dogodkih, v katerih je bila kakorkoli udeležena. V času gospodarske krize zbujajo največ medijske pozornosti njeni obiski in skrb za ljudi v stiski. Mnogi poudarjajo, da je z novo ustanovljenimi policijskimi enotami občutno znižala število prestopkov, saj se je v njenem okolišu število tatvin in vlomov znižalo za 38 odstotkov, v drugih predetih prestolnice pa je bilo v enakem obdobju celo več kriminalnih dejanj. Čeprav so si župani drugih občin nakopati velike dolgove, bene v zadnjih dveh letih ni prekoračila proračuna.
»Veliko je naredila. Ljudje vozijo po predpisih, komunalna služba redno odvaža smeti, Chacao je bolj čist,« je izjavil neki ulični prodajalec časopisov. Mnogi so prepričani, da v tako bogatem okolišu ni težko zbrati denarja za komunalo, ker imajo ljudje drugačna merila kot v revnih občinah, bene se rada pohvali, da so tudi po njeni zaslugi razmere v Chacau občutno boljše. V predbožičnem času je ddla utice okrasiti z raznobarvnimi lučkami, na trgu Altamira so igrale glasbene skupine, zato je bilo veliko obiskovalcev tudi iz drugih delov mesta.
Nekaterim njenim novostim se mnogi posmehujejo, na primer prometnikom s čeladami, okrašenimi s perjem, ali posebnim motorizbanim policijskim enotam, ki krožijo po cestah in skušajo urejati promet, zaradi bamvajev v stilu Disneylanda, ki naj bi voziti po uticah Chacaa, pa so ta del Cacasa mnogi začeti imenovati kar »benelandia«. Županja zaradi kritik ni prizadeta, prav nasprotno: pravi, da je vesela, ker ljudje opazijo spremembe, ki jih je uvedla. Novinar, ki njeno delo odobrava, je tako zapisal: »Je kot svež veter. Ljudje so končno spoznali, da lahko tudi čedno dekle opravlja pomembno delo.« Seveda pa nihče ne more bditi, da bi njeno kandidaturo za guvernerko ati pozneje celo za predsednico podprti tudi nižji sloji, čeprav mnogi menijo, da bi bržkone dobila podporo nekaterih politikov; čeprav sta ji dve sbanki ponudili kandidaturo na njuni listi, se je leta 1992 za mesto županje raje potegovala kot nesban-karska kandidatka. Na letošnjih decembrskih lokalnih volitvah bo znova kandidirala, vendar vzbajno zanika namigovanja o večjih političnih ambicijah.
»Nikoli si nisem mislila, da bom miss ali županja. Kaže, da mi je bilo to usojeno. Kaj bo čez štiri leta? Težko bi odgovorila na to vprašanje,« pravi bene.
Gary Regenstreif / Reuter
g.
Horoskop
zapisal
B.R.K.
OVEN 21.3.-20.4: Vage delovne obveznosti vam tokrat ne bodo pogodu, saj boste globoko v sebi čutili potrebo po miru in počitku. To se bo vsekakor dobro pomalo tudi pri valih rezultatih.
BIK 21.4-20.5.: Notranja potreba po počitku bo vztrajno trkala na vrata vaše zavesti. Prav dolgo se ji ne boste mogli upirati, zato bo veliko bolje, da ji ustrežete še pravočasno.
DVOJČKA 21. 5.-21.6.: Opazili boste, da je vaše zanimanje za novo pričelo neusmiljeno izri-njati stare navade in opravila, s katerimi ste brezglavo trpali svoj vsakdan. Dober dan, torej.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Ob nekem dogodku boste dojeli, da svojega bližnjega še vedno ne poznate do dna. To vas bo sprva vznejevoljilo, takoj nato pa boste ravno v tem ugledali Car odnosa.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Pri opazovanju samega sebe boste ugotovili, da je moC vaše intuicije največja takrat, ko jo podpira trezen um. V prihodnje se bo plodnost njunega sodelovanja gotovo še povečala.
DEVICA 248.-22.9.: Potarnali boste nad skromnim plačilom, s katerim so vas nagradili za vaše uspešno delo, vendar se boste prav hitro sprijazni-B z obstojetimi dejstvi in pridno delab naprej.
TEHTNICA 23.9. - 22.10,: Končno se vam bo ponudila priložnost, da uveljavite svoje mnenje o zadevi, ki že precej časa buri duhove na vašem delovnem mestu. Večina vam bo za to zelo hvaležna.
ŠKORPIJON 23.10. - 22,11.: Prava informacija vam bo prišla do ušes ravno v pravem trenutku, zato se brste ne le izognih nepotrebnim zapletom, temveč tudi poskrbeh za resničen razplet.
STRELEC 23.11. - 21.12.: DobE boste občutek, da gre vse narobe, saj boste priča številnim težavam. Ko se boste že zaceh prepuščati vrtincu Cr-nogledja, vas bo razvedrila neka malenkost.
KOZOROG 22. 12.-20. 1.: Čeprav si boste na vso moC želeh novega doživetja, ki bi vas dvignil od tal, ne boste prav nic štorih, da bi k temu kakorkoB pripomogH. Morebiti pa jutri.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Prebuditi vam bo uspelo obEco vaše rezervne energije, zato se boste s polno paro zagnaB v nove podvige. TuE z nedokončanimi zadevami boste zlahka opravE.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Neprijetaosti se ne boste ustrašili. LotE se jE boste v korenu samem m rezultat bo viden prav kmalu. Nekdo vas bo pri tem z navdušenjem opazoval
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. staro ime države Mjanmar, 6. orientalsko barvilo za lase, 9. starogrški pesnik z otoka Lesbosa, 10. ime pisatelja Fleminga, 11. grmičasta rastlina-z iglicastimi listi in navadno rdečimi cveti, 12. rastlina brez listnega zelenila s klobukom in betom, 13. ime RTV voditeljice Baš, 14. zelo velika indijska nestrupena kača, 16. organizem, ki potrebuje za življenje kisik, 17. most v Benetkah,19. naglasno znamenje, ostrivec, 20. roževi-nasta ploščica na koncu prstov, 24. preselitev Mohameda iz Meke v Medino, 26. skupno ime za tri grške boginje ljubkosti, 29. začetnici nemškega filozofa Jaspersa, 30. cirkuško prizorišče, 31. sodobni slovenski igralec (Ivo), 32. boksarsko borišče, 33. reka, ki teče skozi Firence, 34. podložnik v starih Atenah, 35. metamorfna kamnina iz glinencev in kremena, 36. ime pisateljice Peroci, 37. skupina osmih pevcev. Navpično:
1. pregrada, ovira, zapora, 2. redaktor, 3. samica divje mačke, 4. iztrebljeni ptičji velikan z Nove Zelandije, 5. začetnici dirigenta Nanuta, 6. japonsko mesto na Honšuju, 7. velik indijski bogataš, 8. staroegipčanski pisatelj, 12. estuarski izliv reke Garone v jugozahodni Franciji, 14. najboljša šolska ocena, 16. ljudsko predstavništvo na Islandiji, 18. kemijski znak za zlato, 21. začetnici pesnika Zupančiča, 22. dajanje kratkih, sunkovitih glasov, 23. skrivnost, 25. grška Črka, 26. ameriški pisatelj kratkih zgodb (Francis Bret), 27. duh v Shakespearjevem »Viharju«, 28. vrsta dohodka od kapitala, 31. bližnji sorodnik, 33. četrti rimski kralj, 35. avtomobilska oznaka Nove Gorice. (S. B.)
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				•	20	21	22	23
			24	25				
26	27	28				•	29	
30					•	31		
32				•	33			
34				35				
36				37				
•japfo ‘ejg ‘sleng ‘jat ‘oinv ‘Eni ‘neg ‘euaie ‘Jnj ‘9)iibh ‘eizpag ‘jqou ‘}ra[e ‘oguig ‘eqoiae ‘ua ‘uojid ‘npi ‘eqo§ ‘esai ‘ubj ‘uoirv ‘euq ‘eming :ouAEiopoy\
AHJJSra
Katera pot je prava?
ŠAH
8 7 6 5 4 3 2 1
a b c d e f g h
Vikman - Kanko /Dopisna -Finska 1975
Položaj na šahovnici je dosegel vrelišče! Bele figure so povezale črno vojsko in beli, ki je na potezi, mora sprejeti odločitev. Pot do osme vrste mu na polju a8 onemogoča črni lovec in tudi morebitne zamenjave dam in trdnjav ter napredovanje dveh kmetov na daminem krilu ne vodi k zmagi, saj sta na šahovnici raznobarvna lovca. Poglejmo si lep zaključek partije!
Rešitev naloge
Seveda ni lahko v partiji predvideti vse p°' sledice poteze l.Tdl!!, h razoroži črnega. ” dopisni partiji je to mogoče! Sedaj črnemu grozi 2.Tc7: Dc7: 3.De8+; na l...Lb7 sled1
2.	Th7:!; a na l...Lc6 2.Tc7:! De6: /ali 2...Dc7:
3.	Dc6:/ 3.Tc6: De8 /ali 3...Dc6: 4.Td8+/
4.	Tcd6 in črni je nemočan pred pretnjo belega Td8, zato se je upravičeno vdal! S. KovaC
ŽALOSTNA USODA AMERIŠKIH BIVOLOV
Bivole, ki prestopijo mejo parka Yellowstone, neusmiljeno ustrelijo
S tem skušajo preprečiti razširjanje nevarne bolezni - Protesti Indijancev
Po stari legendi so Indijanci plemena Dakota in »tatanka oyate«, tivolsko ljudstvo, nekoč tvorili duhovno in telesno enoto. Vendar pa so Dakote tako kot Adam in Eva izdali svoj paradiž, zato so bili pregnani. Bivolu so se smilili in jim je pomagal tako, da je svojemu indijanskemu bratu služil v obliki hrane in obleke.
»Zdaj je nastopil čas, ko moramo mi pomagati bivolom,« je nemški tiskovni agenciji (dpa) povedal Fred DuBray, pripadnik plemena Cheyenne. Ameriški Indijanci želijo divje govedo v nacionalnem parku Yellowstone, najstarejšem naravnem rezervatu v Ameriki, zaščititi pred nesmiselno smrtjo. Lovski čuvaji in go-
zdarji namreč svoje puške usmerjajo v vsakega bivola, ki prestopi nevidno mejo med parkom in državo Montano. Samo do začetka februarja so ubili tristo živali. Vendar pa je najmanj polovica teh bivolov bolehala za nalezljivo bakteriološko boleznijo brucelozo, pred katero bi kmetje v Montani radi zaščititi svojo živino.
Strah kmetov pred bakterijami bruceloze je upravičen, saj infekcijska bolezen pri kravah zmanjšuje proizvodnjo mleka in povzroča splave, pri ljudeh pa bakterije povzročajo vročične napade, ki se lahko brez pravočasnega zdravljenja ponavljajo še nekaj let. »Z boleznijo je prišla v stik najmanj polovica bivolov v Yel-lovvstoneu,« je povedala
predstavnica parka.
Po podatkih ameriškega ministrstva za polje-deljstvo zunaj naravnega rezervata v državah Montani, Wyomingu in Idahu, v katerih se nahaja narodni park Yellowstone, akutnih primerov bruceloze teenutno še ni opaziti. Se pred nekaj leti bolezen ni grozila nobeni od sosednjih držav, saj so bi-b pozimi bivob ujeti med visoke snežne zidove. Nekateri od njih so umrii od lakote, vendar pa je bilo za enakomerno ohranjanje vrste poskrbljeno. Naraščajoč zimski turizem v parku pa naravnemu izboru ni dopuščal možnosti. Seleče se Živah so izkoristiM priložnost iskanja hrane na poravnanih poteh in se razmnoževale.
Neka gozdarska razi-
skava je pokazala, da park lahko nahrani tisoč petsto do dva tisoč bivolov. Ker pa čreda zdaj obsega dvakratno število živali, jih vse več hrano išče zunaj naravnega rezervata - na pridelovalni zemlji, kjer jih čakajo montanski lovski čuvaji in gozdarji s svojimi puškami. Ubite Živah sicer prepuščajo Indijancem, ki telo tradicionalno razdehjo in o drejo, vendar pa to ameriškim domorodcem ne zadošča. »Nočemo, da bi živali ubijah le zato, ker prestopajo neko izmišljeno črto,« pravi Fred DuBray. »Želimo si živih.«
Fred DuBray je soustanovitelj in predsednik združenja InterTribal Bi-son Cooperative (ITBC). Združenje so osnovali leta 1991 in se bori za ohra-
nitev bivolov v parku Yel-lovvstone. ITBC zastopa 34 indijanskih plemen v štirinajstih državah, ki bi v svojih rezervatih radi obranih črede bivolov.
»Bivoli naj bi spet postali živi del naše kulture in ekonomije, pa tudi vsakdanjega življenja,« je razložil DuBray. ITBC ima povsem enostaven načrt. Preden bodo bivob na lovu za hrano zapustili park, bi jih morah ujeti in zapreti v karanteno. Obolele živali bi ustrelili, zdrave pa prepeljali v rezervate. » S tem ne bi po-magah samo nam, ampak bi rešili tudi vladni problem,« je povedal predse-dnik ITBC.
Skoraj tri leta je indijansko združenje pri delovanju oviralo nezanimanje oblasti. Kljub temu sta
LABIRINT mm j s
Ime m priimek:.
Telefon m naslov:.
Glasbena želja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. d° 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz),* * * * v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, M jo objavljamo na tej strani.
se vlada in nacionalni park, ki ju je alarmiralo letošnje zgodnje seljenje bivolov, odločila za razvoj načrtov o karanteni. »Pri tem nameravamo tesno sodelovati z Indijanci,« je potrdila predstavnica urada za varstvo narave in rastlin pri ministrstvu za poljedeljstvo.
Načrti o vrnitvi bivolov v indijansko okolje in življenje so tako dobib možnost uresničitve. Fred DuBray načrtuje tudi razvoj dodatnih gospodarskih osnov v rezervatih. Vendar pa preteklosti ne nameravajo oživiti z ubijanjem in prodajo mesa,
saj si DuBray samega sebe
ne more predstavljati ko lovca s puščico in lokom Veliko bolj je ponosen na telefonsko podjetje, veriS°
bencinskih črpalk in, ® nekatere uspešne deja^ vnosti v rezervatu plem®
na Chayenne River Sio
v državi South Dako a-»Ne gre nam le za g0SE°_ darsko korist,« je p°u a ril. «Bivol za nas preds
vij a moč, samospoštova
nje in identiteto, ki sm01 izgubili v času integrac^ skega procesa v rezer tih. Te vrednote imajo ^ našo prihodnost velik P
Cnrinna Schmidt, dpa
BRANJE
Ponedeljek, 20. februarja 1995
ZNAMENITI PRAŽAN
Po sledeh humorista Jaroslava Haška ^
Svojo stranko je osnoval malo v šali malo pa tudi zares
Nic nenavadnega ni, da udi o Haskovi politični p^nki obstoji veC teorij.
Hašku je že toliko stva-ri Postalo legenda, da je ycasih težko ločiti, kaj se
jev
resnici dogajalo in kaj
'e legenda.
, Osnovna dejstva so pri-jjžno takšna: Stranka je osnovana malo v šali, U'Ho pa tudi zares. Vesela racina se je hotela poza-. avati na raCun politikov 111 vnesti malo sveže sape ' tedanjo politično zatohlost.
Iprug, bolj tehten razlog Pa je bil v tem, da so hote-11 Povečati prodajo piva v 8°stiltuj ]q j0 je v0(tii 0Ce prijateljice Haškovega pri-Hielja in soustanovitelja stranke Drobileka.
Štab v gostilni
Cela reC se je dogajala na Vinohradih, štab so imeli v Zverinovi gostilni. Haskov prijatelj Eduard Drobilek (urednik in literat, Hašku je velikokrat pomagal) se je namreč zaljubil v Zverinovo hčerko. Vse ostale gostilne v okolici pa so že prej zasedli pripadniki drugih strank.
Tako je gostilna kmalu postala precej priljubljena, pivo pa je na strankarskih srečanjih teklo v potokih. Haškov biograf Radko Pitlyk navaja, da so jo med drugim obiskali tudi slavni reporter Kisch in književnik Max Brod, verjetno pa tudi Franz Kafka.
Večina Haškovih bio-
Kafka je bil Haškov sodobnik, vendar povsem drugačen
grafov namreč trdi, da se ta dva tako različna genija češke literature - Kafka je kot Zid pisal v nemščini -nista poznala oziroma se nista nikoli srečala. Njuni kratki življenjski poti sta potekali skoraj vzporedno v enem najlepših in po kulturi najbogatejših mest tega planeta.
Dr. Bratko Kreft omenja, da je Kafka zahajal tudi v Klub mladih, kjer so se zbirali literati in anarhisti. Sem pa je med drugimi zahajal tudi Hašek!
Hašek se je rodil le nekaj mesecev pred Kafko. Prvi 24. aprila 1883, drugi 3. julija istega leta. Kafka je umrl 3. junija 1924 v. bližini Dunaja, le dobro leto za Haskom, ki je umrl 3. januarja 1923 v Lipnici. Ne glede na to, ali sta se ali se nista poznala, pa eden z drugim ne bi vedel kaj početi. Bila sta tako različni osebi iz tako različnega sveta, s tako različnimi navadami... Drugi
veliki boem tega Časa, novinar E. E. Kisch, je bil dve leti mlajši.
Nova stranka je bila hudičevo premeteno zasnovana. Samo ime je skrivalo tedanji avstroogr-ski oblasti tako zelo všečen naslov, saj je bila ‘zmerna’ ‘napredna’ in ‘v mejah zakona’, kar ni moglo vzbujati nobenega suma. Kljub temu so jih ovaduhi budno nadzorovali.
Predvolilni govori
Ob nedeljah zveCer je imel Hašek predvolilne govore. Zbirala se je pisana srenja prijateljev, boemov vseh vrst, Časnikarjev, umetnikov, ljudi, željnih zabave in navadnih prebivalcev Vino-hradov. Hašek se je vedno pojavil Cist, zlikan in trezen. Govori so bili polni samohvale in črnjenja nasprotnikov.
Borivoj Repe (Se nadaljuje)
___IGOR FABJAN	__
Gibraltar, vrata v Sredozemlje &
V	preteklih stoletjih so v apnenčasto notranjost izdolbili kar za približno 45 kilometrov predorov in podzemnih dvoran. Najobsežnejša dela so bila opravljena med drugo svetovno vojno, ko je bil Gibraltar ključna angleška pomorska baza za popravilo vojaških ladij in oskrbo konvojev. V tem Času je bil Gibraltar tudi življenjskega pomena za preskrbo pomembnega zavezniškega pristanišča sredi Sredozemlja - Malte.
V	Času vojne vihre so Angleži z neprestano ogroženega polotoka evakuirali civilno prebivalstvo. Ljudje so se postopoma vrnili na svoje domove šele v letih 1944 do 1951. Oživljeno trgovanje je domačinom kmalu prineslo obdobje hitrega razcveta. Poleg trgovine pa so znah zaslužiti tudi z manjšimi tovarnami za predelavo rib, tobaka, praženje kave, ... Dela je bilo za domačine veC kot dovolj in v petdesetih letih je tod našlo zaposlitev (predvsem v gradbeništvu) tudi veC kot 40 tisoč Spancev. Domačini so se pogosto ženili s Špankami, ki so se s poroko iztrgale iz revnega okolja in kasneje pridobile tudi zaželjeno britansko državljanstvo.
Leta 1964 je dobil Gibraltar notranjo samoupravo in se je svobodno povezal z Veliko Britanijo. To seveda ni bilo povšeCi Spancem, ki so zaceli
omejevati trgovino in promet z Gibraltarjem. Leta 1967 so Britanci razpisali referendum, na katerem se je velika večina domačinov odločila za ohranitev vezi z Veliko Britanijo. Spanci so na neljubo odločitev reagirali s popolno zaporo meje, ki pa je obveljala le dobri dve leti.
Na Španijo vezano gospodarstvo Gibraltarja se je znašlo v velikih teža-vali, toda na pomoč je priskočila britanska vlada, trgovske vezi pa so se okrepile tudi s sosednjim Marokom. ZaCeli so vlagati v turizem, ki vse do sedemdesetih let ni igral kakšne omembe vredne vloge. Leta 1985 so morali Spanci popolnoma sprostiti omejitve, da so bili sprejeti v Evropsko gospodarsko skupnost. Miniatm-na kolonija danes živi predvsem od trgovanja, varnega pristanišča, turizma, že dalj Časa pa se uveljavlja kot center za »offshare« posle.
Sprehod po mestnih ulicah
Na malem polotoku so poleg mesteca in za domačine pomembnega pristanišča komajda našli dovolj prostora za letališče, katerega del prečka edina cesta proti Španiji. Gibraltar je danes miniaturno mestece oziroma pravcata država in zadnja kolonija na evropskih tleh.
(Se nadaljuje)
V Gibraltarju so najbolj obiskane trgovine z neobdavčenimi cigaretami (Foto: I. F.)
CS>
Georges
Simenon
Maigretova pipa nai
“Zdelo se mi je, da sem slišal avto-Btobilski motor.”
“2e mogoče. Ali imate sobo ali ne?"
Se vedno tisti hrbet, oddaljen nekaj metrov, hrbet, ki je bil nepremičen, kot bi bil izklesan iz kamna. Električne luCi ni bilo. Sobo je razsvetljevala samo borna petrolejka.
Ker se moški ni obrnil... ker je tako neizprosno, tako mučno nepremično sedel...
. Maigret je bil vznemirjen. Pravkar le na hitro zracunal, da morajo biti v prvem nadstropju najmanj tri sobe, sodec po velikosti gostilniškega prostora in kuhinje, ki jo je bilo videti v ozadju. In sodec po izgledu gostiIni-Carja, sodec pb borni opremi, po neredu in zanemarjenosti, bi bil prise-8®!, da v hiši ni nobene ženske.
Pa vendar je nad glavo pravkar za-stiSal pritajene korake. To je moralo nekaj pomeniti, kajti gostilničar je sa-jnodejno dvignil glavo in je bil videti Jezen.
“Ali imate ta hip veliko gostov, ki stanujejo pri vas?”
“Nobenega. Razen ...” Pokazal je na moškega, pravzaprav na njegov negibni hrbet, in Maigret je nenadoma zaslutil resno nevarnost, dojel je, da mora zelo hitro ukrepati in da ne sme narediti nobenegk napačnega giba. Ravno je še videl, kako se roka tistega moškega bliža svetilki na mizi, in skočil je naprej.
Bil je prepozen. Svetilka se je na tleh razbila z zvokom, kot bi Sel v Črepinje kozarec, in soba se je napolnila s smradom po petroleju.
“Pa se mi vendar zdi, da te poznam, baraba.”
Posrečilo se mu je, da je moškega zgrabil za ovratnik. Poskusil je, da bi ga trdneje prijel, toda tisti je udaril, da bi se mu izvil. Vladala je popolna tema. Prepoznati je bilo samo vratno odprtino, ki se je rahlo svetlikala. Kako bo ravnal gostilničar? Bo prišel svojemu gostu na pomoC?
Maigret je vrnil udarec. Potem je
zaCutil, da ga je oni ugriznil v roko, in z vso težo se je vrgel na nasprotnika; oba sta se zvalila po Črepinjah.
“Lucas!” je zavpil Maigret, kolikor je le mogel glasno, “Lucas!”
Moški je bil oborožen, Maigret je v žepu njegovega suknjica Čutil trde obrise revolverja in prizadeval si je, da bi mu preprečil seči v žep.
Ne, gostilničar se ni ganil. Ni ga bilo slišati. Očitno je za točilno mizo stal negibno, najbrž tudi neprizadeto.
“Lucas!”
“Prihajam, šef.”
Lucas je zunaj tekel po kolesnicah in lužah in nenehno ponavljal: “Pravim vam, da ostanite tam. Slišite? Prepovedujem vam, da bi šli za mano.”
'To je brez dvoma veljalo Mathildi, ki je bila gotovo bleda od strahu.
“Ge si boš še enkrat drznil ugrizniti, prase, ti razbijem gobec. Razumeš?”
Maigretov komolec je pritisnil ob revolver v naprotnikovem žepu. Mo-
ški je bil prav tako močan kot on. V temi ga komisar nemara ne bi bil sam obvladal. Zaletela sta se v mizo, ki se je prevrnila nanju.
“Sam, Lucas. Žepno svetilko!” “Tukaj sem, šef.”
In nenadoma je svetlobni žarek posvetil na moža, ki sta bila prepletena z rokami in nogami.
“Gramska strela! Nicolas! Človek vedno naleti nate, kaj?”
“Morda mislite, da jaz nisem prepoznal vas? Samo vaš glas mi je bilo treba slišati.”
“Pomagaj mi, Lucas! Ta bedak je nevaren. Primaži mu eno, da se bo pomiril! Kar lopni! Brez strahu! Ta marsikaj prenese...”
In Lucas je s svojo malo gumijevko z vso silo udaril po Nicolaspvi glavi.
“Lisice! Natakni mu jih! Kdo bi si mislil, da bom tukaj spet našel to barabo! Zdaj je ze tako daleč, da lahko vstaneš, Nicolas. Nikar se ne delaj, da si v nezavesti! Tvoja betica prenese vec kot to ... Gospodar!”
Moral je še enkrat poklicati, in bilo je precej nenavadno, ko se je iz teme za točilno mizo oglasil prijazni gostilničarjev glas:
“Gospoda...”
“Ali ni v hiši nobene druge svetilke, nobene sveCe?”
“SveCo vam prinesem. Ge bi bili tako prijazni, da bi mi posvetili v kuhinjo.”
Maigret si je z robcem zaustavil kri, ki mu je tekla z zapestja, kamor ga je oni močno ugriznil. Slišati je bilo, da je pri vratih nekdo zaihtel. Gotovo Mathilde, ki ni vedela, kaj se je dogajalo, in ki je najbrž mislila, da je Joseph tisti, s katerim se je komisar ...
“Vstopite, otrok! Nic se ne bojte! Mislim, da je vse minilo. Ti, Nicolas, pa sedi tja, in Ce se boš drznil ganiti...”
Svoj revolver in revolver svojega nasprotnika je položil na mizo v doseg svoje roke. Gostilničar je mimo, kot da se ni nic zgodilo, prinesel svečo.	(Se nadaljuje)
Ponedeljek, 20. februaija 1995
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA/SEVERNO OD ALP DE2
ALPE JADRAN / SONČNO
Vremenska slika: Nad Sredozemljem in južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Frontalni valovi se pomikajo prek srednje Evrope proti vzhodu in bistveno ne vplivajo na vreme južno od Alp.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeoroski zavod

hladna	okluzija
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
pod 10%
4 *
pod 5
——m|
10-30%
5-10
*“***
30-50%	10-30 j
4*44****
30-60
*** *** 444	***
nad 60
nad 10 m/s
BIOPROGNOZA
Vreme bo na večino ljudi vplivalo ugodno in tudi spodbudno. Le vremensko občutljivi ljudje imajo lahko čez dan manjše, vremensko pogojene težave.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.58 in zašlo ob 17.35. Dan bo dolg 10 ur in 37 minut. Luna bo vzšla ob 23.40 in zašla ob 9.08.
SNEŽNE RAZMERE dne 19. 2.
Rogla Kope Krvavec Vogel
Soriška planina
, cm	cm
65 do 85 Kanin	od 100 do 200
60 Kobla	do 70
125 Zelenica	20 do 90
, 160	Golte	55
20 do 30	Cerkno	60
60	Velika planina	60
80	Rakitna
Na vseh omenjenih smutistih, razen na Rakitni, naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju ni nočne smuke. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Golteh, Sonški Planini,Kopah in na Kaliču. Dostop na Mariborsko Pohorje, Roglo, Pokljuko in Kope je možen samo z zimsko opremo. Smu-čarsk avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, v Cerkno, do pod Vogla ter med gozd Martuljkom in Zelenci v Kranjski gori.
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.04 najvišje 45 cm, ob 6.33 najnižje -31 cm, ob 12.20 najvišje 18 cm, ob 18.06 najnižje -28 cm.
hitri: ob 0.45 najvisje 39 cm, ob 7.36 najnižje -27 cm, ob 13.27 najvisje 8 cm, ob 18.48 najnižje -17 cm.
Slovenija: Večinoma jasno bo	Sosednje pokrajine: Tudi v
z zmerno oblačnostjo. Fone- sosednjih pokrajinah bo ve-kod po nižinah bo zjutraj me- činoma sončno. Le v krajih gla. Najvisje dnevne tempera- severno in vzhodno od nas ture bodo od 6 do 11, na Pri- se bo občasno zmerno podmorskem okoli 140C.	blačilo.
V Sloveniji: V torek bo Obeti:
delno jasno z zmerno obla- V sredo poslabšanje vre-
čnostjo. Pihati bo začel jugo- mena s padavinami in
zahodni veter. Razmeroma ohladitvijo.
toplo bo.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA....	']A
CELOVEC...... ON
BRNIK	''ić
CB JF	-1/|U
NOVO MESTO!,"!.
NOVA GORICA..	J
MUR. SOBOTA..	0'V
PORTOROŽ.....	“
POSTOJNA.....	°J0
IURSKA BISTRICA.	5//
KOČEVJE......
CRNOMEU......-
SLOV. GRADEC..	t
RATEČE....... 'ba0
VOGEL........-
KREDARICA....	-12/'/
VIDEM........ V X
GRADEC.......	' '
MONOŠTER.....
ZAGREB.......	0/ “
REKA............ 6/1-
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 7. in ob 13. uri
HELSINKI.....
STOCKHOLM....	'3',
MOSKVA....... 2f
BERUN........... 2/1
VARŠAVA......	1/u
LONDON.......	7/1
AMSTERDAM....	5/ U
BRUSELJ......	5/ U
PARIZ............ 6/U
DUNAJ............ 3/°
ZOR,OH....... v'
ŽENEVA.......	-V}u.
RIM.......... V f
MILAN........ 2/V
BEOGRAD......	S/3
BARCELONA....	8/'.'
ISTAMBUL.....	'1°,
MADRID.......	°/ °
LIZBONA......	6/»
ATENE........... IVI”
BUCAREST.....	4{'
MALTA.......... 12/1'
PRAGA............ I/l
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
ZDA: 45 % ljudi vsaj enkrat dnevno pred kompjuterjem
VVASHINGTON - Američani ljubijo računalnike. Vsaj tako izhaja iz ankete, ki jo je za prestižni tednik New-sweek opravil raziskovalni zavod iz Princetona. Kar 45 odstotkov Američanov uporablja računalnih vsaj enkrat dnevno, tri četrtine pa jih želi izpopolniti ah izboljšati svoje znanje o uporabi kompjuterjev in novih tehnologij nasploh. 63 odstotkov jih uporablja računalnik doma, na delu ali v šoli.
Mnogo Američanov (85 odstotkov) pa je zaskrbljenih zaradi razširjanja pornografije preko tako imenovanih služb »on line«, ali se boji, da bodo zaradi elektronskih »škratov« nastradali (na primer s kompjuteriziranimi kreditnimi karticami).
Anketa je razkrila tudi želje Američanov, ki so neposredno povezane s
kompjuterji. 71 odstotkov anketirancev si je zaželelo avtomobil s kompjuteriziranimi mapami, da bi brez težav prispeli na cilj, sledi satelitski telefon (65 odstotkov), le odstotek manj se je izrekel za kompjuterske sisteme, ki bi delovali zvočno in ne kot doslej pismeno, 62 odstotkov pa želi televizijski sprejemnik, ki bi sam poiskal željene programe.
Dve tretjini Američanov menita, da lahko ljudje s pomočjo računalnikov lažje spoznajo osebe s podobnimi zanimanji. Na vprašanje, ali je uvedba računalnikov pripomogla k izboljšanju kvalitete življenja, je odgovorilo pritrdilno 73 odstotkov zaposlenih Američanov, medtem ko se pozitivno mnenje med vsemi anketiranci zreduciralo na manj kot polovico (48 odstotkov).
Počasno, toda varno morsko potovanje od Portugalske do Miamija na Floridi
MIAMI BEACH (Florida) - Z vztrajnostjo se daleč pride, tudi na drugo stran oceana, npr. s portugalske obale do Floride. Steve Smith (desno na sliki) je z Bri' tonom Jasonom Lewi' som od 13. oktobra cele dneve in noči vrtel pedale v čolnu, da sta v soboto prišla v Miami- Nastopila sta na mednarodni prireditvi, na kateri sta skušala pridobiti kakšno sponzorstvo, ki bi jima omogočilo nadaljevanje svetovnega morskega popotovanja, ki se je začelo julija na Angleškem (foto AP)-
Slikovita kozolca na farmi v Michiganu
Fotografija je sicer zelo umetniška, vendar pa sta slikana predmeta v bistvu dva prirejena kozolca. Na takšnih velikih grabljah na farmi Dennisa Sikkende v kraju Montague (Michigan - ZDA) sušijo seno (Telfoto AP)
Kdor želi hujšati, naj uživa sladkor
LONDON - Uživanje sladkorja brez omejitev pomaga hujšab. Tako pravi skupina die-tologov, psihologov in zdravnikov medicinskega centra St George Medical School iz Londona.
Skupina je prišla do omenjenega na prvi pogled čudnega dognanja na osnovi raziskave, pri kateri je sodelovalo deset obilnejših žensk. Kadar koh so čutile apetit, so smele zaužiti kocke sladkorja ali tablete glukozija brez omejitev. Rezultat: povprečno so shujšale po 1 kilogram vsakih 15 dni. »Zadeva bi se lahko zdela paradoksalna,« je časnikarjem izjavil psiholog Robert West, »toda sladkor zelo hitro zadosti želji po hrani.« West je pristavil, da bodo odkritje še vsestransko poglobili.
Dramatično reševanje kita
MASCATE - Skupini britanskih in oman-skih potapljačev je z velikimi napori uspelo rešib 20-tonski kit, ki je umiral na samotni obali Omana. Žival se je nesrečno zapletla v ribiške mreže in morje jo je odvrglo na obalo. Tam se je nahajala 29 dni in sonce jo je že hudo ožgalo. Naposled pa so jo pota-
pljači rešib iz mrež in odvlekh na odprto morje. Kaze, da bo kit preživel.
Morija morskih rac na Švedskem
MALMOE - Kakih 2 tisoč morskih rac je v zadnjih dneh pomrlo pred švedskimi obalami zaradi petrolejskih madežev neznanega izvora. Tako je včeraj pisal dnevnik Syd-svenska Dagbladet. Clankar je pojasnil, da so pojav zabeleZih predvsem v ožini Oere-sund, ki ločuje Švedsko od Danske. Krajevni ribiči so mnenja, da so petrolejske madeže izblule ladje bivšega sovjetskega bloka pri pranju čistem.
Majorjev sin vpleten v ljubezenskem škandalu
LONDON - James Major, 19-letni sin britanskega premiera Johna Majorja, se bo moral pojaviti pred sodniki na nekem razporočit-venem procesu. Kaže, da se je mladem zaljubil v svojo 32-letno delovodkinjo Elai-no Jordache v veleblagovnici Marks an Spencer, kjer je zaposlen kot vajenec. Elia-nin mož, 41-letni trgovec Michael Jordache, ga je zatožil, da je sodeloval pri dokončnem združenju njegove zakonske sreče.