List 11. go dar i brtnišk in Tečaj XXII. ar Iahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 16. marca 1864. Gospodarske stvari. Izložba Zagrebu. Ne misli pa, dragi bravec, da te mislim zopet s krtom nadlegovati, ter na drobno in široko razkazovati o njegovo korist 5 tega pa ne. Kdor ni do Razglas. hotel prepričati dati, tudi verjel ne bo ako sedaj se mu petđe- JAui/ui j^i ucvii , iiiiai y vi j V/i ao k/\j y cil vu ili u. y v> l/v setkrat to reč jasno dokážeš , mislim temveč, kakor 18. dne avgusta (vélikega srpana) se začne v Za- kaže napis, nekoliko omeniti o koristi grebu velika razstava gospodarskih (kmetijskih) pri- jejo žabe in njene sorodnice. ? ki o nam da- delkov, obrtnijskih in umetniških izdelkov, domače živine vsake vrste. Namenjena je ta razstava sicer trojedini kraljevini (Hrvatii, Slavonii in Dalmacii) ; al kar se tiče poljskega in v obče gospodarskega orodj a in m ašin, se bodo v razstavo jemale take Ne le krta, temuč tudi žabe dolžijo nevedni kmečki gospodarji, da jim škodo delajo po polji; mislijo nam-reč, da jim objedajo zeli in bilke ; mnogo jih tako misli, ali pa saj meni, da so nektere žabe, posebno krastovice (krote) zeló strupene živali, ter se jih bojé stvari tudi iz vseh druzih avstrijanskih dežel. Slavno malo manj kot kač in jih preganjajo, kar jih najvec c. kr. ministerstvo trgovstva pozivlja po dopisu od 24. morejo. Da so te živali ne le čisto nedolžne, temveč svečana pod št. 1748 kranjsko kmetijsko družbo pove to-le : , naj Kdor hoče razglasi to svoji deželi in kako kmetijsko orodje ali mašino poslati v razstavo stvene preiskovanja. Še celó jako koristne, mislim s temi vrsticami nekoliko razjasniti ter omeniti, kar nas uči narava sama in znan- ; zagrebsko, naj to do konca prihod nj ega meseca pismeno oznani glavnemu odboru, ki je za to razstavo Da žabe in cela njihova rodbina ne objedajo zel in bilk na polji da tedaj ne živé ob hrani ki bi jim ustanovljen in mu pové, koliko prostora bode potre- jo rastlinstvo dajati moglo, spričuje nam njihov život boval za svojo razstavo ; 2) le po eno, k većemu po ki je tako ustvarjen , da rastlinske hrane nikakor vži- od 15. julija vati ne more. dvoje vsacega orodja se more poslati ; (malega srpana) do 8. avgusta (vélikega srpana) je čas linskega živeža kakor pupki potřebuj ej o žabe rast- takrat pa živé samo v vodi tedaj pošiljanja; vožnino doli in gori plača razstavnik sam; na polji ne morejo škode delati. Doraščena žaba in krastovica redi se od same živalske hrane. Žaba je zeló 4) kdor poŠlje orodje ali mašine, ki so na prodaj naj priloži imé in stanovanje svoje, ceno itd. in pooblasti požrešna, mora pa le majhne koscke sam člověka za prodaj ali naj naprosi odbor tacega oskrbi. da požeratí, ker ima mu Gospodarska družba radostno naznanja ta razglas kaj ozko grlo. Kdor je imel zeleno, drevesno žabico, kako se je vpirala nad muho gotovo jo je ze g ledal m se n a d j a 7 da naši rojaki, ki izdelujejo to ali uno orodje ali mašine za poljedelstvo , gospodarstvo itd., ne bojo bele vrane v razstavi sosedne nam in sorodne de-žele hrvaške. *) . _ je .........«------, predno jo je požrla. Res je sicer, da imajo žabe zobé, vendar pa le v zgornjih čeljustih, ki so premakljive in v kterih zobje tako slabo stojé, da žaba ž njimi le udrževati more, ako kaj ujame, nikakor pa ne , da bi j mogla kaj ž njimi žvečiti, ali pa še celó kaj odtrgati. Glavni odbor družbe gospodarske Kako bi bilo tedaj mogoče, da bi žabe bilke spodje- v Lj ubij ani. dale, kakor ? ali na priliko, ovca z ostrimi svojimi zobmi >. ci m nam žabe in krastovice. pa kakor kak žužek, ki ima moćne čeljusti. Da krt ne škoduje travnikom, temveč da je se makljivirai svojimi čeljusti bi žaba nikakor ne mogla najmehkejšega peresca ne odtrgati, nikar pre- , pa ze, da bi njih najveći dobrotnik, ker poživa tolikanj škodljivega v pero ljuknjo vjedla, kakor zeljska bolha. Žaba si mrčesa ter rahljá zemljo, brali so bravci „Novic" že služite mnogokrat ; tuđi skakaje v zraku lovi svoj zivez 7 da skakati more ? zvedil 7 da si > iz „Pratike" kaj dobro elastični zadnji njeni nogi Le je že kmetovavec lahko leteče živalice tedaj , kakor žužki iň drugi taki mrčesi nauki bili so je več škoduje, ako preganja krta. Al vsi ti ali manj so njena hrana. Ako ujame kako tako živalico, požre ki vedno črté krta, da so Bog vé kolikrát že brali o koristi podzemeljskega tega prebivalca; vedno še lazijo okoli gospodarjev krtarji, kterim še marsikak bob v steno, kajti koliko j0 kar naenkrat celo; široke njene usta ustvarjene so 7 da more ž njimi loviti. Da bi uživale žabe rast- ne bi bile tako ustvarjene, da bi linsko hrano, gotovo groš dajejo, da jim krte lové tako skakaje morale si svojega živeža iskati 7 tudi ne bi vo UUJVJV) "" J*"* 1 -»v v v» , laivu yck il v^ lavuapj taki, ki se bahajo, da so pravi, umni gospodarji ! pa ne ravnajo samo imele mehkih, premakljivih 7 čeljusti. ampak trde in trdne * Vrednistvo dodaj a še, da ta razglas veljá tndi kakor se iz ministerskega razpisa vidi, m drugim slovenskim deželam. uma Krivica se tedaj godi žabam ; Pokažimo tedaj pri tej lepi priliki plodove slovenskega in dlana !'4 j> Vred ako jih dolžimo, da nam delajo škodo na polji ; velike dobrotnice so še celó kmetu, ker pokončujejo toliko škodljivega mrčesa in sicer take živalice, ki drugim preganjavcem lahko uhi- 82 tajo, žabe pa jih skakaje lahko lové. Ako je na kakem vođe teče do morja. Železnica od Belega grada do polji veliko žab viditi, je se vé da tudi veliko objede- Soluna bila bi 78 milj dolga, in izmed teh samo od žab, temuč od polžev bolh m i 1 j nega, pa ne -------- ^«v,. , — ktere ravno žabe preganjajo ter polje čistijo te Po takem je žaba neškodljiva, in še celo ko- crvov r is tn a žival. gosenic, v tesnih, kamnitnih soteskah , druge pa vse po širokih planinah ali pa po ravninah in nikjer ne bi trebalo tunela in najviše mesto bilo bi nekaj čez 1300 čevljev. „Pa krastovico, grdo strupeno kroto Macedonija in posebno Solun, ki je že sedaj prvo mesto to je pač za Carigradom, imela bi neznano korist iz te železnice. treba preganjati in jo pokončevati, kjerkoli se najde" Druga cesta vodi od Bosne in Srbije v Carigrad. mi poreče morda kdo. Nikakor ne, krastovica je Pridši iz Srbije v mesto Aleksinac stojiš na meji ravno tako koristna ali pa še bolj in ravno tako ne- srbskega in bolgarskega naroda, še pred Niše m pa dolžna žival, kakor žaba. Da ni strupena, je naravo- stopiš na polje bolgarščine. In kakor da bi imeli Srbi pisje že davnej dokazalo; oster sok, ki ga iz sebe poti, ako .1° mucis ? V se in Bolgari plašiti se svobodnih misel, blizo tega mesta celó na najbolj občutljivih krajih stoji gromada belih kosti, ktere so Turki nametali, života le majhne in kratke bolečine ne prizadeva. P< i kletih ti pomoré krastovice silno veliko prešičic. in Niša pali. kakor zida stolp od unih 7 ki so na mali ravnici kraj šurkov, po vrtih gosenic in črvov, po polji žužkov in polžkev, kajti najhujše preganjavke so te golazni, in ker potřebuj ej o veliko take hrane, pokončujejo ti silno Odtod dalje gredé po klancu priđeš memo trd- njave do- Ak Palanka z gadnim turškim smradom kler doli pri cesti kapelica stoji, tik kapelice z visečo veliko teh živalic; njih korist je tedaj velika, škodljive lampico nad grobom turških junakov, ki jim strašna pa niso kar nic. Milovanja je res krastovica vreclna, tihota tega kraja gotovo ne presekuje mirú samo 7 ako J° U111V/UC« JHLJ. C*J C\ ^UtU VU 1JLO JJ JL vOv X.V. Lij 11111 U j oauiu da se sèm ter tjè kak hodocastnik (romar) pere z vodo da jo nekteri tako celó črte ter jo ubij ej o morejo. Res je kaj grda žival in ker se potika po ki izvira pod kapelicami. — Dalje pot gre skozi goro grd ih, vlažnih in temnili kotili, se člověku nikakor ne ki večidel bolgarskim hajdukom služi^za zbirališče, ter memo grada in mesta, ki mu pravijo Zar ko i ali Pirot, na glasu od punta leta 1843. Od tod se gré skozi lepe more prikupiti ; vendar ima nad sabo nekaj tako lepega 7 da ne kmali kaka druga žival 7 V f OC1 ktere naj lepše in naj bistre] še slavni angležki pesnik Shakespeare popeval. Je ima namrec še celó neki Iz teh vrstic so tedaj razvidili, dragi bravci, da so rodovitne kraje; al človeška roka čim dalje blizo Sofije, tem manj pomaga naravni sili; in popotnik sto-pivši na velike paše razvé se naenkrat da ' * f v, t j/ivoi na vvjiiiwj jk^aot/ i ja iv vuci oania y tu j v janska vrata, dá primerjati 7 una. ktera vodi skozi tro- je ker 7 lezniške gre na glavne žile že iz Indije kraj Evfrata skozi Carigrad vozilo todi in \AC* |JJL , JVUi B10 llcx Sía"V Aav JJllKj' dalje IV JL/ Uli «A V1. \ jJIlCll 11UUCI l [JI «A VI, U ih OU IC pejske. Angleška država zmiraj gré za tine tako veličastne, visoke in trdne kakor od kakega Donavi. Cvprien Robert pravi, da so te podr- tem 7 da si do Londona ijkraj Dr Ljhitrejo pot napi iz Indij - »u xiujuit^jv, ^ ^i-t^xj^ rimskega amfiteatra, člověk bi še uvuai, ^c. li Hahn je izračunil, da bi pošta po hiši pamětněji namen, kakor rimskim tem praznim po- dodal da je ti železnici od Soluna skozi Avstrijansko in Calais že slopjem. Privatne hiše, večidel nabite, vendar kažejo bila v Londonu, kadar bi parobrod od Aleksandrij enem z onim v silij To Solun odpelj se vé da se přišel še v ob Mar- da bolgarski narod ni přepal v privátném živijenji ; vsaka lepo stoji za se, večidel sred vrta. Sofija JL oo v ^ , ua Se pi i iciii ni i i skozi Beligrad kraj Donave dogotovlj tem misli, da je železnica ima še sedem bolgarskih cerkev, nadškofovo poslopje Da pa na moglo bi pri nas biti pristojna župna hiša 'farovž). ćeliji poti nikakoršne velike napote ni, to je .dokazal Imé je mestu od velike in prekrasne cerkve sv. Sofije, kteri se je na slabih kolah vozil od Belega ktera pa danes služi izlamu: v starih časih se je zvalo dr. Hahn grada kraj bolgarske Moravě do Veleze (Byla Koprili) na Vardaru, od kterega mesta pot pok te Sardika ali Serdika; tudi mu Bolgari pravijo T r i a d i c a. ♦ . è 83 Razun gori omenjenih podrt nah ai se liko drugih, in ravno tako okoli mesta grške in bolgarske narod ima za latinske Nap jih se ve- druzih, mnogo hitrejših od mene, ker imajo po več nog večidel Naj bi šel k, ki je zředil celó peruti, kakor metulj - - - v • - ---- gré Pot dalje izpod svete gore skozi žel^ t lehko zletí, če ga bode kaj strašilo. 7 da v porecj Marice tedaj v Zag Zagorj tudi A: Ne slišiš, da ti pojdi! Bohoričeve pokliči iz šematizma, iz učilniških programov in Po vseh teh visokih gorah posebno okoli sv. gore Rila iz molitevskih bukvić, kodér jih še zdaj neka] stoje samostani ali kloštri, potočići; tukaj je še poslednje pribežal pod kterih izvirajo rahli beraški živári. (f odiđe, pa se kislo drží.) žalostnih } pritiščenih Bolga tukaj se v velikih nevarnostih Pratika so rekli (prinese dva snega in uro): Těžko sem dobil. Teta 7 da niso viděli še nikoli, kar so na svetu zbirajo hajduki (to je, kristjani, ki si zavoljo turškeg tiransiva ne upajo iti domů, ter zavoljo tega hudo de- še jako potrebujejo snega Matija léd razbija ; če ga jim prvič nisem znan, laj s Turki). Tukaj nesrečnemu narodu listje svetega > kajti 7 drugič ? ker da me sami se ni drevj pripihljuje mir ter jim hladi vroče čelo sem (Ko prihodnjič.) dejál xuliWJJ" \ ^ ? Pa &<* da se vi prav lepo priporočate v Četrtek sveti pa so ga naredi. in Jaz potlej Podiicno-zabavno be rilo Založeni sosamog Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) A : Imeli smo dolgo posvetovanje, in do dobrega J J ^^ ° ^ v X J^l Ci Y J-JX 1 \J i. WV^Ci y All j^ULl^J vendar pogledali na polico, kjer so po dolzem iskanji med glavniki in raztrganimi rokavicami naposled res dobili dva snega, ki sta uže uni mesec izkopnéla in H WM HHHHÉHt e 11 pa ;,na, zopet se k njim vrnila. Na to so dejáli: mi ni več treba pri gospodarstvu ; ali trijeh bi ne mogla dati ker UiV^lUI U.UH y iVVji prVC^S j IVI Illicit puti 11 a VIOtU y I nocoj potrebujem sama; drugi pa še vsi ležé na zemlji Za uro so mi rekli: „vzemi si, ktero hočeš ; le tište ki ima priti na vrsto se a ne smo se prevérili, kai brezi vse skrbi lehko rečemo, da se zatožencu nikakor ni bati nobene posamezne osobe Stola pa teta Pratika niso nikakor utrpěli dati tega sodnjega zbora ; presodili smo, da tudi pravilo : samo eden je v hiši ki je ta mesec navita." Odgovoril sem : ,,saj ne maram zá-njo", in šel sem po tisto, ki ima najdaljši dan. , kajti pa še na tistem sedí sveti Peter. naj ne bode nihče v svojej reci za sodmka", ne more A: Ti le okoli mladih Pratik rad zalázuješ. Ka] imeti nikoli tako obširne veljave, kolikoršno zahtéva nisi mogel iti k lanskei ? Tam dobodeš rokavic, slam- i m • . â t ft ^ á # mm i • i • • • . • 1 _ O O / 4...UWV* tnuun V» UU11 J 7 V**"- V* """ ' ^ lil Ol 111 Uv^Ci 1 LI J\. gospod r, kajti ljudjé bi potlej morali pisariti v nebesa nikov, glavnikov po angele, kadar se tožijo, ker tudi pri njih sodi člověk ko\ , ginvumur , deZja , oiic^c* , uoiu v iiij\u v in pi kolikor koli hočeš. Celó vesela je, če jo še snega delovnikov in prazni- človeku bilo ? prepričam smo dalj e y v*. -J------------- xwv , a. v da bi skoro nemogoče pogleda. kdo naj ti vse tri osooe, ktere hoče zatoženec ímeti na sodnjih stoléh : ali ker smo sklenili naj se mu podá Dobro ? da vem. A: Zdaj pa štirje iksi pojdite sem! Prvi tukaj neokršena svoboda v govoru in zagovoru, z£to hoćemo, stoj ; drugi stopi osmino palca od prvega; tretji ostani precej tik druzega, in četrti naj gré zopet osmino palca da se končna razprava odloží, in sicer za 14 dní pa 7 se poiscejo ako je gospod r zadovoljen — a v tem času naj 0d tretjega! sodniki, za ktere se on poganja Ce Dobro je Ti sodniki ne bodo mogli najti, potlej naj se zopet Tako. se pa ploskvi položi na ikse izmed nas postavi nov sodenj zbor. Le ko bi gospod stole. Zdaj Vi iksi 7 nam se trij e mirno da postavite stojte ! obasnega po bosta za mizo. mizi 7 da boste za dokler bode --------- - - * * — ~ • — - — — —j--~ - " —w —~ --- o I— — o tul vt ? i x iv o i iv> 1X111 n u oiuj tc j uuj\ici uuuu la^jJK r ne hotel odložiti denašnje končne razprave, bodemo da ne boste mize tresli! Kje so pa samoglasnice sodili mi: jaz prvosednica A z gospodoma prisednikoma Recite jim, naj se razdelé po mizi, da bodo namestu razprava, i? m C. Zarad hitropisca odgovarjamo, da bode raž- in prava javna, in da si torej vsak lehko vse zapiše, potlej tudi natisne, kar in kakor se bode v resnici godilo. svec, pride ker v tèmi ne more biti razprava. Tudi u naj sem potrebujemo ga za črnílnik. e sklepu ? Zatoženec! ali imaš kaj opomniti o našem je povsod navada. Se jaz hočem sedeti za svojo mizo , ker tako Dasitudi sem se branil tega sodnjega zbora, pa sem tako gotov, da moram zmagati, posebno če se mi dá neokršena svoboda v govoru in zagovoru Moj hitropisec tudi ne more stati. tiki A: Torej pošljita še vidva 7 toda lanskej Pra- 7 po sneg, in položita ga na ikse; namestu tako zeló hrepenim vendar uže dognati svojo pravdo, prav nima naslona. za stolček vzemita kak il, ki je tudi uže dober pa 7 ce da prosim, naj se precej zdaj prične razprava A : Dobro. delà Ti obrni ! ki tudi vse leto nimaš nič vA^ic*, vuiiii se jjiav , u<* uuuco gicuai iictjjicj. x ujux jv aon, aa na-nje seaejo posiusaici, ki Pratiki, in prošije, naj bi nam posodila dva snega, kakor priča ropot zunej pred durmi. prav da bodeš gledal naprej Pojdi Ti w! ne dobodeš tudi nikoli posla. Zmerom ležíš, pa vse tri bérle od sebe kvišku moliš. Vstáni, ter poberi kacih sto doli postavi jih tje da ná-nje sédejo poslušalci, ki menda uže gredo, en stol, da bodem sedéla jaz na ima več, da ljudém pripoveduje, i* njem, pa uro, kterih kako dolg je dan. Uro pa izberi tisto, ktera kaže X V 2, da bodem (stopi smel dalje govoriti. ko vse Ne spi ? vem v sobo): Pripeljal semmrtvece; zunej čakajo. Uže tu pred svetim Jakobom so nas došli tudi tišti Metelkovci in Bohoríčevci, ktere ima še Blaznik v svojej tiskalnici zaprte. Sam ne vém, kdo jim je po- > kje bi Prati ko našel zdaj po noči, vedal, kaj se nocoj pri nas godi. A : Doli pojdi na tihem smrčí hodi Ti 7 pa se skrivaj hlapcu, ki A: Najprvo Metelkovcem odpri dvorano. Za- gotovo třelno bico siišim, kako zunej regetá. (f odpre duri, in x zmeni Ž njo. Le po prstih mi pripeljá vso Metelkovo družino.) 7 da ga ne vzbudiš, ker sicer gorjé tebi. ki si zvizgáč, da odide.) ní tacega, teci na abecedno po- hoté kopališče, pa reci, naj od smrti vstanejo, in ako přidej o poslušat vsi 7 ričeví lis ljudjé, ki mirno rájniki Metelkovi in Boho- moglasnica 8! X: Brekekeks, koaks, koaks! Uže dolgo nas ni bilo v tako slavnej družbi. A : Prišla je celó mrtvoudna bolnica, sključena sa- Cudo, prečudo! počivaj o «v .1 Nikakor je ni bilo udržati. íJkazala je 7 naj se kakor na sodnji dan. Celó mrtveci bodo poslušali? naredé sení ; za krivini pa naj se vzameta dva soglas- nika f: Po noči ne hodim rad na pokopališče, ker me je strah. Za vsak pot moram biti jaz, dasiprav je toliko bov mojega imena. f: Zato sem přišel tako pozno od abecednih gro-, ker je bilo treba dolgo čakati, predno smo seni . ' 11 ~ W zgotovili. Tesati in zbijati sem poraagal, na zadnje bi „Alah-Kerim !" — privije se naposled bolesten vzdih se mi bila pa še za plačilo skoro prav huda godila, iz njegovih prs; „menda te eblisa mami s svojim stru-Metelkovci so mi rekli: „pojdi sem! Ti si kakor penim dihom! To je nemogoče?" nalašč narejen za ojé " njihov X. boljši za to rabo. Ko maj treba imeti • V nic 3 Dva Ali opravka z mrliči? sem dokazal, da je nisem rekel y da Zakaj nemogoče u začudilo se je dekle ne to ne bode več dolgo trajalo, k većemu dva, tri dni in vladika se sej vrne, potlej pa sedem v tvoj coin in bodem sva se pa morala postaviti na noge, ker tvoja sužnica za svojo domovino" — vzdihnila je pri sicer hôdiva le po glavi, in tako sva jo sem pripeljala teh besedah tako lehno, da je Ahmet gotovo ne bi bil na senéh. X : Brekekek ! Na stol ne morem ! slišal me? u 7 da ni tako vlekel na ušesa. „Zakaj tako siliá o 1 • V • V hllSIS nadaljuje zopet dekle na sedež pristavi se, da po tebi žabica vzleze „zakaj je nemogoče to 7 pa razumnejse 7 u f: Bog pomagaj ! Uže spet jaz? X : Koaks ! Prazno delo ! prazno delo ! ker ima omolknila je zopet kar bi jaz rada, ali bi se rad „to pa že ne to ; po tem tacem me nisi nobenkrat šeljubil!" — djala je še samo en klin. Koaks, koaks! A: Pa va-nj zavrtajte v se potlej ^pa stopila od njega „Caki, hosudarka, caki!" 7 vzdihnil je Ahmed in Ljubi k! vem da klinov , kolikor jih je treba, vzlasti v nemškem jezici vajen prenašati, stikrat na hrbtu kakošen c, kakor bi ga v mlin nesel nekaj lukenj , ter zabité roke stegnil po de vici. „Niti rožni grmiček ne ljubi ju si ker imas do- tranj e jaz ljubim tebe; al te ne prosim o kum endar so se enkrat džini vmestili v tvoje »ruc, mem pa odprle vrata k tvoji milosti, zvezda moja! Idi tedaj > srce meni Deschmann je predlog izpodbijal, beni nacrt ne izpolnuje namena in da se po teh vodi- lih ne bode dosegel cilj in konec, — ^ v bolnici vodja nima nobene oblasti, prvi zdravniki da po tem nacrtu idi poslušaj , kako valčki na reki tiho šepetaj 7 ^voiwwMj , Aun.v * uiuivi ua xui\i uuu ou^/ciajy ^ pi'1- jazno te vabijo, ker bi skor radi nesli te in spremili v moj konak, poslušaj !" Pa kar naenkrat ie obstál, pogledal v daljino, kjer v 9 OC1, bi bil kar najdelj moč vidil ; pa ni nič zapazil. samo (primarji), kterim je po §. 18 omenjenega nacrta viša inšpekcija izročena, pa preveč, — da se tudi premalo so bile poslopja s sadnim drevjem. Napenjal je da ? drevesa vejami: „Kaj je bilo to? svojo tovaršico, ter boječc pazi, kako in kaj delà oskrbništvo, da celó babica v porodnišnici, kadar zdravnikov ni tam, ima ondi višo ob last, — da mesečni zbori v bolnici, nekako čudno sestav- pa slišal je, kako je veter šumel med golimi ÍC majal prašal je aga sebe in z glavo (Dalje prihodnjič.) ljeni, ne bojo nikakoršnega prida imeli itd. Zato misli, da celi nacrt se mora še enkrat na drobno prevda-riti, in nasvetuje poseben odsek petih odbornikov. Poslanec dr. Župan se ne ustavlja temu, da se odsek 7 se mu ki zdi v se Deželni zbori. K oroški zbor v Oelovcu je sklenil I ■■■■■ iHHBflyoIi enkrat presodi predlog odborov, al treba govoriti zoper nektere prečudne opazke da za zdaj Deschmannove ; poslanec Deschmann se boji za oblast bolničnega vodja, ker premalo njegovih pravic vidi v tem nacrtu ; al pomislil ni, da ta hišni red nima biti ne napravi svoje lastne asekuracije zoper ogenj, nadroben napotek (inštrukcija) za posamne opravilstva kar so poglavne ker graška družba, ktera obsega Štajarsko, Koroško in v bolnici, ampak da obsega Kranjsko, je dobra. — Novi vládni predleg o občin- to reci , r—- — -—7 — da se v lepem redu zvršuje vse ski postavi se je sprejel. j VAC* O \j> Y IV- zdravje bolnikov. to L živio ujo voo i/v, kar terja bojo vodja in zdravniki v Vselej š taj arsk em deželnem zboru se je poslanec Car- bolnici; po volji vsacega prihodnjega se nikakor ne nad neri pritožil zastran nekakega nepravilnega pobiranja more predelovati hišni red. tistega davka v mariborskem okrožji, ki zadeva živež. spodtikuje posebno Poslanec Plankensteiner je povdarjal potrebo tište postave , ki je naše cesarstvo tako živo potřebuje Poslanec Deschmann se zbornimi mesečnimi sejami, da utegnejo delati razpor; dr. Župan zagotovlja, otavc, ivi jc naše uesčirsivu živo puireuuje, da se da ic razpore poravnujejo, in dalje^ razjasnuje obseg namreč ustanovijo pravice do v o dá in vravnájo vodne opravilstva primarjev itd. Kar se tiče §. 73, ki govori V V ces da stavbě (zidanja pri"vodah). Avstrija — je rekel — je o tem, da primarji morejo prednici usmiljenih sester poljodelska država; da se voda napeljuje in odpeljuje, nasvetovati, da se strežnik ali strežnica izpusti iz kakor je zemljiščem treba, mora odlocna postava biti. službe, ako ništa za to pripravna ali pa nevbogljiva, je Kar vlada zemljiščem dobrega dá, dá svoji lastni kasi; to čisto naravno, ker po pogodbi z usmiljenimi sestrami Mi — gré le njim pravica udinjevati jih ali iz službe devati ; tedaj primarji o tem le usmiljenim sestrám predlagati morejo, kar oni za potrebno spoznajo. Dr. Župan je sklenil temeljiti svoj govor s tem, da se je ustavil mnenju Deschmanovemu, po kterem naj bi bil deželni odbor se porazu m il z vodstvom bolnice in treba bi potem ne bilo deželnemu zboru predlagati; deželnemu odboru je vodstvo bolnice podložno , tedaj ga more le zaslišati, ne pa se ž njim porazumevati. — Za dr. Županom poprime še dr. Bleiweis besedo in razlaga ob kratkem zgodovino predloženega nacrta hiš-nega reda, povdarja važnost mesečnih séj , ker le iz zapisnikov teh séj izvé deželni odbor vse, in že marsikaj je tako poravnal, da je bolnica naša v prav dobrem redu, da se pritožbe, večkrat slišane, ne slišijo več, in Če se slišijo, nimajo pravega temelja. *) Brez mesicnih séj in da bi ne izvedil, kaj se je v njih obravnavalo, ne more deželni odbor oskrbovati bolnice. Dalje je dr. Bleiweis pretresal ugovore Deschmann-ove zastran vodja, pri-marjev, sekundarjev, babice, oskrbnika, od kterega celó terja, da bi vedil, kdaj je slama v slamnici za nić! itd. Hišni red, ki ga je deželni odbor izročil zboru, se opira na dobro prevdarjeni predlog v bolnišničnih zadevah po vecletnih, tukajšnjih in vnanjih skušnjah izvedenih zdravnikov ; vodilo deželnega zbora pri ustanovitvi hiš-nega reda edino to je bilo, da so bolniki dobro oskrb-ljeni v vseh rečéh; kar je starega dobrega bilo, vse se je obdržalo, dodalo se to, kar terjajo potrebe no-vega časa in novih razmér. Naj se tedaj voli odsek, ki iznova pretresa hišni red ; al pomniti moramo , da čas, ki nam ga narod placuje, je drag in da bi škoda bilo, ako bi se s tem kratil drugim važnejšim obrav-navam. — Po Deschmannovem predlogu je bil voljen potem odsek; izvoljeni so bili Mulej, Deschmann, Bleiweis, Skedl in Guttman. Zdaj je dr. Bleiweis dalje poročeval v imenu deželnega odbora: 1) naj potrebno pohišje kupi za sobo, kjer se kirurgične operacije opravljaj o ; stroški so prevdarjeni na 67 gold. 50 kr. ; 2) naj se kupi kirurgično orožje za 382 gold. 45 kr., ki ga bolnica celó nima in so ji ga morali posojevati zdravniki; 3) za vzdržanje patologične muzeje naj se za leto dovoli 50 gold. ; 4) služabnik v bolniŠkni pisarnici naj je tudi strežaj pri raztelesovanju umrlih in se mu za vsako raztele- senje plača 40 kraje. Vsi predlogi so bili potrjeni, le 3. ne. V 4. seji 9. dan t. m. je deželni zbor nasvetoval, da bi se v bolnici ljubljanski napravile štiri posebne sobe tištim bolnikom, ki radi plačajo, da jim ni treba ležati med drugimi bolniki. — Po-ročevalec dr. Bleiweis je rekel, da je ljubljanska bolnica do zdaj imela samo take sobe, v kterih so družno ležali vsi bolniki, a posebnih sob bolnikom boljega ali premožnišega stanu da ni bilo; zdaj pa, ko se je prezidavalo poslopje, da so se napravile štiri take sobe, in sicer dve sobi prve vrste, dve pa druge vrste ; zdaj pa da je še treba tem sobam dati potreb-iiega orodja. Ko je nek bolnik želei take posebne sobe, bilo je silno potrebno, da se je vsaj tej precej dalo orodje, in sklenil je deželni odbor, da pozneje poprosi, naj bi to potrdila slavna zbornica. Za to orodje se je izdalo 191 gld. 70 kr. ; zdaj pa je še orodje treba enej sobi prve vrste, za kar se bode zopet moralo plaćati 191 gold. 70 kr., in dvema sobama druge vrste po 120 gold, avstr. vr. za vsako. Zatoraj svetuje deželni odbor: 1) naj zbornica odobri, da se je 191 gld. 70 kr. vzelo iz bolniške blagajnice (kase) za orodje prve sobe; *) „Danica" bode menda potem popravila, kar je v poslednjem listu o tej zadevi rekla. Vred, 2) naj bi se dalo še za 191 gold. 70 kr. orodja drugej sobi prve vrste, in dvema sobama druge vrste vsakej za 120 gold, iz bolniške blagajnice ; 3) naj bode moral bolnik v sobi prve vrste za vso postrežbo plačevati po 1 gold. 50 kr. na dan, v sobah druge vrste pak po 1 gold. nov. dn. — Poslanec Deschmann je vprašal, je li res treba tacih posebnih sob in ali bi ne zado-stovale saj dve? Dr. Bleiweis je dokazal, da so potrebne, kajti do zdaj so ptuji bolniki morali ostajati po gostilnicah, ker bolnica ni imela tacih prostorov, pa tudi domači, ki domá nimajo dostojne postrežbe, si niso mogli pomagati. Glavne mesta po vsem svetu imajo v bolnicah take posebne sobe, a tudi Ljubljana je glavno mesto. — Na to zbor potrdi odborov nasvet. Potem je prišlo na vrsto : naj bi zbor potrdil tistih 4000 gld., ktere je deželni odbor za leto 1863 dodatno dovolil za stroške tistih c. kr. komisij , ki imajo z do-vrševanjem zemljišne odveze opraviti. Poroče-valec je bil dr. Župan. Poslanec Kro m mer je menil, da tega ni mogoce kratiti, samo da je naročiti deželnemu odboru , naj bi se po sedaj bolj ogibal stroškov. Poslanec Mulley je s krepko besedo povdarjal, da bi se moralo o tem bolj varčno ravnati ter je živo željo izrekel, naj bi te komisije hitreje bile v svojih opra-vilih, da bode enkrat konec tega delà. Naposled je dostavil da nasveta: 1) naj bi dotična deželna komisija vsaka dva meseca na drobno oznanila, kaj je opravila v tem poslu ; 2) naj bi se na svitlo dajal vsako leto natank spisan račun, kteri bi kazal, kako se je pri tej reci gospodarilo z novci ( denarji), kajti dežela ima pravico izvediti, kako se obraća ta denár. — Vládni komisar, deželni svetovalec dr. Schoppl, razlaga potem, da se delo ne more pospešiti, ker izvedencev manjka, in stroški se nikakor ne morejo zmanjšati, ako-nećemo, da bi zemljišča ne bile za tega delj pozneje osvobojene, cesar pa nikakor ni želeti, ker še le po tej osvoboditvi si naša dešela zopet opomore. Naposled je obveljal nasvet deželnega odbora. — Za tem je deželni odbor svetoval: naj slavna zbornica odobri, da je c. k. okrajnemu adjunktu g. Rajmundu Hocevarju do-voljenih 300 gold, trdnega priboljška iz blagajnice zemljiške osvoboditve in sicer od 1. junija 1863. leta do tistega časa, dokler bode imel delo samo s poslom zemljiške osvoboditve. Poročevalec je bil zopet gospod dr. Župan. Gosp. Krommer je govoril, da se to dovoli, a stvar naj bi se popravila tako-le : „dovoljeno mu je, samo da ne bode mogel iskati nikakoršnega priboljška več", ker sicer bi se potem še več uradnikov lehko poganjalo za tako priklado. Odobren je bil nasvet deželnega odbora s popravo, ki jo je poslanec Krommer nasvetoval. Po tej stvari je žl. S trahi podpiral predlog, ki ga je unidan s 20 družniki zboru izročil. Žl. Str ah 1 je povdarjal živo potrebo, da cestno gospodarstvo dežela v svoje roke dobi, in da ne kaže, spodtikati se nad ti-stimi malimi premembami, ki jih ministerstvo hoče. — Bila je ta stvar potem zarad cestne postave zopet na presojevanje dana tistemu odboru, kteri ga je uže lani pretresal. — Peta reč je bila : dovršeni račun o blagajnici zemljiške osvoboditve za 1862. leto. Poročevalec dr. Župan je rekel, naj bi se to prepustilo novčnemu (dnarstvenemu) odboru na presojevanje, kar je tudi zbor potrdil. Naposled je poročal g. Ambrož, da občina Bela Peč (Weissenfels) za svoje domače potrebe želi na dve leti doklade si napraviti po 100 odstotkov, česar deželni odbor ne ovira, samo da bi se ta doklada smel pobirati le od neposrednih davkov, in da občina Trata hoče 1864. leta za 35 odstotkov napraviti doklade, ker je za 81 učilnico potreba novcev y čemur se deželni odbor zopet je cenejša od prejšnje, ako se le kuri s suhimi drvi itd. Konec pravde je bil, da je zbor z večino glasov p o- ne ustavlja. Zbor odobri obá nasveta v 5. seji 11. dan t. 111. , IVU JC UHU OtViCillJ Çyi-lU , ViC* HU.I1 lld^l V C UUZiClllC^ct UUUUId V UUllllL/I b pi tîllltîllluij se po nasvetu deželnega zbora (poročal je žl. S trahi) ki jo je nasvetoval poslanec Krommer in se ji tudi de m ko je bilo sklenj da trdil naprave deželnega odbora v bolnici s premembo 7 od januarja t. 1. iz stanovně blagajnice vratarj t * w 1 • ^ A 11 li M I # V 1 1 J de želne Liše daje po 50 gld. na leto priboljška do tistega želni odbor ni zoperstavljal ? ker ,1e računska pre- mena casa ko bi začel dobivati penzijo Vv Ci O Cil y XV. \J Ui JLádK^KjL UUUlVatl j^Oll^lJV/ y J * a x nega odbora govoril poročevalec dr. Župan, da bi zbornica potrdila, kar je v bolnici ljubljanski odbor dal popraviti in prizidati čez to, v kar je bil v lánském zboru pooblasten. Moral bi sicer deželni odbor bornici že podati račun tega zidanj LJ OI\a tigLU^U) JJLlV^llCt j ViCi OO tlo till I \J v imenu dežel- že v lani dovoljenem znesku. da se odbije tistih 767 gold., ki so zapopadeni se pa do zdaj bode Je ni vse moglo delo V se pi zgoditi, pa se bo godilo natanko, ko kraj Potreba silna je bila 7 da se m > ko se je novo zidanj prenaredilo saj n a j p o t r e b in začelo, naredilo in zdaj o enem aj cen ej čeravno to se ni vse in se zega je potrebno, ker menda že 15 let in dala] o že v se tudi kaj dru- več se al Za lik or tega prevdarki in pri pi del je deželni odbor lotil se predelovanja, je prepotrebnega kazalo, in prevzel je o tem torilo se ni nič. ko- odgovornost, ter predlaga zboru, naj odobi se je prizidalo 2. nadstropje na severnej strani gid da prenaredilo hodišče ob tistem oddell y v kterem so spólovni bolniki, in da so se naredile sobe sekimdarjem (zdravnikom druge te) ? ki daj v bolnici stanuj ej o , da je saj eden bolnikom zmiraj na pomoč, vse vkup za 2344 gld " 1 i>x kr da se je na- pravila Meissnerjevo -Poduškina kurjava za 3108 gld., bolnišnicah čisti brez odpiranja po ktei i se m slabi at nk da se deželnemu odbor okenj o vseli le-teh popravah prihodnji zboi drobno spisan račun dru z ega nastropj nar oči ? z ačunom o u Viliami pome ni ; naJ i podá na za prizidek so se zdaj za- čeli. Kasprotvali so predlogu deželnega odbora poslanci ? Gr u 11 m da bi bilo imelo ker Brolich, Krommer, DesclimMil^ rekši ; t stroško\ pi m biti pooblastenje od deželnega zbor 7 da stvar ni bila tako nujna, lani ni odbor o tem govoril 7 se 13.601 gold, za zidanje druzega nastropj dovolilo da nova kuri še ni tako gotovo dobra 7 da ličev zdaj v bolnišnici dr\ 7 ni nič manj mer ra dvakrat ve potřebuj m tal da bi bil deželni zbor da nova kurjava šio pore doma naprej, kakoi rat na nos brez ] darka naredil nepotrebnih reci. Dr esnega pr Župan sta zagovarjala s prepričavnimi B1 e i w dol bhodna potreb bila m da je deželni zbor kot 7 ; li u u u a jiun cua uaac*, ivai j v^ uv^vinx zjktvjj. dober gospodar ob enem storil, ko se je začelo pre zidovanje v bolnišnici, in daje cenejše storil. Edino, kar se mu more ugovarjati, za te delà, ki so bile ve t na-se zel biti neodložlj 7 zopei take dan 7 da potrebe j ti KjkJKy J y J 7 odborovega napotl da ni imel pooblastenja ako je za to od g o-je moral toliko bolj prepričan Župan je pritožil se je to storj in dr 7 ki meji oblast nj egovo mora pi potrebne delà odlašati celó leto in 7 ako zbora večkrat ni kot enkrat v letu On m dr. Bleiweis sta odbijala ugovore nasprotne, uni od gospo darske, ta od zdravniške strani; dokazala sta, da silni dravje bolnikov in dobiček dežel potreb nega z klad so bili troj dr prestopil meje pooblasti dokazal veliko korist nove kurj nice (ventilacije) za zdravje bolnikov, drfZup priganjavci, da je odbor Bleiweis je s številkami in prepiha bolniš pa, da * Neodložlj h ljubljanski potrebo vsega, kar je deželni odbor v bolnici dodělal kar je we vedeni zdravnik dr. Gauster treba, dokazuj iz- ? ? Laib. Zeitg/' V preteklih letih je veliko komisij bilo v bolnici, al ostalo je vse le Pirj Zdaj pa ni odloga na pa- Taka je tudi z našim sols kim poslopjem; tako dolgo je se komisijonovalo, da je sola popol noma podrtija. Vred. Odioinek iz „Romeo in Julija. Pošlovenil J. Z. *) Drugi čin, drugi iiastop. (.Kapuletov vrt.) Romeo nastopi. Rom. Směji se ranam, kdor jili ni pocutil. (Julija se prikaže zgor pri oknu.) Al glej ! skoz okno lue se tam prikaže ! Izhod je to, in Julija je solnce ! Vzdiguj se, milo solnce ! Vmori luno, Ki v bledi že zavidnosti propada. Ker jako jo v lepoti prekosiš : Ne služi ji, ki bledo in zeleno Vestalsko oblačilo vedno nosí, Obleko abotno. Odvrži jo! Ah gospodična je, ljubezen moja U f O, ko bi vedla ona, da je to! besede ne al kaj? odgovor dam. Zdaj govori, Okó le marnova Predrzen sem, ne k meni govori: Dve zvezdici, najzaljši na nebesu Odplavajé prosili ste očeša, Naj svetijo, dokler se vrnite. Ko b'le bi tam očeša, tukaj zvezdi, Ju osramotila světlost bi lica, Kot solnce luČnico ; le zarjo milo Oko bi njeno iz višave vlilo, Strmé ptič ptica s petjem bi zbudil, Misle, da noč je svitli dan zakril. Glej, kot z roko zdaj lice si podpré ! O, če bi bil te roke rokavica, In Čutil lica ! Julija. Ah ! Rom. Zdaj govori i Govori dalje, sladki angelj moj ! Ker veličastno mi to noč blescis, Kot krilat posel iz višin nebeskih ITmrjoČemu, ki kvisko svoj pogled, Strmé nasproti mu povzdigne in Opazi, kot skoz lene zdaj oblake Odtod vesla po zračném polokrožji. Jul. O Romeo, zakaj li Romeo?! Odreci rodu se, odvrzi ime; Ce ne, prisezi vecno mi ljubezen In dalje nisem Kapuletova. (pri sebi.) Al bi poslusal se, al govoril? Rom. Jul. Le ime tvoje mi sovražno je i Ti sam si, le ti sam, ne Montagi. Kaj Montagi je? Roka, noga ne, Ne rama ) lice ne, al drugi del, Spremeni ime! Kar se roža zove Od bitja tvojega. Kaj je za ime? Disi sladko, kak* koli bi se zvala. Tud* Romeju, če Romeo ne bil bi, Ostala vrednost bi, ki jo ima. Imenu, kterega ti ni potreba, Se odpovej in moje celo bitje Si nadomesti! i Rom. Sveta beseda O ljubi me, in spet se dam krstiti; Odzdaj zavržem ime Romeo. Jul. Kdo si ti, ki zavit u temno Posluša! si moj samogovor? noč V m Na posebno željo g. J. V. Zadravskega natisnemo za pokusnjo ta odlomek zabavnika „Lade ki tiska v Mariboru m dodamo se prošnjo njegovo, naj bi mu gospodje, ki so nabi rali naročnike „Ladi", imena njih skoraj poslali Vred H o m. V kratkem Oznanit ti ne morem, kdo da sem; Ime, o sveta, zaničujem sam, Le, kar sovražno tebi se glasi. Raztrgal bi ga jaz, če bio bi v pismih! Jul. Uhó ni pilo sto besed še moje Od ustnic teh, in glas že znan mu je. Al nisi Romeo Montagovi? Rom. Oboje ne, če se ti ne dopada. Jul. Kako dospěl si sem, s kterim namenom? — Visok je zid, doplezať ga težavno. Pomisli, kdo da si, ker bil bi zgubljen, Oe eden mojih stričev tu te najde. Rom. Připlaval na perutih sem ljubezni: Ljubezni ne strašijo židi, bregi; Kar le ljubezen zna, zacenja srcno; Zato me ne plašijo strici tvoji. Jul. Ce te zasačijo, te umorijo. Rom. NevarnejŠe mi tvoje so očeša, Kot meči stričev vseh. O, glej prijazno, In mocein vstavim se razkačenim. Jul. Za svet ne htela bi, da bi te vid'li 1 Rom. Teinnotne noči plaše me jim zakrije. Ce me ne ljubiš, naj me vjamejo! Se bolje, Če jih jeza me pokonca, Kot da bi živel večno in — brez te! Jul. Kdo sèm na toti kraj te vodil je? Rom. Ljubezen mi ga iskat je velela; Podala mi je um, jaz ji očeša. Nisem veslař, al če bi daleč b"la, Kot breg, po kterem daljno morje rije, v Za takšen biser stavil bi življenje ! (Konec prihodnjic.) Slovstvo. * Tec h n i se h es Poly g lot t-O n o m asti cum oder Wd rt erb uch der Namen der g eis t Uch en , Civil- und Militarwurden und Char gen, der Professioriisten, Kilnstler und Handwerker, der Grade der Bluts- und Ehev erw andt- schaft, neb st anderen charakter istischen Benemiungen in sieben Spraclien (deutsch, italienisch, franzosisch, eng-lisch , slovenisch, lateinisch und griechisch) und dem fri-aulischen Dialecte. 1Terfasst von Josef Vuk, Welt g eis t-licher etc. in G or z. Pod tem naslovom je začel izhajati v Gorici slovnik, kteri, kakor prvi vezek kaže, vtegne res dober pomoćnik biti vsakemu, kdor potřebuje besed iz gori ome-njenih vrst. Cela knjiga bode imela blizo 400 straní ; vsak mesec izhaja en zvezek po troje pól, ter veljá 50 kraje. nov. dn., ki se plačajo po sprejemu zvezka. Naročila sprejemajo vse škoíijske pisarnice in véliki knjigarji v Trstu in Gorici. Dopisi. Iz Ciorice 7. marca. -J- — Sinoči, v nedeljo večer, bila je v naši čitavnici zopet „beseda"; začela se je s tombolo. Po tomboli je nastopilo petje z godbo. Po prvém čveterospevu „Milovan-u", kterega so štirje mladici čitavniškega pevskega zbora prekrasno prepevali, jame gosp. Bonetto iz Basana, še mlad umetnik, veliko harmoniko prebirati. Skoro vse je bilo iz „Trovatora" vzeto, in zares čarobno je igral „Ciganko" in „Miserere". Težavnemu godalu, kakoršno je velika harmonika, je ta mož popolnoma kos; pestuje ga mirno in ocem prav ugodno. Med harmoničnimi godbami pa nas je razveseljevalo lepo petje našega zbora. Dobra misel je prišla čitavničnemu odboru na pamet, si učiteljske pripravnike za pevce pridobiti. Castito ravnateljstvo normalnih šol je radovoljno in prijazno mladičem dovolilo v čitavnici pevati, in gotovo le v najveći prid pripravnikom samim. Tako se oni zraven pičlega obli-gatnega nauka godbe lahko še djanski in večkrat va-đijo v petji, in sicer v petji slovenskem, kar jim bo na prvi mah v bodoči službi dobro rabilo in srca ljudi pridobivalo. Tudi se ti mladenci citavničnih veselic udeležujejo in imajo tako več priložnosti priti med ljudi izobražene in uljudne. Da bodo taki učitelji, ki so se že v mestu domaćega duha in ljubezni narodnega petja, zraven pa tudi uljudnosti navzeli, po-zneje na selih omiki našega naroda bolje stregli, to je očividná stvar; želeti bi bilo, da bi se priložnost takega izobraževanja tudi v drugih slovenskih pripravništvih šolskim odgojencem na roko dala. Trkajte, da se vam odpré. — Prelepo spevanega četverospeva „Milovan" sem že omenil; celi zbor pa je pel: „Kje dom je moj'- od prejšnjih različno in prav ukusno sostavljen napev, — „hrvačko četvorko", — „Sablenko" in nazadnje čvrsti „Naprej." V vseh pesmih so se izkazali pevci vrlo lepo. Čestitamo si mi udje , da imamo take izvrstne pevce; vi pevci pa ne ogibajte se truda, kterega vam pevske in godbene vaje zadevajo; dobiček te umetnosti je v človeški družbi obilen , ter razveseljuje , njezi in zvišuje duše nad potoni pozemskih nadlog in temnih skrbi. — H koncu naj še izrečemo eno željo zastran citavničnih veselic. Do sedaj so zabave bile malo ne samo ob nedeljah, kar zunanje ude, posebno čestito du-hovščino zadržuje v mesto priti. Ali bi se ne dala kaka veča svečanost te spomladi osnovati, ktera bi bila d e-laven dan, in h kteri bi se od zunaj mnogo udov in drugih ljudi povabilo? Jaz mislim na veliko besedo, kakoršna se je lánsko leto v naši čitavnici obhajala. Se vé da taka potřebuje mnogo pripravljanja in posla-Poskusite, gospodje odborniki! Na to „božja pomoč !" Iz Trsta 12. marca. Jeli primeren odgovor v zadnjih „Novicah," ki ga je dal gosp. Cegnar (namést gosp. Arcona) na moj dopis, naj pravično sodijo slovenski jezikoslovci ali še druzi tudi po razglasu, ki ga uteg-nejo naj ti v „Osserv. Triest." pod štev. 6 t. 1., in po omenjenem mojem dopisu. Kdo da je bil přestavil tisti razglas iz nemškega, nisem vedil, kadar sem naprav-Ijal dopis. Pa kaj zato, ko bi bil tudi vedil ? Al ni morda celo hvale vredno, če se kdo trudi kakor si bode za popravo našega jezika, da vsak Slovenec lehko razume va, kar se v njem piše? — Pa saj tudi gosp. Cegnar je trdil ob neki priložnosti, da ni prav slovenski rečeno „neposredni davki,4i „čeznava-d e n přiklad" i. t. d., in vendar zdaj brani prestavo, o kteri je govorjenje ! — Ako je rés, da tudi v mojem sestavku, ki je bil tiskan v „Slov. Glasniku/* se po njegovi opazki nahaja veliko (50) pogreško v (germa-nizmov i. t. d.), drago bi mi bilo, ako bi mi jih on pismeno zaznamoval; *) ker ravno po tem bi morebiti najbolje utegnil dokazati, kako napeno da je gosp. vrednik popravil (?) mojo pisavo. Gosp. Cegnar se pa sicer jako moti, ako misli, da le osem pogreškov sem dozaaj našel v njegovih dosadanjih spisih kakih si bodi. Jez bi mu jih utegnil imenovati še veliko število. Kar se sicer mene tiče, nisem pač nikdar trdil, da pišem prav redno. Taka trditev bi bila pa gotovo tudi prenemodra ! Pisal sem sicer, da tudi moje děla naj se kritikujejo brez nobenega obzira, in da kritika je sploh zeló potrebna, ako hoćemo, da bolje delamo, in da — napredujemo. **) J. V. G. *) Ne nali a jam (!) pa, se v tej zadevi k njemu potruditi, ker nimam časa za to. Pis. **) S tem sklenemo javno debato. Kar ste nam, častiti gospod, sicer naznanili o oni govorici čitavnični, nas prav tako malo žali kakor slovenske pisatelje, kterim vsem je bil oni ,,poklon" namenjen. Znano je, da prav po Evinem grehu so nekteri naši rojaki podedovali misel (abcedna vojska od leta 1832 je že tega priča), da edini oni le razumejo jezik slovenski in da abe-cedarija in slovnica stojite nad všemi vedami človeškimi; da le to znaš, Če tudi druzega malo, dobrotnik si človeštvu. — In kdo jim bode krátil veselje take monomanije ! V „Mu- 89 Iz Idrije 10. marca. ~ God slovanskih aposteljnov veni času odpravila; al kakor tr dim o potrebo te odprave sv. Ci rila in Metoda so naši vrli pevci jako lepo ker bi se bila, kakor slišimo, jéz po pogodbi že pre-praznovali. Peli so ob 10. dopoldne pri so gospod 7 WAAWAI11V J J VU ^ v KJL đJ\j V teklo jesen podreti morala, ravno tako ni bilo prav, da dekan služili, slovensko mašo Riharjevo, se je v petek z nekako silo podrla, ako se pomisli na sv. masi, ktero pesem sv. Cirila in Metoda, besede Virkove, napev postavne nasledke njene pomagalo se zdaj polju ni veliko Res, da „sila kola lomi" al več ? že «.VF*«, 1UUJ1 , Ctx ko je povodenj Gnezdov, in dve latinski pesmi. Vidilo se je, kako globoko so vsem nazočim krepki glasovi našega že zlo utrjenega zbora v srce segali ; posebno ginljiva je bila mahárji naznanit dotični komisii, da jim tolika škoda pesem sv. Cirilu in Metodu. Prav praznično je bilo to toliko dni trpěla; kmali v začetku, ko bi bili prišli obhájilo, ker nenavadno velika množica ljudi y skoraj kakor o praznikih, je bila pri ti sv. maši. Nadjati se tekla po novi strugi Gruberjevega kanala zuga, bi se s tem bilo gotovo pomagalo, še predno je povodinj z vso silo razsajala. — Ko je Ljubljanica zopet je voda res moremo * MXiUi^m j j potaav* ť w f • ^ I AAV oci u^i ^ i uuv^iju v v/^ci j\aiiaia j j v wua iuo ujuiciiju, da bodo naši pevci ta vsacemu Slovanu zna- neznano hitro padla; to nam je očiten dokaz, da brž meniti god vsako leto tako lepo praznovali. Slava tedaj ko ne, je ta velika povodenj bila poslednja na mahu Gnezdu ! Iné prihodnjega meseca se bosta v Postoj ni idrijskim pevcem in njih pevovodju Iz Ljubljane. Veliki zbor pravoznanskega P° očitni dražbi prodala go z da, ki spadata k cesarski društva 10. dne t. m. je izvolil za svojega předšed- grajščini postojnski, in sta zdaj lastnina dunajské banke. nika Njih ekscelencijo cesarskega namestnika gospoda Prodala se bosta namreč: Gozd Golobičevec v barona Schloissnigga, za podpredsednika svetovavca de- katastralni srenji postonjski, ki je 983 oralov in 1568 □ želne sodnije gosp. Brunner-a in pa c. kr. državnega sežnjev velik. Njemu spada tudi lovska pravica in lo- Hrastje (dobje) v srenji košanski, ki meri 120 oralov in 330 Q sežnjev. lzkli- pravdnika gosp. dr. žl. Lehmana. Po predlogu družbe- garjeva kiša na Uncu. nega predsedništva so bili za častne ude iz voljeni : Njih milost knezoškof ljubljanski dr. Jernej Widmer y eksc. Njih cana cena za gozd Golobičevec baron Latterman, predsednik pravoznanskega dru- hrastje v Košani pa 25.000 gold. je 240.000 gold. y za štva v Gradcu, grof Wartensleben v Berlinu, dr. Schenk Slavni naš na Dunaji na predlog dr. Ahačičev pa Njih eksc. roják misijonár P i r c je v pondeljek opoldne zapustil Ljubljano in se vrnil čez Dunaj v grof Anton Auersperg. Govor dozdanjega predsednika Ameriko nazaj. Duhovne pripomoći je dobil na Složi. gosp. S trahi-a je bil z veliko pohvalo sprejet; kazal venskem : enega duhovna in 11 bogoslovcev; potřebuje O 1 _ %} X li// • 11 v v 1 # f # 1 t i • v 1 i i « je v obče , da društvo na vsako stran lepo napreduje. Jm P» vt;c y *4 JU1 »» ±\emsKem m ziasu na To je po tem še bolj na drobno razložil prvi društveni Franco zkem dobiti. Poslovil se je blagi starček od nas tainîV o-Aftn rlr TTltVnn í^n^tci r\a "nri toi nrilîlri tnrli s žalostinko. da se ne vidimo več. Boer mu dai še obče da društvo na vsako stran lepo napreduje. jih pa se vec ki jih misli na Nemškem in zlasti na tajnik gosp. dr. Etbin Costa, pa pri tej priliki tudi za- s žalostinko, da se ne vidimo več. molčal ni, da celó vsem pravilnim dolžnostim društvo mnogo let vspešne delavnosti njegove Beseda" v čitavnici v nedeljo t Bog mu daj y ktero so poca- vendar ni zadostilo Še dosihmal, ker, na priliko, za narodni jezik o pravoznanskih zadevah ni še nič storilo. stili Njih ekscelencija c. kr. namestnik baron Schloiss- Društvo šteje 144 udov, je imelo lani 11 sej, na svetio »igg; gosp. deželni glavár baron Codelli in 10 dezelnih je dalo 13 pol svojega časnika, knjigarnica njegova ima gospodov poslancev, se je odlikovala ne le po visoko-že nad 650 zvezkov. častitljivih gostih, temuč tudi po izvrstni produkcii lepe pismu, ki ga je deželne nadsodnije v Gradcu baron Latterm poslal voljeni predsednik c. k. overture k Balfeovi operi „Ciganki" in premični „Polki" aJ JL "V ^ 1 # • i • • t v • • • v • 1 + 1* 1 raz- Fabjanovi, ki ju je čitavnični orhester igral, in po gle- dne t m. vsem c. sodnijam na Stajarskem, Koroškem in Kranjskem, in v kterem kaj lepo razklada svoje dolžnosti pa tudi dolžnosti vseh njemu podložnih sodnij dišni, čeravno že 74 let stari, leta 1848 vdrugič in zdaj vtretjič oživljeni igri „ „Glažkova", že sama Županova Micika". Komična rola po sebi presega vse druge, pa jo ter prosi vzajemne pripomoći c. kr. državnih je gosp. Drašler tudi s takim humorom igral, da brž pravdnij, advokatov in notarjev, nahajamo tudi sledeče jutri stopi lahko na javni oder. Al tudi trojica: modri pomenljive besede : „Prilastiti si pa tudi morate znanje župan (g. Grazelli), ljubeznjiva hčerka njegova Micika deželnih jezikov, zakaj sodnik more le tedaj vspešno (gospodičina Nolliova) in ženin njeni korenjaški Anže ako more z ljudstvom govoriti v njegovem je- (gosp. Vidic) so mu v velikih svojih predmetih tako iz- delati ziku like dal." to Vam bodem, kolikor bodem mogel y pri , ki je silno škodo naredila na ljubljanskem mahu (močvirji) Laib. Zeitg." je omenila unidan povodenj vrstno privdarjali, da bilo je res pravo veselje ; tudi kmetiška obleka vseh je bila lepo izbrana ; vrh tega Anže Fleišmanovo prelepo pesem „Kranjski Čarobnim glasom Je fantje ženin :ic mi smo mr% s svojim tako na- yy Novice^ i SO IZ rok drobno popis one povodnj vedenega možá dobile bolj na vdušeno pel, da jo je moral dvakrat peti. A Pa tudi kakoršne ni bilo od leta ostale tri manjše role mestjanskih oseb so bilé*v dobrih \AJL vMiiv jJKj^riij viiu y vu lij ^ y rv ai\vl ou v li l UHU UU 1\3 ta --v — -----j--- ----- ---J------— ------ ------- 1827, ko so začeli ljubljansko močvirje na suho devati. rokah gospodičine H. Tomanové (Podgorska), ki ima Blizo peti del mahú, kacih 5 do 6000 oralov bil zad nj jesen obsej z ozimno ržjo že mljjo ------------# — ----- o-r-----. o to seme (Sussheima) in pa gospoda Drenika Je vse lastnosti za take gosposke igre, gospoda Tisena iznaša, samo po 2 vagána na oral, 10 do 12.000 vagá- so pomogli izvrstni izvršbi ..Županove (Windberg), ki Micike. « vsi Pa nov rži ali pa denarja, vagán po 3 fl., 30 do 36.000 Ako se pomisli, da vsak vagán setve dá najmanj ganov pridelka, mora vsega 60 do 72.000 vagà vabiti še imamo s posebno pohvalo imenovati 4 gospode pevce, ki so pred oknom Micikinim z lepo vbranima pesmi-cama povzdignili veseli večer. Na koncu igre je glasna v vrednosti 180.000 do 216.000 y dilo da bo škoda manja, kakor se zdaj misli, ker pomla-danske povodnje niso žitu tako nevarne kakor jesenske. Ker je jéz v cesarskem grabnu odtok vode očividno overala, je pač živa potreba bila, da bi se bila ob pra- Kmali se bode vi- pohvala donela vsem gospodičinam in gospodom, ki so koliko tega pridelka je potopila voda. Bog daj, bili deležniki prve slovenske in zato še zgodovinsko imenitne igre, s ktero smo končali zimske „besede.4" Novičar iz domaćih in ptiijih dežel. Dunajski vladni časnik „Wiener Zeitg gla senalmanach-u" je nekdaj v doïgem sestavku po câtaiîb doka-zoval Kotzebue, da G 61 h e ne zná pisati nemski! — zakaj veliko število vojakov, zdravnikov duhovnov, ktere Je volj slug v dansk ski Njih Veličanstvo bi tudi mi ne imeli thetoY ? Kotzebuov, eeravno Go Vřed. césar po sklepu od 10. t. m. poslavilo s častnimi redi ? križi in pohvalnicami Kakor se bere * y ije avstrijska 90 vlada političnim poljskim časnikom v Galicii prepo- turska vlada tako krepko na noge stopati vedala strastnc napade na rusko vlado, kterih dozdaj smo povedali na kratko važniše politične ni bilo ne konca ne kraja. Radoveden zdaj svet gleda, kako se bojo zasuknili tudi drugi časniki, kakor „Ostd. Post", kako „Presse" itd. postava, to je, od 17. dec. 1862 do konca leta 1863, je Ear veljá nova tiskarna lánsko poletje za' to najeti tem pretek- lega tedna ; naj dodamo še dvoje druzih. „Allg. jleutsche Teleg ----- ..vv, ^.vrv^uxv «V UVVjV. VI! libili. UCU pripoveduje, da v kantonu Basel v Svaj so v našem cesarstvu bilo 401 bukev prepovedanih. „Beseda" slovanskega pevskega društva na Dunaji 7. dne t. m. ie bila zopet izvrstna v vseh razdelkih _ %r _ _ 4:. « ^ j w f \ i 1 • # i • i metu lj jel ljudj ti metulji so državni kasi b liz o 12 milij ono v milij franko v stroškov prizadeli." Ta račun je nekako čuden glasbe m pesmi; tudi yy Šavica" našega Riharja je bila Vrednik českega časnika ce pa pla očitati bi se moglo ako za 12 metulj taki vladi, da ne zna y lača gospo frank (blizo 24 kr.) bi ne bilo boy ega zaslužka kakor v Basel z veliko pohvalo sprejeta. _ ____ gosp. V. Vávra je 13. t. m. přestal svojo večmesečno da bi jih řada poslala v Švajco na metulj ski lov 1 . V • Kažen v jeci. — vavgjj. ay«*** v » ; «*»<*- a»uaj pase eno, k skega časnika ,,Pozora" je obsojen v zápor na o mesce, so obsodili v Maj Gosp. ivau lti pa metulje loviti. Vsaka^dežela ima dosti tacih ljudi erkovac, vrednik hrva- Zdaj pa eno kije 7 V ce Temešvaru so in da izgubi 250 gold, kavcije. zasacili dva člověka, ktera sta ponarejala bankovce tudi čudna. Ne davno Nemškem) neko babo v ječo po gold. Kdor na 15 let, ki se je več let pecala s zvodstvom (nesram-nim mešetarstvonij mlađega ženstva ; čez 1300 deklet dobro gleda v dvoorlu, zapazi prena- je zmešetarila po Nemškem, pa celo v Hamburg jih je redbo; sicer so pravim zlo podobni. — Kralj bavarski pošiljala, da so odtod šle v Ameriko ali jih spečala Maksimilian IL je nagle smrti umri 1- - ? hudobni umoril. Naslednik njegov je prvi sin ; prsni šen še le 19 dniw let star, pa po bavarskem zakonu vendar že polnoleten ; vlado je nastopil pod imenom Ludevik II. — Danska armada se je večidel umaknila proti Viborgu ; avstrijska in pruska se pomikate za njo; avstrijski vojskovodja odmaršal Gablenz je svoje krdela potisnil proti Aar- da danska vlada hoče zdaj privoliti l'oprakvek. V dopisu iz Trsta v poslednjem listu y 2. vrsti od zgorej namesti slavnih beri slavenskih. uusu. Sliši se Listnira vredništva. Gosp. Prusniku v Trstu: laite si fanta kje drugod. Kdor se je kmetijstva ali živinozdravstva izucil , pa premoženja, ne bode posvetu iskal nego- jjuuou. Miioi , Kia uoiioft« —r— ima 8e 700 ali v konferencije (posvèt), kako da bi se vojski konec vega sinovstva. 1000 gold. ? s toril pruska armada še gotovo vendar ni še to, kjer avstrijska in 9 niste toliko opravile, da bi bila to, da v najveći Da- sili v nija že pri kraji, ker se zanaša na ji bo Angležija pomagala. Menda pa tudi od druge strani diplomacija ovéra jaderno delovanje avstrijske in K prvemu strahu, da so avstrijska, * ; je Žitna cena v Ljubljani 14. marca 1864. % Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 67. pruske armade. pruska in ruska vlada sklenile z vez o med seboj banaske 5 fl. 67. turaice 3 fl. 58. soraice rež 3 fl. 33. přišel zdaj drug strah ? da ste vlada francozka in an- 50. ječmena 2 fl. 94. prosa 3 fl. 22. 3 fl. 58. i ajde 2 fl oves 2 fl. 45. gležka stopile v zvezo. Cako strah podi strahú, kakorpoči glas, da utegne zdaj to, zdaj uno biti. Cesar Napoleon molči, da svet ne vé, kaj bode počel. Ko ga se zmiraj je unidan dnarstveni njegov minister vprašal bodo zasukale politične homatije ne bode vojske začel Kursi na Dunaji ? kako 1 se marca 1864 v novem denarji y je neki rekel, da on bode. tudi y da pa ni porok ; ali vojske ne To je gotovo, da se Lahi zanašajo na-nj ; in ce ne izprva, da jim bode přiskočil na pomoč v sili. Denarničar Rothschild v Parizu je posodil laški vladi, kolikor je še potřebovala; to je nekako čudno znamenje nihče Oeržavni zajemi ali posojila.lDruge obligacije z lotrijanii. 5% obligacija od leta 1859 [Kreditni lozi po g. 100 . g. 136.50 v novem dnar. po 100 g. g. 66.55|4 '/2 °/0 Teržaaki lozi po 100 „ 108.00 5°/0 nar posojilo od 1. 1854 5% metalike .... » n Garibaldi je izginil iz svojega otoka ne ve y vladi, ki se boji > Pa kam jo je potegnil; to delà skrb laški ďa ne začne zopet kje rogoviliti. 4 % % 4% 3% O 1/ 0/ * 2 /o 0 11 11 11 11 11 17 11 11 11 79.5015% Donavsko-parabrod-71.401 ski po g. 100 .. . 65.25|Knez Esterhazy. po g. 40 li u 87.50 94.50 59.00|Knez Salmovi po g. 40 „ 35.25 45.001Knez Paltyovi po g. 40 „ 34.25 37.50JKnez Claryovi po g. 40 „ 35.50 Knez St. Genoisovi po g. 40 ,, 33.50 , JL\ X OO WV.' jl , Urt UVy ^atiUb ŮUI/VI/ JE* I Novi cesar meksikanski, avstrijanski nadvojvoda Maks je s svojo gospo, prihodnjo cesarico meksikansko od ~I Ili ËÊM T~ ~ Obligacije zemlisn. odkupa. KnezWindischgrâz.po g.20 „ 22.75 5° jC O O VUjU gUOJJUj pilUUUUJU ucoau^u mvivoiivauoivuj *t /o U.UIJI1U - « t. m. v Parizu, kjer ju v velikih čislih imajo; 5% ogerske. (po 100 gold.) doljno - avstrijanske g. cesar Napoleon, kteremu je Meksika dozdaj teška bu-tara bila, je neki zelo vesel, da mu jo odvzame novi cesar. — Poljski kmetje so z nepopisljivim veseljem sprejeli ukaz ruskega cara, ki je bil oklican une tega mesca in ki jih je rešil dozdanje velike suž-nosti, tlake in desetine, in jim dal samostojniše življenje po novih županijah. Zemljišča so zdaj popoinoma (15.) prihodnjega mesca niso ■vm vi 5% horvaske in slovanské „ 5% kraj nske, «tajarske, Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 20.25 86 25 Keg-levičevi po g. 10 „ 15.00 ■■■■■■■■^^029.75 73 25|Budimski 74.25 po g. 40 denarji. ■ Cesarske krone 88.001 Cesarski cekini koroake, istrijanske . „ Oeržavni zajeilii z lotrijanii. iNapoleondori 20 (frankov) £ Zajem od leta 1860 . u » u n n ft 1860 petink. lastnina kmeto\ od ,, ^ ~ r ~—li j) 1839 . . • •• „ 1839 petink. „ od leta 1854.. 91.60|Souvraindori . . 93.50iRuski imperiali 141.501 Pruski Fridrikdori 99.50|Angležki souvraindori 89.50|Louisdori (nemski) kmetje v nobeni stvari več podložni grajščakom; graj-ščake odškodva cesarska država 5% narodni Dohodkine oblg. iz Komo „ 17.50|Srebro (ažijo) li li li ti li ty iy » 16.50 5.71 9.42 16.25 9.68 9.95 11.85 18.25 sama, kteri kmetje pla- čajo odkupnino ; pravice do gojzdov in pašnikov osta nejo kmetom, ribštvo občinam (soseskam) ; občine si Loterijne srećke: volij 0 svoje župane itd. Tako je poljski kmet opro- šten dolgoletnega jarma in je hvaležen za to caru svojemu , ki je s tem zlo vničil upor poljski. — Turska vlada čedalje ostřejše postopa z knezom podonavskih knežij ; ne vé se, kako da si upa poprej pohlevna V Gradcu na Dunaji 10. febr. 1864 49. 64 7Î. 17 39 29 43 15 58. Prihodnje srečkanje v Gradcu 23. marca, na Dunaji 19. marca V Trstu 12. marcar 1863: 16. 56. Î6. 66. 54. Prihodnje srečkanje v Trstu bo,: 26. marca 1864. Odgovorni vrednik: Dr» Jane* Bleiweis Tiskar ín založnik: Jožef Blaznik v Ljublj