Turizem ni le prazna beseda!
V eni prejšnjih številk sem obljubil, da bom spet kaj napisal, ko se bodo spuščali zmaji s hriba Lovrenca. Čeprav zmajev še ni bilo na spregled, sem spet obiskal te kraje kot toliko nedeljskih turistov željnih svežega zraka in miru.
Tokrat so me v oči zbodle avtobusne postaje, predvsem od Ljubljane do Polho-vega Gradca. V Polhovem Gradcu imajo lepo zidano avtobusno postajo. Toda žal, razen strehe in zidov je vse drugo v bolj žalostnem stanju. Poslopje ni prebeljeno, tla so onesnažena z vsetnogočim, klopi enako, voznega reda praktično ni in otna-rica za vozni red je razbita. Tudi okolica ni v ponos kraja. Smatram, da bi se z majhni-mi sredstvi dala lepo urediti. Vem, da je bilo v Polhovem Gradcu turistično društvo zelo delavno, saj so nekdaj imeli tudi zelo dobro urejen Turistični dom. Sem prihaja mnogo Ijudi, posebno ob nedeljah in praz-nikih, ki vse to vidijo in tudi ocenjujejo. Zato naj si turistični delavci zapomnijo pregovor, da je gosta težko dobiti, često pa še težje obdržati. Mnogi turisti iščejo vozni red avtobusov, ker je tukaj tudi križišče proti črnemu vrhu in Lučinam. Toda za-man. Vsak ne more v žepu nositi lokalnega voznega reda. Enako je tudi stanje na Dvoru, pri vstopu v Žirovnikov graben, kjer običajno izstopajo gruče ljudi in se peš napotijo proti Katarini in po hribih proti Črnemu vrhu ali Polhovem Gradcu. Veliko jih tudi prihaja iz nasprotne strani ali celo z Govejka preko Katarine. Pa tudi na Dobrovi stanje z voznim redom ni bolj-še. Nikjer ga ni. Nekdaj temii ni bilo tako. Kje so odgovorni za tako stanje in kaj počnejo v krajevnih skupnostih, da tega ne vidijo?
Zavedati se moramo, da turizem niso samo veliki hoteli, ampak predvsem drob-ne stvari, s katerimi se srečujemo na vsa-kem koraku, ki zadovoljujejo vsakega po-sameznika posebej. To enako velja za pri-
jetno urejena gostišča z dobro postrežbo in vljudnim odnosom do gosta kot za vozne rede, da ne govorimo o primernih avtobu-sih. Pridružujem se krajnom Polhovega Gradca pri kritiki avtobusnih vozil in ne-točnosti voženj; (v zadnji številki »Naše komune«). Saj so sedanja vozila podobna nekakšnim pločevinastim vozečim drvarni-cam, kakor bi temu rekli študenti, ne pa sodobnemu avtobusu. Stvar bo le moral rešiti SAP-Viator TOZD Avtobusni pro-met.
Kar se tiče ceste, je ta na nekaterih krajih močno poškodovana. To se pred-vsem vidi na Kozarjah in v Gaberjah, kjer cesta odlično »cveti«. Neurejeno je cesti-šče tudi od Horjuljščice do Šujice. Upaj-mo, da bo most čez Gradaščico kmalu gotov in da bo obenem urejeno tudi cesti-šče. Skrb vzbujajo le na novo skopani jarki ob cesti, v katerih se bo verjetno znašlo marsikatero vozilo in to tudi ne po izključ-ni krivdi voznika. Precej časa pa bodo ostale ovire na odseku ceste, kjer pospeš-no gradijo zapadno obvoznico, dokler ne bo novi del ceste speljan preko nadvoza.
In še na nekaj bi rad opozoril! Hribi od Katarine preko Grma/de do Polhovega Gradca in Črnega vrha ter drugod v okolici so polni raznovrstnega cvetja, tudi zaščit-nega. Nekateri turisti so solidni in si pravil-no odtrgajo le cvet ali dva za spomin. So pa tudi taki, ki si raznega cvetja in zelenja naberejo poln nahrbtnik tudi takega, ki kmalu ovene. Ti slednji so bolj podobni kozam, le s to razliko, da turisti odbirajo cvetje, koze listje, seveda do golega. Upam le, da v ljubljanskih stolpnicah ne redijo koz, da bi morali šope cvetja in zelenja nositi domov. Morda bo tudi gor-ska straža storila kaj več v tej smeri, saj njen oddelek obstaja tudi v Polhovem Gradcu. Zaželeno je, da imajo turisti bolj human odnos do naravnih lepot naših hri-bov in ravnin.
STEVO JAVOR