Novomeški ■nost zaprt r?*4pBE a ves promet nad 3 tone danes motfna februaiia * začne zapora v Novem me. ^ t“ n.0vi Prometni režim. Sbt^Peseje ba° P°' po kj-JV 0 odločiti, ker je nedavn 1 strokovnjakov ob £ r„preWu mostne nStrukc.|e stanje nevarno. je S2uep,ost' z«rajen 1896, b‘I° namenjen^0 r6Č k0t m“ j® pred vstnr, travno je bila dovoljeno T 03 most tabla z I čt r^menitvii° 15 ton, 3°> Pa tovornjaki s Vse to ie nl tonami tovora. tu povzročiPOVečancm prome-■Cft* se J® ^anje 1973 do 7d nSbakciie od leta lato, (k j?3 tako naglo poslab-Ukrepi ° Potre^ni takojšnji 0^UCka redakcije nam 'S nnaT m dokončnih, metnem r„^ 0 novem pro- Veljav0 Ves Stopa danes' !!0 avtobuSniZJI^r°met’VkljUČ deloma na s’ If Preusmerjen Prek mostu nTne„rK ejSk0 cest0 12 kraPn bravi’ Promet ^tralihn ® P^PartiZanSki P01- Toplice in ^0 Cr.mošnilc na “kalni eo,„ . laneno gorico, "* Pt°čensk^Ski Promet P;' 3 24 fphr to m Stražo. -PddpŽZ^ S0V ta namen CQ v ftečni 1 Temeni- mot do 2n tn ^ a ^ vzdržal pro-Ob tndi nov nmI!I0StU Začnc veljati Stu- Glavni tr ,tni režim v me- **ryiran za v javnem re- ?tomet z ie avtobusov, osebnimi vozili v smer Gandija Da , Fanika n 7. enosmeren od ob tem je, trVi m°st z oh P° d°8°vonh ^uekoma v4^"iacestnima Pr‘-J° doPuŠčaln 1 80tov- C e SP?tUro,seVltoeSPnmCrn0 • Ko h«’ 56 1x5 t° tudi zgo-totnem, boHn°Vl most Izročen dijskega mosmČeli ’ ' dn, l Pr°metne 7mg°,tov° Pohajalo do ° ka2e discinr * m 3eze’ vendar ^ niPo*,. v. lnffano ohn;i5nti Po n>estu čim*” jSno ohnašati in 8e Pomočili boditi peš, ker Začetek šele za dan borca? Denar za novi novomeški muzej doteka prepočasi PREDSEDNIK V INLESU - V ribniškem Inlesu se je predsednik IS Andrej Marinc najprej pogovarjal s predstavniki Inlesa in gozdarstva, nato pa si je ogledal Inlesove proizvodne in skladiščne prostore. (Foto: Primc) Čeprav smo že nekajkrat omenjali 27. april kot dan, ko naj bi v Novem mestu položili temeljni kamen za novi muzej NOB in ljudske revolucije, pa ob koncu februarja še vedno ni znano, ali se bo to lahko res zgodilo. V ponedeljek so na predsedstvu občinske konference SZDL ugotavljali, da denar za muzej ne priteka po načrtu, ter menili, da bi prav zaradi tega že zdaj kazalo prestaviti začetek gradnje na 4. julij s tem, da bi bila položitev temeljnega kamna še vedno ena od manifestacij v počastitev 40-letnice KPS. Izpolnjevanje družbenega dogovora, ki pravi, da morajo delovne organizacije prispevati v sklad za muzej po 0,5 odstotka bruto osebnih dohodkov po zaključnih računih za 1975 in 1976 - to pa je tudi glavni vir financiranja, ni zadovoljivo. Trenutno je v skladu komaj de- Izkoristiti domačo surovino Andrej Marinc je 16. februarja obiskal Ribnico in med drugim tudi Inles V Inlesu so domačini seznanili predsednika izvršnega sveta Andreja Marinca s svojimi načrti o območnem povezovanju lesne industrije in gozdarstva, načrtih izkoriščanja lesa, razvoju industrije stavbnega pohištva in trgovine za to pohištvo ter o nekaterih kritikah teh svojih načrtov. je Tovariš Marinc je v razpravi poudaril, da je treba pri vseh odločitvah najbolj upoštevati dolgoročni oziroma trajni interes delavcev v združenem delu. To velja tudi za povezovanje oziroma združevanje. Pri tem pa je spet zelo pomembno vzpostaviti dobre dolgoročne dohodkovne odnose. Ko je govoril o izkoriščanju surovin in investiranju, je menil, naj investicije ne temelje na uvoženi surovini, ampak le na domači, ki pa je z ozirom na načrte slovenske lesne industrije že premalo. Zato je treba pri investiranju upoštevati, da moramo bolje izkoristiti ter oplemenititi obstoječi les, razen tega pa uporabiti tudi slabše vrste lesa. Opozoril je na potrebo po večjem izvažanju stavbnega pohištva, saj raste v Jugoslaviji več podobnih tovarn. Menil je, da se stavbno pohištvo ne bo kaj posebno podražilo in da tukaj ni treba čakati na rešitev iz težav. Obsodil je posredniško Ugovino, ki za polizdelke zaračunava marže, čeprav blaga niti ne vidi. Poudaril je, da mora biti kritika takšne trgovine odločna, jasna in javna. Trgovina mora imeti drugačen odnos do proizvodnje, kot ga je imela doslej, oziroma ga ponekod še ima. Organizirana mora biti tako, kot jo potrebu-združeno delo. Nadalje je menil, da je tudi trgovina dolžna bolje or- ganizirati prodajo stavbnega pohištva. Zaradi slabosti v trgovini nam- reč zdaj Inles sam ustanavlja prodajalne po Jugoslaviji. Andrej Marinc je istega dne obiskal tudi „Rika“ in se pogovoril o delu in načrtih tega majhnega, a zelo uspešnega delovnega kolektiva. O tem obisku bomo še poročali. J. PRIMC setina potrebnega denarja, kar gotovo ni obetavno. Sam gradbeni odbor je naredil v zadnjem času veliko korakov, da bi združeno delo v novomeški občini to dolžnost izpolnilo. Denar priteka tudi po drugih „kanalih“, saj je poseben odbor predvidel znatne zneske, ki naj bi jih pridobili z oglasi, darili, volili, v akcijo pa so se tudi že vključili borci in šolska mladina. Gradbeni odbor je prišel na dan tudi s pobudo, da bi posamezniki lahko pri gradnji pomagali z odstopljenimi obveznicami ljudskega posojila za ceste. Člani odbora in nekateri vodilni delavci v občini so med tem že podarili muzeju po 5.000 din iz svojih obveznic in s tem dali zgled drugim. Za začetek gradnje torej ni druge ovire razen pomanjkanja denarja. Do 15. marca bo narejena tehnična dokumentacija, hkrati bo izdano lokacijsko dovoljenje, medtem ko bo gradbeno dovoljenje izdano, ko bo zbranega dovolj denarja. Naj ponovimo še enkrat, da je pogoj za položitev temeljnega kamna in začetek gradnje 12,5 milijona dinarjev. Da bi to dosegli, se je treba bolj kot kdaj koli izkazati z dejanji! BOŠTANJČAN1 SPET IGRAJO V nedeljo, 27. februarja, se bodo ob 16. uri predstavili v domu TVD Partizan v Boštanju pri Sevnici domači igralci s komedijo Marjana Marinca „Muza na mansardi". Druga predstava bo naslednjo nedeljo v gasilskem domu v Sevnici za kolektiv Jutranjke, zatem pa bodo gostovali tudi v drugih krajih. Cviček se že „medi” Sto vzorcev dolenjske capljice za oceno in po-cušnjo — Sprememba: prireditev bo v športni dvorani iste dni TD 'V . .. HVALA ZA ŠOLO — Tako so zapisali ob otvoritvi nove osnovne šole na Kristan vrhu. Prisrčnega sporeda v izvedbi učencev šol šmarske občine so se poleg gostov vseh šestih občin v velikem številu udeležili domačini od blizu in daleč. (Foto: Železnik) Pripravljalni odbor, ki bo tudi letos organiziral tradicionalni teden dolenjskega cvička, je te TAKO JE BILO LANI: vinogradniški sprevod skozi Novo mesto. dni dokončno določil koledar prireditve. Da bo teden cvička dobil še večji pomen in večji obisk, je odbor sklenil, da osrednja prireditev ne bo v novo meškem hotelu Kandija, marveč v novomeški športni dvorani, in to v istem času, kot je bila sprva predvidena, to je od 17. do 20. marca. Prvi dan se bo ob 14. uri vil vinogradniški sprevod skozi mesto, ob 17. uri pa bo slavnost na otvoritev tedna dolenjskega cvička v športni dvorani. Ta dan ih naslednje dni bo tam tudi raz stava in pokušnja ocenjenih vin. 19. marca bodo v športni dvorani strokovna predavanja ter svečana podelitev diplom, pri znanj in pohval najboljšim pride lovalcem dolenjske kapljice. Rezultati strokovnega ocenjevanja kakovosti vin bodo objav ljcni v posebnem biltenu, ki bo izšel v čast praznika cvička, njem pa bo tudi lista vseh, ki sodelujejo na razstavi. Poskrbljeno bo tudi za dobro razpolože nje, saj bo ob večerih v športni dvorani igral zabavni ansambel. In še to: organizatoiji so prejeli do roka približno 100 različnih vzorcev cvička iz različnih dolenjskih vinskih goric, tako da se za izbiro in kakovost ni treba bati. PLAKETE OBČINE ČRNOMELJ PODELJENE Na slavnostni seji vseh zborov skupščine občine Črnomelj na dan občinskega praznika, v soboto, 19. februarja, so podelili pet plaket občine. Letos so to najvišje občinsko priznanje prejeli: Franc Pavlinič, predsednik občinskega sodišča; inž. Alojz Novak, direktor tozd Begrad v Delovni organizaciji za gradbeništvo, obrt in komunalo; Franc Kos, upokojenec, bivši direktor Trgovskega podjetja Črnomelj; Gasilsko društvo Žuniči ter črnomaljska godba na pihala. Šola - spomenik solidarnosti Na Kristan vrhu vklesana imena krške, novomeške, sevniške in trebanjske občine Pomoč delovnih ljudi krške, novomeške, sevniške in trebanjske občine z našega območja, iz Ljutomera ter Gornje Radgone ima v Kristan vrhu na Kozjanskem trajen spomenik: minuli petek je bila izročena namenu nova šola, ki jo je zgradil Pionir. Po potresih 20. junija 1974 v jeseni v tamkajšnji osnovni šoli ni bilo več varno imeti pouka, zato so otroke do nedavnega vozili v 8 km oddaljeno Mestinje in Limberg. Nova šola — obiskuje jo 115 otrok - ima štiri razrede, oddelek predšolskega varstva, kuhinjo in prijeten večnamenski prostor, ki bo omogočil razvoj kulture in telesne vzgoje v tem delu šmarske občine. Šola je bila izročena namenu med zadnjimi v okviru solidarnostne pomoči in je največja med tovrstnimi objekti na podeželju v šmarski občini. Tudi načrti za stavbo so bili narejeni udarniško, prispevala jih je fakulteta za gradbeništvo in geodc- to,^ mZNL°T°PI:™ FEBRUARJU - Stik z zemljo m bi nar,',’ na.s le naibolj pristen na pragu pomladi, tih, v Va rastbnam in ljudem pognala po žilah poži-ljH°- Še en0 aves{i je občutek, da smo preživeli že eno drčr° *aradi rnuntost- ki nam streže po življenju. In zaradj /VI narn srreze po zivijen/u. in more- tolik,, r°ke, ki te dni obvezujejo vedno molčeče Z**0 bol] nežne. (Foto: J. Pavlin) KONFERENCA MEDICINSKIH SESTER Po dolgoletni navadi tudi letos Društvo medicinskih sester v Novem mestu sklicuje letno konferenco. Tokrat se bodo sestale 2. marca v dvorani pljučnega oddelka novomeške bolnišnice. l udi da konca tedna še ne kaže, da se bo vreme izboljšalo. Občasno bodo padavine, temperature pa nekoliko jritjg, % N s N 5 v % * s H s s * »K s * % s N s * s UREDNIŠTVO V GOSTEH Naši novinarji bodo v torek, 1. marca, obiskali novomeško občino. Za pogovor s krajani smo tokrat izbrali krajevno skupnost PREČNA Srečali se bomo v bifeju „Na letališču", ki ga vodi Dragica Župevc. Nadejamo se, da bo gostišče od 17. ure naprej polno ljudi od blizu in daleč. Samo tako bomo lahko celovito predstavili vaš okoliš in delo z vsemi uspehi ter težavami. zijo iz Ljubljane. Jože Poljšak, predsednik izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti Šmarje pri Jelšah, se je na otvoritveni slovesnosti zahvalil delovnim ljudem vseh šestih občin, ki so prispevali denar za gradnjo šole, čeprav imajo tudi sami doma težave s šolskim prostorom. Že bežen pogled po okoliških gričih potijuje, da so Kozjanci v pičlih dveh letih ob pomoči delovnih ljudi Slovenije mnogo zgradili. Po besedah tajnika KS Kristan vrh bo do maja na novo zgrajenih 200 hiš. Predvsem so dobili streho socialno najbolj ogroženi. Tudi delež ljudi na samem prizadetem območju je velik. A. ŽELEZNIK TRAJEN SPOMENIK - Imena vseh šestih občin, ki so solidarnostno gradile šolo na Kristan vrhu (ob cesti za R>gaško Slatino), so vklesana v plošči ob vhodu. $>• 8 (1439) NOVO MESTO, lato XXVIII četrtek, 24. februarja 1977 '3. iebruarja 1975 je jjj| j|sj odlikovan z redom iStIGEZANARODS SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 m*************************************************00000000000000000000000000000j tedenski mggatfjj ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Mrtvih ne moreš obuditi, kar je znana stvar. A če kdo vendarle to poskuša, tedaj je možno dvoje: da se bodisi slepi s smešno iluzijo ali da ga vodi zli namen, s katerim skuša doseči svoj umazani cilj. Obuditi v življenje nekaj dokončno mrtvega - resolucijo Informbiroja in njene tvorce - je smešno in za tem tiči tudi povsem določen namen. Staro v novi obleki To ugotavlja glasilo Zveze komunistov Jugoslavije „Ko-munist“ v članku - ki ga prenašamo v povzetku -svoje najnovejše številke, ko piše pod naslovom „Kako neki B. M. Lejbzon obuja mrtve“ o pisanju sovjetske revije „ Voprosi istorii KPSS“. Ta revija je v svoji februarski številki kot glasilo instituta za marksizem-leni-nizem pri centralnem komiteju KP SZ objavila nekatere trditve o Komunistični partiji Jugoslavije. Te trditve so nezgrešljivi sestavni del dogmatskega, stalinističnega pojmovanja in jih je mogoče najti tudi v resoluciji Informbiroja. V okviru članka „Razvoj oblik in enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja“ razvija avtor Lejbzon tezo o tem, da so Kominterna pred drugo svetovno vojno in Informbiro po njej in posvetovanja komunističnih partij v zadnjih dveh desetletjih samo vzpostavljala „internacionalno enotnost mednarodnega komunističnega gibanja". Dobro pa je znano, piše „Komunist", kako sta Stalin in Informbiro „vzpostavlja-la“ to enotnost. Da so mnoge komunistične partije - med njimi, uradno, tudi sovjetska - obsodile kršitev načel enakopravnega sodelovanja, avtorja Lejbzona verjetno ne moti, niti ne zavezuje. Od takega avtorja kajpak ni mogoče pričakovati korektnih stališč niti do socialistične Jugoslavije, niti do komunistične partije, oziroma Zveze komunistov Jugoslavije, pravi dalje „Komu-nist", ko navaja: „Da bi podkrepil svojo zgodbo o tem, kako in zakaj so posamezne komunistične partije ubrale pot „revizionizma“ (ki je glavna in edina nevarnost za to njegovo,enotnost mednarodnega komunističnega gibanja", privleče Lejbzon na dan podatek, da se je število članov KP Jugoslavije povečalo od 15.000 v letu 1941 na 400.000 v letu 1947 in iz tega „ iz vaja", da so v partijske vrste prišli ljudje s premajhno „ravnijo razredne zavesti", nagibajoči se k „idejnemu omahovanju" in neodporni proti „buržoazni propagandi" -kar seveda pojasnjuje vse jugoslovanske „grehe". Toda, ugotavlja „Komu-nist", sovjetski avtor je zamudil priložnost da bi dal svojim „dokazom" še bolj „prepričljiv“ in „porazen“ učinek, kajti v štirih letih vseljudske osvobodilne vojne in vstaje, ki jo je začela in vodila KPJ, ne da bi o tem vprašala Kominterno, je padlo več kot 50.000 jugoslovanskih komunistov, pa se je torej v članstvo KPJ do leta 1947 včlanilo ne le 400.000, marveč 450.000 Jugoslovanov, Vse to pa dokazuje, zaključuje komentar v „Ko-munistu ", da gre za znano in staro teorijo v novi izdaji, ki ne more prispevati k boljšemu medsebojnemu seznanjanju in razumevanju dveh partij v „novi etapi" njunih odnosov. AMAN — Jordanski kralj Husein je v svoji palači v Amanu sprejel francoskega zunanjega ministra Louisa de Guiringauda, ki se mudi na turneji po Bližnjem vzhodu. Pogovarjala sta se predvsem o možnostih za rešitev bližnjevzhodne krize, za katero je značilno, da doživlja v zadnjem času kar precej diplomatskih (združeni narodi, neuvrščeni, Združene države Amerike) vzpodbud. Med drugim predlaga Egipt, naj bi se Palestinci združili z Jordanijo v konfederacijo. (Telefoto: UPI) V enakost na osnovi revščine? Plača ali nagrada po delu? Pomanjkljivi in nespodbudni sistemi nagrajevanja Že pred mnogimi leti smo sklenili, da bomo plače spremenili v osebne dohodke. Toda marsikje smo spremenili le ime za znesek, ki ga dobimo vsak mesec v plačilnih kuvertah. Tako ponekod celo ugotavljajo, da že dolga leta niso v delovnih kolektivih spreminjali sistema nagrajevanja, čeprav dobro vedo, da način delitve ne ustreza, in se pogovarjajo, da ga bo treba spremeniti. Še več: nekakšna lažna solidarnost celo vse bolj izenačuje osebne prejemke in v tem pogledu bolj in bolj izenačuje slabe in dobre delavce. Smešno bi bilo trditi, da se lahko v družbi domenimo za enotna merila nagrajevanja ali da je kaj takega možno igraje uresničiti. Delovna mesta in razmere so tako različne, da se moramo pogovarjati v vsakem okolju posebej, odkrito in pošteno spregovoriti o našem delu in prispevku, se spoznati s teoretičnimi in praktičnimi spoznanji, ki jih ponekod že kar uspešno uveljavljajo, in tako naprej. Toda nekaj moramo čimprej narediti: vsaj domeniti se moramo povsod, da bomo začeli izdelovati svoj sistem nagrajevanja. Tega sistema namreč ne morejo oblikovati nobene strokovne službe, čeprav lahko pripravijo predloge, temveč morajo povedati svojo besedo vsi, ki se jih to tiče. Zavedati se moramo predvsem, da je nagrajevanje po delu ne le materialno priznanje tistim, ki več in bolje delajo, temveč hkrati tudi velika delovna spodbuda, ki vodi ne le. v večjo produktivnost, temveč tudi v hitrejše reševanje mnogih problemov, ki nas tarejo. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Gospodarstvo in demokracija ^ TELEGRAMI Priprave na kongrese Zveze komunistov, kultete, tovanšu Sergeju Kraigherju pa na- J ki bodo prihodnje leto, so se šele pričele, slov častnega doktorja univerze. Plaketo v £ LONDON - Za novega ministra vendar lahko že v tem trenutku določimo priznanje za prizadevanje, da je dobila Slove- * za zunanje zadeve Velike Britanije je .... . , . , . .. i i r i i, ^ i • i • r imenovan dosedanu minister v sredtščnr nalogt, ki jim bo tudi ZK posvetrla nija novo ekonomsko fakulteto, ki se poslej * foreign officeu n£nestnik pokoj. kar največ pozornosti. imenuje po enem izmed utemeljiteljev samo- £ nega Anthonyja Croslanda David Seveda gre za naše gospodarstvo, ki je v upravnega socializma, Borisu Kidriču, pa je 4 Owen. minulem letu doseglo nekaj opaznih pozitiv- prejel France Popit ...... .. . * ŽENEVA - Tukaj se je začel nih rezultatov (precej so bile ukročene cene, Ekonomska fakulteta je hkrati slavila tri- £ tretji pripravljalni sestanek izveden- obrzdali smo inflacijo, povečal se je iz- desedetnico svojega delovanja, njeno vlogo ^ cev držav članic UNCTAD (konfe- voz...) , kljub temu pa ne kaže zanemariti pa najbolje ponazarja Kidričeva misel, da t renče OZN za trgovino in razvoj), na primer izgub organizacij združenega dela, nam morajo dajati ekonomske visoke šole * ki so marsikod precejšnje. ..prvovrstne marksistične ekonomiste, ki bo- J rovin do sposobni ustvarjalno razumeti, uporablja- J ti ter razvijati svojo znanost in pomagati v 2 RAVALPIND1 - Policija v Raval- utrjevanju in širjenju socialističnih gospodar- J ggjg ie “^scknecga sktn pozrcij. 4 Sa dara Hasana Sdikija, ki je na J nekem predvolilnem zborovanju go- Naslednje vprašanje, ki mu velja naša po- KANDIDAT JE t voril Prot> vlad> predsednika Buta. zomost, je demokracija. Demokracija delov- VESELIN DJURANOVIČ £ WASH1NGT0N - V VVashington nega dneva ki je z zakonom o združenem Predsedstvo Jugoslavije je na predlog £ ie PrisPc' generalni sekretar social- delupndobda na razsežnosti predsednika tovariša Tita doličUo kandidat t Mesporno je, da moramo ohraniti dobre ^ nQvega predsednika zveznega izvršnega t L Mc Nam^Ž te7oS^l o gospodarske rezultate, odpraviti pa je treba SVeta. Kandidat je Veselin Djuranovič, seda- J uresničitvi njegove zamisli, po kateri tudi hibe. Kako? Namerno bomo nekolikanj » precisednik CK ZK Črne gore 5 naJ bi k dialogu med severom in ju- poenostavili:.ah s paketom ukrepov in od- zanimivost naj omenimo; da šobile s J redb, ki bi Jih določila država ali po samo- tem presekana tudi vse mogoča ugibanja tu- * znano, je Mc Namara predlagal, naj upravni poti, z združevanjem dela tn sreds- • (predvsem avstrijskega) tiska, ki je po- 2 bi bil ena od teh osebnosti Willy tev, s povečano stonlnostjo, ki nam tako m noVno zbujal vtis vsevednosti, vendar se je j Brandt, tako ne more biti ravno v čast. In če bo *. . J ukrepala samo država, bo tudi samouprave Prerokovanje z dlani je vedno hudo kočiji- t soje^'S72Apripadndcom bajnega manj, s tem pa tudi demokratičnih svobo- va zadeva _ _ ^ desničarskega ,.gibanja revolucionar- ščin, ki jih opredeljuje nova ustava in zakon ^ ne akcije" (MAR). Štiriintrideset o združenem delu. dqa\/ipc mam iCim 2 oseb’ ki Jim *od#°* Je na bc.gV’ 13 Dileme torej ni: probleme moramo reše- rHAVICb IVI AIMJolIM * iih je zaprtih, 25 pa na pogojni svo- vati po samoupravni poti, po poti dogovar- Predsedstvo republiške konference SZDL J d.^^"državo” ° nJ ™ janj in sporazumevanja. Ta pot ni lahka, je Slovenije je členilo položaj manjšin v naši 0 pa zanesljivo najbolj perspektivna. Kdor kli- republiki, ugotavljalo je uresničevanje poseb- £ MADRID - Čeprav španske obla- če namreč na pomoč arbitražo države, doka- nih pravic, ki gredo italijanski in madžarski J s‘! *e odlagajoo legalizacijo komuni- zuje, da v bistvu ni sposoben uresničevati narodnosti v naši republiki. Poudarili so, da p niler Suarcz^ne pristane, da bi sedel načel, ki jih daje vsem delovnim ljudem sa- so naša ustavna načela glede tega vprašanja * za isto mizo z njenimi voditelji, je mouprava. Od arbitraže do „trde roke“ ni jasna, uveljavljena v praksi, hkrati pa priča- ^ KP Španije vseeno objavila listo svo- daleč. Zato takšen način reševanja proble- kujemo, da bo bližnja konferenca o evropski ^ J'*1 poslanskih mov odklanjamo. varnosti in sodelovanju, ki bo junija v * {^Jres Ib^ri-U Pasionaria in gi- Beogradu, opozorila tudi na probleme naših £ neralni sekretar KP Španije Santiago NALOGE EKONOMSKIH VED manjšin izven meja Jugoslavije. £ Carrillo. V Ljubljani je bila minuli teden svečanost 2 BERLIN -- Od 23. februarja do na kateri so podelili tovarišu Edvardu Karde- .... VI* 1. marca bodo v NDR vojaške vaje lju naziv rednega profesorja ekonomske fa- * SSjfff" &??SSSi5SC ™ ■ ozemlju te države. 7TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT-TTTT1 Tl Zato težnje po uravnilovki, kot je pred kratkim dejal ob obisku v Sevnici predsednik CK ZKS France Popit, ne vodijo v enakost delovnih liudi, temveč v enakost na osnovi revščine. In take težnje vsekakor podpirajo predvsem tisti, pa najsi gre za umske ali fizične delavce, ki se raje skrivajo v množici povprečnih, kot pa da bi izstopali s svo-' jimi prizadevanji. Vsi pa dojbro vemo, da marsikdaj posameznika, ki se žene za delom in vlaga vanj vse svoje sposobnosti, prej zasmehujemo, kot pa odkrito hvalimo, češ bo že videl na stara leta, kaj mu bo to prineslo. In če se že izenačujemo po osebnih prejemkih, potem je povsem človeško, da se prej ..zgledujemo" po tistih, ki tak položaj izkoriščajo za lenobo. Seveda pa nam mora biti jasno, da za večjo produktivnost ni dovolj, če samo hitreje in bolje delamo. Hkrati s tem je treba zagotoviti tudi ustrezno organiziranost dela, neprestano ocenjevati materialne stroške, pogledati vse tisto, kar nam draži proizvodnjo itd. Prav zato je tudi odnos do vseh teh elementov pomemben del sistemai nagrajevanja po delu, v katerih pa se prav tako lahko dokaj pregledno vidi tudi prispevek slehernega posameznika. JANEZ KOROŠEC KAJ JE TREBAm BER PRETEP, v deluje nekaj tiso lirična demonstrf¥. test zaradi iedrskeMs ne? No, obojeie f®\ log, toda kaže, ši vendarle -tekma. Tako se je zgodilo te dni v je domače dovoljno zaradi P0.,, jega moštva v tetoOm štvom iz Mosk»e’ . pa še zaradi česa'P ^ prvenstvenega sreC zorilo pravcato v°r ’ teri je sodelovalo tum Sto sovjetskih Natančno število , znano, bilo pa 1' . na obeh straneh. ^ imeli Gruzinci ta nost, da zvedo tudi J či: na primer, da SP1* proces pr°ti državnega o, ^ TAČAS CEJSNJO „SVO0 voščili Ni je bc m p! v Bolgart1’ znanega ma^e °^M jevnika za osvobof J kedonije Pr0^ bolgarske patra { lucionarje ■ ^g0 (. le: na spominske ob 104. obletnici^ okrogla, kot so ta ce ponavadi) bolgarskega in demokrata Vi ^ skega s& v Sofil‘ P ^ častili spomin tu m p Delčeva in skega, znana mahli volucionarja, v f „nesmrtna ptjgj* cionarja, organi U vt ditelja bolgarske ji d( osvobodilne b°r ^ ® so dejali, da sta ^ nje dala za >» ■ » Bolgarije od Oi , (turškega op- uT ■ ....ne toliko kot slaba politiII ALI JE/A% ^ OBVEŠČEVALCI bi ca A CIA dajaUd, 4] mu venezuelske? . m mu ministru ali ^ c zdaj vprašanje, p ne samo «««%§, 1 tudi širšo javnost^ bj ni oceana. * časopisi so p da je CIA po f stra Pereza, kar r Venezuele w0 la. Stvar je »JV „vroča", kerle m tranji minister ^ stal _ venezuelski nik... Politih tekočem traku ■ ■ zadnjega PAVLIHE maska masko - 1 ovariši, vsaj enkrat v letu si odkrito p° kaj si mislimo drug o drugem! rrs* 8i. 8 (1429) - L.*0-« VVlQAMJEi OSBBNIU Jbb&JX£>l/ d-?alg°letni zaostanki morT&^a v Krškem ne Ob LTnf41 dela na tekoče. i° le rpdn ZjS?^enosti obvlada-iadevp zaostale nere- je v nn^ I et nazaJ- Rešitev °starfkov iobltvci dela. Kajti žalskega Hflia d°u6 let P°Po1' knjižni rpf treh zemljiško-po štirj naH ntk’ če delale tega zahtevah VSak dan' Raven n^čno ohrt precej velikofi-Sodišče °breme,nitev za občino. treba Posodohi?3 b° prej ^ slej za vso ou m Poenostaviti VP^antmj0’ saJ z ro™ dela nK® Y zemljiške knjige Siti. bistveno pospe- Sejmišča Ji k nada!ie^uI(^: ^‘s°ke cene se Tokrat je I 1 starih nad tr prasicev- od tc8a l rnenjal0 3m ?l mesece- Lastnika je f °d 700 do q?Aail’ pi‘jskl so velJali I m«eceV ,tJ dln> od tri do pet 200 din,PraŠlčl Pa °d 930 do ,BRE2icp8la,V0' tokia* ^68 prašičev je Seimu- Beirinaprodaj na sobotnem . P“jski so s«S.*° Pr°dali 596 živali; 5 ^ PMči‘ ^din.’ nad tri mesece E teie. pa ^5 din kilogram žive Ne več sužnji usmeritev Kmetijski nasveti iebtuuila l£77 DOLENJSKI UST Z " w ' ‘ ' " Iružbenih njiv? bodo v izobraževalnih skupnostih in šolah lahko sami preračunali, koliko denarja potrebujejo, in se brez posrednikov dogovorili, koliko lahko dobijo za redno delo in koliko za obvezne, dodatne dejavnosti. Začenja se obdobje spreminjanja financiranja pri temeljih. Zgradba, ki ji pravimo plan, se bo dograjevala s predlogi od spodaj. Delavci v tozdih pa bodo hoteli vedeti dosti več kot doslej. Sodelovanja ne bodo odrekli, če bo med njimi in šolo večja povezanost. Do tega že prihaja, ker ni več posrednikov. Delavci se oglašajo s svojimi predlogi za boljšo organiziranost, za racionalizacijo šolstva, pa tudi za to, da bi iz šolskih programov odvrgli ves balast in nudili mladim čimvečje možnosti za razmah svobodnih aktivnosti. Z boljšo organiziranostjo, predvsem pa z združevanjem skupnih služb v občinah bi prav gotovo razbremenili ravnatelje, ki so jih predpisi spremenili v administratorje. Za pedagoško ■ vodenje že zdavnaj nimajo več časa, saj še temu niso vedno kos. Dušijo se v papirjih, hodijo na sestanke finančno administrativne narave in pišejo, pišejo .. . Učiteljev pa je vsak dan manj. J. TEPPEY — Na temle oddelku smo povečali produktivnost za 30 odstotkov! (Marjan Bregar) kdor varčuje pri semenu m*8, veliko Pr^e'ovanja krompirja na Dolenjskem je bilo zadnja n .‘jeiiega ^ nega, zapisanega, in kar je najvažnejše, tudi denimo!?6 ni Postal; kot značilno ilustracijo napredka ^rebnje 4n j0 najn°vejši podatek, da deluje na območju y eloVanje l. °dstotkov vseh slovenskih strojnih skupnosti za re^en Primer r?mP‘r3a’ kar je zares spodbuden, posnemanja bom0 ,Zl?ruževanja kmetoval če vega dela in sredstev. $e v " vn °-rat ~ Pret* začetkom priprav na pomladansko J^skega k P.0^*]3'' glede pomena dobrega, zdravega r*^ebno, ...ornP'rja, za mnoge napredne kmete ni. več v *e PrennV i- nLve^ treba prepričevati o nečem, o čemer so tf^ujejo“ . Pa ie še vedno precej tudi takih, ki stt fdekti dok1’ Jer s' delajo škodo, pri semenu. °Skov / ^ er semenski krompir, to povzroča precej dela in ple e obolerhStVeni- PreS'edi. odstranjevanje virusno in se ^ ne n- i rast^'n> uničevanje cime, da se krompiijeva genski kroni * °a gomolje, potrjevanje semena), zato je st^zg°jne st0P‘r’ razumljivo, precej dražji. To je odvisno tudi za h e’ ®re za e**tno seme, kije najvišja vzgojna drugo množitev, ki je najnižja vzgojna stopnja Ofnpirja. Velja pravilo, da je treba seme menjati Ur 0tla ne s sosedom ali kmetom v sosednji vasi, kjer st Pfav tako že okužen ali izrojen, temveč prek kbora°Vne s^už*5e> semenarne oz. kmetijske zadruge, sirt nied Ustreznih sort priporoča, kmetijska strokovna u'*° in ?. zgodnjimi sortami vesno, med zgodnjimi : med srednjimi sorte bintje, igor, dobrin, igofSt'c- Za n^3’ med srednje poznimi pa sorti desiree in vs na0^-0 Sta zlasti priporočeni sorti cvetnik in h1**’ P* tud- ‘n vikt°rija, za predelavo (Mirna) pa igor, ..................... Ua l • cij^i * a0sepi- k ^111 iiiai|na. Pred1 Za dva t d naj^>0Uš» pridelek, je treba krompir siliti, s Proučitvijo. e pospešimo rast. Siliti začnemo slab mesec z dnevnZa t0 Priineren vsak 10 do 15 stopinj topel ! S s * * * * * * S * * * * \ S 5 Inž. M. L. ■ 47 NOVIH KOMUNISTOV - V četrtek so v Črnomlju pripravili slovesen sprejem in podelitev izkaznic novosprejetim komunistom iz te občine. Sprejema se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZK Lojze Šterk, ki je poudaril, da je sedaj v občini že 700 članov ZK. (Foto: A. Bar-telj) PO NOVI CESTI - V okviru praznovanj črnomaljskega občinskega praznika so v soboto, 19. februarja, svečano predali namenu odcep partizanske magistrale od Ručetne vasi do Semiča. Dolga kolona avtomobilov, v kateri se je peljal tudi Franc Leskošek-Luka, je krenila proti Semiču. prečjem, z enakim obdobjem v letu 1976 pa kar za 23,3 odstotka. Na-jočitnejši je skok sezonskih vrtnih pridelkov: 195,4 odstotka v primerjavi z lanskim poprečjem in kar 278,2 (!) odstotka z enakim obdobjem lani! Vrednost jajcem je od lanskoletnega poprečja skočila za 36,9 odstotka, mleku in mlečnim izdelkom za 13,7, medtem ko so se alkoholne pijače podražile le za 7,1 in tobačni izdelki za 5,4 odstotka. „Črna ovca“ na tem seznamu je gradbeni material, ki se je v primerjavi z lanskoletnim poprečjem za 0,2 odstotka pocenil. Komentar k takšnim številkam najbrže ni potreben. Vprašamo se le, če bo „čmih ovac" na seznamu v prihodnje kaj več? »Koliko plačaš?” Je°vVŽJ,°VARNA V BREŽICAH - V letu dni b° dela];, ®nai^u zrasla tovarna silikatne opeke, ki m°dulam T z'c^a^e v treh barvah in silikatne °Pečnih f , , v zmogljivosti 30 milijonov Pionir (p ^- Investitor: Salonit, izvajalec del: • (r°to: Goran Rovan) FILM SNEMAJO - Člani foto-kino kluba osnovne šole Kočevje so te dni začeli snemati barvni film „Kokošnjak“. Idejo zanj so povzeli po slikah petelinov, ki so jih ustvarili učenci pod vodstvom kočevskega likovnega pedagoga Ivana Brudatja. (Foto: F. Brus) Povsem določno se dogovarjajo z novomeško Kmetijsko zadrugo. Kolinska naj bi najela posojilo pri kmetijsko-živilski skupnosti. Za proizvodnjo na 10 ha naj bi kupili dva kombajna in proizvodno linijo. Ker bližajoča se sezona onemogoča, da bi se utegnili dogovoriti za prave dohodkovne odnose, bodo zaenkrat sklenili le pogodbo. Tovarna bo ponudila takšno sodelovanje tudi drugim zadrugam. Glej, glej, „povišica“! (Varaždinske vijesti) Neomejene cene? Konec meseca. Obračamo ga (denar vendar!) na vse strani. Bomo preživeli še teh nekaj dni, ki nas ločijo do novih plačilnih kuvert? Takšne in podobne misli niso preteklost. Podatki Zavoda SR Slovenije za statistiko, ki kažejo skok cen v mesecu januarju, povedo, da so naši proizvajalci in trgovci že dodobra „načeli“ predvideno 8 do 10-od-stotno povišanje cen v letošnjem letu. Tolažba? Ne, kajti z gotovostjo lahko trdimo, da pri sedanjih cenah ne bo ostalo, še več: prav lahko se zgodi, da bo postala zgornja meja dovoljenega dviga cen, določena z resolucijo, resno ogrožena. Poglejmo si v grobih obrisih nekaj najznačilnejših primerov: Letošnji januar je močno „potol-kel“ lanskoletno poprečje cen. Tako je vrednost žitu in njegovim izdelkom narastla v januarju za 18,4 odstotka v primerjavi z lanskim po- Irtšpekcijska služba je prejela že precej pritožb čez novomeške taksiste. Pismeno ali ustno nekateri navajajo, da so jim prevoz zaračunali preveč, da se za ceno niso mogli pogoditi, da so taksisti vožnje odklonili itd. Ker je prizorišče teh sporov navadno na avtobusni postaji v Novem mestu, kamor pripotujejo ljudje iz raznih krajev, morda ni odveč pojasniti, da imamo občinski odlok, ki Jaz da sem svinja? Poglejte raje sebe! te stvari ureja. Pravice in dolžnosti pa imata tako stranka kot avtoprevoznik. Vsekakor pogajanje za ceno prevoza ni dopustno in gre navadno v škodo stranke. Odlok pravi, da mora imeti voznik taksija vedno pri sebi Mirenska Kolinska — tozd Tovarna za predelavo krompirja ugotavlja, da rastejo širom po državi nove tovarne za predelavo krompirja. Poleg tovarne v Čačku že dela tudi tretja, na Romaniji, v gradnjo pa naj bi šla še velikanska tovarna pri Glamoču (predvidena naložba 337 milijonov dinarjev!). V tej konkurenci bo lahko uspeval le tisti, ki bo delal z bolj ceneno surovino. Že doslej so na Mirni večkrat opozarjali, da je pri nas krompir za predelavo predrag v primerjavi z drugimi deželami. Gradivo republiške konference SZDL o kmetijstvu, kije trenutno v razpravi, govori o združevanju razdrobljene proizvodnje, ki je poglavitni krivec za predrag krompir. Kot pravi direktor mirenske tovarne inž. Miha Krhin, bo ta proces še vedno potekal počasi. Kolinska želi, da bi se tudi pri nas čimprej sadil tudi krompir na večjih površinah. Ravno zato bi se radi dogovorili s kmetijskimi organizacijami za sajenje krompirja na družbenih površinah. To naj bi bil zgled. Trenutno največja težava pri tem je, ker kmetijske zadruge nimajo primerne mehanizacije. Tovarna namerava z zadrugo skupaj vlagati, celotno sodelovanje pa naj bi pravzaprav slonelo na dohodkovnih odnosih. potrjen tarifni cenik, ki gaje dolžan stranki pokazati. Na zahtevo stranke je voznik dolžan izdati tudi račun s podpisom in žigom. Odlok velja še, da mora taksist v delovnem času (če je prost) prevzeti vsako naročilo in ves čas vožnje mora imeti vključen taksimeter na takem mestu, da ga stranka lahko kontrolira. Vozilo mora biti opremljeno tudi s svetlobnim napisom TAXI in mora biti med opravljanjem prevoznih uslug čisto in dobro vzdrževano. Razume se, da tudi stranka ni brez dolžnosti. Prevoz je potrebno takoj plačati. Razumeti pa je treba tudi voznika taksija, če ni ravno vesel stranke ali družbice, ki se želi vinjena ponoči vozariti. Večkrat se zgodi, da taki potniki med vožnjo tulijo kot Indijanci na bojnem pohodu in se tudi sicer nekulturno obnašajo. R. B. Prevelika usta Opozorilo, opomin, javni opomin, plačilo davka, obravnava pred družbenim pravobranilcem samoupravljanja. Take in podobne ukrepe so izrekli republiški sindikati kršilcem samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke za leto 1975 in 1976. Vsem, ki niso spoštovali dogovorjenih meril, ki so imeli, kot pravimo po domače, prevelika usta. Republiški sindikalni svet je objavil v letošnji šesti številki Delavske enotnosti dolg spisek delovnih organizacij, ki so za osebne dohodke izplačale več denarja, kot bi ga bile smele po samoupravnih sporazumih. Del spiska se nanaša na kršilce v letu 1975, del pa v letu 1976 - za prvih devet mesecev. Ob vsaki organizaciji je naveden tudi ukrep. „Naših“ 21 kršiteljev iz tega seznama je doma v brežiški, kočevski, novomeški, sevniški in trebanjski občini. Kateri so in kakšne ukrepe so si prislužili? Opomin za preveč izplačane osebne dohodke v letu 1975 so dobili: sevniški Stilles, kočevska Oprema, trebanjsko Krojaško podjetje, Bor iz Dolenjskih Toplic, hotel Kandija in Kavarna iz Novega mesta, Straška Majolika in brežiški tozd Posavje Vino Koper -Ljubljana, brežiško Stanovanjsko komunalno podjetje, kočevsko Gradbeno komunalno podjetje, kočevski Hydrovod, kočevski in novomeški tozd ljubljanske Varnosti, tozd Vodovod in Kanalizacija in tozd Komunala novomeškega Novo-grada, Zavod za požarno varnost iz Novega mesta, sevniško Komunalno podjetje in novomeški Zavod za kulturno dejavnost. Zato, ker so preveč odmerjali za v svoje žepe med letom 1976, so bili opozorjeni: Hotel Grad Otočec, gostinsko podjetje Grad Mokrice, VGP Novo mesto in novomeški Zavod za kulturno dejavnost. Podatki o delovanju samoupravnih sporazumov dejavnosti za čas od januarja do septembra 1976 kažejo večjo usklajenost v gibanju osebnih dohodkov z dogovorjenimi merili kot v prvem polletju 1975. Tega ravnovesja ne bi smeli porušiti s končnim obračunom osebnih dohodkov ob zaključnih računih za leto 1976. In vendar se nekateri ne zmenijo za to! Podatki za prvih enajst mesecev minulega leta kažejo, da ponekod naraščajo sredstva za osebno porabo kljub opozorilom in sindikalni akciji. Bodo temu kos strožji ukrepi? Prihaja čas, ko se ne bomo več sklicevali na to, da drugi krojijo našo usodo, čas, ko ne bomo za vsako ceno spoštovali normativov, takih in drugačnih omejitev, ki dežujejo od zgoraj, na primer iz republike. V šolstvu posavskih občin že poskušajo stopati po novi, neuhojeni poti. Predvsem za izobraževalne ustanove so „merodajni“ za vsako občino posebej preračunali in določili, kje imajo sami dovolj cvenka in kje morajo zaradi nerazvitosti še kaj dodati. Zdaj se končno ponuja drugačna priložnost, zato Prvič po vojni ZDO spet skopoj Srečanje borcev Zahod nodolenjskega odreda pripravljajo s proslavo v Gabrovki Ob 35-letnici Zahodnodolenj-skega odreda in v času, ko bomo po vsej domovini proslavili 85-letnico Titovega rojstva in 40-letnico njegovega prihoda na čelo KPJ, bo prvo povojno srečanje borcev tega odreda z aktivisti in drugimi občani v krajevni skupnosti Gabrovka. Srečanje, ki bo združeno z večjo proslavo ter odkritjem spominskega obeležja padlim tovarišem, spremljevalcem Mihe Marinka, pripravljajo skupaj z litijsko in trebanjsko občino oziroma s skupščinama in odboroma ZZB obeh občin ter ob marljivem sodelovanju s krajevno skupnostjo in ZB v Gabrovki. Iniciativni odbor je med tem že sredi dela. Ena njegovih pomembnih nalog je tudi zbrati imena in gradiva, povezano s tem odredom. Zato tudi prek Dolenjskega lista obvešča in naproša vse preživele borce Za-hodnodolenjskega odreda, svojce padlih in po vojni umrlih tovarišev, ki so se bojevali v njegovih enotah, nai sporočijo na naslov: SIMONČIČ FRANC MAKS, 61.000 LJUBLJANA, VESELOVA 12 svoje točne naslove, od kdaj do kdaj je kdo bil v odredu, v katerem njegovem vodu, četi in bataljonu, kakšen čin ali položaj je imel oziroma kakšno dolžnost je opravljal, o umrlih in padlih pa, kdaj in kje se je to zgodilo. Iniciativni odbor prosi hkrati vse aktiviste in občane, ki so kakor koli sodelovali z Zahodnodolenj-skim odredom in so ohranili zgodovinsko gradivo ali fotografije borcev tega odreda, naj tudi to pošljejo na prej navedeni naslov, prilože pa naj svoje spomine o delovanju tega odreda in kajpak kraj svojega stalnega bivališča, ime pošte in drugo (svoj naslov). Zaradi potreb - ne zaradi prisile Konferenca trebanjskih komunistov o kmetijstvu v občini V petek je občinska konferenca ZK v Trebnjem največ pozornosti posvetila oceni uresničevanja sklepov po 2. seji konfcr~nce slovenskih komunistov o kmetijstvu v občini. Na konferenci sia sodelovala tudi član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Ludvik Golob in sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko Lojze Šterk. biti izhodišče za naprej. Vprašljivo je, ali bi nam lahko le usmerjanje razdrobljenih kmetij dalo dovolj hrane. Bolj bi se morali lotevati povsem določnih konceptov, ne le ugotavljati stanje. Več razpravljalcev je poudarilo, da kmetov ni uspešno le nagovarjati, temveč jim je treba Oceno razmer v kmetijstvu trebanjske občine in izhodišč za vnaprej konferenca ni sprejela. Pripravila jo je komisija za družbenoekonomske odnose pri komiteju, bila je v več kot enomesečni razpravi po osnovnih organizacijah. Sedaj jo je treba še dopolniti, k temu delu pa morajo pritegniti tudi kmetijske strokovnjake. Tudi osnovna organizacija ZK v ujbanjski Kmetijski zadrugi v glavnem soglaša z oceno, ko le-ta govori o ukinitvi nekdanje družbene proizvodnje in v glavnem ne vidi možnosti za njeno ponovno oživitev. Takšno stanje pa ne more Glasbeni dnevi Koncertna poslovalnica in Glasbena mladina Črnomelj sta v počastitev občinskega praznika organizirali v petek, 18. februarja, koncert. Gostoval je instrumentalni kvintet Collegium musieum iz Maribora, v katerem igrata tudi znana glasbenika flavtistka Irena Grafenauer in violinist Igor Ozim. Glasbo Haendla, Samartinija in Christiana Bacha je poslušalo kakih 600 šolarjev iz OŠ Črnomelj, Semič, Dragatuš in Vinica ter dijaki Centra srednjih šol. Naslednji dan, v soboto, je koncertna poslovalnica pripravila ogled rock opere Gubec beg v Zagrebu. POLITIČNA ŠOLA V ČRNOMLJU IN SEMIČU V ponedeljek, 21. februarja, seje v Črnomlju začela večerna politična šola, ki jo obiskuje 30 slušateljev; danes pa se je začel pouk na politični šoli v Semiču, kjer je prijavljenih 25 slušateljev. Slušatelji so mladi ljudje iz delovnih organizacij in Centra srednjih šol. 12 brigad v Suhi krajini Letos bodo brigadirji delali domala v vsaki suhokrajinski krajevni skupnosti — Gradili ceste, vodovode Bistven napredek od dosedanjih prizadevanj za hitrejši razvoj Suhe krajine se bo pokazal letos, ko bodo imeli slovenski brigadirji delovišča na celotnem območju te pokrajine. Medobčinski odbor je že pripravil delovni načrt. 15. februarja se je medobčinski odbor za pospeševanje razvoja Suhe krajine ponovno sestal v Žužemberku in tokrat sprejel delovni program za letošnje teto. Dogovorili so se, da bodo brigadirji v štirih izmenah in dvanajstih brigadah gradili vodovode in ceste na območju vseh štirih občin, ki imajo v Suhi krajini svoje krajevne skupnosti. Tako bodo na območju grosupeljske, trebanjske in kočevske občine gradili vodovode, medtem ko bodo na območju novomeške občine nadaljevali gradnjo vodovoda v Lopati in gradili cesto Prevole-Zužemberk. Kot doslej bodo imeli brigadirji tudi letos osrednje bivališče na Prevolah. V posameznih občinah pri- Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI" NOVO MESTO TOZD AVTOBUSNI PROMET OBJAVA VOZNEGA REDA ZA LOKALNI PROMET V CASU ZAPORE MOSTU Odhodi avtobusov z Glavnega trga za smer Bršljin: 5.20, 5.30, 5.40, 5.50. Odhodi avtobusov z Glavnega trga za smer Ločna: 5.40, 5.50. Navedeni odhodi veljajo za jutranjo konico. Preko dneva veljajo odhodi po obstoječem voznem redu. Odhodi avtobusov za popoldansko izmeno za smer Bršljin in Ločna so ob 13.30 in 13.40. Pri odhodih iz Kandije čakajo avtobusi na prestop potnikov Glavni trg — Hotel Kandija. Postajališče lokalne proge za smer Dolenjske Toplice in Laze je pri konzolnem mostu v Kandiji ob železniški progi. Za vse ostale linije, ki potekajo po desnem bregu Krke, sta postajališči pri hotelu Kandija in „Bolnica". Linije iz Bele krajine za Ljubljano imajo postajališče pri hotelu Kandija in vozijo preko Žužemberka in Ivančne gorice za Ljubljano. Odhodi avtobusov po levem bregu Krke za smeri Ljubljana in Zagreb so nespremenjeni. » Cenjene potnike prosimo, da objavljene spremembe z razumevanjem sprejmejo. SMO SVETOVNI REKORDERJI? Novomeščani se lahko s svojevrstnim pohvalimo s svojevrstnim rekordom: lani je bilo v novomeški občini kar 8 odstotkov vseh prebivalcev v vrstah krvodajalcev. Nekateri štejejo to celo za svetovni rekord. Tako je imel lani Novoteks kar 670 krvodajalcev ali 20 odstotkov vseh zaposlenih. Seveda je ta podatek daleč pred vsemi, velja pa omeniti še tovarno zdravil Krka, Labod in Novoles, ki so po številu krvodajalcev prav tako pri vrhu. pokazati predvsem dobre zglede, to pa bi bilo mogoče tudi na družbenih površinah v Temeniški in Mirenski dolini. povezovanje kmetijstva na Dolenjskem je postavljeno preveč zunaj potreb kmetov in združenega dela, odgovornost za to bo treba iskati tudi med vodilnimi. Konec bi morali napraviti raznim proučevanjem in narediti kaj preprosto zaradi potreb, ne pa političpe prisile," je ocenjeval Lojze Sterk. Izhodišča ZK v trebanjski občini bodo lahko soočili na terenu na problemskih konferencah SZDL, ki so v teku. A. ŽELEZNIK V TOREK VSAK ZASE Za torek, 22. februarja, so bila sklicana zasedanja posameznih občinskih zborov. Tako je družbenopolitični zbor občinske skupščine zasedal v sejni sobi občinskega komiteja, zbor krajevnih skupnosti se je sešel v sejni dvorani občinske skupščine, zbor združenega dela pa v Sindikalnem domu. Vsi trije zlori so bili sklicani za 8. uro in so tokrat razpravljali vsak zase. Na dnevnem redu je bil sprejem programa dela za letošnje leto, obravnava poročila občinskega javnega pravobranilstva in dogovora o usklajevanju davčne politike itd. Širše poročilo sledi. fl 1 K pravljajo potrebne načrte za gradnje, tako da bo pravočasno vse nared. Med občinami so posamezni načrti že uskladeni. Med dvanajstimi brigadami bo tudi ena brigada Rdečega križa s posebnimi nalogami, ker se je tako delovanje tudi v preteklosti pokazalo potrebno in med ljudmi še zlasti odzivno. R. B. BREZ PREMORA NAPREJ Izvršilni odbor skupščine skupnosti otroškega varstva v Novem mestu je prejšnji teden pod predsedstvom Zvoneta Šušteršiča razpravljal o zaključnem računu skupnosti za leto 1976 in sprejel finančni plan za PIONIR TUDI V ZAGREBLI - V tem mesecu so v Zagrebu odprli nov hotel „Kalnik“, ki ga je za investitorja JLA zgradilo Splošno gradbeno podjetje Pionir, TOZD Zagreb. Otvoritve impozantnega objekta so se udeležili visoki predstavniki investitoija, v imenu izvajalca pa njegov generalni direktor Ivan Kočevar. (Foto: Toni Vovko) Edvard Kardelj: Znanost ni stolp slonokoščeni Drugi negativni dejavnik v povezovanju prakse in zn3S!^. pa so določene težnje na področju znanstvenega ustvai] J in njegove organizacije. Precejšen del naših znanstve zmogljivosti se namreč še vedno bodisi hote ali pa ne odtujuje družbeni praksi. Nekateri smatrajo, da tako im vano ..služenje znanosti11 praksi znižuje nivo znanstve S ustvarjanja. Pri tem pa pozabljajo, da je, odkar obstoji veštvo, znanost nastajala zaradi človekove prakse in J praksi tudi služila. Če ne bi bilo tako, potem bi se $t še vedno nahajalo v primitivnem barbarskem stanju. Lft . je predvsem izraz zavestne težnje človeka, da spreminja P^ rodne in družbene pogoje svojega življenja v svojo kon ■ tem smislu je specifični aspekt človekove prakse kot za nega izraza njegovega bitja. Potemtakem se moramo P ^ zaradi znanosti same po sebi zoperstaviti težnjam, zapira v nekakšne slonokoščene stolpe izolacije od praKse. rV (Iz govora člana predsedstva SFRJ in predsedstva . ZKJ Edvarda Kardelja, ko so ga prejšnji teden sili za rednega profesoija polrticne ekonornije ) lizma na ekonomski fakulteti ljubljanske um Dr. Tihomir Vlaškalič: V odločilni etapi samoupravljanji V prvi etapi razvoja samoupravljanja smo našli obliko samoupravnega združevanja dela in ustvarili teITieJ širjenje samoupravnih odnosov na celotno družbeno rep dukcijo. V drugi fazi, v kateri smo zdaj, je naloga komp na, dolgoročna in izredno pomembna. Ali bomo odi10 i razvijali samoupravni sistem povezovanja in odnosov temeljnimi organizacijami združenega dela, torej v c družbenih odnosov, ki bodo pomenili pot v združbo nih proizvajalcev, ali pa se bo ohranjal in celo konse ^ administrativno-tehnokratski hibrid povezav in °dn0S° ’ spreminja samoupravljanje v eno izmed komponent v mu družbenih odnosov. Zveza komunistov si je bila za leta v svesti te nevarnosti in je napela vse svoje moči, da bi v čimbolj dognani obliki razložila svoja gle o perspektivi družbenega razvoja. Predsednik CK ZK Srbije na 9. srečanju samoupravlja „Rdeči prapor" v Kragujevcu) 1 191 ta slo\ cev zna van hi tOV! 19; vsal cev ali mn S* n« viči tak. Ijuc Pris dru da Ško dot 9co lov: stOl ven lovi Pot nos | spe’ dvo tak. dos ravi ima Pte £ nan za« di i čaj vrh lovi ter 1 «01 Po\ mu S Gospodarjenje s solidarnostnim denarje^ I.» kila nAmUlinni pni irtfirnnr+no ci-artchn 70 l/ani^arcl/i rnrtnil/ Ma ca nnucam I7nnln IPfl3 ob^ Kako so bila doslej porabljena solidarnostna sredstva za kanižarski rudnik — Ne še povsem izpolnjena Pomoč tudi od drugod — Nova delovna mesta za rudarje Na zadnji seji upravnega odbora solidarnostnega sklada za pomoč rudniku Kanižarica so pregledali dosedanja vplačila v sklad ter delo v letošnjem letu. Predvidoma bodo vsa sredstva za potrebe otroškega varstva v novomeški občini znašala 11,983.693 dinarjev; od tega bo kar največ mogoče namenjeno investicijam v nove otroškovarstvene objekte. Izvršilni odbor se zaveda velikih potteb po novih zmogljivostih, zato kar naprejj išče možnosti za čimprejšnje nove gradnje. odobrili nekaj vlog. Do začetka tega meseca se je v skladu zbralo skupno 6.932.015 di-nagev. Sklad ima dva vira sredstev in tudi dva namena financiranja. En del sklada je namenjen za odpiranje novih delovnih mest, na katerih bi se lahko zaposlili rudarji, ki zaradi vdora vode v jamo ne morejo opravljati svojega dela; v ta del sklada združujejo sredstva delavci dolenjske regije. Drugi del sklada pa je namenjen za razliko OD, ki jih rudarji dobivajo na slabše plačanih delovnih mestih; v ta del pa združujejo sredstva slovenski rudniki in elektrogospodarstvo. V prvem delu sc jc do začetka meseca zbralo 4.388.758 dinarjev, v drugem pa 2.54 3.257 dinarjev. Iz prvega dela jc bilo doslej porabljenih 1.119.044, iz drugega pa 730.584 dinarjev. Za odpiranje novih delovnih mest so porabili 274.640 dinarjev za nakup dveh strojev za točkasto varjenje za obrat Ele v Kanižarici, kjer je dobilo delo 9 delavcev; v obratu IMV v Kanižarici jc zaposlenih čez 40 delavcev, iz sklada pa jc šlo 156.173 dinarjev za nakup varilnih naprav za polavtomatsko varjenje. Za nakup kamiona z avtomatskim nakladalnikom in opremo strojev v opekarni so porabili 503.774 dinarjev, dodatno pa sc je lahko zaposlilo 12 ljudi. 1.080.540 dinarjev jc rezerviranih za razširitev ploščadi v industriji gradbenega materiala, za pripravljalna dela pri odkrivanju peskokopa v Nerajcu ter za asfaltiranje rudniške ceste. Teh sredstev doslej niso porabili, ker so imeli rudarji drugje zagotovljeno delo, na seji pa so sklenili, naj bi dela potekala v fazah, takrat, kadar ne bo dela drugje. Prav tako je odobrenih in delno že porabljenih 424.332 dinarjev za nova dela v kamnolomu za marmor; 200 tisočakov je bilo predvidenih za izdelavo novih kalupov za bloke, iz katerih režejo marmorne plošče, vendar so sedanje kalupe pregledali in popravili ter tako prihranili 125 tisoč dinarjev. Prav tako jc upravni odbor sklada odobril 135.593 dinarjev za nakup kombija IMV za prevoz rudarjev na oddaljena delovišča, za vožnjo toplih malic za delavce ter delno za prevoz izdelkov iz kanižar-skega obrata Ele v Novo mesto. Iz prvega dela sklada so del sredstev namenili še za 'investicijsko predštudijo o tovarni plinskih naprav za motorje z notranjim izgorevanjem v Kanižarici: v ta namen so odobrili 42.000 dinarjev; Zvezi strojnih inženirjev in tehnikov so nakazali 200 tisočakov za razvoj te plinske tehnike v Kanižarici, prav toliko bodo dali za zaščito patenta v inozemstvu; 850 tisočakov bodo do 1978 dali za dokončna raziskovalna dela kompletnega programa plinske tehnike! 1.880.000 pa za izdelavo popolne investicijske dokumentacije za novo tovarno, v kateri bo dobilo delo 125 ljudi. Iz drugega dela sklada je bilo doslej porabljeni!) 521.625 dinarjev za regres, 196.167 pa za razliko OD, ki jih rudarji dobivajo na slabše plačanih delovnih mestih. Delovni ljudje iz dolenjske regije so do začetka leta takole izpolnjevali svojo solidarnostno obvezo — enodnevni zaslužek za kanižarski rudnik: Črnomelj 129 odstotkov, Metlika 127,78 odst., Novo mesto 99,08 odst. ter Trebnje 69,36 odstotka. Upravni odbor upa, da bodo tisti, ki še niso poravnali sprejetih obvez, to storili čim prej. Poleg delovnih ljudi iz dolenjske regije so v sklad prispevali tudi posamezniki in organizacije iz drugih občin, med drugimi Scšir iz Škofje Loke, TIM Laško, HP Kolinska iz Ljubljane, Djuro Salaj iz Krškega, pleterska kartuzija, Javna skladaj1’ jt ske opekarne, AMZ Lju ^ Republiški odbor sin lavcev energetike in P16 jc zelo pohvalil. v 'f. ki so, ko zaradi vdora ^ vsi* niso mogli delati, pnJ® delo. A- Za medicinske aparate denar incestne obveznic* ie Občinski odbor Rdečega križa v Novem mestu nartU 14-dncvno poročilo o novih prispevkih za nabavo c*ia®0C[Tiestu- ^ cinskih insUumentov za pokrajinsko bolnišnico v Novem 28. januarja do 16. februarja so prispevali v ta sklad: . fr#0 Alojz Tavkovič, Krško - 400 din; Elizabeta Vardijan. ^ goro 30, Novo mesto - 200 din;Pavel Pavlovič iz Metlrke ji f' Franc Sot iz Metlike - 500 din; Milan Popovič s Hras» _ W Suhorju; 3.000 din; Jelka Može, V brezov log 4, Novo m no',°' din; Gozdno gospodarstvo Brežice, obrat Puščava (nam KDO JE IZGUBIL DENARNICO LASTNIK denarnice, izgubljene na Peškah pri Lazah, naj sc zglasi pri najditelju: Zamida, Uršna sela 68. letnih čestitk) - 1.500 din; organizacija Rdečega križa v BETI, Metlika - 2.000 V tehničnega sektorja IMV - 1.660 din; Šolski center Novem mestu - 10.000 din; sindikalna podružnica IMV N epP prispevek žena-dclavk - 20.000. din; Fani in Lavo Morela Velesovem namesto šopka pok. Mirku Trampušu — v’fJov Buk, Novo mesto - 100 din, in Avgust Modic, Trdinova mestu - 700 din. Podarjene obveznice posojila ža ceste: Franc Cuk, upokojenec iz Male Bučne vasi 46 pn No 1.000 din. . 955 i Od začetka akcije je bilo doslej vplačano v sklad 3 , up„o gotovini, v obveznicah posojila za ceste pa 10.300 din, s 335.255 din. . Vsem darovalcem se Meči križ v Novem mestu Pnsv vsrf*^ za nesebično človekoljubje, hkrati pa priporoča občan ^ za itf* lenjskih občin, da po svojih možnostih prispevajo v sk a . dragocenih medicinski)) instrumentov. _ vaeKffljjrl Posebno priporoča tudi organom upravljanja v ^ČU*10 nih organizacijah, da bi ob sprejemanju ^kljucnm Jjj, d za I. 1976 podprli plemenita prizadevanja w*l®v ta^' lavcev z nakazili v sklad, ki ima 52100-678-80144 - Občinski odbor Rdečega kt mesto (sklad za drage medic, instrumente). .vd ^^tmnstenapisalisami^^r^traf^t^apisal^ami^-^r^tmr^t^iapisal^anii! 46 o klopotcu ■Ogroženi objekti in ljudje °a Vinjem vrhu" 1977?P Lei'JSu?m listu z dnc 27• 1 ■ la K™bJ*vljen prispevek Jože- slovom v3 ? ^ P°d “' w' s ut!^1 ko p°čctje ,ov-znanfa hrft pisec Prispevka se-^jemklnn3,2 nelovsklm obstrelje-hi P°t?a» pritrjenega na stre- hi lovski btakart 1fniCe’ po končani 1976 na V? ■ ^ dne 31.10. vsak “1iem vrhu. Gotovo si je cev iv«,)., }e 0Jakem ravnanju lov- * ^uSf r-iSP'V-ka ustvaril slabo spevku imiOVCih’ *“ člani v P1*' Pisec omSOVanih lovskih družin-viieno sptiluiV83 ?nsPevka se uPra' takem J ’ 411 niso morda ob ljudje in oSiU ’°vcev ogroženi Prispevku nk» na Vinjem whu. V družina ofnf- °men-P> da je lovska k Poišče in seciaj storila vse, iko Vinjega 0Vci vedno lenn ■ vui.?gradmki in ir, i niso m pnJazno sprejeli ^°4oH ogrožali"6 nikogar l^spevku «orii' Povzroči da omenja pisec, da bo a°bi povrnjeno ‘ točeno *FwraJeno mu s Pomočio0' ričakujemo, da dX,i° ^slediti , PnstojnOi organov k*? Pod1™'0?- da bo tako S za svii °K °do in da bodo ^o °dgovarjai^eS dejanje pri' P. S. Komisija za rekreacijo in kulturo pri društvu upokojencev v Ribnici je sprejela načrt za letos. Vsa njena dejavnost bo to leto usmrajena v počastitev obletnic ZK in našega predsednika Tita. Upokojenci bomo obiskali več krajev, znanih iz naših borb. Ogledali si bomo še Gorenjsko in Dolenjsko, pa tudi Trst in Budimpešto. Prvi spomladanski izlet bo veljal obisku naših tovarišev v Škofji Loki. Taicrat bomo obiskali še Dražgoše, ki letos obhajajo 35-letnico gorja, ki ga je tej hribovski vasi povzročil' DVESTO OBISKOVALCEV NA PROSLAVI V počastitev slovenskega kulturnega praznika so marljivi kulturni delavci iz Krmelja pripravili proslavo, na kateri se je zbralo prek dvesto obiskovalcev. V sporedu so sodelovali recitatorji, moški pevski zbor Svoboda in šolska mladina. B. D. okupator. Ogledali si bomo znamenito Kropo, saj marsikoga zanima kovaška umetnost, ki ima tam že tisočletno tradicijo. Vrnili se bomo prek Brnika. Odhod izletov iz Ribnice smo določili za 6.30. Tako je dana vsem zunanjim izletnikom možnost, da se z rednimi avtobusi pripeljejo v Ribnico. Tudi večerni povratek bo urejen tako, da bodo izletniki lahko nadaljevali pot domov z rednimi avtobusi. Vsak izlet bo najmanj 20 dni pred odhodom najavljen s plakati. Prijave bomo sprejemni le v društveni pisarni, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 9. do 11. ure. Takrat boste dobili tudi vsa pojasnila. Pa še to: če ste se odločili za razpisani izlet, ne odlašajte s prijavo. Ze na plakatih bo razvidno, kakšne usluge so vam na razpolago. Želimo, da se bomo letos, ko je leto mnogih obletnic, na naših izletih zvrstili prav vsi upokojenci. Vabimo vse še neučlanjene upokojence, naj ob 25-letnici našega društva končno vstopijo v naše vrste in okrepijo naše društvo. Tudi kmetje-upokojenci spadajo med nas! KOMISIJA ZA REKREACIJO PRI DRUŠTVU UPOKOJENCEV RIBNICA V tovarni Novotcks deluje že 19. leto blagajna vzajemne pomoči (BVP). Trenutno je vanjo včlanjenih 645 delavcev, ki si redno sposojajo in vračajo denar pri zelo ugodnih pogojih. Od ustanovitve blagajne pa do zadnjega decembra lani je BVP ugodno rešila 7614 prošenj ter dodelila članom organizacije 7,209.380 dinarjev posojil; samo v zadnjih dveh letih je bilo rešenih 1586 prošenj in izplačanih 3,085.200 dinarjev. Ta vsota v današnjem času niti ni tako velika, toda če pomislimo, da so posojila pomagala iz stiske že marsikateremu članu, je kljub temu pomembna. Člani BVP lahko dobe do 3.000 din posojil, v izrednih primerih pa tudi do 5.000 din. Vsakemu posojilojemalcu nato pri osebnih dohodkih odtrgujejo po 500 dinarjev (na lastno željo lahko tudi več); poleg vračanja dolga pa mora vsak član BVP vlagati še redne mesečne zneske - 50, 100 ali‘več dinarjev. Na zadnjem letnem obenem zbo- Ure znanja za kmečko ženo Kmetijska zadruga iz Trebnjega v začetku februarja pripravila uspela izobraževalna predavanja vanju pa nam je o zaščiti rastlin in uničevanju plevelov govoril ing. Metelko. Kmečke žene smo organizatorjem zanimivih predavanj zelo hvaležne, saj smo se domov vrnile skoraj vse s polno beležnico nasvetov. Še posebno smo hvaležne predavateljem, ki so nam znali s poljudno besedo pojasniti še tako zapletena vprašanja. Omeniti pa moram, da so vzporedno z urami izobraževanja potekala (inž. Falkner) tudi predavanja o civilni zaščiti, gasilski preventivi in prvi pomoči. Udeleženci smo tudi tu zvedeli marsikaj koristnega. MALCI KOSTEVC Straža 1, Šentruper tJ/rto/ru/ižtto' MLADI O PREŠERNU Tudi novomeški Dijaški dom Majde Šilc je ob slovenskem kulturnem prazniku nudil slavnostno podobo. Tako so člani recitacijske skupine pripravili nekaj Prešernovih pesmi, nato pa so si navzoči ogledali še filma o Mimi. Čeprav je bila proslava kratka, so se vsi z velikim spoštovanjem spomnili našega velikega pesnika, ki je kot hrast kljuboval vsem viharjem takratnega časa. MARJETKA OGOREVC Pred kratkim (od 9. do 11. februarja) je trebanjska Kmetijska zadruga pripravila za kmečke žene zelo zanimiva in uspela predavanja, in vsem, ki smo se iih udeležili, za čas, preživet na uran izobraževanja, ni žal. Poslušale smo predavanja o zdravi prehrani in kaj imamo doma (tov. Potrbinova), „sledile“ smo razvoju človeka od spočetja do smrti (dr. Pavlin-Metelko), poslušale besede o raku, obolenju žil, srčni in možganski kapi, o gospodarstvu v zadrugi (inž. Slavko Nemanič), dobile smo napotke za gospodarjenje doma, se bežno seznanile z zakonom o združenem delu, z ljudsko pesmijo in kulturo (Zvonka Falkner), navsezadnje pa smo, brez kozarcev v roki, zapele. Obiskala nas je tudi inž. Borštnar-jeva. Govorila nam je o pripravi na občni zbor, o kolobarjenju, vzgoji in bolezni cvetic, v zadnjem preda- JANEZBRODARIČ Odmev na »Kapljo grenkobe zaradi „ Zakaj je bilo skaljeno veselje ob novem vrtcu v Ribnici, pišejo matere je bil objavljen v Do-fnek z gornjim pod-Avtor^L0^ Franci Žete J^ijo o nmkiV an*cu kratko ik^vffi^jatiki otroške- ?‘Tčjidel '>, zaradi . a »kapljo gren- jj11 delu navaia ln^ ‘nformacU-*'tcSe pI0 a- Je vzrok, da V se nove, mo mo er -“usjceia » jnega či$čenja ko ®t v izJž piuh služb. zlasti 4,^,v^tva Sem odboru otro- C i?nc tudi naT Prizade" (zara-* kraju), fc- J sniti, kaj je resni- delegat v . \ Varstva i?vf nem odboru sl® Je,dnc 27. 12. )e “vršnega odbora skupnosti otroškega varstva. Na seji so obravnavali tudi razdelitev nagrad. Tajnik skupnosti otroškega varstva je namreč predlagal izvršne^ mu odboru (od 9 elanov jih je bilo prisotnih 5), naj bi izvršni odbor odobril izplačilo denarnih nagrad voljenima funkcionarjema, to je predsednici izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva in predsednici skupščine skupnosti otroškega varstva. Članom je razložil, da je to v skladu z družbenim dogovorom, po katerem se lahko izplačajo denarne nagrade do višine največ 5.000,00 din. Pojasnil je, da so takšne nagrade razdelili tudi voljenim funkcionaijem v drugih SIS. Nato je predlagal, naj člani določijo višino nagrade. Po nekajminutnem razmišljanju je bilo predlagano, naj bi prejela predsednica izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva 3.500,00 din predsednica skupščine otroškega varstva pa 2.500,00 din. Ker pa je predsednica izvršnega odbora smatrala, da je nagrado zaslužil tudi tajnik skupnosti otroškega varstva, ie tudi zanj predlagala nagrado. Tajnik pa je nagrado odločno odklonil, češ da je za delo, ki ga opravlja, plačan, saj prejema za to redne mesečne osebne dohodke. Kljub odločni odklonitvi je predsednica izvršnega odbora šc vedno vztrajala, naj nagrado le sprejme, ker se je dovolj Pravi ta teden ..Dolenje” p^ahk° poveš, kdaj bomo dobili na Dolenjskem (Branko Babič) fft- Ifcbtuaria 1977 prizadeval pri izgradnji novega otroškega vrtca. V zvezi s tem prerekanjem je naš delegat v izvršnem odboru opozoril člane na previdnost pri razdeljevanju nagrad, saj je bilo o tem izrečene žc precej kritike. Navedel je primere iz prejšnjih let, ko so delavci obravnavali samoupravne sporazume oz. prispevne stopnje za SIS. Dejal je, da so delavci omenjali svoje nizke osebne dohodke, češ da so obremenjeni z visokimi prispevnimi stopnjami, torej da plačujejo visoke prispevke, nekateri pa da prejemajo visoke osebne dohodke, poleg tega pa si razdeljujejo tudi denarne nagrade. Po končani razpravi je izvršni odbor odobril izplačilo nagrad v zgoraj navedeni višini, saj je smatral, da bi se jim pripetila krivica zaradi tega, ker so nagrade prejeli tudi voljeni funkcionarji v drugih SIS. O vsem tem nas je naš delegat informiral, ker je smatral, da je to njegova dolžnost in da odobritev izplačila nagrad ne more biti nobena skrivnost. Kdo je popačil resnične informacije, pa naj se razišče in krivec naj tudi odgovarja. Da se nismo odzvale akciji »Čiščenje za igrače", pa je več vzrokov. Naj jih nekaj navedemo: Nekatere matere bodo imele otroka v varstvu le še nekaj mesecev, zato so smatrale, da so one lahko oproščene. Napačno se nam je zdeio, da so bile čiščenja oproščene nekatere matere, čeprav imajo v varstvu svojega otroka ali pa ga bodo v varstvo dale sedaj. Na sestanku staršev, na katerem se je odločalo o akciji „Ciščenje za igrače", je bilo največ 50 % staršev, ki pa tudi niso bili najbolj navdušeni za to akcijo, nekateri pa sploh niso bili. Vprašanje je tudi, ali so vsi starši vedeli za to akcijo, kako so bili informirani oziroma ali so bili dovolj prepričljivo informirani. Omeniti moramo tudi to, da ima zaposlena mati, ki jo čaka doma še polno dela, prav malo časa za takšne in podobne akcije. Zato bi bilo morda več uspeha, ko bi tiste matere, ki jim čas ni dopuščal, prispevale v denarju. Med drugim pa naj omenimo tudi vpliv nagrad, ki je eden izmed vzrokov neuspele akcije. Po eni strani ve-' liko pomanjkanje finančnih sredstev - saj je bil za dograditev otroškega vrtca potreben premostitveni kredit, delež, ki ga je Inles prispeval, pa znaša najmanj 450.000,00 din — po drugi strani pa razdeljevanje nagrad! Ravno zaradi tega smo bile mišljenja, da bi se nagradi lahko odpovedala prav predsednica izvršnega odbora, saj je zaposlena v VVZ in najbrž opravlja te funkcije med delovnim časom. Čeprav se nagrade morda podeljujejo iz drugih virov - vemo pa, da denarja nismo prejeli od „strica iz Amerike", pač pa ga odvajamo vsi zaposleni - tudi zahtevamo pojasnilo, kam gre in kako se troši, saj to je tudi v skladu s socialistično demokracijo. Matere, zaposlene pri INLES, Ribnica 10. februarja smo se na pokopališču v Metliki zadnjič poslovili od velikega tovariša, borca in kmeta Janeza Brodariča. Pisana je Janezova zgodovina. Sodeloval je v bojih prve svetovne vojne, bil na soški fronti dvakrat ranjen, se kasneje priključil Maistrovim borcem za severno mejo in ostal zvest ideji napredka vse do druge svetovne vojne. Med prvimi se je pri- MLADI DOPISNIK OBLETNICA PREŠERNOVE SMRTI V počastitev slovenskega kulturnega praznika smo učenci osnove šole poslušali koncert umetnikov iz ljubljanske Opere. Zlata Ognjanovič in Karel Jerič sta nas navdušila z ubranim in doživetim petjem, pianistka Silva Kraševec pa s spremljavo na klavirju. Predstavili so nam pesmi nekaterih domačih skladateljev. Tuje avtorje so nam približali z odlomki iz oper. Učenci smo bili navdušeni nad koncertom in smo hvaležni učiteljem, da so nam oskrbeli tako proslavo. ANDREJA PLENIČAR OŠ Grm Novo mesto KULTURNI PRAZNIK NA OTOČCU V počastitev slovenskega kulturnega praznika smo učenci osnovne šole Otočec pripravili proslavo v Kulturnem domu na Otočcu. Za program so poskrbeli člani mladinskega in pionirskega pevskega zbora ter člani literarnega krožka, ki so zapeli pesmi znanih slovenskih pesnikov. Po proslavi smo delali v krožkih, nekateri pa so se pomerili v namiznem tenisu. Novinarski krožek OŠ Otočec SE BO TRENING NA KOROŠKEM OBRESTOVAL? Pred kratkim so se v krškem plavalnem klubu Celulozar odločili, da bodo šli na enotedenske priprave na Ravne. Krški bazen je namreč dolg samo 12 metrov, ravenski pa 25. Vseh osemnajst članov kluba je na Ravnah vadilo po naslednjem načrtu: prvi trening od 6.30 do 8. ure, nato zajtrk in do kosila, kije bilo ob 12. uri, počitek. Ob 13.30 so trening nadaljevali in ga zaključili devetdeset minut kasneje. Nato so igrali namizni tenis ali pa odšli na sprehod. Z Raven so odšli zadovoljni in z željo, da bi na Koroškem še kdaj trenirali. Najbrž bodo odšli na Ravne že prihodnji teden, ko bodo imeli mednarodno tekmovanje. NADICA ŠPILER novinarski krožek OŠ Jurij Dalmatin Krško ključil narodnoosvobodilnemu gibanju in bil imenovan za predsednika narodne zaščite v Metliki. To funkcijo je opravljal vse do osvoboditve. Svobodo je dočakal brez strehe nad glavo, saj mu je sovražnik do tal požgal domačijo. Toda s pomočjo žene Marije je premagal tudi to oviro in zaživel v svobodi mimo, lepše življenje. Toda prišlo je 78. leto starosti, bolezen, ki je Janezu pretrgala bogato življenje, polno delovnih zmag. Toda te nas bodo spominjale nanj, ostal bo v srcu slehernega izmed nas zapisan kot dober, nesebičen tovariš. IVAN URH POBRATENI SO ZVESTI - Člani pobratene« obiščejo upokojence iz pobratenega društva v S jemej. (Foto: Polde Miklič) OBISK OPERNEGA UMETNIKA V DOL. TOPLICAH Učenci višjih razredov OŠ „Baza 20“ smo se zbrali v dvorani, Iger naj bi sc srečali z opernim pevcem tov. Ladkom Korošcem. V ospredju dvorane je stal kinoprojektor in marsikejp se je začudil, ko je tov. Ladko film, ki gaje sam posnel, tudi sam zavrtel. Gledali smo tri filme, katere je posnel na svojih gostovanjih po širnem svetu. Videli smo mnogo zanimivosti nekaterih mest na Japonskem, na Kitajskem, v Sovjetski zvezi, Nemčiji, na Holandskem, v Grčiji, ZDA, na Irskem in v Italiji. Barvne slike na platnu pa je spremljala Koroščeva gladka beseda, ki nam je odkrila marsikatero skrivnost tujih dežel. Na koncu je z veseljem odgovoril na nekaj vprašanj. Posebno smo se razveselili, ko nam je povedal, da bomo imeli v Toplicah 25. februarja pravo operno predstavo, in sjcer „Don Pasquale“, v kateri poje tudi on. LJUBA STRUNA OŠ Dol. Toplice Društva upokojencev iz Pesjega pri Velenju radi ntjemeju. Skoraj vsak njihov izlet pelje skozi Šent- NOVOV ODREDU ..MATIJA GUBEC" Kot vedno taborniki tudi sec}aj povečujemo svoje znanje. Ker imamo v delovnem programu tudi veščino fotografiranje, smo se odločili, da se s fotografijo pobliže spoznamo preko foto-kino kluba. Na pobudo tabornika Dušana, izkušenega fotoamaterja, je naša sekcija, ki ima osem članov, začela z delom. Dušan je na kratko obdelal zgodovino in ■ teorijo fotografije in napisal skripta, > ki nam bodo pomagala, da bomo potrebno znanje hitreje obvladali. Zaradi slabo ogrevanih prostorov fotokluba nam pri delu pomaga tudi uprava doma JLA, saj imamo učne ure v njenih prostorih. Ker zahteva naše delo tudi določena sredstva, sta nam obljubili pomoč naša taborniška organizacija in Foto-kino klub Brežice. M. S. Preko TURISTIČNE INFORMACIJE M VSE INFORMACIJE IN REZERVACIJE ZA BIVANJE V PLANINSKEM DOMU „VINKA PA-DERŠICA“ PRI GOSPODIČNI NA GORJANCIH NUDI MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA, NOVO MESTO, GLAVNI TRG 7, telefon: (068) 22-555. Rubrika turistične informacije je namenjena objavam programov letovanj in potovanj v organizaciji turističnih agencij in objavam turistično-gostinskih in hotelskih organizacij za ponudbe svojih zmogljivosti in uslug. Turistična društva, hortikulturna društva in planinska društva lahko v tej rubriki objavljajo svoje programe in prispevke s problematiko z njihovega področja. Od vas, spoštovane .bralke in spoštovani bralci, pa je ^ odvisno, za katerega izmed programov se boste odločili. NOVE NALOGE TURISTIČNEGA DRUŠTVA Turistično društvo Novo mesto je v prvi polovici februarja sprejelo svoje delovne naloge za leto 1977. Med najpomembnejše sodijo akcije za pridobivanje novega članstva iz vrst srednješolske mladine in iz organizacij združenega dela. Društvo bo lahko uspešno delovalo in izpeljalo naloge ob povečanem številu članov. Za šolsko mladino bo razpisana naloga s turistično vsebino. Najboljši pisci bodo prejeli nagrade. Več sodelovanja bo potrebno s Planinskim društvom pri obnavljanju in vzdrževanju Trdinove poti. S Hortikulturnim društvom pa je potrebno še naprej sodelovati in dopolnjevati programe. Z Zavodom za kulturno dejavnost bo turistično društvo sodelovalo pri prireditvah „Dolenjsko poletje 1977“ predvsem tam, kjer bodo prireditve turističnega pomena. Omembe vredno je prizadevanje, da bi Novo mesto v najkrajšem možnem času dobilo svoj načrt ulic, ki bo v pomoč ne samo gostom, ampak tudi Novomeščanom in ustreznim strokovnim službam v prometu in turizmu. V skrbi za turistično izobraževanje bo društvo organiziralo ustrezna predavanja in strokovne izlete, predvsem po domovini. Prepričani smo, da prizadevanja Turističnega društva ne bodo zaman in da se bo čim več občanov vključilo v delo in prispevalo k razvoju Novega mesta kot turističnega kraja. GENEgUTUI^ GERERRL TOUR/ VUGO/lAVIfl ' ...w J* ‘ FILIALA ZA SLOVENIJO W£6jfl LJUBLJANA • GOSPOSVETSKA 7 V POŠTNI PREDAL: 420 * •4ELEF0N 71-200. 21-904, 23-275 BRZOJ^V: 0ENTUR LJUBLJANA TEIEX: 31173 YU . ,* UDELEŽITE SE PO IZREDNO UGOD^ CENAH NAŠIH IZLETOV jin - INDIJA od 2. do 10. aprila 1977, cena 8.500,- din - KAIRO od 2. do 7. aprila 1977, cena 4.800,- saj ic d3t^em še naPredo-«na nova knn novomeška ob-Otočcu v v urna društva na vrhu, društvo"1^!1-1’ "3 ^upcrč mfolklornna . canJe oktetov v?Pasoz^eH°tKl®s-nano-zhori v ? • delovati pevski Mirni pere^rku’ Smarjcti, ^l^riDobravj1® P° Novcm iv- radirke 0 tazvejenost k i J0 moč' n°sti takn ® kul‘ume dejav-fedročjih riP° zvrsteh kot po krencc zko k®3*1 s°b°tnc kon-?’ Uti v Dolpn u'® h0 zaoe'a ob udi drugih 2 ga,crij>> kakor v Pernicah ^ t?v: zaPisanih ‘Utlaterizma „ /radnljnji razvoj ?eti> {e bodrf n smeli Pre‘ S,eno Oceno °teli Izteči Pokanjem n P”fadevanjem in uJU ,er skrhi , ,Urnem podro-Jjjltumih poteh zadovoljevanJe občini, e*5 v novomeški lnagotovitverSljiVi- podatki zbodejo v nč? kulturn.i rasti, pa prntianjUjajj nent‘hni denarni JC finančna °Zlr°ma dejstvo, da te rasti v?dr®jar za pokri-ka- "Bko kaže rt* Prekrat-zominuio, narn' obračun nk dinarja za’ f '!1 ZK0 name-"° in l^r Za giedrilišlco, likov-zjl.troje g* dejavnost, torej ? čin ah n‘’.kl so v mnogih ^ Resje d ' t ,kulturnega k? ’ vendar to šp® pn skledi več sporah ne te te ® "? ,P°meni, da fe 1 v biralnfeo O CJavnosti po-? bodo ®° - ®prav v soboto nPCrta’ bi nS®mali denarnega Drobnim sklen na konferenci s fijeprečitj J001 že vnaprej zvrsti, »radiranje" te ali one nika na las podobna mnogim drugim in katerih skupna življenjska tragika je. da so pri sodobnikih naleteli na nerazumevanje in morali čakati šele na posmrtno priznanje. Zanimanje za Grumovo pero se je sicer začelo povečevati v trenutku, ko so poklicani naposled spet vzeli v roke Grumove tekste in zlasti ob „Gogi“ ugotovili, da gre pri njej za stvaritev, ki globoko posega v razmere ljudi majhnega podeželskega mesta (Novega mesta) in njihove medsebojne odnose. Pozornost so začeli vzbujati tudi njegovi drugi teksti, npr. novele, za katere nekateri trdijo, da so lahko odlična podlaga za psihološke drame. Grumov opus ni velik po obsegu, marveč po ideji, po misli, ki jo prinaša. Kajpak je mnogo stvaritev in zasnov prišlo na dan šele po njegovi prezgodnji smrti. Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu ima posebno srečo, daje dobila v svoje zbirke večji del Grumovega gradiva in zapuščine, taka pa je bila naposled tudi volja Grumovih sester — Olge Hlede-tove iz Postojne in Marije Klemenčičeve iz Novega mesta ter litijskega kulturnega delavca, pokojnega Jožeta Zupančiča. In to gradivo je poleg že prej objavljenih Grumovih del že nekaj časa razstavljeno v vitrinah novomeške Študijske knjižnice. Le-ta je razstavo priredila v počastitev 75-letnice rojstva, ki bi jo Grum praznoval že lani, ker pa so čakali na gradivo, je prišla počastitev s tako razstavo na vrsto šele letos. Prav to gradivo pa zdaj naravnost kliče literarne zgodovinarje, da ga pretehtajo, obdelajo v novi luči, kar ta pisatelj in dramatik nedvomno zasluži. I. Z. „KLOBČIČ" V SOTESKI Gledališka skupina kulturnega društva Zarja iz Soteske je 20. februarja v obnovljeni dvorani uprizorila igro „ Klobčič", katere avtor je Pero Budak. Po domači predstavi ima skupina v načrtu gostovanja. 27. februatja bodo igro ponovili v Straži in kasneje gostovali še v osmih krajih. IMNi I I sl K ! S iitlllKi;! m 111N NI VčaSih 0TR0K IN SPOLNOST v°jno pogoL Z^0cb’ da starš> ugotove pri otrocih neke raz-0Sledov^ J ne spplne prestopke, kot na primer medsebojno StVar' ntočno^ del°v telesa, onanijo itd. Odrasle take 11 ntočn — uciuv teiesa, onanijo nu. uurasie taice *udi v takih* prestra.^j° in jih odbijajo. .Vendar je važno, da h obse ntočn raste, pJJJJn« stvarmi in ki lahko kasneje, 'ko otrok že do m.. 1 resne tp^avn u ntanntfam ncoKnnnt -žit/lirinin krnijo, 0e Pnmerih starši ne planejo takoj po dili moč °ianJem *n zastraševanjem. S tem bi mu numu l Vseini taki °;čdstvo strahu in krivde, ki se poveže in fiksira otroku s mu lahko 1 mu onp resne težave v njegovem osebnem življenju, vPrašanj. Tuljm°80ča zdrav, normalen odnos do spolnih poonv' V *3^ Primerih je bolje ohraniti mirno kri, se Za na °nt* Z otr°kom, češ takih stvari se vendar ne nadžorujej0 otroka* ^ starS‘ b°lj budni in naj bolj nožhfr‘Ca,^er8ant: Kako razvijati in vzgajati čustve-jenje pri predšolskem otroku V mno NE STrAHUJMO OTROKA n? strahovandružinah sloni celo ves vzgojni postopek Snr°k» ki ie Vpi-. °*roka- Nikoli ne smemo pozabiti, da bo .Premljevaiec „ ? ,at Prestrašen, ki mu je postal strah stalen dospel, da„. 7eniu’ porabil veliko več moči za to, da dnv° trdnnc(° s težavami in da bo ohranil potrebno življa In uravnovešenost, kot otrok, ki tega ni s>nju, en° najbolj razdiralnih čustev v otrokovem Pnt5’ naJ bodo 16 °’ se mu starS' ^ibmolj izognejo . . . st St,°Pek dohrrv^n zastraševanju otroka previdni in naj svoj str3^.11^' imai™ ,PJ’®tehtajo. Trenutne koristi, ki jih prinese L,'jo pred nu • kasneje hude posledice. Nikar naj ne na>Ca, deln^llm' stVarmi, kot so šola, zdravnik, učitelj, i. p°vedovatj -,i; Put^' kadar otroka karajo, mu ne smejo Ta!!^a* hoš^v3'* su8erirati kaj slabega, češ iz tebe ne bo nič, . 1to na«. zaporu, " ■ nikdar ne boš srečna v*zakonu itd ^ y arWI Ut^anje otSr3^ Prav Prek doživljanja strahu vpliva na tičijo v tcm smislu, da sc potem prerokbe zares Ista avtorica v navedenem članku France Mihelič: PRETEP KURENTOV, 1966 - olje, platno. Dobivamo nova učiteljišča: Kako je v Soveniji zamišljena vzgoja osnovnošolskih učiteljev? — Ne gre za oživljanje nekdanjih učiteljišč, marveč za povsem novo obliko, skladno z usmerjenim izobraževanjem Ko so v Sloveniji pred leti ukinili učiteljišča, tega menda nikjer niso pretirano objokovali. Takrat se je govorilo, da je tak ukrep narekoval razvoj vzgojno-izobraževalnega dela in da diplomant navedenega učiteljišča pač nima takega znanja, da bi bil kos novim smotrom na tem področju, ki je poleg vsega še hudo občutljivo, odgovorno in posebnega družbenega pomena. Da ukinitev najbrž ni bila najbolj pametna, je pokazal poznejši čas oziroma razmere, ki so hudo razredčile učiteljske vrste in odvrnile od šole tudi učitelje z daljšim stažem. Analize povedo, da se je to dogajalo tudi na Dolenjskem, kjer sije prenckateri pedagoški delavec, ki nenadoma ni imel več ustrezne izobrazbe, poiskal delo tam, kjer niso tako gledali na papirje, pa še zaslužki Manj razstav Bo ribniški ukrep privabil v Petkovo galerijo več obiskovalcev? — Vseeno pestro . Obisk razstav v Petkovi galeriji v ribniškem gradu je manjši, kot so pričakovali. Zato se je vodstvo galerije odločilo, da bo letos organiziralo manj razstav, oziroma da bodo razstave le ob pomembnejših praznikih in jubilejih. Letos sta bili že dve razstavi: od 8. do 16. februarja so v stari Petkovi galeriji razstavljali ribniški likovniki Čebin, Matoh, Cirovič, Vantar in Zbačnik, od 8. do 14. februarja pa so v novih prostorih Petkove galerije razstavljali še izdelke učencev centra poklicnih šol Kočevje, v katerega je vključen tudi izobraževalni center Riko iz Ribnice. Od 24. do 31. marca bo v počastitev občinskega praznika razstava del učencev osnovne šole Ribnica. Od 26. aprila do 9. maja bo v počastitev dneva OF in praznika dela razstava del likovnikov iz združenega podjetja Iskra. V počastitev dneva mladosti bodo kar v obeh razstavnih prostorih prikazali svoja dela likovniki železničarskega društva iz Celja. Od 3. do 20. junija bo razstava „Kulture neuvrščenih držav“; 11. septembra bo drugi ribniški sejem (turistični); od 23. septembra do 2. oktobra bo razstavljal svoja dela Jože Marinč iz Kočevja; zadnji pa se bo predstavil ribniški publiki od 11. do 23. oktobra ljubljanski akademski slikar Samo Kovač. M. GLAVONJlC V GOSTE PRIDEJO KARLOVCANI 7. marca bosta v Novem mestu gostovali Slovensko kulturno društvo Triglav s harmonikarskim orkestrom in folklorna skupina Kulturnega društva Matija Gubec iz Karlovca. Karlovški skupini je v goste povabila Zveza kulturnih organizacij iz Novega mesta. so bili boljši. Nedvomno je tudi res, da so taki in drugi ukrepi, predvsem pa ne dovolj jasen koncept nadaljnjega vzgojnega in izobraževalnega dela pedagoške delavce precej zbegali, hkrati pa so odvrnili od tega poklica marsikoga, ki se je zanj že odločil. Vrzel, ki je nastala z izgubo učiteljišč, naj bi odpravili med izvajanjem preobrazbe vzgojno-izobraževalne dejavnosti oziroma postopoma z uvajanjem usmerjenega izobraževanja. V tem smislu sc v Sloveniji že razvijajo take oblike izobraževanja za učiteljski naraščaj, ki bodo izobraževanje na ravni sedanje srednje šole (v pedagoških gimnazijah) povezale z izobraževanjem učiteljev na ravni višje šole (v pedagoških akademijah) v vsebinsko celovit izobraževalni program. To je precej podobno obdobjem, ko je izobraževanje na nekdanjih učiteljiščih trajalo pet let. Po novem predlogu, ki dobiva vse več pristašev, naj bi pedagoški kader za osnovne šole, vrtce in domove, vzgojili v tdko imenovanih novih učiteljiščih, na katerih bi šolanje trajalo neprekinjeno šest let, od tega dve leti na ravni višje šole. Vsekakor pa je treba poudariti, da pri tem ne gre za oživljanje starega in preživelega, marveč za organizacijo in vsebinsko nov model z bolj življenjskimi smotri in zahtevami, ki ustrezajo potrebam na sedanji stopnji splošnega družbenoekonomskega razvoja. Svojega mnenja o tej zamisli oziroma načrtu, ki naj bi ga začeli uresničevati celovito že kmalu, še niso povedali za to pristojni pedagoški delavci in drugi poklicani, ki se posebej ukvarjajo s teoretičnim reševanjem vprašanj šolske preobrazbe in usmcijenega izobraževanja. Čeprav je rečeno, naj bi konkretne rešitve iskali v okviru izobraževalnih centrov, pa si mnogi še ne vedo razložiti, kako bo to videti v praksi. Ni pa še povsem določeno, kako bo potekalo izobraževanje za srednješolske učitelje, kjer bo trajal študij več kot šest let. I.Z. IZDELKI UČENCEV - Na nedavni razstavi v Ribnici so učenci Centra poklicnih šol pokazali, kaj se uče v šolah. Že prvi dan sije ogledalo razstavo nad 1.000 občanov, (Foto: M. Glavonjič) Vedute in obrazi V Črnomlju bosta od jutri razstavljala svoja dela slikar Rado Meglič in kipar Matija Glad, ustvarjalca iz Kočevja Jutri, 23. februarja, bodo odprli v črnomaljskem kulturnem domu razstavo del kočevskih likovnih ustvarjalcev - slikarja Rada Megliča in kipatja Matije Glada. Razstava, ki ji je pokroviteljica črnomaljska kulturna skupnost, bo odprta do 5. marca. Slikar Rado Meglič bo razstavljal gvaše — vedute Črnomlja, Kočevja in Ribnice z okolico, ustvarjene v zadnjih treh letih. Podobno kot Boris Kobe je tudi on napravil malo odisejado s čopičem in paleto po Dolenjski in Beli krajini in zdaj ponudil svoje slikarske plodove črnomaljskim obiskovalcem. Kipar Matija Glad bo razstavljal kipe iz lesa, v katerih je upodobljeno življenje in delo kmetov iz doline Kolpe in med katerimi ne manjka posebnežev. Razstava bo prav gotovo lepo kulturno dopolnilo črnomaljskih snovanj, še posebej zato, ker je Črnomelj eno redkih kul- turnih središč v naši republiki, kjer likovno življenje ni razvito. Zbašnik” za vse Mladinske kulturne skupine v Dolenji vasi poslej pri KUD Franc Zbašnik „Zdaj šteje naša folklorna skupina 8 parov, odslej jih bo 12, sprejemamo pa kljub temu še nove člane," pravi predsednik mladinske folklorne skupine iz Dolenje vasi pri Ribnici Anton Henigman, prizadevali si bomo, da bi čimprej dobili narodne noše, saj ljudski plesi brez narodnih noš niso tako privlačni. Noše so drage. Računamo, da bomo denar zbrali z nastopi, veselico ter prispevkom krajevne skupnosti in našega KUD. Zdaj delamo v okviru mladinske organizacije, kjer imamo mladi tudi dramsko sekcijo. V decembru smo naštudirali »Krčmarico Mirandolino" in z njo nastopili v Kočevju, Fari, Loškem potoku, Sodražici in doma. Verjetno bomo še kje." ANTON HENIGMAN: „Zdaj delata folklorna in dramska sekcija v okviru mladinske organizacije, kaže pa, da bomo imeli poslej mladinske sekcije pri KUD. (Foto: Primc) V okviru krajevne skupnosti Dolenja vas poteka akcija, da bi vse kulturne skupine, tudi mladinske, združili v okviru KUD »France Zbašnik". Kaže, da bo do združitve tudi prišlo. Mladinci bi le radi obdržali svoje »finance." Mladi imamo zdaj težave s prostori za vaje. Tudi za mladinski klub ni nihče plačal najemnine. Računamo, da se bo potem, ko bomo v okviru KUD spet našel za nas prostor DC-16." Mladinci imajo letos med drugim v načrtu še pohod v Jelenov žleb za občinski praznik 26 marec, maja izlet, s krajevno skupnostjo pa bodo sodelovali na proslavah. J. PRIMC NAGRAJENI UČENCI Med okrog stotimi likovnimi deli učencev osnovnih šol celjske regije in Posavja na razstavi Življenje v poklicu v Galeriji na sevniškem gradu so bila najboljša dela tudi nagrajena. Pri izboru del za to razstavo so sodelovali: akademska slikarja Avgust Lavrenčič in Peter Krivec ter upravnica celjskega Likovnega salona Marlena Premšak. Prvo nagrado je dobil Branko Požun iz, 8.c z osnovne šole Sevnica, 2. Štefka Majcen, učenka 8 razreda osnovne šole Tržišče in 3. Damjan Habinc, učenec prvega razreda osnovne šole Boštanj. Razstava bo odprta še do nedelje. DRUŠTVO SE PREDSTAVI -Ena od spremnih prireditev sobotne konference Zveze kulturnih organizacij v Novem mestu bo razstava, s katero se bo v Dolenjski galeriji predstavilo Kulturno društvo iz Žužemberka. Prikazani bodoo eksponati iz dela društvenih sekcij ter iz življenja in dela pisatelja Ivana Cankarja, čigar 100-letnico rojstva smo slavili lani. Razstava bo odprta več dni. da si jo bodo lahko ogledali tudi obiskovalci, ki niso delegati sobotne konference. OBISKAN FILMSKI TEDEN -Prireditelji pravkar končanega tedna slovenskega filma v Novem mestu so zadovoljni z obiski na posameznih predstavah, še posebno na mladinskih. Proti pričakovanju slab obisk so zabeležili Ic na predstavi obmni-busa »Tri zgodbe", čeprav slovi ta film kot svojevrsten dosežek slovenske filmske proizvodnje. Pričakovati je, da bo ugodna tudi končna ocena o tem tednu. OBUJENO MLADINSKO OBVEŠČANJE - Nedavno je v Kočevju izšla prva številka ,.Mladega Kočevca", novega glasila tamkajšnje občinske konference ZSMS. Kot je razbrati iz vsebine te številke, bo »Mladi Kočevec" poleg zapisov iz mladinskih aktivov priobčeval spise, ki bodo kazali, za kaj sc mladi najbolj zanimajo in zavzemajo. Glasilo bo redno objavljalo tudi literarne spise mladih ter tako po svoje uresničevalo napotke lanske akcije »Človek, delo, kultura". Posebej kaže podčrtati, da sodelujejo v listu mladi člani delovnih kolektivov iz kočevske občine. NAŠA HARFISTKA V ŠPANIJI - Na šesttedensko turnejo po Španiji se pripravlja znana slovenska harfistka Pavla Uršič, ki jo tudi Dolenjci pobliže poznamo z nastopov v Kostanjevici, Trebnjem in v drugih krajih. Imela 1» 30 koncertov v vseh večjih mestih od Madrida do Bilbaa, Barcelone in Malage. Umetnica bo šla kmalu na pot. I m UREDNIŠTVO V GOSTEH Senovski mozaik Na gospodarskih kartah ima Senovo prekrižani kladivi, znamenje za rudnik. Dandanes morajo otroci že v osnovni šoli vedeti, da kopljejo v tem kraju ijavi premog precej visoke kalorične vrednosti. Kdaj so prvikrat zavihteli rovače, kronika ne pove, zapisano je le, da so začeli premogovnik obilneje izkoriščati po prvi svetovni vojni. Z rudnikom je raslo tudi naselje. Na prelomu stoletij je Senovo štelo 300 ljudi, trideset let kasneje pa že okoli 1.000. Novo rudarsko naselje seje razvilo blizu rudniške separacije in upravnega poslopja. Obsega prvotno delavsko kolonijo, nekaj stanovanjskih blokov s krušnimi pečmi na dvoriščih in uradniško kolonijo ob Dovškem potoku. Vmes so po zadnji vojni sezidali še nekaj sodobnih stanovanjskih blokov. Senovo je razpotegnjen kraj, tako da se na spodnjem koncu tesno dotika Brestanice. Pitno vodo daje kraju vodovod iz zajetja Studenčne izpod Reštanja in Bohorja. Izvir Toplično so nekdaj uporabljale perice. Hrib Armez, ki zapira Senovčanom pogled na eni strani, leto spominjajo 9. februarja, ko slavi Senovo krajevni praznik. Lep pomnik padlim borcem in žrtvam nacizma stoji že nekaj let ob cesti sredi Senovega. Senovo dandanes ni samo (in še vedno) rudarski kraj z vsemi značilnostmi rudarskega življa in njegovimi običaji, ampak tudi središče ene največjih krajevnih skupnosti v krški občini. Geografsko gledano je stisnjena pod Bohor, dotika se Kozjanskega in na zahodu zajema še Stranje in Gornji Leskovec. Čeprav daje videz razvitosti, ima nekaj katastrskih občin, ki jim takega naslova ni mogoče dati. Sicer pa dajmo besedo Jožetu Radeju, predsedniku sveta skupščine te krajevne skupnosti, kakor jo je sam zastavil v pogovoru z novinarji Janezom Pezljem, Jožico Teppey in Ivanom Zoranom, ki so kot posadka uredništva v gosteh na Senovem zapisali tudi obilo pomenkov z drugimi predstavniki javnega življenja in ostalimi krajani. več kot zadovoljni. Ob sodelovanju z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami so lani izvedli v krajevni skupnosti referendum za samoprispevek, s katerim bodo v naslednjih letih zgradili na Senovem družbeni center, temeljni kamen zanj pa vzidali že letos 22. julija, ko bo v tem kraju praznovanje Kozjanskega odreda in bodo simbolično prerezali trak na asfaltirani cesti Senovo — Koprivnica. Omeniti je treba še, da so lani asfaltirali 4 km cest in kilometer ulic, s cestnimi izboljšavami pa omogočili avtobusne prevoze tudi iz krajev, ki jih krajevna skupnost šteje za nerazvite. Delež krajanov ni bil majhen, saj so poleg materiala prispevali tudi več kot 10.000 ur brezplačnega dela. SLOGA NAPREDEK KUJE TRETJINA JIH HODI NAŠIHT slovi med drugim po manjši kraški jami, ki ji pravijo Kamrca. Solo imajo od leta 1923. Kraj, ki je s Krškim kot „Naša krajevna skupnost obsega adniit središčem občine povezan z asfaltno cesto, ima seveda še druge potrebne objekte in je prav gotovo tudi turistično zanimiv. Z razvojem rudnika, ki so ga začeli obilneje črpati šele po prvi svetovni vojni, se je povečevala delavska zavest. Iz zgodovine je znano, da so senovski in brestaniški rudaiji in kmetje že 4. novembra 1918 pregnali iz rudniške uprave osovražene nemške uradnike. Isti viri navajajo, da so rudaiji dobra štiri leta zatem praznovali 1. maj na Velikem Kamnu, ker jim rudniška uprava tega ni dovolila na Senovem. Kopači in drugi rudniški delavci so se zbirali v leta 1925 zgrajenem delavskem domu in v prosvetnem društvu Svoboda, ki je vzniklo iz prosvetitelj-skih in narodnobuditeljskih potreb prebivalstva. Kot posledica takega gibanja je na Senovem že precej pred drugo svetovno vojno delovala močna partijska organizacija, katere sekretar je bil Karel Šterban. V noči od 9. na 42,5 km2 in šteje po zadnjih podatkih 3.895 prebivalcev. Po velikosti in številu prebivalstva sodi med prve tri v občini. Toda,“ je pribil Radej, „za kmetijstvo tu ni pogojev. Kar poglejte: pol območja so gozdovi, tla so pretežno ilovnata, rodovitne zemlje je malo. Tako imamo vsega 99 kmetov in še ti se v glavnem ukvarjajo z živinorejo. Bolje uspevajo vinogradi (obnova v terasah še poteka) in sadovnjaki. Kljub temu so zrasle štiri vzorne kmetije.“ V krajevni skupnosti je 1.407 ljudi zaposlenih. Od tega jih hodi 20 na delo drugam, 200 pa jih prihaja na Senovo iz drugih krajev. Kruh jim daje osem delovnih organizacij: v rudniku jih je zaposlenih 450, v Metalni 395, Lisci 254, trgovini in gostinstvu-54, zdravstvu in šolstvu 69. Marca naj bi odprli kartonažni obrat, ki se ga že oprijemlje ime TES. 10. februar 1944 je prišla na Senovo Ko................... XIV. divizija in s Kozjanskim bataljonom pripravila napad na orožniško postajo. Med napadom so uničili rudniško separacijo, skladišče in strojnico. Isto leto je od tod odšla v partizane avstrijska posadka, ki je štela okoli 300 mož. Teh dogodkov se zdaj vsako Društveno življenje je razgibano, deluje tudi več družbenopolitičnih organizacij. Krajevno samoupravo še nadalje razvijajo. Vaškim odborom krajevne skupnosti in Socialistične zveze se bodo kmalu pridružili mestni odbori na samem Snovem. Izpeljali so vrsto najrazličnejših akcij, med prvimi so se odzvali klicu na pomoč iz Posočja, z vpisovanjem in vplačevanjem cestnega posojila pa so tudi Po mnenju Jožeta Peterkoča, predsednika delavskega sveta v rudniku in sekretaija sveta ZK na Senovem, je taka dejavnost tudi posledica dobrega političnega dela, ob katerem postaja krajevna skupnost v resnici osnovna celica, kjer delovni človek živi in dela. Partijsko delo poteka v petih osnovnih organizacijah, v letošnjem jubilejnem letu pa bodo v ZK sprejeli še najmanj 15 že evidentiranih kandidatov. Peter-koč je tudi dodal, da bodo v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa KPS odprli na Senovem tri marksistične knjižnice: po eno v Metalni in rudniku, ena pa bo za občane krajevne skupnosti. Igor Dobrovnik, predsednik krajevne konference Socialistične zveze, je predvsem potarnal, da delegatski sistem še ne živi tako, kot bi moral, kar velja še posebej za samoupravne interesne skupnosti. Računajo, da bi problem lahko delno omilili z boljšim obveščanjem, saj zdaj predvsem pogrešajo povratnih informacij. 1.500 radijskim sprejemnikom, 500 televizorjem, 500 izvodom Dolenjskega lista (hvalijo tudi njegovo uradno prilogo) in okoli 100 izvodom Dela naj bi se pridružil še krajevni ciklostirani obveščevalec za krajane. Trenutno poteka javna razprava, ki naj bi osvetlila pomen hišnih svetov, to pa bo tudi pogoj za pravilno gospodarjenje s stanovanjskim fondom. Olga Teraž, namestnica sekretaija OO ZK iz Lisce, je pohvalila skrb za delavke v njihovem tozdu, saj dobivajo ob prihodu na delo topel napitek, kasneje pa še tople obroke hrane. Družbeno prehrano so uredili skupaj Matej Plah"0 Angela Kadivnik Matija Primon vsi trije senovski kolektivi (Lisca, Metalna in rudnik), ki združujejo sredstva tudi za zidanje stanovanj. To sta pohvalila tudi Pavel Čižmek in Alojz Brezovšek, meneč, da tega ne bi bilo, ko se ne bi tako lepo sporazumeli sindikati in osnovne organizacije ZK. Sindikati so se izkazali tudi pri godbi: rešili so jo tako, da so kapelniku kupili stanovanje. Pavel Čižmek je dodal, da je precej hude krvi naredila cesta, po kateri se vozijo delavci s Kozjanskega. Kot kaže, bo zdaj bolje, saj so cesto naposled le začeli izboljševati. O mladih so se razgovorili predsednik osnovne organizacije ZSMS Veljko Vižantin, študentka Vesna Zvar ter Silvo Novak in Viktor Žučko. Od vseh 250 članov v petih organizacijah so najbolj prizadevni mladinci v rudniku. Mladi so pomagali pri graditvi vlečnice na Bohoiju, štiristeznega kegljišča in drugih delih, pomagali bodo pri obnovi partizanske bolnišnice na Bohoiju, partizanske tiskarne itd. In kakšni so mladi v očeh starejših, denimo borcev? „Ko prihajajo iz šol, se pulijo za stanovanje, dobre dohodke, zastonjkarskega dela pa se izogibajo," je med drugim omenil tajnik ZB Stojan Šibila. Skupaj s članom odbora Antonom Tržanom sta razgrnila težave in dobre stvari borčevske organizacije, ki šteje v senovski krajevni skupnosti 405 članov. Precej podobne zadeve urejajo upokojenci, ki jih je v društvu, kakor je navedel predsednik Anton Korjak, nič manj kot 560. Člani so povečini nekdanji rudaiji. Okoli 150 upokojencev še vedno stoji ob strani in le-te bi radi včlanili vsaj do spomladi, ko bo društvo slavilo 30-let-nico ustanovitve. „Zdaj se zbiramo v najetih prostorih, za jubilej pa bi radi svoje, za kar imamo pravico," je pribil Koijak. Na uredništvo je prišel tudi Jaroslav Kodelja, predsednik senovske ZRVS, in povedal, da so rezervni vojaški starešine prav za minuli krajevni praznik razvili svoj prapor, kar so jim omogočili kolektivi. O članstvu se je pohvalno izrazil ter pristavil, da skoraj ni akcije, kamor ne bi pritegnili mladine. Tako je bilo nedavno, ko so šli na pohod po poteh XIV. divizije. objekt s kulturno in šPortn,^j«« s prostori za knjižnico, g° ^ druge dejavnosti, v glavnem P dino. Dj^^novsk^osnovn^0^^. živi s krajem in krajani, je P0^ na ravnateljica Marija Kolar-leto bo že 50 let, kar so š° ° [jj ^ zato postaja premajhna za cev. Ima enoizmenski P° ’ a« učilnic, kabinetov, prosto!: *■ bodne aktivnosti, knjižnic njo. Vsemu navkljub šola- vz luje tako z družbenopolitični* nizacijami kot z delovnimi Zato, pravijo, nima t:ežaV, ja za svoje učence letovanj^. Pod varstvo šole sodi tudi štirih oddelkih 79 varovanj čkom je že kar pretesno * dar ustanova ni zavrnila . šnje za sprejem. Marca o varstvo za petletne otroke. IZ STARE KOLONI^ SMRDI Več graje kot hvale P3 ^ ..predstavniki" stare senov&e ^ Angela Kadivnik, Matija Pn«J% rica Valenčak. Potožili stanovalcev v tem nasf 1922- za rudarske družine šteje tri bloke po 18 si 12 in bivši samski blok s vanji. To so stanovanja ^ brez kopalnic, brez angie Imajo le vodo in elektnK ^ imaju ic »uuu m }rj tudi električna napeljava ^ rajo poleti zaradi P^jSJ« hati kosilo na drva. »hse | nau kosuo na ui.a- ,-jp stanovalce pa še najbolj stranišč in greznic, ki Junici1' zelo neredno praznijo- ka na dvorišča, kjer se ig ^ Matija Primon in B313?3. ika[ 1 zatijevala, da leti vsa kn , ke, vendar neupravičen > vkljub intervencijam zdaj za^ ono povsem brez moči. \ u ^ več toj Po mnenju Ivana Kavčiča> da „enota“ ne spada stanoval šestnajst let, naj ^ velika, dodal pa je, da bloku, kjer živi zdaj- AMATERIZEM ZA VZOR Zvedeli smo, da je za pit , kolonije že napravljen^ ^ ^ Z dobro organiziranostjo se lahko pohvalijo tudi amaterski kulturni delavci. ,3*ri nas ni nikoli zadrege za sodelovanje na proslavah," je povedala prosvetna delavka Meta Habicht. DPD Svoboda združuje vrsto dejavnosti in sodeluje s šolo. Zato mladih po končani šoli ni težko pridobiti za delo v sekcijah Svobode. V društvu delujejo: rudarska godba, dramska družina, dva oddelka glasbene šole, oktet, knjižnica, zabavni ansambel Galeb, mali pionirski zabavni ansambel in šahovska sekcija. Godba igra že trideset let; pomlajujejo jo sinovi rudarskih družin. Tridesetletnico bo slavila tudi dramska sekcija, ki vsako leto uprizori vsaj dve igri za odrasle. Do zdaj je naštudirala 68 del, ki so doživele 211 ponovitev. Vse prireditve so v šolski telovadnici; ker pa je nenehno zasedena, nimajo kje vaditi. Zavoljo tega so prebivalci na lanskem referendumu tako enotno podprli zamisel o družbenem centru. To bo večnamenski po katerem bodo stare m~.‘e ji zgradili nove. Tak° »a . , vanjska skupnost iz Ki» , žuje sedem bivših stano > Pritožb in problemov h ,, sti manj, če bi delovala na skupnost. O tem so stanovalci starih kot n novega. Ko smo novinarji 23?1^ nice, smo se zavedali, da in zapisali vsega, kar njemu življenju m p1123 ,-gjan^ čanom in vsem drugjd^j ^pi izrazito neagrarm l ^ Ujeli smo delčke, p1® s Sijanjem, kritiko, a tu1 ^ jo posameznikov, s pogovarjali, in pripo^0'^^ pisan mozaik. Podoben^ jo z napredkom na življenjskih področjih tlli Vztrajno, zavedajoč ’v* tCn^-Do!enjrka“l!7mCStOGl> i« ef rf: ijJ I se približuje koncu. V nadaljevanju zanimivih srečanj so se minulo soboto in nedeljo pomerili moški v skupinah C in B ter mladinci. Pri slednjih so Ribničani odigrali dve tekmi in eno, potem, ko so po prvem polčasu zanesljivo vodili, izgubili. Rezultati: Jelovica - Inles 16:14 (7:9), Inles - Olimpija 16:15 (8:6); skupina B: Jesenice - Črnomelj 16:17 (7:7), Zagorje - Dobrepolje 22:15 (10:6), Ponikve - Mokerc 9:10 (6:7), Ilirska Bistrica - Črnomelj 9:16 (4:5), Dobrepolje - Jesenice 0:10 b. b. zimskem°mnif na ttadicionalnem rok°metnem tekmovanju '^lovInski n VELESLALOM Tfigla^v^S P[anins^0 društvo pravilo n^CI tudi lctos Pri" štorij „ “"tenbergu, organi- Večj° UdeleJh^ i, ^j° precej Vel«lalomn t !cot na lanskem kot 200 .olL Je nastopilo več Švice, NeiiS0Va*cev-tojakov iz 1 tfSC’ A^trijegostov Žalcih I ,m Pnjateljskih Wubov- P°d£lil Vlc v minulih letih ^ članu Pokal, ‘“di letos pa b0 P°skrbel 0pRVc^ARSKO PRVENSTVO od- ^vitpiu 0 pod po- ^ Priredila* DoJenjskega feCrfa 7- v.nedeljo, 27. odbojt:/. msko pokalno lenjsb P^nstvo Do- kujejo j S^izatoiji priča-udeleiiu prvenstva skih odhnT Šest dolenj-nekaten^rskih klubov, 'i, dvema mlff njimi tudi s po vanje so v^ oma- Tekmo-- °b 8- «i »estu. Vorani v Novem NOVI ZMAGI Črnomlja a NOVO MESTO: ENOTNOST-3:1 V prijateljski odbojkarski tekmi je v petek zvečer v Ljubljani Novo mesto premagalo ljubljansko študentovsko moštvo Enotnost, ki sicer uspešno nastopa v drugi zvezni odbojkarski ligi. Zmaga je vsaj zasilen obliž za nedavni klavrni nastop novomeške odbojke na zimskem odbojkarskem prvenstvu Slovenije. U Tekma 14. kola slovenske košarkarske lige med Dolenjsko in Rudarjem je prinesla novo zmago domači selekciji. Ker je vrsta Trnovega ponovno izgubila in ker so v štirinajstem kolu ostali praznih rok tudi košarkarji Branika, je vrsta MKZ Dolenjske ponovno pod vrhom in ima tudi največ možnosti, da ostane na drugem mestu do konca prvenstva. PIONIRJEV ŠPORTNI DAN -19. februarja so se na Kobli pri Bohinjski Bistrici pomerili med seboj smučarji in sankači SGP Pionirja na športnem dnevu, ki ga je pripravilo sindikalno športno društvo. Na prireditvi se je zbralo 70 športnikov iz Novega mesta, Krškega in Ljubljane. Najuspešnejši so bili člani TOZD Projektivni biro jz Novega mesta. Na sliki: Tone Vesel, Novo mesto — drugi najboljši med posamezniki. (Foto: Marko Klinc) D0B"iL&SKI ! M v. Kranju 8* km te8oriic ,?^ni ciklokros fe LedffPAa 50 se Je bj v?e*ta. Pri m, •» P’ Astre in Cfl, eh« četrti njh "^dincih odličnn starejših mla-Cti k' ki sta „ V0.zila Turk in Vt’Pt> članih n,SV0Jll.a Nboljši jajffi °ddoižu * Je domačin &/a po Novomeščanu Mi-gejJi je bil h na- ^°*er|jskem. ^lih ki°nkurenci S*81' V najmoč- odbo. ,SK* prvaki? i: P^^ZJŽufemi^%5C začne 26 • ^tio ,P°diočni ~ nasto- ^ bon ez°vica^ S1 s Koprom, j Cd,° d°ma ni‘n .Kamn'kom -! tekrn^ z Jamo- Po "av^ka, knmVa,nja vodi ekiPa " Sr? skuPinr^rt pe možnosti' 1 ^jboK?ieži tepnhlS, Zmaga u’ se C?š,h ekinP V tcga finala trch z novimi » niaCj* 'et, fc ^ ? omejitev do i >8 let K P- b-° prc' I So kpa mlad, r Je žufcln-^“vntitev so. ,m°žnosti za ? ^ sta kar 1^' Poudariti ■ Za mlado,7,5 dva igralca kan-6 „ 0 tePrezentanco SHS. /aL«.* p.Stor akal Preziranje? K U, fpl : Si|,P»Sn ^dmoral imeti les- sfr^pssi'občni zbor- ?°«0VnJ ln osebnim H.’ vabilom v ^^ni Urj “^ vabilom so ob JVfc’ P"dstaJnšl' ‘e Zdenka «lanov ^LDPM Lesko- Nv S, tnad?orneKar n °dbani j7r‘ ‘ odgovornih. ?» C1'^ dobor n obem Zbor GRADIS NAJBOLJŠI - V soboto in nedeljo so na kegljiščih doma JLA in na Loki nadaljevali drugo kolo republiške lige. Nastopilo je osem najboljših ekip, ki so se potegovale za prva štiri mesta in s tem za uvrstitev v finale. Največ je pokazala izredno izenačena Gradisova ekipa, kije zmagala v obeh dnevih. (D. Bratož) Najpomembnejša je - množičnost, so zapisali v portoroških sklepih skupščine telesnokultur-ne skupnosti Sovenijc, poleg nje pa prva in druga stopnja prioritete. Razen tega so na papir izlili tudi mnenje večine udeležencev, da vsem drugim panogam ni potrebna takšna pozornost. To pa še zdaleč ne pomeni, da morajo drugi športi zamreti ali kaj podobnega, zakaj zainteresirani lahko dobijo tudi tretjo stopnjo prioritete. Z njo pa seveda tudi vse možnosti za vrhunsko delovanje. Nekatere, ki bi si radi pomagali s Uetjo stopnjo prioritete, predvsem v občinskih merilih, moti naslednje: ni namreč norm, kdaj je posamezen športnik usUczno kvaliteten in kdaj neka panoga izpolni pogoje, da se lahko uvrsti „višje“. Ker je steklo o množičnosti in obeh stopnjah prioritete že dovolj besed, ko so pojmi po vseh občinah že lep čas razčiščeni, bi morali poskrbeti za red tudi okoli tretje stopnje prioritete in opredeliti. kdaj “in s kakšnimi rezultati si jo posameznik ali ekipa „prisluži“. Bržkone štejejo za dovolj kakovostne rezultate tisti, ki predstavljajo uvrstitev tekmovalca (ekipe) v prvi odstotek najboljših jugoslovanskih. Status tretje stopnje prioritete bi morali načelno opredeljevati za eno leto, in sicer na osnovi rezultatov iz minule sezone, ob morebitnih uvrstitvah v zvezne lige, neka panoga bi dobilq status, če bi vrhunske rezultate dosegalo vsaj deset tekmovalcev. Tekmovalni sistem bi še vedno ostal nespremenjen, kar pomeni, da lahko na republiški in višji ravni nastopa ena ekipa. Tu bi seveda morali upoštevati sporazum o sodelovanju, kar pomeni, da bi morala biti to občinska selekcija. Eden od pogojev za uvrstitev v tretjo prioriteto bi morali biti dobri trenciji in seveda načrtna skrb zanje, prav tako pa tudi množičen in obetaven podmladek v vseh kategorijah: pri cicibanih, pionirjih, kadetih in mladincih. J. PEZELJ P M l 1« mtFKICLJIVA ZMAGA — Košarkarska selekcija Dolenjske je v štirinajstem kolu slovenske lige imela v gosteh močno vrsto iz Trbovelj. Medtem ko je bilo srečanje v prvem polčasu nezanimivo, so domači v nadaljevanju zaigrali povsem drugače, poskrbeli za lepo košarkarsko prireditev in dosegli novo zmago, po kateri so s četrtega mesta prišli na drugo. (Foto: Janez Pezelj) E3 Dolenjci ponovno pod vrhom Košarkarska selekcija Dolenjske v 14. kolu v derbiju lige brez težav premagala Rudarja in je s četrtega mesta prišla na drugo premagali in svoje ..novomeške" napake v gosteh ne bi smeli ponoviti. Da bodo domači kar trd nasprotnik, dokazuje tudi minulo kolo, ko so Prekmurci v Domžalah po prvem polčasu celo vodili. KOČEVJE: SKRB ZA MNOŽIČNOST V minulem letuje kočevski sindikalni svet v sodelovanju z vodstvi sindikalnih podružnic in športnih ’ organizacij pripravil množične športne igre, na katerih je sodelovalo 900 delavcev. Ne glede na uspehe bi morali v letošnjem letu poskrbeti, da bi bila množičnost na delavskih športnih igrah še večja. Zlasti bo potrebno v tekmovanje na delavskih igrah vključiti več žensk. Na podlagi te ugotovitve so delegati zadnje letne skupščine občinskega sindikalnega sveta sprejeli sklep, da so vodstva sindikalnih podružnic dolžna poskrbeti za množičnost v delavskih športnih igrah. V. DRAGOŠ KRKA POVEČALA PREDNOST OB TENIŠKEM VOZLU > ------------------------------ Bodo loparji zapeli letos? Še preden so se buldožerji lotili novomeških teniških igrišč, so predstavniki občine, tudi na seji občinske skupščine, zatrdno obljubili, da bodo igralci dobili nova in celo boljša polja. Nov dom JLA je zgrajen, slavnostna otvoritev je že za nami, člani teniškega kluba pa so še vedno brez igrišč. Zakaj? Nekaj mnenj: Boris Hribernik, absolvent VEKŠ: ,,Tenis je pri nas vse bolj priljubljen in bojim se, da bo neprostovoljni odmor našemu klubu močno škodil. Zadnje čase slišim, da imamo na voljo več lokacij. Sem proti .Kremenčevi*, všeč pa mi je zamisel, da bi postavili igrišče v Portovaldu ali na Loki.“ Karlo Jurič, delavec: „Menim,da mora imeti mesto, v katerem dela več kot 20.000 delavcev, vsaj dve teniški igrišči." Janez Jenič, absolvent VEKŠ: ..Resnici navkljub in morebitni zameri pri tovariših moram povedati, da smo igralci premalo naredili, da bi prišli do novih igrišč. Dolgo časa se je zdelo, da smo z vsem popolnoma zadovoljni. Kot kaže, bomo igrišča dobili še letos. Upam, da ne začasnih, zakaj bojim se, da bi pri .začasnih* nato ostali še deset let. Že stara igrišča so bila slaba: brez pravih garderob, sanitarij ipd. Sedaj ima klub lepo priložnost, in če je ne bo izkoristil, ni vredno, da deluje." Željko Gerbec, uslužbenec: „Mnogi naši člani ne vedo, da bomo nova igrišča dobili na Loki v bližini stavbe TVD Partizan. Te dni se bomo sestali s predstavniki TKS in tokrat bomo zadevo uredili. Na Loki bomo dobili začasna igrišča, nato pa se bomo, ko bo seveda čas, preselili v Portovald. Še nekaj: z lokacijo, ki jo predlaga Dominvest, v Portovaldu, se ne strinjam. Vesel sem, ker se predsednik občinske skupščine Jakob Berič zavzema za našo težavo in kot kaže, bo ta kmalu zgodovina." Zvone Peterlin, komercialist: „Zavedam se, daje bil nov dom JLA nujno potreben, prav tako pa vem, da so bila teniška igrišča zgrajena s prostovoljnim delom, zato je zadnji čas, da jih ponovno dobimo." Projektantki Jelica Kupec in Martina Lipnik: „Veliko pikrih sva slišali na račun naše organizacije, zaradi tega morava reči, da moramo spoštovati urbanistični načrt. Tudi sami sva igralki in ni nama jasno, zakaj se klub ni odločil za eno od številnih variant. Nekaj časa se je zdelo, da bi vsak igralec rad ,svojo* lokacijo. Še enkrat: nalogo sva vzeli resno in prepričani sva, da sva jo dobro opravili. Pri Dominvestu se »teniška* zadeva ni ustavila." Silvin Grein, predsednik kluba: „Okoli 80 članov, kolikor jih šteje klub, je že precej nestrpnih. Loko podpiram. Soigralci so me zadolžili in s skico novih igrišč sem dokazal, da je gradnja možna. Vse kaže, da ni ovir. Ce si bomo zastavljeno breme porazdelili in ne prekladali s hrbta na hrbet, bi zaprašeni teniški loparji lahko zapeli že letos." Jakob Berič, predsednik občinske skupščine Novo mesto: „Dasi se niso posebno trudili, da bi dobili, kar jim gre, razumem jezo športnikov. Naj se nikar ne bojijo za svoje pravice, zakaj za nova tri igrišča na Loki ni denarnih niti urbanističnih ovir. Potreben bo le enoten pristop, več volje in sodelovanja kot do sedaj, pri delu pa moramo sodelovati vsi: občina, klub in Partizan. Tenis bo bržkone kakovostno pridobil, že zaradi garderob, sanitarij, prostorov, morebiti tudi zaradi novega hotela, doma JLA, kegljišča, saj se odpira možnost za .komercialni* tenis. Poudarjam: važen je načrten in enoten pristop in Novo mesto lahko v kratkem dobi lep športni objekt." NOVOMEŠČANI BRANIJO NASLOV V Domžalah bo 27. marca letošnje hitropotezno prvenstvo slovenskih mest in krajev. Novomeški šahisti branijo v članski konkurenci naslov prvaka, zato je izvršni odbor sklenil, da bodo vsak četrtek ob 18. uri v klubu trening turnirji. Da bi priprave potekale v redu, vabi k treningom naslednje igralce: Penka, Škerlja, Sitarja, Polenka, Matemija, Isteniča, Poredoša, Puclja, Komelja, Šporarja, Pel’.v, .iča, Miliča, Stoka-noviča, Picka, -apa, Avsca, Nado ':.;onič, Anico Praz-Polenek, Heleno ,oiča, Škerlja in Peterle, Anico nik-Buchcr, Li Golobič, M. Caniča. o 1977 Stran uredil: JANEZ PEZELJ tisti hip mmmiHiiiinmiiiiimiiCii: ČUDEŽNI OTROK — Od nekdaj si ljudje žele leteti svobodno kot ptice in od nekdaj že so to samo neuresničljive želje. Da je kaj drugače, nas ne bo prepričala tudi ta fotografija, ki jo je poslal Miha Žmavc iz Brestanice, čeprav je videti, kot da je imel Miha neveijetno srečo in je fotografiral čudežnega letečega otroka. Miha je le znal prav obrniti objektiv, da je dobil to zanimivo fotografijo. Čeprav nam skrivnosti posnetka v spremnem pismu ni izdal, se najbrž ne bomo dosti zmotili, če zapišemo, da je fotografiral malega Lukca, ko ga je nekdo na terasi sebi v veselje in otroku v zabavo metal v zrak. Na fotografiji je samo dimnik in del streh, to pa gledalcu nehote vzbuja občutek, da otrok leti zelo visoko. Podobno fotografijo je mogoče narediti tudi s fotomontažo, vendar bi bila manj prepričljiva, kakor je ta. ( Dolenjski llstf pral 2 0 m u Začela se je bitka PRIMERNE ZALOGE, nepretrgan proces proizvodnje (na razpolago je bilo dovolj električne energije!) in dobro sestavljeni proizvodni načrti so omogočili podjetjem, da so začela leto 1957 z neprimerno boljšim uresničevanjem svojih nalog kot lani, ko so nam znane ovire glede pogonske energije naredile precejšnje težave. V občini, v okraju, v našem najmanjšem podjetju se začenja bitka za uresničitev številnih nalog, ki jih moramo doseči, če hočemo nadalje utrjevati in krepiti gospodarstvo naše države, razvijati in poglabljati delavsko in družbeno samoupravljanje ter komunalno ureditev in povečati hitrejše naraščanje proizvodnosti dela. NI MALO primerov, ko se naši ljudje v različnih zadevah obračajo neposredno na Kabinet maršala Tita. V vsakem takem primeru dobijo pristojni organi nalog, da zadevo preiščejo in popravijo krivico, če se ta v resnici dogaja, in obvezno poročajo, kako je bila zadeva rešena. S hinavščino in lažmi se ne pride daleč, najslabše je pa, če skuša nekdo s tema dvema argumentoma mimo vseh oblastnih organov doseči korist na najvišjem mestu, to je pri predsedniku republike. KOT VSE KAŽE se bodo letos metliški gadje in belouške potegnili v svoje luknje in stari tradiciji znova pokazali fige. Čeprav se je govorilo, da bo na letošnji pustni torek glavna gadja zalega organizirala mogočen sprehod svojih pristašev po Metliki, so zadnji teden te govorice čisto potihnile. ZVEDELI SMO, da so uspehi domače televizije večji, kot smo nemara mislili, in da ne bo dolgo, ko bo tudi nam televizija postala tako vsakdanja, kot je sedaj radio. NA PREDLOG taborniške organizacije je kino uprava v Dol. Toplicah nabavila serijo mladinskih filmov, ki bodo na sporedu vsako drugo soboto. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 7. marca 1957) TOKRAT DRUGAČE - Vse do nedavnega je veljalo, da mačke preganjajo miši ter da slednjim slabo kaže, če pride do neposrednega boja. Zgodovino spreminja primer neke mačke iz vasi Sheldon v Veliki Britaniji. Lastnica mačke je opazila, da pije mleko, pripravljeno za muco, manjša miš. Poklicala je mačko, ta pa hrabro v napad. Toda miš se ni dala: tako močno je ugriznila mačko v smrček, da jo je morala gospodinja odnesti k živinozdravniku. BOLEZEN, DA JE KAJ! Skupina ameriških psihiatrov je ugotovila, da delovna marljivost ni nikakršna vrlina, ampak nevarna bolezen. Po njihovem mnenju je vsak, kdor dela čezmerno, bolan in z delom rešuje hude duševne depresije. Nikakor ne velja, da bi ljudje preveč delali zaradi častihlepja ali želje po denarju. Če imajo ameriški psihiatri prav, potem smo Jugoslovani v povprečju zelo zdravi! ŽIVI MRLIČ - Roki pravice se je spretno izognil italijanski advokat, ki bi moral več let presedeti v zaporu zaradi prekrškov in goljufij. Od ptiča svoje sorte je kupil mrliški list ter ga poslal v ustrezne urade. Potem je kot mrlič lepo živel, dokler ni smrad te nove goljufije prebudil dovolj bistre glave. In advokat je oživel. POZNAVALEC - V času stavke mestnih čistilcev v mestu Berwyn je bilo veliko težav s smetmi. Na izviren način se je neželenih odpadkov znebil Arnold Miller: zavil jih je v lep papir in napravil večje ter manjše pakete. Te je naložil na zadnji sedež v avtomobilu, katerega je preko noči „pozabil“ zakleniti. Zjutraj ni bilo v avtomobilu niti enega paketa več: tatiči so opravili koristen posel .. . STE GA KAJ VIDELI? Nogometno tekmo v Reggio Ca-labrii so prekinili, da so igralci lahko poiskali polovico uhlja svojega žogobrcnega tovariša. V gneči pred golom je namreč vratar strastno stisnil zobe, kar bi seveda ne bilo nič narobe, ko bi se med zobmi ne nahajalo tudi uhq enega od tekmovalcev. Odgriznjeni del uhlja je vratar izpljunil, potem pa so ga morali vsi iskati, da so v bolnišnici lahko nesrečnemu igralcu uho prišili nazaj. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Cesta glede na stroške odveč (Nekaj časa) sem potegujejo se namreč nekatere vasi Raške občine za novo cesto, katera naj bi šla tam nekje od Snednika k Rimšu in katera bi stala — po malem vzeto -okroglih 30.000 goldinaijev. Menda se ne motimo, če pravimo, dežela ne bo dala za to cesto nič, še manj pa država, ostane torej samo še naš krški okrajni zastop, ki se pa ne bo dal strahovati od enega majhnega dela Raška občine, saj * so vendar v njem zastopane še tri druge občine, katere nočejo nič vedeti o tej cesti. Nova cesta bi bila v resnici nepotrebna in popolnoma l odveč z ozirom na velikanske stroške, katere bi moral pokriti cestni zastop - seveda s povi-< šanjem doklade, ki so pa že zdaj dosti visoke. *. ■ (C u d n i dogodek. V deželnem vinogradu v Trški gori lotili so se letos rigolati (prekopavati) kaj skalovit svet. Preglavico, kaj veliko preglavico je delalo vprašanje: kam s toliko, večinoma nič vrednim kamenjem? Pa Rešitelj iz rdečih alg Medicinska znanost je bila vsem uspehom navkljub dokaj nemočna, kadar je šlo za bolezni, ki jih povzroča posebna skupina virusov. Praktičnega napredka v boju proti tem virusom, krivcem za mehurčaste izpuščaje, čire in vnetje oči, ni bilo, čeprav napadajo virusi kar 80 odstotkov odraslega prebivalstva v svetu. Na kalifornijski univerzi so strokovnjaki odkrili, kakor je mogoče sklepati po opravljenih poskusih, orožje, ki bo zaustavilo neoviran pohod te skupine virusov. Izvleček iz rdečih alg se je izkazal za prav koristno orožje- Virolog Frank Deig je s sodelavci od leta 1974 proučeval preko 20 vrst rdečih alg ter učinke ekstrakta iz njih. Pri poskusih je ugotovil, da enoodstotna raztopina izvlečka preprečuje v zdravih celicah razvoj her-pesne skupine virusov. V že okuženih celicah je bil učinek 50-odstoten. Poskusi so bili izvedeni tudi na živih živalih in so se delno dobro obnesli. Strokovnjaki menijo, da bodo morali opraviti še veliko laboratorijskega dela, preden bodo začeli prevajati učinke izvlečka iz rdečih alg tudi pri ljudeh, čeprav je potreba po dobrem zdravilu zoper razne oblike bolezni, kijih povzročajo virusi herpesa, zelo velika. Na svetu trpi zaradi herpesa na milijone ljudi in ti željno čakajo na zdravilo. Žal jim ga strokovnjaki še ne morejo dati, vendar dajejo poskusi, opravljeni na kalifornijski univerzi, veliko upanja, da bo imelo človeštvo v nekaj letih v rokah novo orožje, s katerim bo močno popravilo zdravstveno stanje vsega človeštva. Snežni grandprii S 130 kilometri na j ledu in snegu do W I m i glej čudo. Med delom udere se svet delalcem pod nogami. Nastala luknja bila je na površju tako široka, kakor velik oprtni koš. Koj pod površjem bila je pa veliko širja in 35 metrov globoka. V to jamo nosili so kamenje in dva cela dneva je imelo opraviti osem delavcev, da so jo napolnili; pa bi bila še enkrat večja komaj zadostovala. Dobro, da se ni pri tem nikaka nesreča pripetila. (Topla zahvala) slavnemu občinstvu, ki se je tako požrtvovalno obneslo ob priliki društvenega venčka glede dobitkov, kakor tudi, da je društvo tako sijajno počastilo s svojo navzočnostjo. Ista bodi izrečena tudi slavni čitalnici, da je prepustila društvene prostore. Vspeh je bil povoljen, in dohodek obrne se za fond za zidanje prepotrebnega gasilnega doma. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. februarja 1897) Vas ali mesto? Nekdaj so se vsi ljudje, ki so nekaj dali nase, trudili, da bi njihov kraj dobil večjo veljavo. Tako so nekateri zaslužili mestne pravice za zasluge v obrambi pred krvoločnimi Turki, a drugi za pomoč in zvestobo cesarju. Manj pomembni kraji, ki so se postavljali zgolj s sodnijo, šolo in nekaj rokodelci, so postali trgi Vsako leto so imeli nekaj semnjev in prebivalci trga so se visoko nosili pred kmeti, ki so živeli v okoliških vaseh. Kako se svet menja! Višnja gora je nekdaj ponesla slavo svojemu polžu z mestnimi pravicami v svet. Danes pa nekaj starih hiš kot prgišče zapuščenih polževih lupin bedi nad okolico. Popolnoma drugačen svet se odpre pred Grosupljem. Vsenaokoli so same nove hiše. Le koliko jih je! Še pred petnajstimi leti sem se na Koščakovem hribu mimo vlegel v senco in gledal v dolino, kobilico pa privezal za bližnjo vejo. Danes je tu hiša do hiše od nove ceste, ki vodi v Zagreb. pa do Stare pošte, kjer so nekdaj menjavali upehane konje za spočite, da so poštne kočije hitreje drčale po cesti. Ko sem se oni dan oziral naokoli, me je zdramil glas moža, ki je prihajal iz krčme: „Kaj pa zijaš kot tele v nova vrata? " „Zate nisem tele, reva pošvedrana, “ sem zabrusil in ga vprašal: „Ali je zdaj Grosuplje mesto ali vas? “ „Ho, ho, ho," se je zarežal, „saj nas je za tri Ribnice skupaj. Imamo tovarn, delavnic in trgovin, da jih ne prešteješ na prste, pa še sodišče, banko, apoteko in še kaj." ..Kakšne so pa vaše mestne pravice, ka-li? “ sem ga podražil. „Lej, lej, mi smo širili mesto kot Ribničani cerkev. Oni so ostali brez suknjičev, mi smo pa na mestne pravice pozabili. “ Ta kraj je kot mladenič: poln moči in zdravja, le veljave še nima, saj ga kaj malo omenjajo v časopisih in zgodovinskih bukvah. MARTIN KRPAN Bogastva naravnih plodov ne zmorejo shraniti: nanj prežijo gniloba, mrčes in vročina. Boj za odžrti košček kruha Po približnih ocenah v deželah tropskega pasu ljudje odvržejo od 60 do 70 odstotkov posameznih vrst hrane zaradi vročine, gnilobe in insektov. Izguba pokvarjene hrane je pri žitaricah manjša, vendar je tudi 10 do 30 odstotkov te hrane za tropske dežele, za katere velja pridevek „lačne“, velik. Žitaric zgnije ali se kako drugače pokvari milijardo in 200 milijonov ton, kar bi* zadostovalo za hrano 500 milijonom ljudi na leto. V razvitem svetu je čuvanje hrane dovolj izpopolnjeno, vendar je to razvito tehnologijo težko prenesti v nerazvite dežele, ker je za delovanje zamrzovalnih in drugih sistemov potrebna velika količina energije. V Združenih državah potrošijo trikrat več energije za shranjevanje pridelkov, kot je porabijo pri gojitvi na farmah. Nerazvite dežele ne zmorejo proizvesti toliko energije. V zadnjem času prihaja na pomoč deželam v razvoju in nerazvitim nov način skladiščenja in shranjevanja živil: ožarčenje hrane z gama žarki kobalta 60. Ožarčenje ne povzroča škodljivih posledic na živilih, pač pa zaustavlja gnilobo, plesnivost ter uničuje insekte. Gledano z ekonomskega stališča, je novi način shranjevanja živil za revnejše dežele sprejemljiv, saj je cenejši od vseh poznanih sistemov zamrzovanja ali drugih načinov shranjevanja živil. Sloviti rally MonteOj svojega zimskega,sicer^. znanega, vendar pra burljivega brata v me' zimskih dirkah z sanmi, ki jih že vrsto jo v Kanadi. na progi dolgi 927 ki poteka od M. Winnipega. odPrta L«f gar, ki se čuti sposobnj ti ta dirkaški maraton, seveda prep^ebn« > mobil“. Poklicni dirkači seboj tudi Ote®0 ! t Dirkanje na motor. u hud šport, dobiš hude ozebline- f start letošnje maraton ki je mehanik, ter J solidnost svojih 010 {i Štiridnevna dirka P snežene Manitobe, , nadske pokrajine. J® lo naporna ui ne ^ vožnja na odprtih n a neh še povečuje h ^ to dirkači oblačijo in nemogoče; t°P oblačila dopolnjuj ne maske za obraz- ^ kožo ščititi tako P j spredaj vozečih 1psC kot pred bolj zahrbtni" nikom - mrazorn- ^ Letošnjih dirk se « 335 tekmovalcev. « dnevu je tekmovaJ^ef lo samo še 172 d to število se je ^ n ga dne močno sk j etape zaradi niso vozili. Prvo j1 J 19-letni Arcb* ^ jel iv-ieim ni Nagrado - v din^?jjon znaša okrog 20 m g0v# dinarjev - bo z ristno porabil: pl .g stroške za zdravljenj nih lic in kolen. Miki Muster Janez Trno^ Boju" z debla Pr° s svojimi +1 vila na 1,0|ff B«,jan PrnvgU>v(’/ "rt>iv Jc ,e •„ ki J ob Kumj ■mm iz monografije M dvanajste brigade k' brigada brani belo krajino X piše: lado ambrožič-ito prejšnje križanke ZAVETNI STVO IVAN PAVLOV VtSTDPRI ZADRU OS ZAIMEK POBELITEV Z APNOM S SPAJA NJEM NA ŠAHIGRE Zato je na področje Biične vasi odšel le 2. bataljon, ki pa se je postavil nekoliko bolj proti Birčni vasi. Še ena nevarnost je prežala tedaj na Hassleija. To je bila Zidanškova brigada, ki jo je štab korpusa poslal na prizorišče boja 14. novembra. V ukazu je bilo rečeno, da prodira močnejša sovražnikova kolona iz Novega mesta proti Beli krajini in da se 12. brigada že tolče z njo pri Uršnih selih. Brigada je bila obveščena tudi o pohodu kočevske skupine proti Črnomlju. Zidanškova je odhitela na pomoč Dvanajsti še istega dne, tj. 14. novembra ob 6. uri s področja Ajdovca in je bila po hitrem pohodu ob 15. uri že v Verdunu. Ta kraj je le dober kilometer oddaljen od Uršnih sel, kjer pa tedaj ni bilo več boja, ker je bila sovražna skupina že na poti v Semič. Le pomanjkanje obvestil in ocene razmer je preprečilo, da se Zidanškova brigada, ki sicer ni bila posebno številčna, ni naslednjega dne postavila na prvo mesto pri Uršnih selih, kar bi pomenilo popoln poraz za sovražnika. Brigada se je namreč 14. novembra ustavila pri Verdunu in vasi Hrib, tam prenočila in se nahranila. Ponoči je bila obveščena, da je sovražnik prodiral v Semič. Zjutraj 15. novembra se je dvignila in odpotovala proti Rožnemu dolu, od koder je slišala streljanje, kakor se ji je zdelo. Ta dan je imela 399 borcev v svojih vrstah. Povezave s štabom divizije ali z Dvanajsto in Gubčevo brigado ni imela, zato pa tudi ne prave orientacije. Potovala je dalje in je ob 13. uri prispela do vasi Hrib in Potoki, ki sta blizu Rožnega dola. Tako je prišla na položaje, kjer sovražnika ni bilo več in je zamudila veliko priložnost, da bi skupaj z brigadami XV, divizije premagala Hassleija. Dvanajsta brigada je bila obveščena o tem, da je v bližini Zidanškova. Odposlala je patrulje, da bi jo našle. Na Riglju, kjer naj bi bila, je patrulje niso našle. SEKRETAR -Tt’ ?tere8aje dobro ajhnih obrokih. H. BALZAC S,:?8"b F- SCHILLER je rešilni pas v reki -živ. PREPROGE ! 'DANEU IVO V1UIH PROJEKCH JE VV. RAABE kakor ne vabi turista na plažo, ne tujega ne domačega . . . PLAČILO Kadar se govori o onesnaževanju okolja, najprej s prstom pokažemo industrijo in industrijske odplake. Italijanski primer pa zgovorno priča, da krivec ni samo v tovarnah, ampak smo krivci kar vsi. Večja potrošnja, večje število prebivalcev v mestih, manj koristne uporabe odpadnih snovi, vse to je povezano z navadnim zemljanom in ne s tehnologijami in proizvodnimi procesi. Res, da je onesnaževanje s strupenimi industrijskimi odpadki lahko izredno hudo in uničujoče, a da se ga zaustaviti. Veliko težje pa je zaustaviti procese v družbi, preseljevanje v mesta, težnje po lagodnejšem življenju. Prof. Bisbini je jedrnato označil italijansko „morsko afero“, ko je dejal: „Narava je predložila račun, ki ga mora nekdo plačati. Zaenkrat so to ribe.“ rajo, ne proizvajajo več kisika, ampak ga trošijo. V izredno občutljivem mehanizmu narave sta tvorba in uporaba kisika uravnana tako, da tega za življenje potrebnega plina ne primanjkuje. Ko so se v obalnih morskih vodah zaradi kanalizacijskih odplak namnožile alge za štirikrat več kakor prej, je odstotek kisika v vodi čez noč padal pod kritično mejo. Čez dan je v litru vode 5 do 7 miligramov kisika, ponoči ga hitro zmanjkuje in ob zori ga je samo še pol miligrama. To je odločno premalo za življenjske potrebe malih rib in mehkužcev. Pomanjkanje kisika omamlja ribe in povzroča tudi občasne pogine celih ribjih jat. Morje naplavlja crkovino na obale, kjer se ribe razkrajajo. Smrad po gnilobi pa ni- škega gospodarstva, je razumljovo, da vsa Italija nič lahkega srca ne opazuje, kaj se dogaja z morjem ob njenih obalah. NERED V TOVARNI ŽIVLJENJA V morskih vodah se je dogodil preobrat, katerega bi lahko pričakovali že prej, ko bi seveda v preteklih desetletjih misel na čisto okolje sploh kaj veljala. Ko so italijanska mesta rasla in so v novih naseljih urejali moderno kanalizacijo, je po velikih rekah pritekalo v Jadransko morje vse več odpadkov. V tako „obogateni“ vodi so se pričele čez mero razvijati mikroskopske alge, sestavni del fitoplanktona. Te alge so izredno pomemben člen v verigi življenja v morju. Kot hrana mehkužcem in malim ribam so pogoj za obstoj drugih oblik življenj;«. Vloga alg pa je še ena: bogatijo vodo s kisikom. Podnevi alge s pomočjo svetlobe kot vira energije pretvarjajo anorganske snovi v organske. Pri tem življenjskem procesu se sprošča kisik, pogoj za življenje. Z mrakom se proces v mikroskopskih rastlinicah prekine: ko alge odmi- Bilo je leta 1937. Hodil sem v prvi razred osnovne šole. Neko popoldne, ko smo šli iz šole, smo ob cesti v stari jablani opazili sršene. Neki starejši moški, ki je videl, kako zijamo v sršenje gnezdo, je rekel: „Fatnje, kateri je kaj junaški, naj odstrani mphur!“ Jaz, najpredrznejši, stečem po dolg kol in že odbijem mehur. Takrat pa, ojoj, sršeni vame, jaz pa v dir! Kričal sem in se otepal z rokami. Bolečine, ki so mi jih zadali sršeni, so bile take hude, da nisem čutil ostrega kamenja na novo zgrajeni cesti, po kateri sem tekel bos. Domov sem pridirjal s krvavimi nogami in oteklo glavo. Doma ni bilo nikogar: oče in mama sta bila v vinogradu, ostali so bili na polju. V glavo sem tako otekel, da nisem nič več videl. Dotipal sem klop za pečjo in posteljo. Tu je bilo primemo skrivališče. Legel sem na klop, glavo zavil v suknjič in jokal. Tedaj sem začul mukafnje v hlevu in se spomnil, da bi mpral gnati živino na pašo. Hotel sem vstati, a nisem mogel. Kaj bo rekel Jože? mi je šlo po glavi. Njega sem se bal bolj kot očeta. Jože je bil možak petdesetih let, malo čudaški, a dober gospodar. Od kod je bil doma, ne vem. Nikjer ni dolgo obstal. Pri nas pa se je takrat zadrževal že precej časa. Bil je čisto domač. Kadar ni bilo očeta doma, se je izkazal popolnega gospodarja. Počutil sem se vedno slabše. Spomnil sem se na Jožetove besede, da pičijo trije sršeni za enega gada. Mene pa so pičili štirje! Kar spreletelo me je: „Joj , saj bom umrl!“ Od strahu pred smrtjo meje oblival mrzel pot. Poskušal sem se spomniti grehov, katere sem napravil od zadnje spovedi. Nič pregrešnega se nisem mogel spomniti. A tisto o mačku, kljub temu da sem se že večkrat spovedal, me je še vedno pekla vest. Bilo pa je tako: V shrambi sem bil obgrizel klobaso, krivdo pa sem zvrnil na mačka. Jože se je tako razjezil, da ga je z grebljico udaril po glavi in mu izbil levo oko. Še danes slišim mačka, kako je zajokal. Nato je zbežal v gozd. Tudi jaz sem potem tako glasno jokal, da me ni mogel nihče potolažiti. Koliko hudega sem prestal tiste dni, s e ne da povedati. Vse dni sem zaman iskal mačka, on pa me je vsako noč obiskor val. Cim sem legel v temo, sc mi je prikazal velik maček, slep na eno oko, in me sovražno gledal. Nekega deževnega dne pa se je le vrnil. Boječe se je splazil na skedenj. Tedaj se mi je težak kamen odvalil s srca. Stekel sem v kuhinjo, nadrobil kruha v mleko in pohitel za njim. Vabeče sem ga klical in mu ponudil mleko. Ko je srebal mleko, sem ga opazoval. Res je bil slep na eno oko, a gledal je mnogo lepše kot tisti, ki me je v sanjah preganjal. Od takrat naprej sva postala nerazdružljiva prijatelja. Vse moje priboljške sva delila. Iz omotičnega premišljevanja me je zdramil Jožetov glas: ,,Kje je Tine? “ Eden od mlajših bratov se je oglasil: „Ni ga še iz šole.“ Jože pa je robantil dalje: „Presneti mulec, kaj se pa to reče! Živina lačna muka v hlevu, on se pa brezskrbno potepa. Mu jih bom Ž? nametal na zadnjo plat!" Takrat so sc odprla vrata in v sobo je stopila teta. Čeprav je bilo v sobi polmračno, me je opazila. Nalahno me je pocukala za noge in me poklicala po imenu. Ker je mislila, da spim, je odšla. Jože je prišel v kuhinjo malicat. Bil je kot na trnju, ker ni imel kaj kaditi. Čakal je name, da mu prinesem cigarete, ki sem mu jih vedno nosil iz trgovine. „Kaj, da ni poba? “ ga je skrbelo, ker se je že mračilo. Teta mu je smeje se povedala, da spim za pečjo, in odšla po vodo. Jože je kot obseden planil v sobo, me zgrabil za srajco, postavil na tla in mi primazal zaušnico. Tedaj sem se zgrudil in negibno obležal. Teta je pritekla z lučjo v roki v sobo. Ko me je videla ležati na tleh, se je prestrašila in zakričala: „Joj, Jože, kaj si storil? “ Tudi Jože se je prestrašil in zaječal: „Saj nisem mislil tako hudo! Vode, vode!“ Stekel je v vežo, pograbil škaf vode in mi ga zlil na glavo. Nato me je previdno položil na posteljo. Sclonil se je nadme in jokal: „Oprosti mi, oprosti mi!“ „Stric, niste me vi, sršenje so me, štirje so me," sem izdavil iz sebe. „Kaj, štirje sršeni, šnopsa, hitro šnopsa!” je zavpil. lzpil sem vse in res so bolečine ponehale. V glavi pa se mi je vse hitreje vrtelo, dokler nisem utonil v globoki nezavesti. Drugi dan se je Jožetu posrečilo, da me je spravil k zavesti, vsaj tako se je potem rad pohvalil. Cez teden dni sem si opomogel in šel zopet v šolo. Toda nesrečne jablane sem se potem vedno izogibal. MARTIN GAČNIK Tu je žarišče - v velemestih! »Poizkusiva!« je predlagal Zoran. Nato sta dečka zvezala s prožno ovijalko mravljinčarjevi zadnji nogi in ga obesila na odlomljeno rogovilo podrtega drevesa. Bojan mu je spretno prerezal kožo od gobca do košatega repa ter ga pričel odirati. Zoran mu je pri tem poslu vneto pomagal. Kuni pa je stopical okoli njiju, od časa do časa povohal divjačino in pomignil z repom. Zdaj sta si dečka šele lahko natanko ogledala kosmatega krcmpljarja, ki se, čeprav tako velik, hrani z drobnimi mravljami. »Čudno,« je dejal Bojan, »da je prišel na lov na ■nravlje že sedaj, ko še ni mrak. Mravljinčar je sicer izrazit ponočnjak.« — »Kaj pa naj z njim počneva?« je vprašal Zoran. — »Kdo ve,« je rekel Bojan, »morda bi bilo njegovo meso celo užitno.« vibon jjv Kctoilvonejau c POTA IN STIlf Dežurni poročajo DELAVCE JE OVIRAL - Ačima Mihajloviča (36 let), delavca pri Pionirju, so novomeški miličniki 16. februarja popoldne pridržali do iz-treznitve. Mihajlovič se je napil, šel na gradbišče v Ločni in se začel z delavci kregati. Nadlegoval jih je in jih oviral pri delu, dokler ga niso pozvali miličniki, naj vstopi v avto. SESTRAM NI DAL MIRU - 16. februaija zvečer so klicali miličnike iz novomeškega zdravstvenega doma. Nikola Sakanovič, 27-letni delavec podjetja Novograd, seje pri-majal v stavbo in tam nadlegoval sestre. Miličniki so mu priskrbeli prenočišče v Jerebovi, „nadlega“ pa se bo končala pred sodnikom za prekrške. PRAVOČASNO OPAŽEN! - 15. februaija so pri Biški vasi opazili čredo ovac na divji paši. V čredi, ki jo vodi Uvo Miljanac iz okolice Ravnika, je 41 jančkov in 60 odraslih živali. Kmetijski inšpektor je odredil, da mora Miljanac odgnati čredo z našega območja. Na srečo ovce na zimskih posevkih še niso naredile škode. SAM NI PRIŠEL TJA - 18. februaija popoldne je nekdo odpeljal Slavku Hlebcu z Ostro žnika moped, vreden 5.000 dinarjev. Moped je izginil iz Mokronoga, že zvečer istega dne pa so ga našli v Trebnjem, vendar še ni znano, kdo se je z vozilom tja odpeljal. ISKAL KAJ BOLJŠEGA? - 18. februaija zvečer je čuvaj na gradbišču Pionirja v Kandiji opazil, daje nekdo vlomil v priročno skladišče orodja. Obešanka je bila odtrgana, po izjavi delovodje pa ni zmanjkalo ničesar. Najbrž vlomilcu ni bilo do krampov ir lopat. OKRADENI MOPEDIST - Jožetu Zupanu z Javorovice je 19. februaija zvečer nekdo ukradel kolo z motorjem, vredno 4.000 dinaijev. Zupan je kolo, bundo, čelado in očala pustil za novomeško pošto, tat pa je vse skupaj odpeljal. POTA l\ sm/ ZANIMANJE ZA „PONOVNE IZPITE" V nedeljo je bila v Sevnici z anonimnim testiranjem voznikov in praktično vožnjo končana akcija posavskih avto-moto društev in izpitne komisije iz Krškega. Predavanja o novostih v cestno prometnih predpisih je v soboto v sevniškem AMD poslušalo 45 članov. Nedeljskega testiranja se je udeležilo 19 amaterjev in 23 voznikov, ki morajo sukati volan tudi poklicno. V Krškem se je podobne akcije udeležilo 32 voznikov, v Brežicah pa 30. Kdorkoli se je udeležil te zanimive preventivne akcije, je bil zadovoljen. V Sevnici je uspešno prestala „ponovni izpit“ tudi voznica. Zapornika ušla iz ambulante Prebrisani Siniša Dikič in njegov pajdaš Zlatko Duračkovič sta se namerno poškodo^ 'potem pa z mavcem pobegnila iz bolnišnice 8. oktobra lani so v novomeški bolnišnici nadeli mavec 23-letne-mu Siniši Dikiču iz Brežic in opornico kolegi Zlatku Duraškoviču, ki so ju privedli iz zapora Dob, takoj zatem pa sta jo ucvrla iz ambulante. VEČ PREVIDNOSTI! Pomladno kurjenje in čiščenje okolja se je začelo. Pri tem opravilu pa je potrebna velika previdnost, kajti veter lahko ogenj mimogrede raznese tja, kamor ne želimo. Dikič in Duraškovič sta bila skupaj zaprta na Dobu in tam sta kovala načrte, kako bi ob prvi priložnosti pobegnila. Ker ni bilo nobene druge prilike, sta se pri delu namerno poškodovala. Potem so ju s še drugimi zaporniki v spremstvu dveh paznikov peljali v novomeško bolnišnico. Ko je Dikič dobil mavec, drugi pa opornico na roko, sta paznika (morebiti iz usmiljenja) za hipec pozornost obrnila bolj k drugim, onadva pa sta v kaznilniških oblekah stekla iz ambulante. Med splošnim presenečenjem se jima je posrečilo priteči do Težke vode. Preplavala sta potok in nato bežala proti Otočcu. Pri črpalki sta prečkala magistralo. Mokra in onemogla sta počakala večera, nato pa v vasi Strožno vlomila v počitniško hišo Ivana Žiber-ta. Vse sta premetala, se oblekla v suho, pojedla nekaj hrane in spet bežala. V Ljubljani so ju prijeli. Ko sta pred kratkim kot stara znanca spet sedla na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča, sta 111 primerov predolgih prstov Lani je gospodarski kriminal na Dolenjskem rahlo narasel — Bilo je odkritega manj kriminala v trgovini, več pa poneverb na poštah vse pnznala. Podviga sta selojj^ načelu igre: vse ah nic., "“Pl. sc, kot že prej, kmalu spe , zapahi. Senat okrožnega ma je izrekel enotno kwe| ^ 8 let strogega zapora, pa 7 let in 6 mesecev stroga ra. Sodba še ni pravnomočna- Kraja zarail maščevanja Priznal, da je poj^ miona vzel 2U° Sektor za raziskovanje gospodarske kriminalitete pri UJV Novo mesto je v letu 1976 podal ovadbe za 111 kaznivih dejanj ali 9,9 odst. več kot leto dni prej. Ce pogledamo razvrstitev kaznivih dejanj po gospodarskih panogah, lahko ugotovimo, da v letu 1976 v primeijavi s prejšnjimi leti ni bilo bistvenih sprememb. Pokazalo se je, daje bilo manj gospodarskega kriminala v trgovini, ker je bila večja notranja kontrola in več inšpekcije SDK, povečalo pa seje število poneverb na poštah, oziroma pri dostavi poštnih pošiljk. V delovnih organizacijah so raziskovali tudi nekaj primerov nevestnega gospodarskega po- Ni bilo narobe Sodišče združenega dela ni pritrdilo Trebanjcu Dušan Pandja iz Trebnjega je novomeškemu sodišču združenega dela predložil v obravnavo svoj spor z upravo občinske skupščine Trebnje. Ko so namreč v tej upravi v časopisju razpisali mesto referenta za splošni ljudski odpor in civilno zaščito, se je prijavil, vendar ni bil sprejet. Ker je bil Pandja prepričan, da izpolnjuje vse strokovne in druge pogoje, je menil, da se mu je pri odklonitvi na to delovno mesto zgodila krivica. Sodišče je v postopku ugotovilo, da sc Pandja nima pravice pritoževati. Z izdano odločbo, ki sicer še ni pravnomočna, so Pandjev predlog zavrnili. Zakaj? V trebanjski občinski upravi so sicer kršili določila postopka, ker prizadeti Pandja ni bil vabljen na sejo organa, ko so o njem razpravljali, vendar pa v tem primeru odločitev ne bi mogla biti nič drugačna. Za to delovno mesto - referenta za SLO - je potrebno po zakonu dobiti soglasje sveta za ljudski odpor pri občinski skupščini; v tem primeru pa je svet o moralno-političnih kvalifikacijah Dušana Pandje izdal negativno mnenje. Svet ni dal soglasja, zato ga tudi uprava skupščine ni mogla sprejeti. slovanja, ki je imelo za posledico večje primanjkljaje. Lani je bilo manj primerov nedovoljene trgovine, vendar je v preiskavi še več primerov prekupčevanja z osebnimi avtomobili. Po podatkih UJV Novo mesto so bili lani na področju gospodarske kriminalitete obravnavani naslednji večji oz. značilni primeri, osumljenci pa so bili prijavljeni javnemu tožilstvu: V občini Črnomelj je bil prijavljen poslovodja trgovine, češ da je z nevestnim poslovanjem in malomarnim delom, pomanjkljivimi evidencami in nedovoljeno kontrolo povzročil primanjkljaj nad 50.000 dinarjev. V drugem primeru naj bi strokovna delavka prav tako z malomarnim poslovanjem in opustitvijo kontrole povzročila v delovni organizaciji škodo okrog 136.000 dinarjev. Neki avtoprevoznik iz črnomaljske občine pa si je po podatkih UJV z nedovoljeno trgovino z lesom pridobil 179.000 din premoženjske koristi. V trebanjski in metliški občini vidnejših primerov gospodarskega kriminala niso raziskovali, v novomeški občini pa je bilo tega nekaj več. Delavke gostinske organizacije so dvakrat ovadili tožilstvu, češ da so z malomarnim poslovanjem povzročile 38.500 din primanjkljaja, poneverile 12.700 din in ponaredile uradne listine. Neki šofer trgovskega podjetja iz Novega mesta pa naj bi si pri dostavi blaga prisvojil od inkasa 13.570 dinaijev. .V drugem primeru sta bila predana tožilstvu prodajalec in skladiščnik trgovskega podjetja v Novem mestu, češ da sta z malomarnim poslovanjem povzročila za 70.369 din primanjkljaja. Uradni položaj naj bi zlorabila direktor in tajnica zavoda s tem, da sta si nezakonito izplačala 12.000 din nagrade. Šofer brez zaposlitve iz Novega OKRADENI ZNACKAR 19. februarja zvečer je nekdo Janezu Strahanu iz Gabrja ukradel v Gorenčevi gostilni klobuk s 380 značkami. Strahan meni, daje oškodovan za 4.100 dinaijev. Razen tega mu je tat izmaknil še osebno izkaznico in hranilno knjižico. ti NEVARNA BLIŽNJICA - Še tako nevšečno plezanje skoz ograjo na sevniškem postajnem območju ne more odvrniti ljudi, da jo ne bi mahnili čez številne tire, kjer zdrvi mimo vsakih nekaj minut kakšen vlak. Nekaj deset metrov od tod je zgrajen podhod. Na sliki: nekaj primerov, zabeleženih minuli četrtek med 12.30 in 14. uro. Kaznivo dejanje gozdne tatvine po čl. 246a KZ je posebna oblika, tatvine. Od navedene tatvine sc razlikuje po tem, da je to dejanje stoijeno s posekanjem enega ali več debel z namenom tatvine, količina posekanega lesa zapor do šestih mesecev. Cc pa je to dejanje stoijeno z namenom, da se posekani les proda, ali če škoda presega 2.000 din ali če je dejanje storjeno v varovalnem gozdu, narodnem parku ali v kakšnem drugem gozdu, ki gozdnih tatvinah pa mora meriti več kot en kubični meter. Pod pojmom tatvine v smislu tega zakonskega predpisa je treba razumeti tatvino z vsemi znaki, navedenimi v kaznivem dejanju tatvine iz čl. 249 KZ, to je odvzem tuje premične stvari z namenom pridobitve premoženjske koristi. Količina posekanega lesa je kriterij za razmejitev med kaznivim dejanjem in prekrškom. Ce z namenom tatvine v gozdu posekana količina lesa ne presega enega kubičnega metra, stori storilec s tem le prekršek po zakonu o gozdovih in ga obravnava ter kaznuje sodnik za prekrške. Za opisano kaznivo dejanje gozdne tatvine je predpisana denarna kazen ali ima poseben namen, se kaznuje storilec z zaporom najmanj treh mesecev. Primeri gozdnih tatvin niso redki. Posebno kmeta tatvine te vrste prizadenejo toliko bolj zato, ker ga oškodujejo za tisti del njegovega premoženja, ki ga posebno varuje kot vir dohodka za primere večjih denarnih po-Ueb. Zato je toliko bolj ogorčen na storilca in nestrpen zaradi postopka na sodišču, ki se po njegovem mnenju večkrat preveč zakomplicira, „ko je vendar storilec znan." _ Toda obdolženec se neredko zagovarja, da je bilo zemljišče, na katerem je les posekal, njegovo, ker ga je pač tako užival. Sodišče mora tak obdolženčev zagovor preizkusiti s ponujenimi dokazi, kajti to kaznivo dejanje je mogoče storiti le naklepno (storilec se mora zavedati, da seka v tujem). Ce se torej storilec ni zavedal, da seka les v tujem gozdu, ker je bil prepričan, da je gozd njegov, je bil v dejanski zmoti, ki izključuje naklep in s tem kazensko odgovornost. Ce sc dokaže, da je les posekal na zemljišču, ki je njegova last, ni v njegovem dejanju elementov tatvine, pa zato tudi ne kaznivega dejanja gozdne tatvine iz čl. 246a KZ. Toda tudi v primeru, če je bilo z gotovostjo ugotovljeno, da obdolženec ni lastnik tega zemljišča in da ga z zatrjevanim uživanjem tudi ni" priposestvoval, ni v njegovem dejanju znakov kaznivega dejanja gozdne tatvine, če se obdolženec v času storitve dejanja ni zavedal, da seka v tujem gozdu, oz. da so debla, ki jih je posekal, tuja stvar, ker je bil torej v dobri veri, da seka na svojem zemljišču. JANEZ KRAMARIČ TRČILA V BOK ^ 19. februaija popoldne je Novo-meščan Štefan Poredoš vozil avto po Gubčevi ulici, tam pa je z dvorišča vzvratno zapeljala na cesto osebni avtomobil Darinka Smrke iz Gubčeve 15. Prišlo je do trčenja in gmotne škode, ki jo cenijo na 2.000 dinarjev. A J mesta pa je po podatkih UJV s prekupčevanjem osebnih avtomobilov „zaslužil“ najmanj 38.000 dinaijev. Značilen primer je tudi novomeški obrtnik, ki si je s tihotapljenjem avtomobilov iz Italije in ponarejanjem uradnih listin pridobil za 66.000 din premoženjske koristi. Ti primeri bodo prišli pred sodišče. Okrožno sodišče v N je pred kratkim obravn^, iM 24-letnega Jožeta RUP^ ’ ' ™ Krške vasi, zaposlenega nijavinu. Malo pred P'vaffC oktobra lani je namreč ^^ podjetja MERX,parki»n^ rišču skladišča v Krškem- I kartonov olja „Zvijezda ’ ^ “& je kmelu t’"*®* V HIPU OB DENARNICO Albin Bajc iz Krškega je 15. februaija popoldne na novomeški pošti kupoval telefonski imenik. Medtem je odložil denarnico s 1.400 dinarji na pult, in ko je hotel ?lačati, denarnice ni bilo. akoj je prijavil krajo, miličniki pa so še istega dne izsledili osumljenca Slavka M. iz Novega mesta. Pri njem so našli denarnico z denarjem, Slavko pa bo moral pred sodišče. JE BILO PODTAKNJENO? 18. februaija popoldne sta zgorela leseni hram in čebelnjak Novo-meščana Antona Pungerčaija na Grčvrhu pri Mirni peči. Kaže, da gre za požig. V čebelnjaku je zgorelo 20 praznih Žnidaršičevih panjev in dva polna. Bilo je za 13.000 dinarjev škode. Zdaj ugotavljajo, kdo ogenj podtaknil. znašal* Šum je kmelu padel na tako so miličniki čez a trkali na Ruparjeva vj> . priznal, zatrdil pa tjUU. vse sam vrniti, češ t kamion razkladal le £ ^ Tudi pred senato®«^},] predsedoval Janez w ( Rupar trdil: „Hote ** ^ vati šefu skladišča ker je bil kriv moje P ^jt Celje..." Prepričan je bjjjj šef kriv, šlo pa je za nega mesta. Tako rnu J (|4’ misel maščevanje, ki f 'L, peljal. Sodišče pa °' verjelo, da je hotel ohe vn» , takoj je 6 kartonov ojj , bratu, 3 k teti, 4 pag *1-Če bi imel namen takoj bilo olje skrito. . ■ m iif Ob upoštevanju p; škoda takoj vrnjena. še ni bil kaznovan in še ^ ščin so mu prisodili / pora, pogojno za 2 len-pravnomočna. S SEKIRO IN ■ „Aufbiksarski“ ve‘'§£.|eti>i ^ februaija privoščila .jj jjV Kovačič in leto dni stat J ^ Franc Simončič, o» yter Prepiru je sledil pretep Kovačič s sekiro t rt sprotnika, Simončič P' jjjij obrezal Kovačiča. Sim peljali v bolnišnico P l\oV. f potem je lahko sicer ni imel hujših P, mc* ” pa bosta morala ude odgovor pred sodniki- KMETJE VESČ1 VOLANA -AMD Sevnica je po vseh večjih krajih občine priredilo tečaje za traktoriste. V nedeljo je krška izpitna komisija v Sevnici preverjala praktično vožnjo za traktoriste z območja KS Za-bukovje. (Foto: Železnik) PREČNA: PRI UMIKU KARAM-BOL - 14. februaija popoldne sta Terezija Slapničar iz Dol. Straže in Ana Košir iz Podgore druga za drugo vozili osebna avtomobila na lokalni cesti Straža - Prečna. Ko je naproti pripeljal tovornjak, sc jc na ozki cesti skušala Slapničarjeva umakniti, pri vzvratni vožnji pa je spregledala avto za seboj in trčila v Koširjevo. Škodo so ocenili na 1.500 dinarjev. NOVO MESTO: SPET KANDIJ-SKO KRIŽIŠČE! - 16. februarja popoldne je Peter Murgelj z Jablana vozil z avtom po Zagrebški cesti proti križišču, ni pa utegnil tam pravi čas zmanjšati hitrost. Trčil je v osebni avto Marjete Levičar iz Krškega in ga porinil v avtomobil Janeza Salija iz Ccšče vasi. Bilo je za 8.000 dinaijev škode. BRŠLJIN: ZAPRL PREDNOSTNO SMER - 16. februaija zvečer jc s parkirnega prostora pri trgovini ..Dolenjka" v Bršljinu zapeljal na Ljubljansko cesto avtomobilist Jože Sere iz Male Bučne vasi ter hkrati zavijal na levo proti domu. Ravno takrat pa jc iz nasprotne smeri pripeljal z avtom Branko Amf iz Družinske vasi. Pri trčenju jc bilo škode za 2.500 dinaijev. NOVO MESTO: TOVORNJAK V OSEBNEGA - 19. februarja dopoldne je Alojz Bar bo vozil tovornjak po Ljubljanski cesti proti Bršljinu. Pri križišču s Kettejevim drevoredom je avto pred njim zmanjšal hitrost. Zavrl je tudi Barbo, vendar ga je zaneslo v osebni avto Novo-mesčana Milana Zorka, ki je pripeljal iz nasprotne smeri, škodo cenijo na 25.000 dinaijev. o M »dal ovinku avto zaneslo. , „a s skl steber in se Gorišek in sop°tnll'-a . Ra'1!:,,.' Dol. Stare vasi in {»»jetfgi Dol. Brezovice so k“l'0tn»^1 peljani v bolnišnico- znaša 20.000 dinaije • ^ MOKRONOG: PREČKAL - 19- M**® Cvelbar s KJenov*« ..p^-Mokronogu, naP'°{*fve- ^ J Stane Knez e Pu* ,0 mobilom jc piecKa* je|. v ga je kljub umikanj0 odpeljali v bolnišnic • ^ ^ ■MOLENJA gSjJjU 20. februa^ od^ RAMBOL Artač je dneva vozil osebni proti mestu. V Sn*. zaneslo v vsek, na*°infl. ^ v sttmino in se pfe nijo na 50.000 dinafl ^ (j MALENSKAfVA^aV^ LEV1 - 20. -- jn8, Stane Žagar a BrSU pr< avto od Mirne pe£ mestu. V ovinku pn j, levi in “5« M1 vozil po ne smeri. 16 jev. trčenja z Škode j« DRUŽINSKA IŠN1CO - VAS: TRIJE V BOLNIŠNICO - Janez Gorišek iz Dol. Brezovice je 20. februaija okrog 3. ure vozil z avtom od Otočca proti Beli cerkvi. V Družin- VEC TAKlU 15. februar jf ^ močju UJV No a navadno mire*1- ^ j zgodila nobei voiiA* nesreča ne v trebanjski, n |j nc v Črnomaljce Dneva brez neS ni bilo! 16! DOLENJSKI UST Stran uredila: RIA BAČER četrtkov intervju Nezaupnica vodji ustanove čaSj ’ *C0 ^ vs' pntožu-| o nad splošno lagodnostjo nezainteresiranostjo in Premalo resno bitko za ooijše poslovanje, se je v nPHtJen?eju zgodil° nekaj £ri"ega: sindikat v tamkajšnjem zdravstvenem u je izrekel nezaupnico J Jožetu Podobniku; češ i več primeren za vodjo. . »ntjemejskih dogodkih, Novpo odjeknili tja do aovn "J6513’ ie tekel po-«&* Percem> niknm predsed- J™smdlkalne skupine, ki Zdrava'V6Č funkcii na ra™i mesto 83 doma Novo razmere^H16 S° bUe pri vas nezaim • 3 Ste Pose^i P° sicer h ’ m°žnosti ki je tablipn2113, 3 ma^°*crat upo-Jena v praksi? »Ni bilo druge- k0'VT od.leta 1975 dalje, ^“Pnosti ? ^ajevnih zveze ;7 e m. Socialistične ^ce £ ^emeja, Oreho-,n Škocjana feČindf^= noin in v katerpltlČnim °rga' nevzdrin rem so navajali zdravstenjr32mere v naši med obtl- Je bilo Takratni 1 "Zadovoljstvo. p£smpKohdou^p°v, vrstila Mp j mi Pa so se kovnih * vol-ini so bUi v tildi mi ^anizacijah, pa sredi nere/*50,^611*’ 51110 x Moram rečf fabo Počutili-v naši ne* Je disciplina stila. Namrvi zelo popu-°rdmSPeSt0 ob 7-30 se je Celo tudi^iv ambulantah za- fefa navzd0VienUri-kafneje’ od PoPuščala ti.H J • JdlsclPlina V slui;udl P" drugih. ^2° Ji hod>l tako Zdelo, v ’ k^kor se mu je poslali t0 *e Do^Klajhneni kraJu je čakajočih "°Jidno in vrste s° bile vedno glas- nejŠe s CeP?F„rbami“ dve leti ! razmere trajajo tožt)e tudim"nUl pa ste Pri' ma> Zakai • areJšega datu- “*aiph-{J* fefaUn«ttb-0 dno ravna' >al°. da Jboioe^":-k°^e ordinacije povsem zaprte. Na našem območju pa je okrog 10.000 občanov in ti brez zdravnika nc morejo in ne smejo biti. Imamo tri zdravnike splošne prakse: šefa, ki tudi ordi-nira, enega, ki specializira, in enega, zaposlenega v ordinaciji Škocjan. Zgodilo se je, da je ob odsotnosti zdravnika specializanta dr. Podobnik prosil, naj ga nekdo iz Novega mesta v ordinaciji zamenja, dobil pa je odgovor, naj to kot šef sam uredi. Ni se mu zdelo potrebno ukrepati, marveč je šel na bolniško. Potem smo sami šli v Škocjan in prosili dr. Kralja, da je prihajal po dve uri na dan v našo ambulanto. Za toliko bolnikov in toliko zaposlenih pa je dve-uma ambulanta vsekakor premalo. Razen tega se nihče ni brigal za urejanje delovnih pogojev. Skoro nova stavba je propadala, terapevti sami smo iskali delavce in vse potrebno, da smo v spodnjih prostorih zdravstvene postaje uredili novo ambulanto. To bi bila dolžnost vodje ustanove. Ni se zmenil za novosti, za samoupravo, za zakon o združenem delu itd. Mimo vsega tega pa so bile vedno glasnejše tudi pripombe pacientov in krajanov na račun zunanjosti vodje ustanove. Ljudje pričakujejo vsaj v ordinaciji čistega in urejenega človeka." — Kako, da so družbenopolitične organizacije v vašem kolektivu toliko časa dopuščale tak nered? Kaj so rekli komunisti? „Med našim, maloštevilnim kolektivom ni nihče član ZK, zato je pobudo za spremembo razmer prevzel sindikat. Glede na opisano smo sklicali pred dnevi sindikalni sestanek, kjer smo predstojniku dr. Podobniku izrekli nezaupnico kot vodji ustanove. Ne želimo mu nič slabega, cenimo, kar je naredil v preteklih 14 letih, menimo pa, da zdaj ne more več biti vodja. Na sestanku smo tudi postavili zahtevo po še enem zdravniku splošne prakse, za katerega že imamo stanovanje, ki je leto dni prazno. O tem smo obvestili osnovno organizacijo ZK v zdravstvenem domu in izvršni odbor sindikata. Slednji je 14. februarja že zasedal in nas podpri. Gre za zahteve Šentjerneja z zaledjem kot celote, zato bo sindikalna organizacija predlagala delavskemu svetu, naj dr. Podobnika odpokliče." RIA BACER Veliko več članov Novomeško društvo šoferjev in avtomehanikov je imelo februarja letno konferenco. Predsednik Jože Jurečič je pred polno dvorano Cestnega podjetja podal poročilo o dveletnem delovanju. Upravni odbor je imel v tem času 18 sej, ukvarjal seje z delovnimi pogoji, urejanjem delovnega časa, s spoznavanjem cestnih predpisov in organizacij kulturno-prosvetnega dela. Omeniti je treba, da je v društvu zaživel lasten oktet, ki je tudi pred tokratno konferenco zapel dve pesmi. Kot najpomembnejši uspeh lahko štejemo povečanje članstva, ki je v zadnjih dveh letih naraslo od 224 na 400. Člani so se udeleževali številnih proslav in športnih srečanj in dosegli lepe rezultate. Na konferenci je bil izvoljen nov upravni odbor društva, v razpravi pa so izražali zaskrbljenost glede novomeškega starega mosta, kritizirali so vodje avto parkov, ker se ne udeležujejo strokovnih predavanj in sestankov. Nakazali pa so tudi več koristnih predlogov za bodoče delo. PREMALO NOVIH MEST V VRTCIH! 1. marca se začne letošnji vpis v otroškovarstvene ustanove v Novem mestu. Računajo, da bo prispelo okrog 600 prošenj, medtem ko bo novih mest manj kot polovica. Jeseni bodo sprejemali nove malčke na izpraznjena mesta tistih, ki gredo v šolo, obstaja pa še upanje, da bo do konca leta zgrajen novi vrtec Drska II za 210 otrok in vrtec na Malem Slatniku za 50 otrok. Na sliki: prizor iz varstvene ustanove na Ragovski cesti. (Foto: R. Bačer) Vsaka ropotarnica še ni dom Stanovanjsko vprašanje samskih delavcev v novomeški občini bodo poslej urejali hkrati z zaposlovalno politiko — V tozdih se bodo morali vprašati, kako živijo zaposleni Žal g ni urada in e organa, ki bi mogel kakor iz rokava stresti podatke o tem, koliko ljudi v Novem mestu stanuje pri zasebnikih, kakšne so njihove sobe, koliko plačujejo zanje in sploh kakšne pravice imajo kot podnajemniki. Toda na cesti, v kavami, na sestankih in drugih javnih mestih lahko cesto slišimo, kako mora samski delavec plačevati 800 dinarjev mesečne najemnine in še 250 dinarjev, če hoče parkirati avto pred lastnikovo hišo; da daje ta za podstrešno kamro, v kateri se še pošteno obmiti ne more, 500, oni pa za vlažno bivališče med drvarnico in kletjo 600 dinarjev, itd. Vse to pa da poseka neki zasebnik z obrobja Novega mesta, ki je, da bi se po svoje vključil v ..reševanje" stanovanjske stiske, napeljal vodovod v barako, jo napolnil s ..priseljenci" in zdaj pridno kasira. Marsikdo, ki dobi zaposlitev v Novem mestu in se želi tu vsaj začasno naseliti, se dostikrat - vesel, da je sploh kaj dobil - niti ne zmeni za na vrat na nos pridobljeno bivališče niti ne pomisli, ali je gospodarju odštel preveč. Problemi se začno šele kasneje, ko se ..priseljenec1' razgleda po okolici in ugotovi, da je bil opeharjen, da je za velike denarje prišel z dežja pod kap. In že je tu pritisk na podjetje, češ „če v redu delam, imam tudi pravico do kulturnega stanovanja*1. Resnici na ljubo je treba povedati, da je med takimi, ki niso pristali v kulturno zgledno urejenih bivališčih, veliko delavcev, ki so dobili zaposlitev mimo zaposlovalne skupnosti, podjetjem pa je bilo končno vseeno, kje in kako živijo, samo da dobro in disciplinirano delajo. Med temi ni malo delavcev iz drugih republik, ki jim podjetja tudi (še vedno) dajejo kruh tako rekoč brez vednosti za to pristojne službe za zaposlovanje. Kajpak bi ti problemi ne bili tako boleči, ko bi imeli v Novem mestu in drugih industrijskih in gospodarsko razvijajočih se sredisčih novomeške občine na voljo dovolj samskih domov. Že trenutno stanje na tem področju bi moralo biti zadosten razlog za to, da bi podjetja, ki zaposlujejo delovno silo od drugod, naposled tenkočutneje prisluhnila tej problematiki, združila sredstva in (denimo po Pionirjevem zgledu) zgradila potrebno število stanovanj za samce. Kajpak teh vrstic ne pišemo zato, da bi vsi, ki so dali zatočišče delavcem brez urejenega stanovanjskega vprašanja, eden za drugim le-te nagnali na cesto. Pišemo jih zato, da bi opozorili na perečo problematiko, ki soji do zdaj tudi delodajalci premalo prisluhnili. In ne nazadnje tudi zato, da bi vsi, ki s podnajemniki zasedajo prostore pod svojo streho, oddajali sobe, v katerih je možno kulturno in higiensko varno bivati. Sicer pa je pričakovati, da bo večji red na tem področju potem, ko bo začel veljati že pripravljeni samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. I. ZORAN Še ni dovolj lesa in denarja Preteklo nedeljo je imelo Gasilsko društvo v Šmihelu pri Novem mestu letno konferenco. Po krajšem kulturnem programu so živahno razpravljali, največ o dograditvi in preureditvi doma in organizacijskih zadevah. Sklenili so ustanoviti pevsko sekcij opri društvu in začeti z resnimi pripravami na 50-letnico društva, ki bo leta 1979. Da bi uresničili načrte glede obnove doma, bo potrebno opraviti še Prvi svet potrošnikov? 15. maja bodo v Dolenjskih Toplicah odprli volišča za nov samoprispevek — tokrat za komunalno urejanje krajev veliko prostovoljnih delovnih ur in zbrati precej denarja. Predsednik Tone Lavrič se je zahvalil dosedanjim darovalcem lesa in pozval ostale, naj jih posnemajo. V razpravi so večkrat omenjali, da bi morali imeti okrog doma vsaj 400 m2 površine, potrebne za vaje in parkiranje vozil. To bodo skušali urediti, prav tako nabaviti cisterno. V finančnem pogledu je društvo uspešno poslovalo, potrebna pa bi bila izdatnejša podpora skupnosti. Društvo ima slabo opremo, dohodki od veselic pa tudi ne prinašajo več tolikšne koristi kot včasih. Na konferenci so sprejeli še načrt za bodoče delo. F. S. MALA ANKETA Prelepo, da bi bilo res? Pred dobrim mesecem je bil dan v javno razgrnitev in razpravo ..Predlog zazidalnega načrta stanovanjsko-poslovnega območja ob Cesti herojev v Novem mestu'1. Glede na to, da so ,,največja1' novomeška gradbišča iz minulega leta že skoraj zaprta (novi most itd.), bo bržkone najpomembnejše gradbišče prav ob Cesti herojev. Zaradi tega se je razprav o novi soseski udeležilo precej občanov, čeravno so organizatorji pričakovali večji obisk in več koristnih pripomb. Kaj menijo občani o prihodnjem sta-novanjsko-poslovnem območju? Janez Pleško, avtoelektričar: „Za razpravo sem zvedel šele zadnje dni. Zdi se mi, da bi moral organizator, oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, poskrbeti za boljšo propagando, saj za razpravo po mojem mnenju ve le malo ljudi. Načrti so mi všeč, maketa pa je dokaz, da so se projektanti resno lotili dela. Novo mesto bo z novimi stavbami nedvomno veliko pridobilo.'1 Svetozar Povše, delavec: „Ogledal sem si idejni projekt. Močno mi je všeč, dvomim pa, da bodo stroji zaropotaliže letos. Novomeška praksa je že taka, da se radi veliko pogovarjamo in delamo načrte, ko pa je potrebno od besed preiti k dejanjem, se nekaj ustavi. Še nekaj me moti: zakaj ne bi, če že gradimo, postavili vsaj sedem osem nadstropij? Pridobili bi precej več stanovanj. Ali se izvajalci res bojijo dvigal? 11 Almira Bon, uslužbenka: „Novo mesto postaja industrijsko vse bolj močno in 435 novih stanovanj bi odpravilo marsikatero težavo, tudi socialne in druge probleme. Vse je zastavljeno lepo, skoraj prelepo, da bi se makete spremenile v slabih dveh letih v resničnost.11 Tone Avsec, uslužbenec: „Povsem slučajno sem na Rotovžu opazil lepak, ki vabi na ogled makete in načrta za novo naselje. Zanimalo me je in z dvema prijateljema smo se za dobre pol ure ustavili ob razstavljenem gradivu. Menim, da so projektanti svojo nalogo dobro opravili, kot kaže knjiga pripomb, pa občani bolj slabo. Izvajalci pa se bodo morali še potruditi.11 Majda Kušer, vzgojiteljica: „0 stiskah v novomeških vrtcih je bilo veliko napisanega, zato sem vesela, da sta avtom predloga Miha Kos in Marjan Cerar mislila tudi na najmlajše. Bojim pa se, da vrtec ne bo delal po gradnji vsaj še tri leta, saj sem slišala za predpis, da bi morali preseliti pokopališče. Le kam in kdaj ga bodo? Upam, da mrtvi ne bodo v oviro živim!11 Kaže, da bodo Dolenjske Toplice med prvimi v novomeški občini dobile svet potrošnikov. O tem so sklepali na skupščini krajevne skupnosti 11. februarja. V svetu potrošnikov bo petnajst delegatov, izvolili pa jih bodo občani na zborih in delavci v tozdih. Svet potrošnikov bo med drugim skrbel, da bodo imeli prebivalci ^fcrstvo miselnosti je huda napaka potrebuje moško in žensko delovno silo, dobiva pa le moške s strojno usmeritvijo in pretežno ženske s kemijsko izobrazbo Hj u slušater vuueiKu strojne iaKuitete v rsovem mestu je * kaže ena ^nska, neugodno razmerje med spolo- ^evani« v w1V več rednih oddelkih srednjih šol pri Zavodu za • Novem mestu. se praksa h klice ^ Predvsem * m°ški Drug, vendar značilen primer jc ?iskih’ nske m »V iV, tehnidnc na tehniški strojni šoli v Novem me- Jju j,d °ddelki]i v„”adujcjo v ke- stu. Lani so imeli 2 oddelka s 70 kart a Dolenkt '° em *“tu' sprejetimi učenci, toda med njimi ni ii. J cm imamn u«n. bilo dekleta. Ugodnejše jc razmerje v gradbeni šoli, manj ugodno pa na lesni, kjer je na primer letos v četrtem letniku razmerje 23:5 za moške. * v kc* o,entPedae°5kem štu-^o°r!?Vske 'mamo veli- $82'pS& St* £ dcficha ki Ksk?*1 PfedsodlrV.ni VCČ mo8°če Si£?j dL'kbM^rka1,bi P°‘rcbo-!o. nekaj fantov L edr>jo šol,w^J lanlov s k0 naf' Za nofin. a sP°la za-'a “mene, za fizi- fo n Ud- V nr • ne^a dclov- fantje. Zakaj le sc dekleta ne odločajo za strojno usmeritev? V proizvodnji je navadno tako, da so delavke pretežno ženske, njihov oddelkovodja s strojno ali drugo tehnično izobrazbo pa je moški. Le zakaj ne bi mogla tega dela opravljati ženska! Očitno gre za predsodek oziroma stare navade, ki pa nc škodijo le posamezniku ali posameznici, marveč gospodarstvu sploh. Do leta 1985 bmo na Dolenjskem potrebovali čez 300 strojnih inženirjev. Računajo, da bo večina teh izšla iz zdajšnjih dijakov strojne tehniške šole. Cc se bo - na to računajo — zdajšnji oddelek fakultete za strojništvo, namenjen študiju ob delu, razvil v redni oddelek ljubljanske univerze, bo imela mladina možnost za visokošolski študij doma. Poklic bo zagotovljen. Pa bo ta ugodnost rezervirana le za fante? Ce ne bomo premagali stare miselnosti' sc bo to zgodilo. Kljub prizadevanjem pri poklicnem usmerjanju imajo končno besedo največkrat starši, ti pa s starokopitno miselnostjo hudo grešijo. R B. ZA PLANINCE! Planinsko društvo Novo mesto vabi na občni zbor. ki bo v torek, 1. marca, ob 17. uri v sindikalnem domu. Pogovorili se bomo o delu v preteklem letu in sprejeli delovni program za leto 1977. Posebnih vabil ne bomo pošiljali. PLANINSKO ORUSTVO Novo mesto Topliške doline večji vpliv na preskrbo z življenjskimi potrebščinami. Sodeloval bo s sanitarno in tržno inšpekcijo ter ugotavljal pogoje za nadaljnji razvoj trgovske in storitvene dejavnosti. Skupščina je imenovala tudi odbor za varstvo okolja v topliški krajevni skupnosti. Dogovorili so se, da bodo že na začetku zatrli pojave onesnaževanja in smetenja. Ugotavljajo, da se zlagoma, vendar vztrajno tudi okolje v tej krajevni skupnosti spreminja v smetišče, potniki pa imajo vse manj čiste vode. Kako obvarovati lepote topliške pokrajine, bo moral povedati prav ta odbor. Pripraviti bo moral program in nakazati izvedbo, pri tem pa vključiti kar največ krajanov. Delegati skupščine so sprejeli tudi pomemben sklep o sklicu zborov občanov. Na zborih bodo med drugim razpravljali o razpisu referenduma. Maja bo poteklo sedem let, odkar v tej krajevni skupnosti plačujejo samoprispevek za zgraditev šolskih objektov. Na novem referendumu, ki bo 15. maja, sc bodo odločali o uvedbi samoprispevka za komunalno urejanje krajev (kanalizacijo, vodovod, poso-dobljanjc cest, javno razsvetljavo, napeljavo vaških telefonov in podobno). M. F. O TITOVIH JUBILEJIH ZA KRAJEVNI PRAZNIK Na nedavni skupščini krajevne skupnosti v Dolenjskih Toplicah so se dogovorili, da bodo priredili osrednjo proslavo na čast 85. letnice tovariša Tita in 40. letnice njegovega prihoda na čelo KPJ ob svojem krajevnem prazniku, ki ga Topličani slavijo 24. maja. M. F. Novomeška kronika VELIKO ZANIMANJE ZA DOM - Meščani in prav tako ljudje iz bližnje okolice si dan za dnem hodijo ogledovat novi Dom JLA. Večina hvali dom kot veliko pridobitev za mesto. Kaže, da bo res postal uspešna stična točka za zbliževanje med pripadniki JLA in meščani. PO PUSTOVANJU MAČEK - V ponedeljek smo lahko videvali ljudi, ki so malo večkrat kot sicer skočili v bližnji bife, kjer so s kavico ali kislo vodo preganjali mačka. Sobota in nedelja sta bili bogati s pustnimi prireditvami, posledice pa so sc pokazale dan kasneje. PREZGODNJA POMLAD - Po sončnih vrtovih so zacvetele trobentice, zvončkov je vse polno ob travnikih pri Krki, odganjati pa je začelo tudi okrasno in celo sadno drevje. Zadnji teden je ob temperaturi več kot 10 stopinj nad ničlo že zadišalo po pomladi, vendar starejši opozarjajo, da sc nc gre prezgodaj veseliti. „Imeli smo zime, ki so šele v marcu pokazale ostre zobe.11 TRIJE NOVI OBČANI - Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Vera Medjimurac iz Trdinove 45 - Laro; Mihaela Zajc iz Ulice na žago 1 - dečka in Tončka Kostrevc iz Sukljetove 8 - dečka. TRŽNICA SPET POLNA - V ponedeljek jc tudi izbira na novomeški tržnici dajala videz prebujajoče pomladi. Zenske so prodajale regrat in motovilec po 5 din merico, dobiti pa jc bilo tudi teloh, vresje, zvončke in druge prve pomladanske cvetice. Sicer pa so bile naslednjt cene: pomaranče 15 din, karfijolt 23.50 din, limone 15 din, paprilu 40 din, korenje 9.80 din, čebuli 13.60 din, zelje 6.70 din, jabollu 9.70 din, solata 19.50 din oz. 15 dis kilogram. Jabolka pa so imele tud ženske iz okolice, ki so zaradi cent 5 din za kilogram delale prec& konkurence stalnim prodajalcem nt stojnicah. lebnmrja 1977 Stran uredila: RIA BACER Ena gospa je rekla, da se jt naše mesto „lepo“ oddolžili svojemu pesniku Dragotini Ketteju ob njegovi 100-Ietnici Kettejev drevored, ki je bil pa prej med redkimi mirnimi in še kar vzdrževanimi sprehajalnim potmi, je zdaj v te namene ne uporaben. Po njem vozijo teži kamioni, ki so pot povsem rai rili . . . DOLENJSKI LIST BREŽIŠKE VESTI Kadarkoli prisluhnemo kmetijcem, kooperantom ali delavcem z družbenih posestev in zadrug, vedno znova se kot refren pojavlja nezadovoljstvo zaradi negotovosti, ki jo povzročajo neurejene razmere na tržišču. Zdaj se na primer vsi zaženejo na živinorejo, potem spet nenadoma prenehajo, ker je riziko prevelik in ker ga nosijo samo nekateri. Franc Šetinc, ki je pred kratkim z Milovanom Zidarjem prisostvoval sestanku osnovne organizacije ZK Agrarie v Čate-ških Toplicah, je zelo odločno nakazal, da je rešitev v uveljavljanju dohodkovnih odnosov, da edino tako lahko obvladajo stihijo. Receptov za to ni in vsakdo mora izhajati iz razmer v svojem okolju. Čakanje na rešitve in napotke od drugod je bilo po njegovem mnenju tudi v brežiški občini predolgo. Čas je, da začeta akcija obrodi sadove, da Slovin in Agraria napravita načrt razvoja socialističnih samoupravnih odnosov v kmetijstvu. KDO JE V IZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE? V novem izvršnem svetu občinske skupščine v Brežicah, ki mu od 1. januaija 1977 predseduje Stane Ilc, je trenutno še devet članov: Franc Bukovinsky, Lazar Gligič, Ante Držanič, Mimica Avsec, Janez Trebušak, Slavko Geijevič, dr. Slavko Sušin, Dejan Ausec in Božena Ostrovršnik. Manjkajoče člane bodo izvolili naknadno. OHRANITI SLOG Spominski park Kumrovec-Kozjansko vključuje v brežiški občini Orešje in Bizeljsko, zato bodo nove zgradbe in adaptacije starih morale ohraniti slogovne značilnosti tega območja. Republiški izvršni svet je sprejel o tem odlok, za katerega se je izrekel tudi izvršni svet občinske skupščine v Brežicah. Vsaka občina mora vedeti, kje in kako bo vlagala, da bo pridelek hrane večji in cenejši, da se bo produktivnost premaknila dalje. Hitrejši razvoj kmetijstva je nujen za preobrazbo vasi, za zagotovitev socialne varnosti kmeta, zadružnika, kooperanta, proizvajalca in samoupravljalca, ki se s svojini delom enakovredno vključuje v odločanje o rezultatih dela. V svoji razpravi je Franc Šetinc kritiziral odmik od proizvodnih zadrug k trgovski zadrugi, k „2lVLJENJE V POKLICU" V osnovni šoli bratov Ribarjev so v ponedeljek, 21. februaija, odprli razstavo likovnih del učencev osnovnih šol celjske regije pod naslovom Življenje v poklicu. Razstavo je organizirala Skupnost za zaposlovanje v Celju. Likovni izdelki prikazujejo razen sposobnosti za likovno izražanje tudi nagnjenja do poklicev in tako je dobilo poklicno usmerjanje ustrezno mesto v okviru likovnega pouka. INVALIDOM ZNANJE IN ZAPOSLITEV V tozdih se pričenja razprava o usposabljanju in zaposlovanju invalidov. Skupščina socialnega varstva zahteva, da njihove službe pripravijo pregled in problematiko delovnih in vojaških invalidov druge in tretje kategorije ter sporočijo, koliko invalidnih delavcev še nima tega statusa in delajo zato na neustreznih delovnih mestih. Skupaj s podatkom o nezaposlenih invalidih bo to gradivo pomagalo pri iskanju možnosti za zaposlovanje invalidnih delavcev oziroma za načrtnejše usposabljanje za delo, ki ga lahko opravljajo kljub invalidnosti. uveljavljanju kupoprodajnih odnosov do kmetov v brežiški občini. Kooperanti so opozorili na potrebo po večji socialni varnosti, na težke kreditne pogoje pri preusmeijanju kmetij, na to, da za kmete ni stanovanjskih posojil, na pomanjkljivosti zakona o dedovanju, na neenak položaj pri ri/.iku, o čemer bo še tekla beseda v javni razpravi. Zanjo je med občani veliko zanimanja, ker čutijo, da je prelomnica potrebna. JOŽICA TEPPEY PRESEŽEK POSOJILA ZA MOST IN CESTO Izvršni svet občinske skupščine v Brežicah je namenil del presežka posojila za ceste v SRS za gradnjo mostu čez Krko v Krški vasi, del pa za obvozno cesto, ki bo razbremenila mesto težkega tovornega prometa. C ^ Kdo bo ometal? Sajasto delo ne vleče Dimnikarske vajence bodo kmalu iskali z lučjo, tako redki se odločajo za ta poklic. Pa še tisti, ki se pridejo učit, ne vzdržijo dolgo, mesec ali dva, potem se' premislijo. Jože Cičko, ki opravlja dimnikarsko delo že devetindvajset let, od tega štirinajst let v Brežicah, dobro pozna tovrstne težave. Spremlja jih in pri tem opaža, kako se časi spreminjajo: „Ko sem bil sam vajenec, nisem smel priti domov, čeprav mi ni bilo lahko. Delali smo od mraka do mraka, ne le osem ur. Otroci danes manj vzdržijo, imajo pa tudi več izbire. Dovolj je, da'rečejo doma: .Mamica, ne morem, ne bom,‘ pa jih nihče več ne sili v ta poklic. „Koliko dimnikarjev dela v brežiški občini in koliko vajencev potrebujete? “ „Do zdaj nas je bilo pet; štirje kvalificirani in eden priučen. Pred dvema tednoma nas je zapustil kvalificiran dimnikarski delavec in se zaposlil pri Prevozu, kjer pere avtomobile. Zasluži bolje kot pri nas in še manj naporno delo ima. Naš okoliš je velik, saj sega do 27 kilometrov daleč. V oddaljene kraje moramo na pot z motorjem, vsak dan, ob vsakem vremenu. To so senčne strani terenskega dela. Enkrat na teden delamo tudi ponoči. To je vsak petek, ko čistimo dimnike v bolnišnici, v industrijskih objektih in po- Samo nikar predolgo čakati Kmetijstvo na poti k racionalnejšemu gospodarjenju — Z dohodkovno povezavo oc šahisti in kegljači. V ŠIRINO - Mj*r<; krški občini pričeli J loK») kmetijstvu in gozdarsji* ^ nizira občinska konf«£ ^ Da bi prodrli ^ njo kmctovalca, so jo . mestih, po Predvl27.'ieg»'i>| bodo zaključili do * . pt°V zatem pa'bo sled*■*£ ki bo 86 pa konferenca, pripomb s terena. NA ZDOLAH ‘S S se uvršča že dalj )e . r ,,p delovne v občini uresničevati >ct°f"Lavil» Jo, gram. Tako je h/ člane redne P'es ,1: na P, pl'1, soboto pa so kienJj J M Kumrovca. S tcm kcjjc,5 Jr občini vključili v r bodo počastili obletj, tovariša Tita na cel slopjih delovnih organizacij s centralnim gretjem. Vajence težko dobimo. V Brežicah potrebujemo dva, v Ljubljani in Z agrebu pa bi jih sprejeli nič koliko." „Kaj bi po vašem mnenju povečalo zanimanje za dimnikarsko delo? “ ..Boljši osebni dohodki. Potem delavcev iz naše stroke ne bi več vleklo drugam. Ko sein sc jaz učil, je bilo težko dobiti zaposlitev. Dimnikarji so bili dobro plačani. O delovnih pogojih sem vam pripovedoval. Ti so danes dosti boljši. Mislim, da je ptav, če povem, da smo pred štirimi meseci tudi mi dobili kopalnico, delavnico in pisarno. Na to smo čakali dolga leta.“ J. TEPPEV BREŽICE — Cestišče skozi mesto bodo v kratkem začeli utijevati za prevoz težkih tovorov, namenjenih v jedrsko elektrarno v Krškem. (Foto: J. Teppey) Novo v Brežicah KAKO, DA BODO VSI ZADOVOLJNI? Delavci s področja prometa in zvez so vključeni v sedem sindikalnih organizacij, ki združujejo 668 članov v občini. Večina jih dela v izmenah, zato imajo težave f>ri organizaciji prehrane med de-om. v primerjavi z delavci v drugih panogah so za topel obrok pogosto prikrajšani. O tem jc razpravljal tudi občinski odbor sindikata prometa in zvez in prišel do zaključka, da je to rešljivo postopoma. STANARINE NAVZGOR - S prvim aprilom jc pričakovati zvišanje stanarin. V brežiški občini predlagajo podražitev najemnin zal 23 odst., dovoljena meja za zvišanje pa je 30 odst. Občinska skupščina bo o tem odločala na seji 3. marca. Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije bo pripravila tudi nova, učinkovitejša merila za izboljšanje sistema pri subvencioniranju stanarin v občinah. To naj bi zagotovilo Socialno varnost občanom v najemniških stanovanjih, zlasti tistim z nižjimi oseb- nimi prejemki. V TOREK OTROŠKA MAŠKE-RADA - Zveza prijateljev mladine prireja v sodelovanju s šolami in vrtci več pustnih prireditev za otroke. V Brežicah bo veseli pustni sprevod obšel mesto v torek popoldne, nakar bo rajanje v osnovni šoli bratov Ribarjev. Se o Štipendiranju - Pri štipendiranju in zaposlovanju strokovnjakov bi bilo v brežiški občini manj težav, če bi tozdi bolj skrbeli za kadre in sproti načrtovali potrebe po njih. To pomeni na eni strani načrtno štipendiranje, na drugi pa skrb za stanovanja, saj je sicer štipendiranje pogostokrat jalovo. Delovni kolektivi v brežiški občini razpolagajo le z 200 družbenimi stanovanji, 200 pa jih zasedajo njihovi delavci iz stanovanjskega fonda pri občinski skupščini. Nujna je torej usmeritev na družbena stanovanja, kajti le tako lahko računajo kolektivi na prihod prepotrebnih strokovnjakov. , JSO. krrneljskoVnika splošne V^SSa »»sip.1*"« s •»** k',Je. Predolgo. Kot daje g|avna ']°vega zdravi,j. eii^ anovaniska Jupi stanovanji aJ. so seveda za- Pripombe niso romale v koš ® Pripombah združenega dela k programom samoupravnih interesnih skupnosti bodo spregovorili delegati teh skupščin do 22. marca ! »pra^nVaktivn0Sti °k kddavi in zatem razpravi načrtov samoto na a družbenih dejavnosti pred koncem leta je sle- bhJ^no zatišje, ko je bilo sprejeto tudi polletno prehodno ** financiranja teh dejavnosti. V resnici vsa aktiv- občini imajo pri po- g* samoupravnih skupnostih razprave nT delavcev iz javne činskeea' i, ^ Predsednik ob-HerSič ,ega sveta Mihael sestanek , ek sklical tudi Odborov teh c ov izvršnih fbpomh na P1108*!- V obravnavo detegate vseh^0 Sedaj vk|jučiti kei je uunt ?teresnih skupnosti. fcvnfmn~to'?Jen0- so le-ti v iim v naliWU v m Sami sebi' naJ bi ' dahn" akciji pomagale druž- organizacije, v predivo pripoJinb „J bl in DoslnJ°?JC konferenc dele-. organizaciji, °rgane v dclov' 'KSminuli četrtek Je bil lavcev. jn.n, keferih pripombah de-m°žnosti m ^ Podvomili o . r^sem uvedbi"1^,30'^ Pouka-UfVendar š0initi 1 5olske televizije, #andaidom v neizdelanim H a°m v republiki opozarjajo na hudo zaostajanje v šolali po občini, kot so to pokazale analize Zavoda za šolstvo. Več pripomb je bilo k delu glasbene šole, predvsem o tem, ali naj stroške šolanja krije skupnost ali naj globlje sežejo v žep starši. V nadaljnji obravnavi teh pripomb naj bi sodelovali tudi predstavniki te šole in vsa prizadeta društva. Padle so pripombe glede stroškov delovne skupnosti socialnega skrbstva, vendar dejansko s tem sploh ni nobenih stroškov, temveč gre za neposredno dejavnost socialnih delavcev. Podoben nesporazum je bil tudi pri požarni skupnosti, kjer je v gradivu izpadel program. Dejansko skupnost financira dejavnost v vsej občini. Pripombe k načrtom skupnosti zdravstvenega zavarovanja je ravno tako Ueba deliti na razne graje samega dela v zdravstvu, kar bo predmet posebne razprave delegatov te skupnosti z dele- gati občinske skupščine ali problemske konference SZDL in dejanskega plana te skupnosti. Gradivo bo razmnoženo v 400 izvodih. Prav gotovo ne bo mogoče zaobiti nobenega vprašanja. A.ŽELEZNIK KMEČKA OBRT NA RAZSTAVI V soboto, 19. februatja, so v osnovni šoli na Blanci odprli razstavo kmečkih ročnih del (koši, grablje, sejalnice ipd.), lončarskih del in ženskih ročnih del iz bližnje okolice. Rizstava je bila odprta do ponedeljka. Z njo želijo organizatorji, predvsem šola in Socialistična zveza, oživljati ljudsko tvornost. Izdelke, ki so bili razstavljeni, izdelujejo na kmetih večinoma v zimskih mesecih in tako koristno izrabijo prosti čas. Tovrstna domača obrt počasi izumira, zato je pobuda za take prireditve koristna in vredna posnemanja. Tudi v nekaterih drugih osnovnih šolah sevniške občine so pripravljeni organizirati podobne razstave. LEtLJG«JE „ w - , . ■i L Vec nerešenega kot rešenega ejf S?yniška t "w §3? *nvesticijsk^n- konstrukcij : r,ak‘;ki Ptedridevaav ", Sprejel leta lnv-P raznih strnil? \,8*avnem le še 1"1 si > P° tri do i, ako *eto pri-'J^POSniil;StlTl stroip J0 PO tri rtn j. vsak0 otc ITOviPOs°jili kuncevT \Uo,e' kJer so •ifli n Ustvarili ion Ustnimi sred- 1) ieha°inipark- Vr'd-‘P &ov dinarjev Y°‘Pdena na 7 l>° d0sutJ d°maco • v glavnem na- Komisija za varstvo okolja sama je nemočna Na zadnjem zasedanju združenega dela in krajevnih skupnosti je bilo postavljeno tudi delegatsko vprašanje o delu občinske komisije za varstvo okolja. Zavzetost delegatov za delo komisije ugodno ocenjuje tudi predsednik te komisije inž. Vinko Šeško. 4 »!!«,tavav tisci 2?%in druofh razstav del sv°j‘h zSm ?ostov- V pone-kanih J ,Cdll?'ci razstavo itlka, Wučavnles’- Antona "acavmčarja iz Dobove. ..Komisija je bila imenovana pred slabima dvema letoma. Že na prvi sejLso člani naredili nekakšno inventuro pomanjkljivosti, ki že lep čas vzbujajo nejevoljo. O vprašanju škodljivosti smradu iz Jugotanina ob proizvodnji furlurala je bilo oblavje-no pomirjujoče poročilo inšpekcije, govorili smo o neskladni podobi raznih vikendov v naravi, o odplakah, speljanih neposredno v potoke v Sevnici. Na seji decembra lani smo ugotovili, da vprašanje smetišča ni bilo rešeno do predvidenega roka 31. oktobra. Košarice za odpadke so bile nameščene samo ponekod. Promet skozi drevored ni bil zaprt. Ravno tako niso bile opravljene meritve ozračja preden je začel delovati orjaški dimnik v Trbovljah. Občinski izvršni svet smo zaprosili za pregled nad izdanimi gradbenimi dovoljenji za industrijske objekte.“ Obravnavali so tudi predlog slovenskega regionalnega načrta za varstvo okolja. „Pri zaščiti Lisce," je nadaljeval inž. Šeško, „se zavzemamo za varstvo v obliki krajinskega parka z različniimi stopnjami zaščite. Glede zaščite reke Mirne ni nobenega jamstva za čistejšo vodo. Ribiška družina toži mirensko Kolinsko in „Dano“. Če bi se lani sprejeti občinski odlok o varstvu okolja tudi izvajal, bi bilo veliko ne-rejenega." Sama komisija je dobro sestavljena. Odgovorni bi morali imeti posluh za reševanje nakazanih vprašanj. V okviru svojega delokroga komisija obravnava tudi opozorila občanov. A. Ž. Bolje preprečevati Uspešno leto boštanjskih gasilcev n ~ ^Stanjske gasilske občne zbore redno a slikj- h ^°*.e Smodej. V kratkem bo slavil svojo v gasiistvu pcKk1Jevanjem priznanja Darku Možicu za Boštanjski gasilci so morali lani gasiti le na treh gozdnih požarih, po domovih jim ni bilo treba hoditi drugače kakor po preventivnih akcijah. Na občnem zboru v nedeljo, 13. februatja, so lahko uspešno ocenili delo v minulem letu. V svojih vrstah imajo 255 članov. Na občinskih preizkušnjah izurje- vniški paberki nosti in usposobljenosti so se dobro izkazali. Članice so dosegle prvo . ..hipnosti in Mirenski dolini Rudo, Breg in Loko. Tako zagotovilo so dali veterinarji občinskim predstavnikom. Služba bo na voljo vse dni v tednu, razen nedelj. zaradi od- ZANIMANJE — Lani je Sapov rent a car v Sevnici prevozil nad 40.000 km, čeprav ni delal od m, čepi začetka leta. Kljub taksistu, ki je tudi lani pričel z delom, tudi rent a car pride marsikomu prav. -upnosti bi 4E - S osemo-Orehovo. KONČNO PARKIRIŠČE - Pred Ljubljansko banko, posebno pa ob sestankih v sindikalni dvorani motorizirani scstankovalci v glavnem ne vedo kam s svojimi vozili. Minuli teden sc je občinski greder že spopadel z blatom, tako da bo kmalu bolje; mesto, člani so na lanskem občinskem avtorallyju bili drugi, pionirji so bili ravno tako drugi v obeh skupinah. Letos naj bi sc s pobratenim društvom Brezje pri Ljubljani merili mladinci in pionirji. Posebno razveseljiva na tem občnem zboru je bila udeležba predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij in društev v kraju. Teh predstavnikov je bilo kar 12. Žal se tudi tokrat, kot že prejšnja leta, zbora ni udeležil kakšen član sveta krajevne skupnosti. Gasilci namreč že dolgo opozarjajo na nujnost vgrajevanja hidrantov po vaseh, ko se že gradijo vodovodu Vgradili so jih edino na Vrhu, nepopolno na šmarčnem, povsod drugod pa ne. Celo za več kot 60 strnjenih hi* v novem naselju v Boštanju so mislili, da to ni potrebno. Gasilci ravno tako brez odziva opozarjajo na gradnjo primernih priključkov, da bi na vodovodne zbiralnike lahko priključili brizgalne, če bi bilo treba. V tem letu bo v Dolenjem Boštanju velika verižna vaja, kjer se bodo lahko izkazali predvsem strojniki A. ŽELEZNIK KOLIKO GA ŠE HRANIJO — Kmetovalci močno pritiskajo na mirensko Kolinsko z dovozom krompirja. Tovarna želi ugotoviti, koliko gaje še spravljenega po vaseh, da bi si lahko kar najbolj nemoteno zagotovila surovino za vso sezono predelave. Na sliki: ob tovarniškem vsipniku je vedno živo. (Foto: Železnik) 0 hrani naj ne govorijo le kmetje Razprava o gradivu SZDL o kmetijstvu naj po krajevnih skupnostih zajame vse občane Vprašanjem kmetijstva je bila posvečena posebna pozornost v vrsti razprav v trebanjski občini. V petek je bila temu namenjena tudi občinska konferenca ZK. Te dni bo po vseh krajevnih skupnostih stekla razprava o dokumentu republiške konference SZDL o aktualnih vprašanjih kmetijstva. Gradivo v luči razmer v trebanjski občini je obravnaval svet za kmetijstvo in gozdarstvo in pred nedavnim tudi predsedstvo občinske konference SZDL. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Miha Krhin poudarja ob tem posebno to, da razprave po krajevnih skupnostih ne bi smele biti le stvar kmetijcev. Vprašanje pridelovanja hrane se nič manj ne tiče slehernega člo- • veka. V trebanjski občini razen na površinah Kmetijskega gospodarstva Slovenska vas pravzaprav ni mogoče govoriti o družbeni proizvodnji. Ob velikih obveznostih za večjo proizvodnjo hrane je treba pretehtati, kje in kdaj naj bi v občini organizirali tudi družbeno proizvodnjo. „Kakšna vzorčna družbena proizvodnja bi bila seveda draga, vendar je treba najti prave oblike, predvsem pa sestaviti načrt za družbeno proizvodnjo, zlasti na družbenih zemljiščih. Predsedstvo ugotavlja, dso dohodkovni odnosi posebno v odnosih s kmeti, še popolnoma neproučeni. kar velja tudi za gozdarstvo. Razumljivo je, daje to pri nas zaradi razdrobljenosti kmetij še težje rešiti. Seveda tega ne smemo ocenjevati le s te plati. Če si kmetje ne morejo olajšati proizvodnje z zaokroževanjem površin (samo kot primer: ozke, dolge parcele v Radinah), bi morda prišli v poštev celo skupni hlevi,“ omenja inž. Krhin misel s seje predsedstva. V prihodnosti želijo dati še večji poudarek skrbi za zemljišča. Kmetijski skupnosti bi bilo treba predvsem pomagati pri prevzemu neobdelanih zemljišč. Pri razmišljanjih o kmetijstvu predsedstvo občinske konference SZDL pripisuje poseben pomen že izobraževanju v osnovni šoli. S prehodom na usmerjeno izobraževanje bi morali paziti predvsem na to, da bo blizu ljudem. ..Predsedstvo je bilo mnenja, da je treba tudi kmetijsko zadrugo trdneje vklopiti v krajevno skupnost. Načrtovanje se mora pričeti že pri njih.“ Vsega prav gotovo tudi ne bo mogoče razčistiti le v tej razpravi. Zbrane pripombe bodo izhodišče problemski konferenci SZDL o kmetijstvu. alfred Železnik ISKAN NA TRGU Mirenska Kolinska - tozd Tovarna za predelavo krompirja je pred nedavnim dala na trg še jabolčni bebi, hrano za dojenčke. Prva serija je dala 11 ton. Brž ko se je ta izdelek pojavil na trgu, je bil tudi prodan. VABIJO DELEGATE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ V soboto ob 9. uri se bo v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij sešel občinski odbor Rdečega križa. Obravnaval-bodo izvršitev lanskega ■ načrta in sprejem letošnjega, sprejeli bodo tudi nova pravila organizacije. Na sejo vabijo še prav posebno delegate iz vseh krajevnih organizacij. KDO JE KDO V ZAVAROVALSTVU S složnostjo do igrišča Na prvi seji skupščine delegatov območne skupnosti zavarovalnice Triglav v Trebnjem so za predsednika občinske konference izvolili inž. Ivana Konestabo, ki je hkrati tudi predsednik rizične skupnosti za industrijsko zavarovanje. Predsednik rizične skupnosti za kmetijstvo je Franc Jevnikar st., za promet Bojan Kolenc, za družbene dejavnosti Jože Kastelic in rizično skupnost osebnih zavarovanj inž. Janez Kovačič. ' Gradnjo igrišča ob trebanjski šoli pomagalo graditi devet krajevnih skupnosti — Spodbuda za druge akcije DANES SEJA SKUPŠČINE Igrišče za trebanjsko osnovno šolo je v glavnem dograjeno. Ima podobo majhnega stadiona, 200-metrsko krožno stezo, stezo za tek na 100 m, igrišče za rokomet, košarko, odbojko in še nekatere druge atletske naprave. Pred dvema letoma se je šola z negotovostjo lotila del. Nekateri krajani so zmajevali z glavo nad lokacijo, čeprav je za šolo idealna, saj leži le nekaj korakov od šole, kjer se vsak delavnik natrpa 900 otrok. Veliko je bilo skrbi, od kod zbrani 1,9 milijona dinarjev za gradnjo igrišča. Na pomoč je priskočila republiška telesnokultuma skupnost s posojilom, občinska telesno kulturna skupnost je pomagala z namenskim denarjem, prevzela je tudi obveznost odplačevanja republiškega posojila. S sodelovanjem obeh skupnosti je bila pokrita 63-odst. vrednost predvidenih del. Preostali denar je zbralo devet krajevnih skupnosti na šolskem okolišu, delovne organizacije, smučarski in odbojkarski klub ter šola. Del odplačil posojil je prevzela tudi občinska izobraževalna skupnost. Denar, zbran doma, sicer ne bi zadostoval za gradnjo igrišča, vendar sta vseeno hvalevredna pripravljenost in razumevanje delovnih ljudi v tem šolskem okolišu pri reševanju materialnih problemov vzgoje in izobraževanja. Na širšem okolišu osnovne šole Trebnje deluje deset krajevnih skupnosti. Razen ene, ki je bila lani v hudi denarni stiski, so vse prispevale denar za gradnjo igrišča. To dokazuje, da jim ni matic skrb za ceste, vodovode in razsvetljavo. temveč tudi višje potrebe. kamor sodita vzgoja in izobraževanje. Odziv med krajani kaže tudi napreden odnos staršev do telesne vzgoje. Uspeh, dosežen s skupnimi prizadevanji, naj bo spodbuda za nove akcije, saj ima šola v materialnem pogledu še zelo velike težave. Tisti, ki so ob gradnji igrišča zavestno stali ob strani, bodo morali spoznati, da vzgoja in izobraževanje nista le stvar šole, ampak vseh delovnih ljudi. Stefan kamin Danes zasedajo v Trebnjem, vsi trije zbori občinske skupščine. Delegati zbora krajevnih skupnosti in združenega dela bodo med drugim obravnavali predlog programov krajevnih skupnosti za letos. Večina krajevnih skupnosti predvideva tudi v tem letu vrsto pomembnih akcij. Poročilo o svoji dejavnosti v minulem letu podaja skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini. Ce bodo le- tos vsi podpisniki dogovora prispevali svoje deleže, bodo zbrali okrog milijon dinarjev. Iz kraja v kraj PRAVO NASPROTJE - Mokro- nog je vsa leta živel s pustom že Jikin dolgo pred običajnim velikim karnevalom. Sedaj, ko so nekateri organizatorji dobili rumeni karton, kot temu pravijo, minuli teden v trgu ni bilo videti niti lepaka za kakšno gostilniško veselico, kot jih ni manjkalo v Trebnjem, da o mirenskem Partizanu ne govorimo. Pa menda kri ni voda? Nemanič. Občinski odbor Rdečega križa je na zadnjih kmetijskih predavanjih financiral tudi predavanja o zdravi prehrani. VABIJO ŽENE - V krajevni skupnosti Dolnja Nemška vas bodo ob dnevu žena povabili najstarejše žene z območja krajevne skupnosti. Računajo, da je takih žensk nad 40al O NEGI BOLNIKA - Občinski odbor Rdečega križa prireja v Sc-lih-Sumberku tečaj o negi bolnika. Udeležuje se ga 14 žena in deklet in prizadevni Ferdinand Zupančič. Tečaj vodi medicinska sestra Anica SEDAJ BO — Prahu in mlakužam v Ponikvah in drugih krajih vzdolž ceste proti Mirni peči so šteti tedni. Predzadnjo sredo so namreč stroji' novomeškega Cestnega podjetja: pričeli z modernizacijo te ceste. Ce' bo vreme dopuščalo, bodo opravili vsa zemeljska dela in nasutje. Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK TREBANJSKE NOVICE zmorejo to dog, kot so AMBULANTA TUDI POPOLDNE S L marcem bo v meškem zdravstvenem d® začela delati še ena spW" ambulanta, ki bo odp popoldanskem času- . bo delovni čas v spl J ambulanti od 7. do ■ razen ob sobota® i splošna ambulanta de 7 do 14. ure. Sedaj < nujnili primerih ne , razloga, da bi zaposljn* čani hodili po z(*ra pomoč v delovnem ca^ O STROKOVNI SLUŽBI SIS V torek, 15. fehru^loAll stanek predsednikov iz „-9*1 pi . rov vseh metliških sa ^ I interesnih skupnosti Kj! | j nikov izvršnega sveta, na ^ GRADAŠKI SIMBOL — Že petič zapored so gradaški mački na pustno nedeljo pripravili sprevod, v katerem so na šaljiv, domiselen pa tudi jedek način pokazali vrsto točk. Ta sedaj največji karneval na Dolenjskem si je ogledalo 4.000 ljudi, ki so po koncu nadvse zadovoljni odhajaji iz Gradca. se pogovarjali o ustano j strokovne službe za_o»®-.y,s. tovili, koliko ljudi m s|ii3 potrebujejo za to morajo do 1. marca |p opravil in nalog bodo^i^dnW res nujno potrebna- Pr vršilnih odborov, ki so drugje, ne obsežnih nalog, gramov, pripravljanj' miranje, strokovne vanje, sporazumevanje organizacijami itd. jr** Dn, Za več delavnosti in Ocena organizacijske, idejne in kadrovske krepitve občinske organizacije Več znanja, manj vsiljenih sklepov Na 13. seji občinske konference ZKS Metlika so obravnavali tudi poročilo o organizacijski, kadrovski in idejni krepitvi občinske organizacije ZKS po 5. seji CK ZKS. Ugotovili so, da se je po tej seji okrepila vloga ZK v vseh celicah družbenega življenja. Seveda pa stanje še ni tako, da bi lahko bili z njim povsem zadovoljni. Med drugim je konferenca v tem času ustanovila dve novi osnovni organizaciji v krajevnih skupnostih Radoviča in Rosalnice, vsaka 00 ZK v občini pa ima najmanj enega člana v konferenci. Da bi bilo poročilo za sejo občinske konference kar se da popolno in izčrpno, so vsem 00 ter svetoma ZK Beti in TGP po- Osem litrov življenja Odkar so leta 1954 v Metliki začeli z organiziranim krvodajalstvom, je sedaj upokojeni delavec Novoteksa Ivan Ružič že sedemindvajsetkrat prišel na odvzem krvi. Zamudil ni niti ene same krvodajalske akcije, vendar mu krvi dvakrat zaradi prehlada niso vzeli. „Ko so pred 23 leti pri nas pridobivali prve krvodajalce, sem rekel, bom pa še jaz poskusil. Ne samo, da se nisem po prvem odvzemu počutil slabo, prav dobro mi je delo in mi še danes," se pohvali Ružič, ki je šel trikrat dati kri tudi v Novo mesto, skupaj z drugimi delavci metliškega Novoteksa. Prva Ružičeva krvodajalska izkaznica je že zdavnaj popisana in tudi v drugi je le še malo prostora. »Naenkrat sem dal tudi po štiri deci krvi; računam, da sem : skupaj dal preko osem Za svojo zvestobo je Ružič dobil tudi visoko priznanje jugoslovanskega Rdečega križa -zlati znak, značko, ki jo dobijo tisti, ki so dali kri že 25-krat, in več nagrad. „Sam sem zdrav kot dren in nikoli ne rabim zdravnika. Tudi v bolnici še nisem bil, razen ko sem si zlomil roko in nogo in enkrat, ko so me morali malo zašiti. Da bi le bilo tako naprej," si zeli Ružič. Vendar Ivan v družini ni edini krvodajalec. Tudi njegova žena Marija je že 16-krat dala kri. „Kadar je v Metliki krvodajalska akcija, nama ni treba pošiljati vabil, saj že prej zveva iz časopisa ali prebereva na plakatih," pravi Ivan. O11 ima kri skupine A, Marija pa 0. Da ima še posebno Ivan res dobro in zdravo kri, priča tudi to, da se 11111 rane izredno hitro zacelijo. ..Dokler mi bodo hoteli vzeti kri, toliko časa jo bom dajal," je obljubil in dejal, da jo rajši daje, kol da bi jo moral dobivati. A. BARTELJ slali vprašalnik, na katerega pa 00 ZK Podzemelj in Rosalnice sploh nista odgovorili. Izkazalo se je, da skoraj vse OO stalno ocenjujejo idejnopolitične razmere v svojem okolju ter sproti reagirajo na družbenoekonomske, idejnopolitične, samoupravne, kadrovske in druge probleme, ki se jim zastavljajo. O stanju na svojem področju sproti obveščajo tudi občinsko vodstvo ZK. Po 5. seji se je v občini izboljšala aktivnost članstva, kljub temu pa je še precej neaktivnih, zlasti v krajevnih organizacijah, kjer prevladujejo starejši in bolehni člani. Vzrok za neaktivnost pa gre iskati tudi v premajhni idejnopolitični usposobljenosti, premajhni zavzetosti in nepoznavanju problemov. Po drugi strani pa je za neaktivnost vzrok tudi preobremenjenost, saj imajo nekateri komunisti tudi po 15 in več funkcij. Premalo 00 se je zateklo k idejnopolitičnim ukrepom proti neaktivnim članom, več kot polovica ni izrekla niti enega ukrepa. Večkrat se zgodi, da vodilni delavci prevzamejo vodenje 00 in da sekretaiji podležejo njihovemu vplivu in tako posamezniki lahko vsiljujejo svoje mnenje in izsiljujejo sklepe, kakršne želijo. Doslej je srednjo politično šolo uspešno končalo 11 slušateljev, od tega pet iz Beti; v končanem šolanju delovna mesta, pn 00 še bolj vztrajati, dualno izobraževanje tako, kot bi želeli, sa^ bere niti »Komunista • vanju se težave poja«W ker v Metliki ni institunj usposobljena za tovrs vanje, zato bo to rešiti. Po 5. sprejetih tega 11 žensk, izvajalcev ter polovica na novo dih. Izključenih od tega trije zaradi zaradi neaktivnosti, m ^ discipline in neodgo šanja. . Občinska konferenca lanskem letu štiri ^Je’. obravnavala vprašanj? samozaščite, uvelja J dnevne osnovne šole, gibanj in stabilizacije, 8 kmetijski politiki ter o razprave o zakonu delu. ^ SPREMEMBA n ZDRAVSTVENI'1 IZKAZN Zaposleni v meti«*? y do konca meseca cas’ ne nesejo svoje in zdraV^., zavarovanih družinsK bodo spremenili re#' unarfj in šifro dejavnosti. ^ Beti bodo rok za_*P>s pravočasno sporočili' SPREHOD PO METU? DA NA OSNOVNI SOLI varčujejo z denarjem, priča že dejstvo, da mora snažilka počistiti vsak dan devetsto kvadratnih metrov površine. Prepričani smo, da otroci in učitelji to upoštevajo in ne puščajo odpadkov tam, kjer so slučajno odleteli od njih, sicer se bodo snažilki zrabile noge tja do kolen, kar bo močno prizadelo že tako izmozgano zdravstveno varstvo. GODBA NA PIHALA bi potrebovala v trajajočem letu za nemoteno dejavnost in za morebitni nakup nekaterih prepotrebnih novih instrumentov blizu 180.000 dinarjev. Tako so zapisali v svoj letni program, je pa veliko vprašanje, ako jim bo uspelo predvidena sredstva tudi zbrati. Od kulturne skupnosti pričakujejo 50.000 dinarjev. TAMBURAŠI, FOLKLORISTI IN RECITATORJI mladinskega kluba pripravljajo nekaj več kot uro trajajoči program, s katerim bodo nastopili v domu Partizana na predvečer dneva žena. Z istim programom se bodo veijetno predstavili tudi delavcem delovne organizacije „Beti“. Pripravljenost mladih treba pohvaliti. Proslave ob marcu bodo v vseh krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah. višču v okviru Didacta modele šol iz Maribora, Murske S MANEKENKE IN MANEKENI „Beti“ so na Gospodarskem razsta- gore, Ljubljane, Metlike. Modne p veliko pozornosti, pa nemalo polival- MESTNA GODBAH značke v zlati, srebrn'^ barvi. Komplet treh ^ din, zbiralci pa J!1' zbran'i članih godbe. l&Lgf bodo uporabili za n. —ria instrumentov priteklo v zabave, ki so jo domu Partizana. UČENCI ,,Beti“ so bili ekskurziji v dali Pletenino, muzej NOB. V vajo ogledati na50 Frani Gubec beg v dvor-Lisinskcga v Zagreb11- ^ OB POGLEDU Nj* vij1* veku zaigra src®!nV*i,l’t stavbo, bodočo te prerezana tribarvn^v, vomi oddahnili, zatelovadila v gotovo pa športi pa tudi na to, da se je malce razgibati, okrog pasu preve< metliški tedfl*! Dve stoletji brez alkohola Črnomaljski klub zdravljenih alkoholikov deluje že šest let — Okolje še vedno zavira uspešen boj proti alkoholizmu Čast in odgovornost 2 Mladi komunisti postavljajo v ospredje osebni zgled: poštenost in delavnost V okviru praznovanja črnomaljskega občinskega praznika je bil 17. februarja sprejem novih članov v Zvezo komunistov in podelitev izkaznic. Rdeče nageljčke so pripeli 47 novim članom ZK, od katerih jih je večina mladih iz delovnih organizacij. Izkaznice jim je na slovesnosti izročil sekretar medobčinskega sveta ZKS Lojze Šterk. Kaj pomeni danes mlademu človeku sprejem v Zvezo komunistov? Na to vprašanje so odgovorili štirje, ki so v četrtek dobili članske izkaznice. Majda Šimec, zaposlena v Nada Plevnik, zaposlena v VVZ Črnomelj: »Predvsem je to črnomaljskem knjigovodskem zame velika čast in priznanje centru: „Izhajam iz komuni- mojemu dosedanjemu delu; že stične družine in so mi naloge dve leti sem predsednica zbora komunista znane že od staršev; uporabnikov pri samoupravni delam tudi kot tajnica kluba interesni skupnosti za otroško varstvo. Pot, po kateri sem se namenila hoditi, mi je bila že prej jasna, seveda pa bodo sedaj, ko sem članica ZK, naloge še večje in moje delovanje še bolj odgovorno." Jože Špehar, delovodja v obratu IMV v rudniku Kanižarica: „S političnim delom sem bil seznanjem že prej, saj sem precej delal v mladmski organizaciji in v Zvezi rezervnih vojaških starešin. Sedaj se bom trudil, da bom svoje naloge opravljal še bolje, saj je to dolžnost komunista, ki mora biti za zgled tako na delovnem mestu kot pri delu v družbenopolitičnih organizacijah." samoupravljalcev. Sedaj, ko sem tudi sama članica ZK, se bom trudila, da bom zgled drugim, zlasti mladim in v sredini, v kateri delam. Komunist se mora odlikovati po poštenosti in delavnosti." Jože Ivanovič, obratni električar v rudniku Kanižarica: „Sprc jem v Zvezo komunistov je tudi priznanje mojemu dosedanjemu delu v delovni organizaciji in v osnovni organizaciji ZSMS Kanižarica. Seveda sem ponosen, da sem postal član ZK, s tem pa zavestno sprejemam naloge, dolžnosti in obveznosti borca za lepšo bodočnost in pravičen družbeni red." I I I \ poroiev*/ec BREZ PREHODOV ZA PEŠCE -Kakor se čudno sliši, vendar v Črnomlju ni niti enega prehoda za pešce, oziroma ni nobenega označenega prehoda, saj so ,.zebre" že tako obledele, da jih lahko najde le tisti, ki ima dober spomin. Morda pa odgovorni menijo, da tako in tako nima smisla tratiti barve, ko pa pešci hodijo čez cesto, kjer sc jim /.ljubi. MEGLICEVA RAZSTAVA -Jutri ob 19. uri bo v avli kulturnega doma otvoritev razstave kočevskega slikarja samouka Rada Megliča, ki bo razstavljal slike z motivi iz Bele krajine in Dolenjske. Razstava, ki jo * je organizirala občinska kulturna skupnost, sodi v sklop praznovanj ob občinskem prazniku. JUBILEJNO TEKMOVANJE -Črnomaljsko športno društvo „Invalid“ je v nedeljo, 20. februarja, na kegljišču v Kanižarici pripravilo turnir, ki so se ga udeležila invalidska športna društva iz Kočevja, Ljubljane, Domžal, Trbovelj, Hrastnika, Zagorja in domačini. Ta turnir' je tradicionalen in ga organizirajo vsako leto v počastitev občinskega praznika. Obenem so proslavili 20-letnico prvega srečanja med invalidi iz Črnomlja in Zagorja. Letošnjega turnirja se je udeležilo okoli 60 tekmovalcev. Organiziran boj proti alkoholizmu v Beli krajini seje začel 1971, ko so v Črnomlju ustanovili klub zdravljenih alkoholikov. V veliki meri gre zasluga za ustanovitev temu družbenemu zlu glavnemu škega kluba dr. Antunu Kvasiču, začel spopadati z alkoholizmom. „Skozi črnomaljski klub zdravljenih alkoholikov je do sedaj šlo okoli 100 ljudi, od katerih se alkohola uspešno vzdržuje kakih 40. Za vse ni- kluba in za uspehe v boju proti terapevtu črnomaljskega in semi-ki se je med prvimi v Beli krajini mamo podatkov, ker se jih je nekaj medtem odselilo v druge kraje. Morda se nepoučenemu zdi ta številka majhna, toda mi smo mnenja, da je to velik NOVA DELOVNA ZMAGA — Za občinski praznik so občani črnomaljske občine med drugim dobili tudi prepotreben nov zdravstveni dom, ki je eden najbolj sodobnih na Dolenjskem. Na slovesni otvoritvi je govoril dr. Albin Pečaver, ki je orisal velik pomen novega doma za občino. uspeh." pravi dr. Kvasič. ..Teh 40 pomeni skupaj okoli 200 let abstinence v črnomaljski občini; od tega ima družba nedvomno velike koristi, pa naj gledamo s stališča delovnih organizacij, družine ali pa socialnega in družbenega življenja.“ Danes je v črnomaljskem klubu skupaj s svojci zdravljenih alkoholikov 26 članov, to je tistih, ki so že v fazi rehabilitacije in resocializacije; poleg tega imajo še 20 članov skupine, ki so v začetni fazi zdravljenja in še niso polnopravni člani kluba, marveč opazovalci. Čeprav se je odnos okolja do takega načina boja proti alkoholizmu v zadnjem času nekoliko popravil, še vedno ni tak, kot bi moral biti. Največ težav je v Semiču, zato šteje tamkajšnji klub le tri zdravljene alkoholike in tri svojce, novih članov pa ni. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri SZDL je sicer dokaj aktiven in prizadeven, vendar se zatika pri sodelovanju z delovnimi organizacijami: vpliv Dr. Antun Kvasič: „V boj proti alkoholizmu moramo vključiti tudi šole.“ okolja, ki ni naklonjeno boju proti alkoholizmu, se kaže tudi pri vodilnih delavcih. Sedaj se spopadajo z novim proizvodom, tako imenovanim »delavskim pivom“, ki ga ponekod že prodajajo v tovarniških menzah, češ da je tistih nekaj odstotkov alkohola v tem pivu toliko kot nič. „V resnici je tako početje in mišljenje zelo nevarno, kajti iz majhne potrebe raste velika, in če to podpiramo, dovoljujemo, se z družbeno pomočjo širi alkoholizem,“ razlaga Kvasič, ki se zavzema za to, da bi naša družba ustvarjala pogoje za ustanavljanje klubov zdravljenih alkoholikov tudi v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Zanekrat to še ni mogoče, ker ni dovolj terapevtov, pa tudi financiranje klubov še ni urejeno. Poslej naj bi to prevzela regionalna zdravstvena skupnost, terapevti naj bi bili strokovni sodelavci dispanzerja za socialne bolezni, klubi pa strokovne enote. A. BARTELJ Dl Nekaj misli iz programa mladih Kaj bo kočevska mladina delala letos in za kaj se bo prizadevala? ioi» !»jev wd.m.a pevske obči-^ vnesli ovni program za IX8 “Uničevanje ustavno ZfcŽenem delu' e"! ^oiu 1)0(10 posvetili t i"^ih in vcPravnih odnosov indija nrJ j’ P° čemer se bo 's"° ^ovaKevala za ^ boljše '■JrannmftU zeneSa dela s Nno u .pn?stmi in za dolnje programa , -J“ KS. ■ bB’ mladine ^El^ohUkza bolj-'^dih nri^ Pustega časa ** ra.če,mer se bodo naj-111 za ustanovitev ati j fb«.™ dnit Pv*Mti Gorenje f?a..v kočevski in že skoral ■.prt ^ferfefej? J.nistVo vsaj po pa ..''korenja", neka- ^°vania ° Več' ^sa nova ^ičojno S0 opremljena 'hskLi * električnimi, ih skoraj P> htv0 iltl, nobeno go-eia»i' ? ^esfno „kateri občani i.oK fflln,,.. . 0 OPremlinli c.inin >v“nia~ °Premljali svoja Za>o l?Urati ”Gore' id* ! ^kni Ii° me/2'/z’ m^f‘rWou*eVmie teh ^W?!eZPra S0 se nekoliko « od^°renie“ še ' i spi-, v Kočevju fL ^ *e», *Sa> / et a*1 £%e T,e serviserje |S’w ta^n ,Pf ie Prece] n«o 7,1 m >e treba po- iz .110 n>„ . * 'c \si>w Ce^ čafca- forti~. ° fe zaradi tega W6et/ froto X a naroči servis fr kakšni ip0^ ^tiicelnt vnid, obrt- %i'S?lSušmanu. ^%ianega tega bi bilo . KorJ- aieVna skup-morda J%tila Pečina čimprej f Kori Porenjem » \ To JU odprl •' zato v še Posebno Krevsi? 'ma sedani' “S k.S°Drn J Servis Merca- 4 N„H^et prcmalo n Preveč dela. J. PRIMC da svoj (I 1V Kfenih 0 °bs‘° Jamaiji ’ mi ? hi? ^nih p’ ^lso imeli do 4 C JUdl- bili so brc; v ’> raznii, .............................. Delati so vrvj r b,h so b bre>„,aZn'*' naprav za - Vo,LUd- Bilo pa je 0 voli a Bil° Pa je težifj • m Poirtvoval- ParCJS|?l,nC-Va,r,ni ŠP0It' I> S J 0 Sc -Pa turti Vcliko ja i»ai,vi*‘nHa .precej no' vtf) Nfc0k0ven*!hn^ delom L" a|"ul^ ^tazvi Jamarjev- Zu ^ Vll° svoj (lruštve- ,lKupa0vPa res p°- ki j milo ,llksii>”?b?n luksuz, ^«BkTT. kfup *!fij.UKSUZ, ponodrago in se k «e t.p°dra?ilo. li MS .Pil sem ne strinjam s ..Biser - - pa J Kot smeti. kluba, za usposabljanje mentorjev in za različne oblike organiziranja mladine v prostem času. Posebna pozornost bo posvečena usposabljanju in izobraževanju mladih. Pri tem naj omenimo delo kluba samo-upravljalcev, štipendiranje, samoupravljanje v šolah, preoblikovanje srednjega šolstva, delo marksističnih krožkov, pa tudi izobraževanje ob delu. Še posebno je tudi za mladino pomembna stanovanjska SEMINAR ZA DELEGATE SIS Na pobudo kluba samoupravljal-cev je Delavska univerza „Jože Šeško" Kočevje pričela organizirati enodnevne seminarje za delegate samoupravnih interesnili skupnosti v občini Kočevje. Začeli so se pretekli teden. Udeleženci seminarjev se seznanjajo z delegatskim sistemom in delegatskimi odnosi, nalogami SIS v združenem delu, nekaterimi temeljnimi vprašanji organiziranosti in načini dela v SIS, kakor tudi z uveljavljanjem svobodne menjave dela in enakim družbenim položajem delav-ccv- ter z vrednotenjem dela v samoupravnih interesnih skupnostih. F. B. politika in gradnja delavskih stanovanj, informiranje in javnost dela ter mladinske delovne brigade. Mladi pa bodo izpolnjevali tudi svoje naloge na področju kulture, ljudske obrambe, ohranjevanja tradicij NOB, odnosov z zamejsko mladino (Dolina pri Trstu), inter-nacionalistične vzgoje, sprejemanja mladih v ZK in dela mladih komunistov. J. P. VODOVOD ZA MALI LOG Letos se bo začela v Loškem potoku gradnja vodovoda Hrib-Mali log, ki bo dolg 4 km. Potekala bo po etapah in več let, vsi stroški pa bodo znašali blizu 4 milijone dinarjev. Največ bo veljal cevovod, in sicer 3,230.000 din; vodni zbiralnik bo stal 580.000 din, črpališče z avtomatiko 150.000 din. Letos bo za gradnjo na razpolago 1,400.000 din. Za pomoč pri gradnji bodo zaprosili tudi kočevsko mladino. Lani je mladina iz ribniške občine sodelovala v mladinski delovni brigadi, ki je gradila vodovod v Strugah, letos pa pričakujejo, da se bodo kočevski mladinci oddolžili s sodelovanjem pri gradnji vodovoda v Loškem potoku. Kaj bomo dobili prej: dom upokojencev ali mladine? Trenutno bolj kaže, da bo dobilo Kočevje prej dom upokojencev kot mladinski klub Ko so v Kočevju pred kratkim vse glavne občinske politične organizacije razpravljale med drugim tudi o programu dela mladine letos, so izgovorili največ besed o mladinskem klubu, ki ga v Kočevju še ni, čeprav ga mladina načrtuje že 20 in več let. Prvi borci za mladinski klub so zdaj že očetje in mamice ali celo dedki oziroma babice, Kočevje pa kljub temu še nima kluba. Ponovno je bilo poudarjeno, naj mladina spet izdela delovni program kluba, nato pa bo treba ugotoviti, kakšne prostore mladina potrebuje. „Mladina ne sme delati enakih napak kot delovne organizacije, ki najprej načrtujejo zidove, potem pa šele kadre, stroje, delo,“ je poudaril nekdo. Na osnovi programa bi verjetno kmalu ugotovili, da bi mladina lahko veliko svojih dejavnosti uresničevala v prostorih, ki že obstajajo in so namenjeni za šport, kulturo, zabavo in drugo. Teh prostorov je v Kočevju več kot v marsikateri drugi občini. Razen tega je precej neizkoriščenih prostorov, na primer jedilnice v Itasu, Liku in drugod, ki bi jih morda pod določenimi pogoji tudi lahko izkoriščala mladina, saj Kočevja ni prapor in organiziralo razstavo o delu društva. PRED DNEVOM ŽENA - Praznik žena se bliža. Povsod se pripravljajo na svečanosti. Spremeniti pa bi morali vsebino proslav. Vedno sc s ponosom in spoštovanjem spominjamo junaških in borbenih podvigov naših žena, ki so se borile za svobodo s puško, trpele po taboriščih in zaporih, doživele pa so tudi izseljevanje ter druge krivice in ponižanja. Tako so tudi one pripomogle do zmage in ustvarjale temelje, na katerih sc je kasneje hiUeje razvijal proces uveljavljanja enakopravnosti žena. Tem mislim in ugotovitvam naj bi bile posvečene tudi letošnje proslave dneva žena. NOVI RAZGLEDI - Četrta številka Kočevskih razgledov je izšla 8. februarja. Revijo izdaja Klub kulturnih delavcev. Od številke do številke se revija tehnično in vsebinsko izboljšuje. V tej številki je več sodelavcev, vsebina pa je tudi pestrejša, saj niso objavljena samo literarna dela, ampak tudi sestavki o krajevni zgodovini, o društveni in drugi dejavnosti. Pričakujemo, da bo kdo izdajo še strokovno ocenil. PREGOVOR: ..Februarski Valentin (14. februar) prinese ključ od korenin." Upajmo, da ga ne bo prinesel prehitro, kajti zima še ni naredila svojega. so zdaj uporabni le zelo zelo malo časa na dan. Poudarjeno je bilo tudi, da mora mladina bolj sodelovati v samoupravnih organih v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter si tam ob rami z odraslimi priboriti veljavo in ugled. Mladinci pa so pojasnili, da so delovni program kluba že nekajkrat izdelali, da bi bila za klub primerna stavba Trikona in da z ureditvijo in vzdrževanjem zelo verjetno niti ne bi bilo tako ogromnih stroškov, kot so hoteli prikazati nekateri razprav-ljalci, ker bi pač mladina večino dela opravila prostovoljno, saj ima v svojih vrstah dovolj mladincev raznih poklicev. J. P. Nekaj mladinskih PODPRESKA - Med aktivnimi osnovnimi organizacijami ZSM na območju občine Kočevje ne smemo pozabiti tudi organizacije v Podpre-ski, v kateri dela 53 mladincev in mladink iz Podpreske in okolice. Skoraj vsi mladinci se šolajo ali delajo izven domačega kraja, največ v Kočevju in Ljubljani. Zato se mladi zberejo le ob sobotah in nedeljah, ko jih je večina doma. Mladinci imajo organizirano mladinsko gasilsko desetino, urejajo in čistijo spominska obeležja ter grobove na svojem območju, prirejajo razne proslave in zabave. V kratkem bodo organizirali v Podpreski kulturno-zabavno prireditev „Veseli večer", na katerem bo nastopil tudi gimnazijski orkester. V načrtu imajo še ureditev športnega igrišča in klubske sobe. Sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami še ni zadovoljivo, a ga nameravajo okrepiti, predvsem s krajevno skupnostjo. KVIZ OZN - Tudi letos bo organizirano kviz tekmovanje klubov OZN iz vse Slovenije. Kočevski klubovci so že sestavili ekipo, ki bo skušala obraniti lanskoletni naslov republiških prvakov. Klubovci OZN bodo v Kočevju izvedli občinsko, verjetno pa tudi področno tekmovanje. Kviz ima letos tri teme, in sicer: neuvrščenost, blokovska politika in OZN. MOZELJ - Med najbolj delovne osnovne organizacije ZSM v kočevski občini sodi vsekakor tudi mo-zcljska, ki šteje 30 članov. Po zaslugi predsednika Vinka Dramca mladinci uspešno delajo. Do 1. maja bodo v ZSM sprejeli še več novih članov, s katerimi že sodelujejo in organizirajo razne debate o ZSM in drugih organizacijah. Mladinci imajo svoj prostor, kjer imajo tudi stenski časopis. Do konca meseca bodo izdali glasilo ..Viharji". Letos so že izvedli nekaj akcij, in sicer: organizirali so športna tekmovanja in predavanja, čistili so svojo vas, sekali pa so tudi drva. V kratkem bodo organizirali tekmovanje v zimskih športih (če bo sneg). Dopisovali in nato tesneje sodelovali bodo z neko osnovno organizacijo ZSM iz Slovenije. Vključili so se v akcijo „lščemo najaktivnejšega mladinca". Tesno sodelujejo tudi s KS, s katero organizirajo razne akcije na kulturnem in političnem področju, sodelujejo pa tudi pri prostovoljnem delu. Delo mo/.eljske mladine je zelo uspešno in vredno posnemanja. JURI: PODRŽAJ NA OGLEDU MUZEJA — Predsednik Andrej Marinc si je med obiskom Rbnice ogledal tudi etnografski muzej. (Foto: Primc) Andrej Marinc med nami Predsednik slovenskega izvršnega sveta je preživel delovni dan v Ribnici Andrej Marinc, predsednik republiškega izvršnega sveta, je 16. februarja obiskal Ribnico. Najprej se je v stavbi občinske skupščine pogovarjal s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Predvsem se je zanimal za zdomstvo, za odnose delovnih organizacij do krajevnih skupnosti, za delo ZK, odnose in poslovanje dislociranih obratov, nezaposlenost, probleme podeželja, štipendiranje in drugo. Po razgovorih v Inlesu in Ri-ku, o čemer več poročamo na 1. strani, si je ogledal Ribnico. Med drugim novi dom JLA v Ribnici, etnografski muzej (lončarstvo in suha roba) ter Petkovo galerijo. Med obiskom delovnih organizacij Inles in Ri- Nesklepčni sklep Zamenjati je treba člane konference, ki iz neopravičenih vzrokov ne pridejo na seje. To je bila osnovna ugotovitev zadnje razširjene seje občinske konference ZK Ribnica 4. februarja. Tudi ta konferenca ni bila sklepčna. ker se je je udeležilo le 16 izmed 35 članov. Od zadnjih štirih sej konference je bila sklepčna le ena, in sicer 4. oktobra. Zato je bil tudi povsem upravičen sklep, da je treba člane, ki neupravičeno izostajajo, zamenjati. Prav bi bilo celo, da bi zamenjali vse, ki pogosto manjkajo, se pravi tudi tiste, ki zaradi preobremenjenosti ne morejo uspešno opravljati te svoje funkcije. Pred Zvezo komunistov je vrsta odgovornih dolžnosti. Člani konference bi morali biti čvrsta vez ZK med osnovnimi organizacijami in občinskim vodstvom. Ta zveza pa je v ribniškem primeru na kar preveč krajih prekinjena, zato tudi nekatere osnovne organizacije ZK ne delajo dobro. Podobno je v osnovnih organizacijah ZK. Nekatere so sicer imele več sestankov, nekatere pa tudi samo 3 v letu dni, kar je odločno premalo. Eden izmed predlogov nesklepčne zadnje seje je bil, naj bodo sestanki organizacij ZK pogosteje, najmanj enkrat na mesec. Tako bodo dnevni redi krajši, delo pa zanimivejše. Tudi sklepe osnovne organizacije in občinskih vodstev ZK bo potem lahko izpolnjevati. Zdaj na primer sploh ni bilo vseh podatkov o izpolnjevanju sklepov zadnje seje občinske konference, ki je bila pred mesecem dni. Teh podatkov niti ni moglo biti, ker se večina osnovnih organizacij v januarju sploh ni sestala. Zaradi vsega tega je bila povsem pravilna ugotovitev te seje razširjene konference, naj bo ta seja zadnji opomin sekretarjem organizacij ZK in članom konference. J. PRIMC ko si je ogledal njune proizvodne in druge prostore. Po kosilu v hotelu „Jelka“ se je še dolgo zadržal v razgovoru s predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij in ribniškega gospodarstva. J. P. Pletenine pridejo Pri Sv. Gregorju v ribniški občini bo v bivšem zadružnem domu odprla ljubljanska Pletenina svoj konfekcijski obrat. Obrat bodo uredili v kulturni dvorani, ki doslej ni bila zadovoljivo izkoriščena. Ureditev in oprema bosta veljali okoli 4,500.000 din. V novem obratu bo dobilo delo okoli 100 žensk, in sicer najprej 50, nato pa še enkrat toliko. Dogovor o ureditvi in odprtju obrata bo kmalu podpisan, nakar sc bo začelo urejanje obrata, ki bo odprt predvidoma še letos. Taki in podobni obrati so na podeželju zelo potrebni, ker se sicer ljudje začno prehitro izseljevati v mesta. Vasi se praznijo in kmetijska zemljišča ostajajo neobdelana, v mestih pa je veliko težav zaradi stanovanj. Kako do male Zaposleni Sodražani že leta opozarjajo, da kraj potrebuje obrat družbene prehrane, se pravi obrat, kjer bi kuhali tople malice ali kosila. Večji tozdi kot Inles, Donit in Krim imajo za svoje člane kolektivno prehrano urejeno; za manjše kolektive kot so pošta, Suha roba, trgovina, Elektro in še nekatere pa ni dobiti toplega obroka nikjer. Toplo hrano bi sicer lahko dobili v gostilnah, vendar po precej visokih cenah. Kandidati za tople malice opozarjajo, da je v Sodražici dobro poskrbljeno za pijačo in da rastejo vedno novi bifeji, čeprav lahko pijačo kupiš tudi v trgovini. Za organizacijo tople malice pa ni zanimanja. Sami in razdeljeni v več kolektivov si ne znajo pomagati. Prav bi bilo, če bi jim pri teh prizadevanjih pomagale matične delovne organizacije in morda še občinski sindikalni svet. Podobne težave so tudi v Loškem potoku oziroma še večje, saj tu težko dobiš primerno toplo hrano v gostilnah. Nekdo nam je potožil, daje moral k zdravniku v Loški potok, potem pa si je hotel malo privezati dušo, a ni v nobeni gostilni mogel dobiti juhe. Večji kraji Ribnica, Kočevje in drugi imajo poskrbljeno za tople malice v gostiščih (hotel Jelka, restavracija Nama, hotel Pugled itd.). Verjetno bo treba v manjših krajih kot sta Sodražica in Loški potok tudi najti rešitev v okviru obstoječih gostišč. To pomeni, da se bo treba pogovoriti z zasebnimi gostilničarji ali z enim izmed obratov, kjer že kuhajo tople malice. Seveda se bo treba pri tem natančno dogovoriti, koliko bo prispeval za malico posameznik in koliko delovna organizacija ter za ostale medsebojne obveznosti. Med slednje sodi gotovo tudi jamstvo, da bodo zainteresirani res hodili na malice. J. PRIMC STARINE IN NOVI IZRAZI Ribničani so predsedniku republiškega IS Andreju Marincu pokazali svoj etnografski muzej. Domačini tudi tokrat niso zatajili in so ponovno dokazali, da jim šegavost ni tuja. Predsedniku so namreč pokazali med drugim: - ribniški kombajn (100 in več let staro leseno mlatilnico), - ribniški pralni stroj (desko za pranje in škaf), - ribniški transport (krošnje), - ribniško mlekarstvo in sirarstvo ter'izdelavo masla (pinije itd.), - ribniško strojegradnjo (stare stružnice za les, žage itd.) in - ribniški marketing (zemljevid krošnjarjenja za časa Avstro-ogrske, stare in nove Jugoslavije) . SE DRUGI PROGRAM V ribniški občini pripravljajo akcijo za dopolnitev televizijskih pretvornikov na Travni gori, v Loškem potoku in Ortneku. Vanje nameravajo vgraditi take aparature, ki bodo omogočale prenos oz. sprejem drugega programa, medtem ko zdaj lahko spremljajo v glavnem le prvi program. Ta izpopolnitev bo po sedanjih izračunih veljala nekako do 600.000 din, financirali pa naj bi jo iz enkratnih prispevkov lastnikov televizorjev (250 do 300 din na televizor) in iz sredstev krajevnih skupnosti. Če bi ta denar zbrali do marca, bi bili po sedanjih zatrjevanjih pretvorniki urejeni za sprejem drugega programa že sredi leta oziroma 4 mesece po podpisu pogodbe. »Dolenjski list« tribuna bralcev Ribniški zobotrebci LJUDSKI PLES - Pisali smo že, da je bila pred kratkim ustanovljena mladinska organizacija za območje Ribnice. Po prvih uspelih kulturnih prireditvah so sklenili, da bodo po zgledu dolenjevaške mladine ustanovili folklorno skupino. Kdor ima veselje za ljudske plese, naj se prijavi. OTVORITEV JULIJA - Gradbena dela pri gasilskem domu v Ribnici se bližajo koncu, saj je treba v glavnem le še postaviti vrata. Vozila so že v garažah. Gasilski dom bo odprt verjetno na dan borca, 4. julij. NEPRIJETEN TUS - Ribniške ceste in ulice nimajo ravnih površin, ponekod pa so tudi luknje. Zato se dogaja, da avtomobilisti poškropijo pešce, pa naj vozijo počasi ali hitro. Pred kratkim se je spet nekemu poslovnemu človeku mudilo. Z avtom je zapeljal v lužo in poškropil žensko. Ta je doma zadevo povedala možu. on pa miličnikom. Vse skupaj bi se lahko zelo zapletlo in bilo bi lahko precej stroškov, če se avtomobilist ne bi prišel oškodovanki sam opravičit in plačat kemično čiščenje plašča. Zenska je nato prijavo umaknila. Za take in podobne neprijetne primere pa le niso krivi samo avtomobilisti, ampak neravne in luknjaste ceste ter dejstvo, da Ribnica nima kanalizacije in se voda niti dovolj ne odteka. KDAJ TELEFONSKA GOVORILNICA? - „Bolje je biti vpisan v telefonski imenik kot v zgodovino," je dejal nekdo. Telefonskih naročnikov je veliko. Marsikdo si je omislil telefon le zato, ker ga ima sosed. Veliko pa je še ljudi, ki nimajo telefona. Včasih bi morali hitro kam poklicati, pa pošta več ne dela. Zato bi bilo nujno, da bi tudi Ribnica dobila javno telefonsko govorilnico. GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bo danes, 24. februarja, film ..Skrivnosti pariškega podzemlja", 26. in 27. februarja pa ..Zločin v orientekspresu", 26. in 27. februaija dopoldne bo matineja „Rdeči gusar". občan vprašuje dvad odgovarja — Zakaj je Tonetova žena tako slabe volje? — Pravi, da je mož zadnjih 14 dni slavil pusta, zdaj bo pa spet 14 dni pil na račun dneva žena. REŠETO nudi VSE ZA VRTNARSTVO, KLETARSTVO, CVETLIČARSTVO kot: semena, pletenke,škropi' nice vseh vrst, kemikalije in urodje za kletarst*0' sode itd. Na prodaj tudi KMETIJSKI STROJI- PRIPOROČAMO SE CSŠ—POKLICNA KOVINARSKA SOLA ČRNOMELJ se priporoča za opravljanje uslug v svojih delavnicah: - Opravljamo vsa strugarska dela in ključavničarska^ izdelava kovinskih ograj, raznovrstnih vrat, okrasnih o skih mrež, razna popravila in druga dela po naročilu. I ZAŠi V02 2IJ0 not .,va YlO ljubljanska bank* Pt AVTi od Kadrovska komisija pri LJUBLJANSKI BANKI - PODRUŽNICI NOVO MESTO objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnih tfn som prosto delovno mesto: REFERENTA za odplačevanje stanovanjskih tov ZA EKSPOZITURO METLIKA Pogoji: ekonomska srednja šola ali gimnazija ali upravno-« iravno-adj^ strativna šola z zaključnim izpitom in dve leti ustreza lovnih izkušenj. ..j« Prošnjo za sprejem na delo z življenjepisom in dokaz ^ šolski izobrazbi pošljite Ljubljanski banki podružn10^]^]. mesto - kadrovski komisiji. Rok prijave je 10 dn'P° j,po Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 o objavi. Cenjene stranke obveščamo, da bo steklarski obrat od 1. 3.1977 dalje opravljal vse steklarske usluge v prostorih ,SOP" KRŠKO, hdbe ska 3. „SOP" KRŠKO *> jfej STORITVE, S«n ^evu REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO OB JA VLJA prosta delovna mesta: RAČUNOVODJE STROKOVNE SLU2B_E^ REFERENTA ZA DENARNA N A DOM t3 KME£I“ 1 2. REFERENTA ZA DENARNA 3. BLAGAJNIKA 4. PROGRAMERJA 5. REFERENTA ZA OBREMENITVE SEKTOR Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnievat slednje pogoje: Hna5°la pod 1: višja ekonomsko-komercialna ali tej soroo leta delovnih izkušenj . jStrativl,! pod 2: dokončana srednja šola ekonomske, adm* ali splošne smeri in 2 leti delovnih izkušenj loJne5"1 pod 3: dokončana srednja šola ekonomske ali sP in 2 leti delovnih izkušenj . jne pod 4: dokončana srednja šola ekonomske ali *P in najmanj 2 leti delovnih izkušenj ter uspešn pod 5: dokončana srednja šola ekonomske ali V in 2 leti delovnih izkušenj . Kandidati morajo obvladati slovenski jezik. jelo Pri vseh objavljenih prostih delovnih mestih 9re nedoločen čas. DogoieV \i Prijave in dokazila o izpolnjevanju zahtevanij1 P p0oW* podatke o dosedanjih zaposlitvah pošljite v 8 dne _ na naslov: . REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST - služba - NOVO MESTO, Kidričev trg 3 3led tere ■ Pol K OBVESTILO! -Ifr gfft Obveščamo občane Kočevja, da je čela s svojim delom 8H> za komunalne dejavnost z enoto za urejanje in oddajanj o£jpos* zemljišč v novih prostorih na Trgu zbora cev Št. 47 v Kočevju. SIS za cestn°Kd0e&VJ> občine NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju išče — več gradbenih tehnikov a) z delovnimi izkušnjami in brez njih, — VEČ GRADBENIH TEHNIKOV b) s strokovnim izpitom in brez izpita; — objavlja delovno mesto ..ekonomista za koordinacijo", z naslednjimi pogoji: — dokončana ekonomska fakulteta, — 7 let delovnih izkušenj, od tega 4 leta pri delu z domačimi in inozemskimi krediti, — aktivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece. * Ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov delovne organizacije. PUSMR m Import—Export: FARRA D'ISONZO Gorica (Italija) Zastopstva podjetij MAB "AGRIFULL" in drugih •Motokultivatorji od 5 — 18 KS •Traktorji in goseničarji od 21 — 90 KS •Preše za seno in grozdje *Mreže proti toči •Gume „GOODYEAR" za traktorje in avtomobile REZERVNI DELI SERVISNA SLUŽBA UGODNE CENE PROSTO DELOVNO MESTO TURIST HOTEL SREMIČ KRŠKO Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto VZDRŽEVALCA NAPRAV Pogoj: — KV elektrikar — opravljeni izpit za kurjača centralnega gretja Pismene ponudbe z dokazili pošljite na naslov: Turist hotel Sremič, Krško. Rok prijave: 15 dni po objavi. RAZPIS OB JA VLJA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B VARNOSTNEGA INŽENIRJA s končano višjo šolo za varnostne inženirje REFERENTA za finančno operativne posle s končano VEKŠ oziroma I. stopnjo ekonomske fakultete ali ekonomski tehnik s prakso v vodenju finančne operative. TOZD PTT CENTER NOVO MESTO 2 TT MEHANIKOV s končano poklicno šolo za telekomunikacije — smer tk mehanik 2 TT MONTERJEV s končano poklicno šolo za telekomunikacije — smer tt monter TOZD ZA PTT PROMET KRŠKO 2 SPREJEMNIH IN IZDAJNIH DELAVCEV PRI POŠTI KRŠKO s končano poklicno PTT šolo, gimnazijo, ekonomsko šolo ali drugo poklicno šolo DOSTAVLJAČA PRI POŠTI DOBOVA s končano osnovno šolo ali najmanj 6. razredi osnovne šole im i DOSTAVLJAČA PRI POŠTI RAKA s končano osnovno šolo ali najmanj 6. razredi osnovne šole DOSTAVLJAČA PRI POŠTI SEVNICA s končano osnovno šolo ali najmanj 6. razredi osnovne šole TOZD ZA PTT PROMET NOVO MESTO 2 SPREJEMNIH IN IZDAJNIH DELAVCEV PRI POŠTI NOVO MESTO s končano poklicno PTT šolo, gimnazijo, ekonomsko šolo ali drugo poklicno šolo. Zaradi specifičnosti dela imajo prednost moški z odsluženim vojaškim rokom. Kandidati naj 'pošljejo prijave s potrebnimi dokazili ustrezni TOZD ali sektorju za splošne zadeve podjetja v 15 dneh po objavi. Vsa pojasnila dobite na tel. št. 068—21—379. PROSTA DELOVNA MESTA METALNA STROJEGRADNJA, KONSTRUKCIJE IN MONTA2A, N. SOL. O. TOZD TOVARNA LAHKIH KONSTRUKCIJ KRMELJ, N. SOL. O. 68296 KRMELJ Zaradi povečanega obsega poslovanja dopolnjujemo zasedbo delovnih mest. Zato objavljamo naslednja prosta delovna mesta: I. Za delo v prodajno-projektivnem inženiringu v Ljubljani: 1. VODJA PRODAJNO-PROJEKTIVNEGA INŽENIRINGA Pogoj za sprejem je visoka izobrazba strojne ali gradbene smeri ter 7 let ustreznih delovnih izkušenj. Poseben pogoj je znanje tujega jezika ter opravljen strokovni izpit. 2. VODJA PROJEKTNE SKUPINE (za področje rastlinjakov) Pogoj za sprejem je visokošolska izobrazba gradbene ali strojne smeri ter 5 let delovnih izkušenj na področju projektiranja. Poseben pogoj: znanje tujega jezika ter opravljen strokovni izpit. 3. VODJA PROJEKTIVNE SKUPINE (za področje tipskih objektov iz jeklenih konstrukcij) Pogoji: kot pod točko I/2 4. SAMOSTOJNI PROJEKTANT Pogoj za sprejem je končana visokošolska izobrazba arhitektonske smeri ter 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Poseben pogoj: znanje tujega jezika in opravljen strokovni izpit. 5. SAMOSTOJNI KONSTRUKTER I Pogoj za sprejem je višja šolska izobrazba strojne ali gradbene smeri ter 3 leta delovnih izkušenj na področju konstruiranja. 6. SAMOSTOJNI KONSTRUKTER II Pogoj za sprejem je višja šolska izobrazba strojne ali gradbene smeri ter 1 leto delovnih izkušenj na področju konstruiranja. 7. KONSTRUKTER I Pogoj za sprejem je srednješolska izobrazba strojne smeri ter 5 let delovnih izkušenj na področju konstruiranja. 8. TAJNICA I (za področje prodajno-projektivnega inženiringa) Pogoj za sprejem je končana srednješolska izobrazba upravno-administrativne smeri ter 5 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem področju. II. Za delo v prodajno-projektivnem inženiringu v Mariboru: VODJA PROJEKTIVE Pogoj za sprejem je visokošolska izobrazba strojne ali gradbene smeri ter 7 let delovnih izkušenj na področju projektiranja. Poseben pogoj: znanje tujega jezika in opravljen strokovni izpit. III. Za delo v Krmelju: RAČUNOVODJA TOZD Pogoj za sprejem je visokošolska izobrazba finančne smeri ter 5 let delovnih izkušenj na računovodskem področju. Stanovanje po dogovoru. Splošni pogoji za sprejem: Delo na navedenih delovnih mestih se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave pošljite na naslov: Metalna, TOZD Tovarna lahkih konstrukcij, 68296 Krmelj, s pripisom: „Za komisijo za medsebojna razmerja", in sicer v 15 dneh po objavi. S prijavljenimi kandidati bomo organizirali razgovor o delovnih področjih ter zahtevah na objavljenih delovnih mestih. Razpisna komisija trebanjskega gradbenega podjetja „TREGRAD", Trebnje, razpisuje na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu naslednja prosta delovna mesta; 5 KV ZIDARJEV 5 PK ZIDARJEV 20 NK GRADBENIH DELAVCEV 4 NK CESTNI DELAVCI ZA CESTE: — Korenitka - Gomila — Mokronog - Jelievec — Mala Loka - Breg — Dolenja Nemika vas — Poljane Nastop dela takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Razpis velja do zasedbe delovnim mest. Prošnje za sprejem z dokazili o kvalifikaciji pošljite na naslov: „TREGRAD", Trebnje, Goliev trg št. 9. DOLENJSKI LIST PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO VinoagrariaI" Od GORICA (ITALIJA) NA TRAVNIKU6 -c \ DOLENJSKI LIST vsak četrtek 150.000 bralcev _____________________J /o, IVO, PROSTO DELOVNO MESTO ^I*a.medseboina razmerja 7a«, •'•®wocuujiia razmerja Do n°V?neskupnosti TRIGLAV - bmo^ne skupnosti Novo mesto klovna skupnost objavlja prosto delovno mesto ŽIVLJENJSKEGA ZASTOPNIKA za zastop Kočevje. J 1P1 jdi' ~ 3na srednia šo,a ali osemletka V|Poskusno delo tri mesece. odh«32'*' ° *con^an' dolski izobrazbi vložite v roku 7 TRIGLAV Za me^se^°ina razmerja Zavarovalne skupnosti Dolenjske območne skuonosti Novo mesto. 2U0.tUzSE4D PtriB«101p K PERDEC podt^anik tELEFS0nGOR°90. SiRANCUA 68'22'3J? KRKA; TOZD ZDRAVILIŠČA ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE OBIŠČITE NAŠ KOZMETIČNI, FRIZERSKI IN SALON PEDIKURE INFORMACIJE DOBITE V RECEPCIJI ALI PO tel. 84-900 ^dbor 2a Hitlerja n.Hm.edseboina Pr^°gaSenSv0a lii* wA Pn?R2EVA' Ravb in SdLOVNIH R^BeKc°oBJEKTOV ?ARDA" GA STAN- # S: sr.. 35*2? ■**— JP°lago0vStda"OVanie bo na a ^ ^Ve Dn^r- 1977 '10MR S: ^ neVuobjave.°ku 15 dni po Posebna šola Novo mesto razpisuje mesto VZGOJITELJA za določen čas do 20. 6. 1977. Nastop službe takoj! Sprejmemo absolventa PA ali upokojenega prosvetnega delavca, ki ima moralno politične pogoje za delo v prosveti. Vsak četrtek - DOLENJSKI LIST LICITACIJA! TO^ES" Stra^ n'čno energetske storitve, n.sol.o — nji/. ^1 s u j e rj 0sn°vnit)Sr '1° 197? ob 10. uri licitacijo nasled- *reastev: ebnj avt ^^3oTo0o^oLdADA' V voznem staniu' 'zk,ic‘ klicnacetoVti°vi)bil 0M- v nevoznem stanju, iz-■ na 11.500,00 din. mora^e uri Pred licitacijo. ^Om,9' Pred začetkom dražbe vplačati 10-odstot- ,acii® dobi ,e(i "te Po telefonu 84-530, int. 50. ^LEN, ,JSK| LIST — Vsak četrtek 150.000 bralcev! J «RdA 2A ' ib°P^ARA2M|RJA SOP KRŠKO JmAt *nirnesti: ^:ekoaom^EGAKNj'GOVODJE l . r(-dnja šola ali poklicna šola za prodajal- kN-IPln K* »»kliS^NEGA REZKALCA lu avničarska šola in odslužen vojaški C R>t S kj pr°šnje ^ js^^iaig slu^SOP Krškok°Vni usposobl*enosti sPre 1 dn'p° objavi. PROSTO DELOVNO MESTO ISKRA, industrija elementov za elektroniko, Ljubljana, TOZD UPORI - Šentjernej objavlja prosto delovno mesto ELEKTROVZDR2EVALCA Pogoji: elektromehanik ali elektroinstalater, 3 leta prakse. Prijave pošljite kadrovski službi TOZD UPORI Šentjernej v 15 dneh po objavi. OBVESTILO AVTOMEHANIČNA IN AVTOKLEPARSKA DELAVNICA V MOKRONOGU obvešča cenjene stranke, da popravlja motorne žage, traktorje Pascquali — Tomo Vinkovič, ostale kmetijske stroje in vse vrste karamboliranih vozil. Delavnica je odprta vsak dan, razen sobote. DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE VAVTA VAS razpisuje prosto delovno mesto KUHARICE ŠOLSKE KUHINJE za nedoločen čas. Pogoj: kvalificirana kuharica. Stanovanja ni. Odbor za medsebojna razmerja Iskre, industrije za avtomatiko TOZD Napajanja n.sub.o., Bršljin 63, Novo mesto objavlja prosta delovna mesta: - DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA ali EKONOMISTA za delo v prodaji oziroma analizi; - INŽENIRJEV ELEKTRO IN STROJNE SMERI za delo v konstrukciji in tehnologiji; - TEHNIKA (EKONOMSKI, STROJNI, ELEKTRO) za delo v planu; - TEHNIKA (STROJNI ALI ELEKTRO) za vrednotenje dela in časa; - ELEKTROTEHNIKOV (ŠIBKI TOK) za delo v servisu in končni kontroli; - EKONOMSKEGA TEHNIKA za delo v knjigovodstvu; - ORODJARJA za delo v orodjarni; - ADMINISTRATORKE za delo v sektorju; - TEHNIČNE RISARKE — zaželeno znanje strojepisja za delo v oddelku; Delo je za nedoločen čas s posebnimi pogoji poskusnega dela. Prošnje pošljite na naslov Jskra", TOZD Napajanja, Bršljin 63, Novo mesto. Nastop dela je mogoč takoj. LICITACIJA! TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO razpisuje licitacijo za odprodajo RTG APARATA ZA SLIKANJE PLJUČ. Licitacija bo dne 4. 3. 1977, ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za zasebni sek- tor, pred Zdravstveno postajo v Šentjerneju. AVTO-MOTO DRUŠTVO KRŠKO proda dva (2) osebna avtomobila ZASTAVA 750. Licitacija bo v soboto, 26. februarja, ob 9. uri na stadionu v Krškem. DEŠ Ljubljana, n.sub.o, TOZD Elektro Krško b.o. razpisuje javno prodajo rabljenega OSEBNEGA AVTOMOBILA ZASTAVA 750, ki bo dne 1. 3. 1977 ob 12. uri v prostorih garaž TOZD Elektro Krško, 4. julija 32. Licitacija bo ustna, izklicna cena je 6.000,00 din. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10-odstotno varščino od začetne cene. Varščina se plača neposredno pred licitacijo. Vozilo je treba plačati in prevzeti v petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen uro pred začetkom licitacije. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat ANTON GAŠPERlC iz Sel pri Dragatušu Vsem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, posebno sosedom, pevcem iz Dragatuša, godbi na pihala iz Črnomlja, župniku za opravljeni obred, najlepša hvala. Delovnim organizacijam rudnika Kanižarica in Belta iz Črnomlja, Pekami Center iz Ljubljane ter vsem ostalim se zahvaljujemo za podarjene vence in cvetje. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, sinovi Tone, Dolfe, Polde, hčerka Slavka, brat in sestri z družinami ter drugo sorodstvo t ZAHVALA Ob nenadni smrti našega nadvse dragega moža, očeta in brata JOŽETA ŠKRLECA iz Male Cikave se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč, izraze sožalja, tolažilne besede in podarjene vence. Posebna-hvala podjetju Iskra - TOZD Napajalne naprave Novo mesto za vso izkazano pomoč, Cestnemu podjetju Novo mesto in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Jožica, sin Anton, hčerka Fani in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega očeta ANTONA VUKŠINIČA iz Križevske vasi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom ZD Metlika, zdravnikom in strežnemu osebju nevrološkega oddelka bolnice v Novem mestu, ki so mu nudili pomoč in mu lajšali trpljenje. Hvala župniku za poslovilne besede in opravljeni obred. Hvala sosedom in vsem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih in nam pomagali. Žalujoči: žena Marija, hčerke in sinovi z družinami ter drugo sorodstvo Križevska vas, dne 6. februarja 1977 V SPOMIN 22. februarja je minilo tri leta, odkar nam je težka zahrbtna bolezen mnogo prezgodaj iztrgala iz naše sredine ljubic čega moža, skrbnega očeta in starega očeta MATIJO BRUNSKOLETA Čas beži, ne izbriše pa bolečin in ran iz naših src. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov tihi dom. Žalujoči: žena Rezka, sin Slavko z družino, hčerka Kar linča z družino Hrast, 24. februarja Vsi njegovi V SPOMIN 22. februarja minevata dve dolgi in žalostni leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi ati in mož RUDI PERŠE iz Novega mesta Dnevi in meseci minevajo, mi pa se še vedno ne moremo sprijazniti s tem, da te ni več med nami. Ko obiskujemo tvoj prerani grob spoznavamo kruto resnico, da živiš le še v naših srcih. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki obiskujete njegov tihi dom, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. DOLENJSKI LIST tedensKole 555 Četrtek, 24. februarja - Matija Petek, 25. februarja - Tomo Sobota, 26. februarja - Sašo Nedelja, 27. februarja - Jelka Ponedeljek, 28. februarja - Roman Torek, 1. marca — Albin Sreda, 2. marca - Karel Četrtek, 3. marca - Milena LUNINE MENE 26. februarja ob 03.50 uri - prvi krajec ČRNOMELJ: 27. 2. ameriški barvni film Plamen in strela. KRŠKO: 26. in 27. 2. ameriški ■ film Billy - dva klobuka. 2. 3. ameriški film Vojna zaradi loly Madone. KINO KRKA - NOVO MESTO: Od 24. do 28. 2. ameriški barvni film Let nad kukavičjim gnezdom. Od 1. do 3. 3. francoski barvni film Nenavadna tatvina. RIBNICA: 26. in 27. 2. francoski barvni film Policaj. SEVNICA: 26. in 27. 2. ameriški film Človek z zlato pištolo. 2. 3. švedski film Dogodivščine malega Mihca. TREBNJE: 26. in 27. 2. ameriški barvni avanturistični film Sin poglavarja Masajev. SLUŽBO DOBI TAKOJ ZAPOSLIM dekle za pomoč v kuhinji. Lahko začetnica, vendar praksa zaželena.. Možna je tudi honorarna zaposlitev. Vsa oskrba v hiši. Gostilna Špringer, Trebnje. ZDRAVNIŠKA DRUŽINA išče dekle za pomoč v gospodinjstvu. Nudimo vso oskrbo, dobro plačo in možnost šolanja. Pišite na naslov: Dr. Janez Kalan, 64000 Kranj, Bertoncljeva 63. FRIZERSKO POMOČNICO išče salon FRANJA, Maistrova 7, Novo mesto. SLUŽBO IŠČE V VARSTVO vzamem otroka v Bršlinu. Naslov v upravi lista (550/77). VZAMEM v varstvo otroka. Informacije po telefonu 22-827. STANOVANJA IŠČEM DRUŽINSKO stanovanje (soba, kuhinja in drugo) v bližini Krškega. Naslov: Floijan Kramar, Brestanica 20. V NAJEM oddam opremljeno garsonjero, centralno ogrevano, v Novem mestu. Naslov v upravi lista (592/77). TRIČLANSKA družina išče stanovanje (v okolici Novega mesta) ali vsaj sobo s sanitarijami, v kateri bi lahko kuhala. Naslov v upravi lista (598/77). Motorna vozila POCENI prodam moped Tomos avtomatik, malo rabljen. Lojze Mahajnc, Paderšičeva 10 a, Novo mesto. PRODAM traktor Kramer (Deutz) 20KS, hidravlika, kosa, plugi, brane. Vlado Cizel, Šentlenart 82, Brežice. PRODAM FIAT 124, dobro ohranjen. Na račun vzamem tudi manjše vozilo. Franc Borin, Pija-vice 13, Tržišče. PRODAM fiat 1300. Šinkovec, Dol. Mokro polje 5 a, 68310 Šentjernej. PRODAM osebni avto Dyane 6, nov, še v garanciji. Naslov: Franc Škof, Jerebova 10, Novo mesto, telefon (068) 21-146. PRODAM AMI 8, letnik 1974. Alojz Hren, Ločna 19, Novo mesto. PRODAM škodo 1000 MB, neregistrirano, tudi po delih. Bogdan Sitar, Šmihel 54, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam osebni kombi 430 K, letnik 1973 - december. Alojz Marolt, Podbočje 51. PRODAM traktor Rrari (30 KS), dvobrazdni plug in brane. Franc Hrovat, Drganja sela 3, Straža. PRODAM traktor Ursus s 35 KM in 1380 urami. Anton Kukman, Dol. Kamenje 6, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1971. Alojz Janžek, Dolenjka, Kolodvorska 2, Novo mesto. PRODAM osebni avto Lada, letnik oktober 1973. Naslov v upravi lista (556/77). PRODAMO dobro ohranjeno zastavo 750 delux. Bevc, Loke 11, Strflžs PRODAM fiat 750, letnik 69. Irča vas 14. PO UGODNI ceni prodam fiat 750, leto izdelave 1969. Poizve se pri Antonu Gorencu, Vel. Poljane, Škocjan. PRODAM zastavo 750, letnik 1968. Florjan Uhl, Ragovska 1, Novo mesto. PRODAM traktor Kramer (Doic), 25 KS, s koso in hidravliko. Franc Golob, Šentjernej 108. radiokasetofon Grundig C 2500. Naslov v upravi lista (599/77). ZARADI selitve ugodno prodam skoraj novo kuhinjo Marles in kombiniran štedilnik Gorenje (2 plin in 2 elektrika). Naslov v upravi lista (600/77). KUPIM KUPIM manjše enosobno stanovanje ali garsonjero, po možnosti v Kristanovi ali Nad mlini. Naslov v upravi lista (526/77). KUPIM zazidljivo parcelo za vikend v Dolenjskih Toplicah ali neposredni bližini. Tomislav Dernov-šek, Kosovelova 33, Ljubljana. KUPIM' sadni mlin z granitnimi kamni na ročni pogon. Pjnudbe na naslov: Peter Barič, Snji vrh 11, 68344 Vinica. KUPIM plohe, deske in punte. Ponudbe po telefonu 23-347, popoldne. PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 1969. Mali vrh 8, Mirna peč. PRODAM moped T 14, letnik 1972. Makše, Jordan kal, Mirna peč. PRODAM avto Škoda Š 110 L. Bogovič, Zdolska 16 a, Krško. PRODAM nov traktor Vladimirac s plugom. Ivan Šašek, Mali Orehek 9, Stopiče. PRODAM Mercedes kiper 1418, letnik 1967, v dobrem stanju. Vprašati po telefonu (068) 77-335. PRODAM Mercedes diesel 200, letnik 1973, prevoženih 47.000 km, v dobrem stanju. Vprašati po telefonu (068) 77-335. PRODAM FIAT special 850, letnik 1971. Informacije po telefonu 71-972. PRODAM ŠKODO 1000 MB, letnik 1968. Cena 5.000 din. Zore, Ždinja vas 42, Otočec. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1973. Franc Udovč, Krka 19, Novo mesto. PRODAM PRODAM 800 do 1000 kg krmilne pese po ugodni ceni. Martin Kralj, Zdinja vas 9 a, Otočec. PRODAM diatonično harmoniko, trikrat uglašeno. Jože Bečaj, Sr. Lakenc 1, Mokronog. UGODNO prodam malo rabljeno dvodelno sobno omaro. Zagrebška 13, stanovanje 9, Novo mesto, telefon (068) 22-650. PRODAM električni štedilnik, tridelno omaro in kavč. Ogled v soboto in nedeljo. Jovan Lužija, Majde Šilc 5, Novo mesto. PRODAM italijanske obračalne grablje za BCS. Anton Kos, Ločna 37, Novo mesto. PRODAM kosilnico Alpina z žetveno napravo v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Anton Maren, Mirna 91. PRODAM 500 kosov monta opeke. Bogdan Sitar, Šmihel 54, Novo mesto. PRODAM cirkular za kosilnico BES. Ignac Tomšič, Volčje njive 5, Mirna. PRODAM otroško posteljico z jogi vložkom ter prešito odejo. Dominko, Novo mesto, Majde Šilc 20/25, telefon št. 23-513. PRODAM traktor Pasquali, letnik 1976, s priključki. Ogled v popoldanskem času. Krošelj Drago, Raka 6. PRODAM vilice za moped (štiri brzinc) , ležaje s sklopko, in vži-galno tuljavo (novo). Jože Rožič, Nad mlini 42. PRODAM novo ostrešje 10 x 11 m, plohe in deske. Razgovor in ogled možen ob sobotah in nedeljah. Naslov v upravi lista (561/77). UGODNO prodam novo dnevno sobo. Ogled po 16. uri. Pajk, Mestne njive 6, Novo mesto. PRODAM skobelni stroj poravnal-nik, širina nožev 50 cm, vrtalna glava in dve dodatni glavi za so-darska dela za izdelavo dog s trifaznim 4 KW motorjem. Vojko Vrlinič, Bojanci 12, 68344 Vinica. POCENI prodam klasičen kavč in kombinirano omaro. Naslov v upravi lista. STROJENE ovčje kože prodam. Lešnjak, Kristanova 57, Novo mesto. UGODNO prodam dober domač jabolčni kis in jabolka. Paučič, Ljubljanska 4, Novo mesto. UGODNO prodam kosilnico Rapid 101, staro dve leti. Franc Oberč, Brezje pri Raki 18, 68274 Raka. POCENI PRODAM tridelno omaro, hladilnik in kombiniran štedilnik (2 plin, 4 elektrika). Naslov v upravi lista (593/77). UGODNO prodam dve ležišči z jogijem, otroško posteljico, predsob-no steno ter napo. Pirnar, šegova 16, Novo mesto. PRIKOLICO za osebni avto in rabljeno karoserijo Z 750 poceni prodam. Telefon 22-749. UGODNO prodam nov gramofon Iskra-Iskraphon in prenosni UGODNO prodam vinograd na Mal-kovcu. Rozalija Plantarič, Trubarjev dom, Loka pri Zid. mostu. PRODAM parcelo za vikend na lepem kraju, 3 km od Čat. Toplic. Voda in elektrika ob parceli. Dohod po asfaltirani cesti. Naslov v upravi lista (514/77). PRODAM 11 arov vinograda v Poljanah pri Mirni peči. Jakob Perpar, Malenška vas 18, Mirna peč. PRODAM parcelo z gradbenim do- voljenjem v Črnomlju (približno 690 m2). Elektrika in voda pri gradbišču. Ponudbe pod šifro Pepca. Najlepšim čestitkam se pridružujejo tudi vsi vnuki in mala pravnuka. DRAGIMA atu in mami MARTINU in MARIJI JORDAN iz Koprivnika pri Kostanjevici čestitamo za 50-letnico poroke ter jima želimo še mnogo zdravih, veselih in srečnih skupnih let. Sinova Martin in Jože, hčerke Tončka, Mimica in Pepca z družinami. Pravnuka Andrejka in Andrej pa jima pošiljata koš poljubčkov. LUDVIK POJE iz Lazca št. 21 preklicujem žaljive besede, izrečene 13. novembra 1976 o Albini Grimšič, ker so neresnične. ALOJZ in ANČKA BIZJAK preklicujeta besede, ki sta jih izrekla 4. februarja 1977 Ljudmili Bizjak. FRANC KOVAČIČ, dimnikarski mojster iz Brestanice 20, pojasnjujem preklic Štefana Kolaija, dimnikarskega mojstra iz Krškega, ki ga je objavil v Dolenjskem listu 3. 2. 1977 s tem, daje tudi on dobil okrožnico občinske skupščine Krško št. 22-93/74-2 od 15. 10. 1974. Zaradi žalitve moje obrtne dejavnosti in moje osebnosti ga bom sodno preganjal, hkrati pa strogo zahtevam, da naju z Vračunom pusti pri miru. & „TAKOJ“ ali telefon št. (068) 76-271. ENONADSTROPNO hišo, takoj vseljivo, v centru Novega mesta prodam. Ponudbe pod šifro „GOTO-VINA". PRODAM parcelo z vinogradom, gozdom, sadovnjakom in hišo (potrebno popravila), cca 4000 m2 v Arnovem selu pri Brežicah. Ponudbe: Anton Kristan, Bratov Rozmanov 12, Ljubljana. PRODAM parcelo in nekaj vinograda, primemo za vikend, na lepem kraju blizu avtobusne postaje. Dovoz do parcele možen z avtom. Bukovec, Gor. Težka voda 1, Stopiče. PRODAM 6 a vinograda z zidanico na Debencu, voz zapravljivček, predelan, z gumi kolesi, in 2 gozda, po nizki ceni. Viktor Za: platar, Mokronog 113. PRODAM 20 arov vinograda (Brho-vo-Orehovica). Pepca Bratkovič -Učjak, Gor. Brezovica 26, Šentjernej. PRODAM parcelo za vinograd (35 arov). Zelo lepa sončna lega s stavbiščem v Starem Bojniku. Dovoz z vsakim avtomobilom. Poizve se v gostilni „Pri Peršetu" v Zburah. PRODAM hišo z mladim vinogradom in hektar zemlje, 5 minut od avtobusne postaje nad Sevnico. Primemo za zdomce, uslužbence ali upokojence. Naslov v upravi lista (569/77). PRODAM po ugodni ceni vinograd z zidanico (18 arov) v Spečnu pri Mokronogu. Interesenti naj se zglasijo na naslov: Franc Umek, Kaplja vas 7, Tržišče. PRODAM dvostanovanjsko hišo v bližini Trebnjega. Anton Maver, Dol. Nemška vas 7 a, 68210 Trebnje. RAZNO V NOVEM mestu sem našel manjšo vsoto denarja. Naslov v upravi lista (513/77). ODDAM v najem skoraj novo montažno garažo za osebni avto v Bršlinu. Možna prestavitev (de-montaža 1 uro, montaža 2 uri). Naslov v upravi lista. IZGUBIL se je pes Rex, nemški ovčar, star 6 mesecev. Kdor kaj ve o njem, naj, prosim, sporoči na naslov: Sladič, Gubčeva 21, Novo mesto. POROČNI PRSTANI! - Želite presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gosposki 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! IŠČEM prostor za obrtno delavnico v Novem mestu. Naslov v upravi lista (547/77). NAD ŠENTJOŠTOM sem našel rezervno kolo za kombi. Dobite ga pri SIvu Cimermančiču, Hrib 3, Stopiče. NAJDITELJA zlate zapestnice (Mojca S 1976) prosim, da jo vrne proti nagradi. Simič, Valan-tičevo 6, Novo mesto. mmmm 27. FEBRUARJA bosta MARTIN in MARIJA JORDAN iz Koprivnika 3 pri Kostanjevici praznovala 50-letnico skupnega življenja. Za ves trud in izkazano ljubezen se iima zahvaljuje vseh pet otrok: Martin. Jože, Tončka, Mimi in ssimnn Ob boleči izgubi našega brata FRANCA TURKA iz Stopič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, za spremstvo do poslednjega doma. Zahvala tudi pevcem iz Stopič in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: brat Jože v imenu vseh sorodnikov Ob boleči in nepričakovani smrti moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA TUTINA iz Smolenje vasi 31 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mi izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili do njegovega zadnjega doma. Iskreno se zahvaljujem govornikom za tako prisrčne poslovilne besede. Posebna zahvala ZB Mali Satnik, Zvezi rezervnih vojnih starešin, ZB Gabrje, ZB Brusnice, SZDL Mali Slatnik, IMV Novo mesto, SGP Pionir Novo mesto, Združenju šoferjev, Ljubljanskim mlekarnam, in Labodu Novo mesto za podarjene vence. Prisrčna hvala pevcem, godbi in vsem, ki ste z nami sočustvovali. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija, sinovi Franci in Milan z družinama, sin Martin ter sestre z družinami Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki so darovali vence in cvetje za našo pokojno mamo ANI MORAVEC iz Malega Nerajca Žalujoči: hčerki Marica in Anica z družinama, sinova Franc in Mirko z družinama, sin Jože-Alojz in drugi sorodniki V času od 10. do 16. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Perc z Mirne - Natašo, Olga Zagorc iz Črneče vasi - Janjo, Ema Kalin iz Gornjega Gradišča -Natašo, Marija Raškovič iz Črnomlja - Gorana, Jožefa Radakovič iz Dolnje Straže - Andreja, Zdenka Resnik iz Krmelja - Amadejo, Sonja Kotar iz Leskovca - Polono, Olga Tratar iz Trstenika - Damjana, Barbara Priselac iz Kamanja -Ncbojšo, Marija Bukovec iz Kota pri Semiču - Renato, Sonja Jeriček iz Črnomlja - Jasno, Danica Žerjav iz Krškega - Janeza, Jožica Zaleteli iz Šmihela - Boštjana, Ivanka Golobič s Krvavčjega vrha - Martino, Justina Junkar iz Vidma - Rajka, Cvetka Vavpotič iz Prečne - Draga, Jožefa Tomažin iz Veniš - dečka. Zora Sneler s Sinjega vrha -deklico, Ana Rihtar iz Cirja -deklico, Albina Ljubi s Senovega — dečka, Ivanka Paskvalis iz Zabu-kovja - deklico, Jožica Us iz Zgornjih Jesenic - deklico, Ana Tomažin iz Podulc - dečka in Marija Petrič iz Črnomlja - Staneta. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta * JAKOBA PLUTA Majer št. 2, Črnomelj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih.jjj sožalje- Čmo«S: n imen strani in nam kakorkoli pomagali, darovali vence in izreldl so®£ Posebna hvala dr. Jeleni Šopi z zdravstvenega doma — kolektivoma Belt in Beti iz Črnomlja ter župniku za ?Pr obred. ' - — Žalujoči: žena Marija, sin Jožko z Viko, hčerki Marti#1 in Vida z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nepričakovani smrti sina, brata in strica MILANA BAŠIČA iz Stranske vasi pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo za darovane vence in cvetje, BB { sožalje, prav tako tudi sosedom, sorodnikom in znan omoč. Posebna zalivala sodelavcem in kolektivu Petr? ’m Šušteršiču, DPO iz KS Birčna vas, pevcem in govorniKo > Stranska vas, Lakovnice in Šmihel ter vsem, ki ste ga sp ^ večnemu počitku. Žalujoči: oče, mati, brat, sestra z družino, zaročenka Marinka in drugo sorodstvo I ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči iZJ11 šega sina, brata in bratranca FRANCIJA COKANA iz Pokleka pri Blanci OITioč' se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom za podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem . KK Sevnica za vence in denarno pomoč, tovarišu direk čku Žvegliču za poslovilne besede pri odprtem grobi*. $ SOP iz Krškega, in njegovim učiteljem in sošolcem za obisk, mladinski organizaciji Blanca, gasilskemu društvu^ffl osnovni šoli Blanca za podarjene vence, župniku iz ^ opravljeni obred in vsem tistim, ki ste ga v tako vel ^ yseln! spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat iskrena zahvala Žalujoči: mama, ata, brat Lado, sestra Cvetka sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta in starega očeta JANEZA - HANCKA BRODARIČA Me« tli*3 se iskreno zahvaljujemo osebju zdravstvenega ^or”fJ”lci 50 j. skrb v času bolezni, prijateljem in znancem ter poznali, spoštovali in ga imeli radi. Posebno se zahvaij j stavnikom ZZB NOV Metlika za poslovilne besede. _ jygDi Žalujoči: hčerki Anica in Marica ter sinovi ^v0”jstv<> Andrej, sestra Mimica z družinami ter drugo sor Novo mcst0’ upravi IZDAJA: Časopisno založniško mesto - USTANOVITELJ LIS’ Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ sednik: Slavko Lubšina. , UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (KlaVn‘ K urednik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgoy° iOnlvr , Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (uredrUK .^d l* Markelj, Janez Pezeli, Jože Primc, Jožica Teppey in j/tfj Oblikovalec Priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka ^ planji- naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,5 .ey 0i. naprej Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških o ^.vizt" • (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Jfr 52100-620-107-32000-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din. , icm<7n in, 1 . ysta _ strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji‘ st/a{!c5e jVfflj Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (~aSOpis. lili*1 isov in fotografij ne vračamo ~ gaiv J Nenaročenih rokopisov m lotogrutij ne vračam'’ filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. s Stee % ‘skl rt( % % ;221 D0LENISKI LIST Sl. 8 (1439) - ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega ljubečega moža, ata, starega ata, strica in svaka FRANCETA DEJAKA iz Rakitnice 41 nam°?'0 Čf*lvajjjujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so Številu S0™Je> darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem tudi njegovega preranega groba. Zahvaljujemo se medicini!?1 mu osebju z Golnika, še posebno dr. Veselu, višji Švlien sestr' ^n‘c' Dejakovi, ki so se trudili, da bi mu rešili župnik n61 mu. ves ^as lajšali bolečine. Lepo se zahvaljujemo mia-j-T “atkoviču za opravljeni obred. Prisrčna hvala tudi novo- JWkun uslužbenkam mest , ustužbenkam ZTP-Sekcija za vzdrževanje prog, Novo vence v' so P°kojnika spremile na zadnji poti ter za darovane • vsem, prav vsem prisrčna hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Peter družino in hčerka Milena z ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica JOŽETA _ MIKETIČA vsem u* ustno ali njS0 sPremil> na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, zahvalo dr lmeno “razili sožalje iskreno zahvaljujemo. Posebno melj 2a -*>P°vi, sestri Marjanci in ostalemu osebju ZD Crno-sosedom s?° pomoč. Posebno hvaležnost smo dolžni tudi Ž°dbi na’nih?Vni šoli Črnomelj, Čevljarskemu podjetju Planina, Zahvala duhm!^^n vsem os*?lim. ki s° nam stali ob strani. Iskrena danosti n* za tolažilne besede in za opravljene pogrebne kujoči: žena Marija, hčerka Tončka z družino, sin Janko in sin Vinko z družino Črnomelj ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MIHAELA NAGLJA iz Velike Cikave pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, za podarjene vence in cvetje, in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala kolektivom Novomontaže, Kavarne, ZB Mali Slatnik za podarjeni venec in poslovilne besede, dr. Bogomilu Vodniku, dr. Janezu Kramarju in ostalemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnice za nesebično pomoč v času bolezni ter duhovniku za opravljeni obred. Prisrčna hvala! Žalujoči: žena Frančiška, otroci Mimi, Fanči, Miha, Štefka, Franci in Jože z družinami, brat France z družino in drugo sorodstvo TELEVIZIJSKI -------SPORED V SPOMIN 1. marca bo minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša zlata mama ELIZABETA PLANINŠEK iz Češče vasi V trenutkih bridke žalosti se zahvaljujemo vsem, ki jo imajo še vedno v dobrem spominu. Vsi njeni, ter Janez in Janko Četrtek, 24. februarja: 8.00 TV v šoli: Aljaska, Antigona, Samoupravna družba (Zg) - 9.00 TV v šoli: Francoščina (Sk) - 9.30 TV v šoli: Portret znanstvenika (Sa) — 10.00 TV v šoli: Reportaža, Risanka (do 10.35) (Bg) - 14.00 TV v šoli: ponovitev (do 15.00) (Zg) - 15.00 Šolska TV: Onesnaževanje celinskih voda, barvna oddaja iz cikla Človek in okolje (Lj) - 17.30 Mala čebelica (Lj) - 17.40 Obzornik (Lj) - 18.00 Mozaik (Lj) - 18.05 Viva Verdi, film (Lj) - 18.35 P. Zidar: Ferenc, Ferenc - oddaja iz barvne serije Utonilo je sonce (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 Koncert v slovenski filharmoniji, prenos (Lj) - 21.00 Mednarodna obzorja: Mir ali vojna (Lj) - 21.50 Miniature: Janez Vidic, barvna oddaja (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj). PETEK, 25. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli: Kaj je par, Perutninska farma. Slovenščina, Ruščina, TV vrtec, Dnevnik 10 (Zg) - 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli, ponovitev (do 15.45) (Zg) - 17.10 Križem kražem (Lj) -17.25 Morda vas zanima: Milena Zupančič, barvna oddaja (Lj) -17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Jugoslovanska folklora, barvna in oblast, barvna nadaljevanka (Lj) - 10.35 Raziskovalci, serijski film (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (Sa) - 12.30 Poročila (do 12.35) (Lj) - 13.00 Namizni tenis Evropa 12 - prenos (do 14.30) Sarajevo (Lj) Nedeljsko popoldne: Križem kražem, Morda vas zanima, Kulundžič: Klara Dombrovska, barvna drama TV Zagreb, Poročila, TV žehtnik -17.30 Čarobna temnica - barvni film (Lj) - 19.15 Rsanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) — 19.50 Tedenski gospodarski kometnar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 A. Marodič: Marija, barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj) -21.15 Na koncu sveta, barvna oddaja TV Sarajevo (Lj) - 21.50 Športni pregled (Zg) - 22.25 TV dnevnik (Lj) PONEDELJEK, 28. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli: Pravljica, Kemija, V gozdu, Slovenščina (Zg) - 9.30 TV v šoli: Za najmlajše, Metalurgija (Sa) -10.05 TV v šoli: Srbohrvaščina, Po naših krajih (do 11.10) (Bg) -14.10 TV v šoli: ponovitev (do 15.30) (Zg) - 17.10 Priroda Japonske - poljudno znanstveni film (Lj) - 17.40 Obzornik (Lj) -17.55 Prvih 365 dni v otrokovem oddaja (Lj) oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) -18.45 Spekter, barvna oddaja 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak ZAHVALA V 80.1etu starosti nas je 1977 za vedno zapustil 1 oče, stari oče in stric 10. februarja naš dragi mož, JANEZ BAN iz Brusnic 55 Najigpje ^teljeni, k Za*lvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in pri-^ojnika •nam v trenutkih stali ob strani, spremili lv*ljujemo njegov’ zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. ir^aijUjAn«- puii in mu uaiuvaii vciitc ut ^veije. tena, KK lhv-* kolektivoma Ela, TDP Novoles, V.p. 3269 Ljub-ou u^olclm ?vez* b°rcev, gasilski četi za spremstvo. za poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni Žal, Tone JoiPŽena’ hčerki Pepca, Francka, sinovi Stanko, m Franci z družinami ter drugo sorodstvo m mm stoloma Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! V torek, 8. februarja, so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Aleksander Zupan, Alojz Surla, Ivan Ucman, Janez Gazvoda, Anton Kramar in Janez Kulovec, člani IMV Novo mesto; Jože Senica, Marjan Kum, Ivan Fabjan, Vika Fabjan, Karel Rebernik, Branko Ostanek, Marjan Kocjan, Jožica Uršič, Franc Šuštaršič in Jože Kavšček, člani Novolesa, Straža; Polona Košele, članica občinske skupščine Novo mesto; Peter Rapovž, Danica Hodnik, Marjan Kos in Franc Bajer, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Tihomir Pavlovič in Alojz Kastelic, člana Pionirja, Novo mesto; Anton Marolt, Franc Kupljen, Jože Šulc, Alojz Kozjan, Brane Avbar, Milan Radovanovič in Bojan Pureber, člani Novoteksa, Novo mesto; Slavica Konda, Marija Seničar in Terezija Sime, članice Ele, Novo' mesto; Neži Godler, Marko Pureber in Peter Simčič, člani Novograda, Novo mesto; Alojz Smrke, član Mercatoija, Novo mesto; Silvo Lavriha, član Novotehne, Novo mesto; Janez Udovč, član vodovoda, Novo mesto; Jakob Kulovec, upokojenec iz Gornje Straže; Mirko Pirnar, član Novomontaže, Novo mesto; Jože Rozman, član varnosti, Novo mesto; Anica Kozole, Marija Hribar, Urška Planinšek, Dušan Jovič, Ciril Pucelj, Franc Robida, Anton Hrovat, Jože Košak, Zdenka Sodja, Vera Dobravc, Franc Krese in Marjeta Blatnik, dijaki TKS Novo mesto; Ivan Simec, član GG Novo mesto; Vinko Lužar, član Novoteksa, Metlika; Jože Kralj, član podružnice Dela, Novo mesto; Vesna Flajšman, članica PTT Novo mesto; Franc Ster, avtomehanik iz Šmihela; Mirko Krevs, član Industrije obutve, Novo mesto; Mihaela Škulj, članica IMV Novo mesto. (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 P. Heriat: Boussardelovi, barvna nadaljevanka (Lj) - 20.55 Razgledi: Prvo berilo, barvna oddaja (Lj) - 21.25 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.30 Ulice San Francisca, serijski barvni film (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj) - 22.30 Namizni tenis Evropa 12, posnetek iz Sarajeva Sa, (Lj). SOBOTA, 26. FEBRUARJA: 8.00 Mala čebelica, barvna oddaja (Lj) - 8.15 Vrtec na obisku: Trgovina Cin-ci-rin (Lj) - 8.30 E. Rostand: Cyrano de Bergerac (Lj) - 9.00 Zverinice iz Rezije: Volk išče drva v Črnem potoku, barvna oddaja (Lj) - 9.20 Narava Japonske, serijski film (Lj) - 9.45 Dokumentarna oddaja (Lj) — 10.45 P. Heriat: Boussardelovi, barvna nadaljevanka (Lj) - 16.10 Košarka Zadar: Bosna - prenos v odmoru Propagandna oddaja (Lj) — 17.40 Mozaik (Lj) - 17.45 Obzornik (Lj) - 18.00 Mladinski film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Li) — 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Zunanjepolitična tema tedna (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 TV žehtnik (Lj) - 20.35 Propagandna oddaja (Lj) - 20.40 Alfredo, Alfredo, celovečerni film (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj) -22.40 625 (Lj). NEDELJA, 27. FEBRUARJA: 7.50 Poročila (Lj) - 7.55 Za nedeljsko dobro jutro: Revija mladinskih pevskih zborov - 4. del barvne oddaje (Lj) - 8.25 625 (Lj) - 9.05 M. Fallada: Kmetje, bombe življenju, barvna 18.25 Mozaik (Lj) 18.30 Dogovorili smo se (Lj) — 18.45 Mladi za mlade (Sa) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 A. Nicolaj: Stara garda, predstava SSG Trst, barvna (Lj) - 21.25 Propagandna oddaja (Lj) - 21.30 Mozaik kratkega filma (Lj) -... TV dnevnik (Lj) TOREK, 1. MARCA: 8.00 TV v šoli: Stara Grčija, Naše planine, Vreme in podnebje, Nemščina, TV vrtec, Evolucija življenja (Zg) — 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje, Glasbeni pouk (do 11.10) (Bg) - 14.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) (Zg) - 16.05 Šolska TV: Onesnaževanje moija, barvna oddaja (do 16.25) (Lj) - 17.05 Zverinice iz Rezije: Zajčkova zadnja želja, barvna oddaja (Lj) - 17.25 Pika nogavička - serijski barvni film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) — 18.10 Jugoslovanska narodna glasba (Lj) -18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Po sledeh napredki, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 (Lj) ak (Lj) - 19.: 55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Diagonale (Lj) - 20.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) -20.35 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba, barvna nadaljevanka (Lj) -21.25 Iz koncertnih dvoran - J. Brahms: HI. Simfonija - barvna oddaja (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj) SREDA, 2. MARCA: 8.10 TV v šoli: Šole muzeji, Prostor na filmu (Zg) - 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Izobraževalni film (do 10.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 15.00) (Zg) -17.00 Narodna: Kralj Matjaž in Alenčica - barvna oddaja (Lj) - da boif„ 5es. d°bra deklica in jaz ne lik. .P°trpK„' . 0 nje naredili Var »a cunin :%iia .trebujete V5 nJe naredili, kar za svojo JkWnja rečem n “služite, to vam brez *4to " dete, link .j® še nekoliko - kako bi ^e j* J eznivo dete, a vendar dete. ? WJe Prav cr.C""v' ucie’ a vendar aete. . TorJ, Sarni odnr* veseli,0- ko sem zapazila, !So „ a Se ?,°£j ‘n veste, kje je dobro, Hje j koliko lj* °b*>.nanireč, da ste začeli NatpQP0'njevat^Ta ^!V0 *'terarno izobra-!°sPod nada(jevati 1 s!e Jako dobro učinili. A Potem S*Cer zdaJ- Pred poroko, Si gladko ’TPraV^0’ ne gre več tako S inJema- Na ! J° se ve- T°nčka je v tem \ kakor je. Pa, Jni name, da vam take reči PojeK vas ni !*’" re*ne> Če govlf^fe: da bi nevoljen bil, h°Pet pikola j r ,12 m°je duše, gospodični „J>am lfn, n.a tem govorjenju vas te vzdihn Prijate,iic0’ sestro .. «bruorja 1977 »Vzdihnili ste? “ vpraša ga ona mehko. »Mislite li, da bodem jaz srečen ž njo, prav srečen? “ vpraša on polglasno in boječe. irFaz upam,“ odgovori ona. „Ali ne smete pozabiti pregovora, da vsak človek je sam kovač svoje sreče. Vi se sami srečnega naredite, ker morete. Mož ste, zato imate izbiro. Me ženske smo na slabšem v tem oziru, ker se moramo izbirati dati. Ko bi vi ne bili že izbrali, reklo bi se vam bilo lahko: glej, da dobiš in najdeš tako srce, kakor je tvojemu prikladno in sorodno. Zdaj pa, ko ste že izbrali in že zavezali se na pol, zdaj vam je samo svetovati, da izbrano srce sebi priklonite, da mlado drevesce v tako rast pripravite, kakor je za vas dobro, po svojih srčnih in duševnih potrebah.14 „In kake mislite, da so te pri meni? “ vpraša on. „Jaz vam bodem odkritosrčno govorila.11 „Tako, kakor v duši govorite." „Vi, gospod Nikolaj," začne ona in roka njena pod njegovo pazduho naglo v tem hipu malo više zleze, „vi imate mehko srce, torej potrebujete tudi žene, ki vaš čut razume ne z glavo, temveč s srcem; pa tudi razum vaš in izobraženje sploh se pri vas kakor pri vseh blažjih naturah opira na srce. Zatorej morate na to gledati, da bode vaša žena v vsem i znala i rada hotela in mogla vaše misli misliti, vaše nazore ceniti, vaše skrbi skrbeti, vaše ljubezni ljubiti. Jaz vsaj si ne morem bolj pustega misliti kakor moža, duhovitega in pametnega, ki je na vse življenje navezan živeti z ženskim bitjem v najožji zvezi, katero ga ne ume ali kateremu se celo ono smešno zdi, kar je izobraženemu in značajnemu možu važno in imenitno." „To je istina,“ reče Nikolaj zategnjeno. „No, vidite! Potem glejte, da bodete iz Tončke pred poroko vse to naredili." „Iz nje? Je li toliko mogoče? “ vpraša on. „Jaz mislim, a ne vem. Mislim da. Ker že tako zaupno govoriva, vam menda že lahko tudi povem, da me mlade ženske smo sploh sprejem- ljive, mehke, učljive. Vi ne veste, koliko tak mlad mož, kakor ste vi, z ljubeznijo in dobro besedo pri nas opravi, ako hoče. Storite vi tako v svoji stvari." To sta zopet stoje govorila. Zdaj se jameta počasi dalje premikati. „Ali boste vi taki, ko se omožite, kakor ste mi prej govorili, gospodična? “ vpraša zdajci on ter zopet obstane z njo. „Jaz imam previsoke misli o sreči zakonskega življenja, nego da bi drugače ravnala. Rajši se ne omožim nikdar; a če to pravim, ne smete misliti, da govorim tako kakor vsako mlado dekletce, pa drugače mislim. Ne, jaz vam prav naravnost povem, da se bodem še celo rada omožila, ako, a samo ako dobim moža, ljubezni vrednega in ljubezni zmožnega. Jaz si ne morem misliti nikjer večje sreče nego v takem zakonu. Kaj pa je mogoče lepšega in slajšega nego zavest, da imaš dušo poleg sebe, katero z vso ljubeznijo ljubiti smeš, da, celo ljubiti moraš, in ona tebe ljubiti sme in mora." ,4n jaz te moram ljubiti!" zakliče kakor blazen Nikolaj, potegne jo za roko pod pazduho k sebi, z drugo jo burno objame in strastno lice ji poljubuje ... Nikolaj je bil v tem hipu tako razburjen, da tudi kasnejše čase ni mogel domisliti se, kako in ali se mu je Luiza branila poljubljanja in kaj je rekla, le toliko ve, da je stopinje na cesti zaslišal. Adjunkt Kralj je bil sestrični naproti prišel. Nikolaj se je vrnil domov. A kak! XX Drugi dan je močno deževalo. „Brinovo brdo ima meglen klobuk, to kaže, da bode dolgo dež šel, a mi še stelje nimamo, repa je tudi še na polju, hu-hu-hu!" jadikoval je stari oče Luka Kolodej doli na vežnem pragu, zlo vreme opazovaje. Nikolaju pa je bilo to vreme po volji. „Zdaj ne more še odpotovati, danes še ne, in videl jo bodem!" šepeče on sam pri sebi in naslanja žareče čelo na hladno steklo svojega okna. Tako razbuijen še nikdar ni bil kakor od sinoči do zdaj. Vse se mu je zdelo kakor sanje, a znal je, da je velika resnica. „Ona, samo ona razumeva in govori jezik mojega srca, ona mora moja biti,“ to so mu misli o gospodični Luizi ponavljale v vseh razlikah; in Tončke se ni spominjal, a če mu je v misel prišla, bila mu je sitna misel in otresal se je je. Pisal je bil gospodični navsezgodaj v jutru kratko, a strastno pisemce, v katerem jo je rotil, da danes naj ne odhaja, pa da mu naznani, kje more na samem ž njo govoriti, kar mora in hoče. Odgovor dojde. Pisala mu je, da zaradi slabega vremena danes ne odpotujejo še, morda celo še jutri ne. Naj pride ob mraku pod samotni kozolec, ki stoji za mejo pod njih hišo. A naj tako pride, da ga nihče ne opazi. Ta dan je bil dolg dan Nikolajevega življenja, dasi so jeseni baje dnevi kratki in je malo do mraka. Že pred mrakom je Nikolaj pod zaznamovanim kozolcem stal, srce mu je nemirno bilo, ko se je vedno oziral po oglu, izza katerega je morala priti. Nazadnje je prišla, krasna ženska, kakor kraljica. Kakor boječe se je okoli in okoli ozrla in rekla: „Ko bi naju kdo videl? “ , In ko bi naju ves svet videl, jaz bi mu zaklical, kar sem vas sinoči rekel!" vzklikne Nikolaj. „Počasi, prijatelj," reče ona in mu ljubeznivo odkaže sedež poleg sebe na nakupičeni slami. „Vi ste prenagli." „Ne, ne ..." , Pst! Dajte meni izgovoriti. Na sinočnjo besedo se ne sklicujte. Hitra je bila. Jaz vam je ne zamerim. Med streljanjem in kulturo „Poleg vsakdanjega dela v službi in doma je ljudem potrebno še duševno življenje, ki nam ga olepšujejo razne zvrsti umetnosti. Jaz pa sem že od malega zaljubljen v branje, knjige," je povedal za uvod Mirko Levstek, 39-letni korektor pri Kočevskem tisku in urednik revije Kočevski razgledi. „ Vendar sem bil pri tej svoji ljubezni vedno opeharjen. Tako v 4. razredu osnovne šole, ko smo dobili knjižnico, razrednik ni postavil za knjižničarja mene, ampak sošolca. Isto se mi je zgodilo na novomeškem učiteljišču. Tudi za študij slovenščine sem se odločil zato, da bom bliže knjigam, pa spet ni bilo nič, ker učenje profesorja ali učitelja tako zaposli, da ni sposoben še za kaj drugega. Za korektorja v tiskarni sem se tudi odločil zaradi korekture knjig, a je vseh drugih korektur več." „Kaj me je najbolj potrlo oziroma razočaralo? Učencem 7. razreda osnovne šole sem za šolsko nalogo dal domišljijski spis z naslovom „Bil sem". Vrsta učencev je napisala, kako so bili kavboji ali šerifi in kako so pobijali Indijance, oziroma se streljali z gangsterji. V nalogah je bilo toliko mrtvih, da sem se zgrozil. Če že otroci tako dojemajo svet, če jim od branja in filmov ostane v zavesti le to - kaj bo z njimi, ko bodo odrasli? Vse to pa pomeni, da je treba z ljudmi delati. Ni veliko uspeha, nekaj ga pa le je in to ti daje zadoščenje. Vsak, posebno še izobraženec, je dolžan prispevati k širjenju kulture med občani. To smo čutili v Kočevju in ustanovili Klub kulturnih delavcev, ki je začel izdajati Kočevske razglede. Včasih se mi že zazdi, da je delo s Kočevskimi razgledi brezplodno, saj tekam za ljudmi in prosim za prispevke. Potem me kdo vpraša: ,Kdaj pa bodo spet izšli Razgledi? 'In takrat čutim, da moje delo le ni zaman, in spet dobim veselje, moč. “ „Zadnji dve številki Kočevskih razgledov smo tiskali v 500 izvodih, prvi dve pa v 1.000. Zadnje številke smo pol razprodali že v tednu dni Naročnikov je nekaj, a še malo. Te številke tudi po vedo, da so naši ljudje še nekoliko preveč hladni za kulturo. “ „Žal le malo izobražencev sodeluje v Kočevskih razgledih, čeprav jih je v Kočevju kar precej. Nekateri pa lepo sodelujejo z nami. Tako je bil imeniten članek Janeza Černača o kočevski pokrajini „Plima zelenega morja" in njegove fotografije. Tudi Tone Prelesnik je napisal zelo dober članek o pragozdu. Še drugi naj bi sodelovali. Sprašujem se tudi, kje so tisti moji odličnjaki in vzorni učenci, ki so zdaj že doštudirali in bi lahko uspešno delali na kulturnem področju? To priložnost izkoriščam, da jih povabim v naše vrste, v Klub kulturnih delavcev in med dopisnike Razgledov. Kočevski razgledi bi se po mojem lahko razširili še na območje ribniške in novomeške občine ali še dalj. Lepo bi bilo, če bi ustanovili revijo za območje Dolenjske. Pri našem delu nam je namreč še vedno vodilo misel pokojnega našega člana, pisatelja Toneta Ožbolta, ki je dejal: ,Revija naj bo lepa, kar se da kvalitetna in pristopna čim več ljudem. JOŽE PRIMC nuj«# poauF kot zdomec Bosanske ovce na dolenjski paši — Ivo Maljevac zadovoljen z gostoljubnostjo Na prvi pogled ni dosti razlike dotnov in odstavili jagnjedi, bo še med nomadskim pastirjem in zdomcem, zdoma sta pravzaprav oba. Ivo Maljevac iz Paklareva blizu Travnika vidi razliko predvsem v tem, kdo mu daje kruh - domovina ali tujina. To leto je poskusil iti po očetovih stopinjah kot pastir in navkljub mnogim neprijetnostim je navdušen. Večinoma bosanskih pastirjev, ki so že nekaj let nazaj gnali precejšnje črede ovac tudi skozi Dolenjsko, nismo kaj radostno gledali. Kmetje so tožili nad škodo na posevkih, sprejeti so bili tudi predpisi, ki omogočajo preganjanje paše. Ivo vsaj sredi minulega tedna pod trebanjskim pokopališčem ni imel težav, kot jih ni imel vso pot iz Bosne preko Istre in Ilirske Bistrice. Riču-na, da jih ne bo imel do Zagreba in Karlovca vse do doma. „Biti moraš pozoren in ovce pravočasno odvračati od škode. To so sila prijazne in tudi ubogljive ter skromne živali, znajo vse, le govoriti ne,“ se razneži. Pred tem je delal kot zdomec pri raznih nemških gradbenih podjetjih. „Ni bilo prida, zaslužilo se je sicer dosti, a je na kraju malo ostalo. Mislim, da je doma vseeno bolje. Tale čreda 65 ovac in 30 do 34 jagnjedi je vredna okrog 100.000 dinarjev. Imam vse: podmladek, od časa do časa volno, ko bomo prišli Ivo Maljevac: „Doslej vso dolgo pot nikjer nisem imel težav. Z dobrimi ljudmi se da vedno shajati" KOŠARKAŠKI TURNIR V ČRNOMLJU V počastitev občinskega praznika je bil v nedeljo, 20. 2. 1977 košarkaški turnir KS Črnomelj in KS Semič. Značilnost tega turnirja je velika množičnost, saj je sodelovalo 8 ekip s skupno 80 igralci. Za košarko vlada veliko zanimanje, razen tega pa se v občin i-Črnomelj s to panogo ukvaija še 60 mladincev. Na turnirju v Semiču je zmagala ekipa Kašče, najboljša igralca turnirja pa sta bila Vinko Hutar in Mirko Kočevar. Na turnirju v Črnomlju je zmagala ekipa Črnomlja, za njo sta bili ekipa KBS in gimnazija Črnomelj. Najboljši igralec je bil Jankovič. NAJCENEJŠI SMO, VERJEMITE So staknili Repičani glave, ko so ugotovili, da ljudstvo premalo sega po knjigah, ter sklenili, da bodo preuredili nekdanje prostore internata v knjižnico, sicer jih bodo statistiki še naprej vlačili po poročilih kot občino, ki edina v deželi ne premore matične knjižnice, kar je gotovo zardevanja vredno, kajti Repičeva draga je nekdaj slovela daleč naokoli po prvi čitalnici, gasilskem društvu in godbi na pihala. „Preureditvena dela bomo zaupati Hitrogradu", je predlagala predsednica kulturne skupnosti tovarišica Zračni-kova. „Je pa gradbeno podjetje Opeka solidnejše, cenejše in sploh bolj priznano, njim dajmo delati!" je ugovaijal načelnik za gospodarstvo občinske skupščine Repičeva draga in si prižgal cigareto. „Ne bi se bilo neumno pozanimati tudi pri Hitrozidu. Delo opravijo strokovno, solidno pa tudi s cenami ne pretiravajo. Nam so, na primer, postavili dimnik in še zdaj stoji,“ je poudaril tovariš Krednik, sicer ravnatelj osnovne šole v Repičevi dragi, ki so ga ljudje cenili, ker je bil doma prav na vseh področjih, pa naj je tekla beseda o koloradskem hrošču ali o moderni slovenski poeziji. Tovarišica Zračnikova, predsednica kulturne skupnosti, seje znašla v dvomili, zato je predloge strnila v sklep: ..Najbolje bo, če zaprosimo za ponudbe tako gradbeno podjetje Hitrograd, kot Opeko in tudi Hitrozid." Ni ga bilo, ki bi ugovatjal. Po mesecu dni so prispeli listi podjetja Hitrograd. Njihovi strokovnjaki so ocenili vrednost preureditvenih del na petsto dvajset tisoč dinar- jev. Kmalu je prispel tudi predračun podjetja Opeka in zadnja vpisana številka je bila za sto dvajset tisoč dinarjev višja, kot je bila zapisana v listih Hitrograda. Pohiteli pa so tudi uslužbenci Hitrozida; njihov predračun je bil zaključen s številko osemsto trideset tisoč dinaijev. Predsednica kulturne skupnosti tovarišica Zračnikova je dolgo časa strmela v različne številke treh predračunov in jih nikakor ni mogla doumeti. Se ji pa je zasidral v možgane stavek, ki je bil v vseh treh primerih do pičice enako oblikovan: ..Zagotavljamo vam, da smo sestavili gornji predračun po najnižjih cenah in da bomo opravili delo z največjo možno mero varčevanja." Sledil je še tovariški pozdrav, ki se je zazdel tovarišici Zračnikovi zelo malo tovariški. TONI GASPERIČ mleko za znani sir. Kaj bi še hotel? “ navdušeno govori o tem delu. V roki je držal knjigo „Obitelj vojvode Hrvoje“, kjer je ostalo neprebranih le še nekaj strani in je tako sproti izvedel še nekaj o zgodovini. Navsezadnje je tudi ta vojvoda kolovratil po slovenski zemlji prav okrog Borovnice, zato se mu je kraj zdel še bolj zanimiv, ko je gnal tam skozi svojo čredo. O tegobah pastirjevanja govori kot vsak o težavah svojega dela; očitno je vajen trdega življenja v naravi. Vse, kar potrebuje, ima otovorjeno na oslu. Če je dež, spi pod šotorom, sicer pa sta mu dovolj nebesni svod in bunda, podložena z ovčjim krznom. A.ŽELEZNIK O' M, NARODNA PESEM: ,,Pastirce mlado i ffl"0’ u kaj ti se tako stužilo • ■ • (Branko Babič) Od pomanjkanja do zadovoljstvi Zlata poroka pri Križajevih v Klinji vasi V soboto, 26. februarja, bosta slavila zlato poroko zakonca Marija in Franc Križaj iz Klinje vasi pri Kočevju. Poročila sta se 27. februarja 1927 v Šmarju-Sap. Najprej sta živela nekaj časa pri starših v Dobre-poljah, leta 1930 pa sta se preselila v Klinjo vas, kjer sta si kupila hišo. Franc Križaj, ki bo prihodnji mesec dopolnil 72 lchje šel služit že s štirinajstim letom. Delal je še pri dobrepoljski apnenici, nato pa do List za vsakogar »Dolenjski list« ^ --------------------- RIBICI TOŽIJO Lanski veliki pomor rib v Mirni bo, kot vse kaže, doživel svoj epilog pred sodiščem v Ljubljani. Do poravnave med sevniško ribiško družino, mirensko Kolinsko — tozd Tovarna za predelavo krompirja in Dano ni prišlo. Sedaj je vložena tožba. Neposredna odškodnina za ribji živelj je postavljena na 320.000 dinarjev. Toda vprašanje odškodnine ni nikakršno jamstvo, da do zastrupitev ne bo prihajalo tudi v bodoče. Sama čistilna naprava na Mirni je neustrezna. V razvojnem konceptu Posavja je Mirni pripisana turistična bodočnost, vendar postaja, žal, vse bolj pust industrijski kanal. Spektakel pod obroči Ljubiteljem košarke na Dolenjskem in navijačem ljubljanskega Bresta se obeta v sredo zvečer (2. marca ob 19. uri v novi športni dvorani v Novem mestu) zanimiva tekma med reprezentanco Dolenjske (okrepil jo bo najboljši jugoslovanski center Krešimir Cosič) in postavo Bresta. Gledalcem sc bodo - v dvorani tokrat ne bo stojišč - predstavili ta čas najboljši Brestovi košarkarji z reprezentantom Jelovcem na čelu. Pred moško tekmo bodo organizatorji poskušali pripraviti tudi srečanje ženskih ekip (ob 17. uri), in sicer med italijanskim Pagnossinijem iz Trbiža (nastopa v 1. zvezni ligi) in ljubljanskim Brestom, ki se je že uvrstil v najelitnejšo jugoslovansko osemčlansko super li-KO. Cosič bo v Novo mesto prispel že v dopoldanskih urah in se s košarkarskimi delavci iz Dolenjske pogovarjal o možnosti razvoja dolenjske in slovenske košarke. H §g iaftS upokojitve pri kočevskem rudniku. Leta 1942 je začel delati za OF. Pokojni Jože Novak ga je postavil za terenca. 31. januarja 1944 pa so vso Križajevo družino izselili oziroma internirali v Sclnvarzcnbergu. ,,Tam sem delal v skladišču lesa neke tovarne," se spominja oče Franc. „Vodja je bil esesovec. Delati sem bil vajen, a delati lačen in še tepen z žilavko, je bilo pa težko. Večkrat je izginil kakšen, ki jim ni bil všeč, a nikoli nismo vedeli, kam." Mati Marija, kije dobro leto mlajša, pa je povedala: „Imcla sva sedem otrok: 3 hčere in 4 sinove. Ena hčerka je umrla, ostali pa so še vsi živi. Ko so nas med vojno peljali v Nemčijo, so nam dali vse štiri dni le po enkrat na dan jesti čaj in kruli. Tam so nas ločili. Najprej je moral iti mož, nato pa še obe hčerki, ki sta bili najstarejši. Jaz sem s štirimi otroki, starimi od 3 do 11 let, morala v taborišče. Vsak dan sem od jutra do noči prala v mrzli vodi, da sem se prehladila in me bole noge." Leta 1945 so se vrnili domov. Hiša je bila bombardirana in so stanovali drugod. Počasi so jo obnavljali, šolali otroke, oče Franc je delal na Rudniku, 15 let pa je bil tudi član krajevnega SlJ^j^as. Zeljne-Klinja vas-^^^. * Nikoli jima m ou otl0a» zdaj, na stara leta, k° j'-**1 že poročeni, sta bolj vsem potrebnim v Izvlekla sta se iz večne? st kanja in lahko uživata, \ , dovolj pretrpela. Želu^ ^ bila še dolgo zdrava m „K odi Čla ski Na 5. jev izv spe ral; p« od Za naj kri bo ku do Po ski tei ta' ko m< pii Z L ATO PO RO ČENČA ( se zakonca Križaj , vrnila iz taborišča našla bombardirano morala z otroki nekaj ^ celo na skednju, (f AKCIJO BOMO SKLENILI V TOREK OPOLDNE 1680 novih naročnikov I so m Brežice, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Krško zaslužnejši kraji, da smo v predzadnjem tednu na^ p mesečne akcije zapisali v naše kartoteke še 63 no ^ ročnikov. Najprizadevnejši pismonoše so po dobrin secih tovariši: naro^’ Maks Krevelj iz Sevnice - pridobil je 76 novili kov; slede inu: Anton Hren, Trebnje — 72, jvaf vič, Senovo — 48, Jože Trefalt, Zabukovje — _ ^4, Volčanjšek, Sromlje - 26, Jože M alko vič, Ribnica Anton Omerza, Dolenja vas - 22 itd. • Danes teden bomo objavili sklepno poročilo, sa^j0bi!' akcijo 1. marca zaključili. V teh mesecih sn1® P„ n0yJi predvsem po zaslugi številnih pismonoš že 16 naročnikov, ki so po občinah razdeljeni takole: C Slov Bele Pon Dar avli 'jut Sor Koi Šec elel kor Pat občina BREŽICE: občina ČRNOMELJ: ... občina KOČEVJE: občina KRŠKO:....... občina METLIKA: občina NOVO MESTO: občina RIBNICA:..... občina SEVNICA: občina TREBNJE: 118 133 98 196 32 406 . 97 169 177 203 razne pošte v SR in SFRJ: ................. jj naročniki v tujini:....................... Vsakega novega naročnika bomo veseli scve LukSič, Dol. Toplice 120, p. Dolenjske Toplice- j0te Knjige smo izžrebancem danes odposlali SP nimi pošiljkami.