Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina listu: =
Celo leto . . K 10*— Pol leta . . „ 5'— Četrt leta . . „	2*50
Mesečno . . „ r— Zunaj Avstrije: = Celo leto . . K 15*—
Posamezne številke s:	10 vinarjev. ::
Uredništvo in upravništvo: Maribor UoroSka ulica 5. = Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredni vsak da
Koroški vilajet.
Nečuveno postopanje politure oblasti.
Odkar je baron Friess-Skene dežeM predsednik na Koroškem, si Nemci vse upajo. Zkinanja prijaznost deželnega predsednika je skraja marsikoga zmotila, da ga je opravičeval, češ, mladi gospod še je neorientiran in ta nedostatek sedaj Nemci v obilni meri izrabljajo. Toda v zadnjem času se je mogel vsakdo prepričati, da to opravičevanje ne velja. Baron FriesshSkene je protektor vsega protislovenskega gibanja na Koroškem. Dočim z mirnim očesom gleda, kako se na Koroškem širi veleizdajalska vse-nemška struja, kako so ravno c. kr. uradniki glavna opora veleizdajalske propagande, pa na drugi strani tembolj omejuje prosto gibanje vedno lojalnih koroških Slovencev.
Neverjetno pa je, kaj se je zadnji teden zgodilo. Baron Friess-Skene je po svojem bel jaškom glavarju prepovedal, da izvenkoroški Slovenci ne smejo dne 12. t. m. na tabor v St, Jakob' v Rožu. Kaj takega se niti v Turčiji ne dogaja! Najnovejši ier-man barona Friessa je žaljiv za vse Slovence, zato pričakujemo, da bodo Slovenci vseh pokrajin nastopili proti koroškemu deželnemu predsedniku. Baron Frièss je sam privandranec in tujec na Koroškem, tem manj mu pristoja, da Slovencem prepoveduje obiskovati svoje koroške brate.
Vilajetski odlok ima to-le besedilo:
„Povodom prireditve ljudskega tabora koroških narodnih Slovencev dne 12. julija 1914 v Sv. Jakobe» v Rožu, c. kr. okrajno glavarstvo Beljak v prid javnega reda in pokoja sledeče vkrene: Tabora se smejo v smislu naznanila in vabil samo koroški Slovenci udeležiti, Vsled tega je prihod in, udeležba Slovencev iz dragih dežel na tem taboru strogo prepovedana. Da pa ne pride do spopada, je dne 12. julija 1914 tudi vsak prihod od nemške strani v Sv. Jakob v Rožu prepovedan. V ta namen bo 12. julija orožništvo kolodvore v Podrožici in Podgorjah kakor tudi vsa pota, po katerih se v Sv. Jakob pride, nadzorovalo in na to pazilo, da se tej odredbi uboga in da se v krajnem okolišu Sv. Jakoba vsako zbiranje v trope zabrani. To se s pristavkom razglasi, da se bo neposlušnost teh odredb po § 11 cešalrsk/ega ukaza od dne 20. aprila 1854, drž. zaik. Š|t. 96, strogo kaznovala in da bodo neubogljivi če bo treba zaradi prestopka par. 279, 288 in 284 kazenskega zakona
PODLISTEK.
f Tomaž Kajdiž, stolni kanonik ljubljanski.
V petejč,* dne 19. junija, popoldne, so na novem pokopališču pri sv Križu zunaj bele Ljubljane položili k zadnjemu počitku odličnega moža, ki zasluži v „Straži“ skromen spomenik.; Rajni se ni odlikoval samo na cerkvenem polju, ne, on je posegel v, viharnih časih tudi v slovensko politiko.
Rouil se je zdaj rajni gospod Tomaž Kajdiž v Žerovnici, lepi vasi župnije Bretznice na Gorenjskem, dne 21. decembra 1834 v pošteni kmečki hiši kot rojak rajnega mil. knezošofa Janeza Zlatousta Pogačarja, kateremu je pomagaj postaviti vi župnijski cerkvi na Breznici dostojen spomenik, ki ga je „Ljubitelj kršč. umetnosti“ v svojem I. zvezku omenil s pohvalo, Leta 1858 je bil v mašpikai posvečen in je potem služil kot kaplan v Velikih Lalščah in več let na Dobravi pri Ljubljani, kjer j,e zaslovel po svojih navdušenih pridigah in po svoji gorečnosti v cerkvi in šoli. Že leta 1870 mu je podelil preč. kn.rišk. stolni kapitelj svojo župnijo sv. Marjete v Vodicah, kjer se je izicazal skrbnega očeta naselbini častitih šolskih sester v Repnjah.
Leta 1888 je postal dekan in nadžupnik v Moravčah pod Limbarsko goro. Kmalu potem so bile pa razpisane volitve za deželni zbor. Razumen gorenjski kmet se je bil že zdramil in je spoznal, da je potreba deželno gospodarstvo izyip mladoslovencem iz rok. Liberalnim poslancem nasproti so postavili konservativne kandidate. V volilnem okraju kamniškem je bilo treba spodriniti liberalnega kandidata, priljubljenega in jako zgovornega g. dr. Jauk. Kersnik.
* Spisan dne 23. junija, je ležal zavoljo sarajevske nesreče do danes v naši listnici. — Opomba uredništva.
tudi sodnijsko kaznovani. — C. kr, okrajno glavarstvo Beljak, dne 9. julija 1914. — C. kr. dvorni svetnik: Schuster m. p.“
Slučaj Kežman.
Četrtošolec Kežman pride pred obravnavo dne
14.	t. m. ’Tožen je po § 64 (radi razžaljenja člana vladarske hiše) in § 305 (radi odobravanja nenravnega čina). Z nekim hrvatskim vojakom se je Kežman pogovarjal o sarajevskem umoru.. Ta hrvatski pogovor je vojašk-burš povedal svojemu častniku, ki ga je naznanil sodniji. Kaj je na tem pogovoru, bo pokazala obravnava, pred katero ne moremo o slučaju govoriti.
Opozarjali bi pa ob tej priliki državjno pravd-ništvo, naj zasleduje z isto natančnostjo tudi obnašanje nemških dijakov, n, pr. onih buršev, ki so — smešili naše vojake. Nemški listi so nekaj > pisali in po Mariboru se je govorilo, da je neki častnik imel spopad z nekim buršem, ki je smešil avstrijski patriotizem oficirja. Ni naša dolžnost, da bi ta slučaj s -pričami zasledovali, mi beležimo samo govorico, A dolžnost državnega pravdnlka pa je, da stvar preišče. Ce se dokaže, da govorjenje ne odgovarja goli resnici, naj da vojaško poveljstvo pojasnilo ' v javnosti, Nepojasnjeno govorjenje pa vpliva 'demoralizajo-če na občinstvo, zlasti na mladino.
Tudi vprašamo državno pravdništvo, kaj namerava storiti, ali kaj je storilo z onim govornikom, ki je na zborovanju buršjev rekel: ,„Proč od Avstrije, od te stare, izživele, črnožolte Avstrije, ki nosi na sebi trohli smrad minulih časov!“ Zakaj ta veleizdajalec ne duha trohlega smradu jetriSiških celic? Klaj se je zgodilo onim' c. kr. uradnikom,ki so ta govor mirno poslušali?
Vprašamo dalje državno pravdništvo v Gradcu, s kako pravico sme „Grazer Tagblatt“ ponatis-kovati v slovenskih časopisih zaplenjene Članke? In čujte in strmite, ta „Grazer Tlagblatt“, vsenemški dnevnik, sme celo nekaznovano smešiti rajnega nadvojvodo Franca Ferdinanda. V številki 170 od dne 9. julija pravi, da je imel Franc Ferdinand „nejasne načrte“, da „ni bd politik.“ Z ozirom na nadvojvodo izjavlja:	„Sarmatski Velikoavstrijec ni nikdar poli-
tik, ampak vedno fantast.“ Celo nad zakonom Franca Ferdinanda se spotika rekoč: „Volja, ki se je najbolj trdovratno pokazala v činu, ki bi bil lahko vodil k najhujšim notranjim zapletljajem, v morganat-skem zakonu, taka volja še ne daje poroštva za —
Na vsestransko prigovarjanje se je tega dela pod-stopil moravški dekan, preč. g. Tomaž Kajdiž. Na veliko veselje katoliško mislečih prebivalcev je rajni g. Kajdiž sijajno zmagal.
Deželni stanovi kranjski so od nekdaj že imeli pravico predlagati kandidata za stolni kanonikat, u-stanovljen od rodbine Flachenfeld-Wollwliz. To pravico ima sedaj deželni odbor kranjski. 1 Ko je bil po smrti velezasluženega kanonika g. Karola Klun do-tičen kanonikat izpraznjen, je deželni odbor za kanonika predložil deželnega poslanca g. Tomaža Kajdiž, ki je leta 1898 postal kanonikj stolne cerkve, konristorijalni svetnik, revizor cerkvenih računov in arhidijakon osrednje arhidijakonije, ki obsega vse župnije ljubljanske okolice in dekanije: Litija, Moravče, Šmarje in Vrhnika.
Vkljub visoki starosti je škofijsko knjigovodstvo na novo vredil in spravil v najlepši tir. „Kasen-burgerje“ je vedel priviti, da so pravočasno sestavili in predložili cerkvene račune. Vedel je dajati 'dobrih nasvetov, kako pridobiti za cerkvena popravila potrebnih načrtov in denarnih pripomočkov.
Hrvateko-slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani meseca avgusta 19(13 udeleževal se je s prav velikim zanimanjem, posebno ker je bil predsednik apostolstva sv. Cirila in Metoda za pomoč katoličanom slovanske narodnosti na Balkanu, katere je tudi s svojimi sredstvi rad podpiral.* Ker je gospod general-vikar, mil. g. kanonik Janez Flis, vpeljal v stolnici ob nedeljah in praznikih na večer „uro molitve presv. Rešnjega Telesa“, se je rajni g. kanonik Kajdiž redno udeleževal te pobožnosti, h kateri je peljal tudi svojo družino( in če je imel kakšnega gosta, se ni sramoval, ga tudi povabiti k tej pobožnosti.
* Kakor zadnji „Bogoljub“ (Štev. 7 str. 239) poroča, je rajni' g. Kaijdiž veliki del svojega skromnega premoženja določil v namen apostolstva sv. Cirila in Metoda za vshodne misijone.
hrom se more govoriti od 11.—12. nre dopold.
nadegoistična dela. Dinastičnojegolstična dela pa se vendar naj nje hvalijo, predno so se sama in njih posledice spoznala.“ Sklepa člankar, neki dr. 'Alb. Ritter, tako-le: „V celem: Močna volja brez jasnega in eksistenčnemu državnemu principu primernega cilja še ni nikako upanje in upravičuje ravno tako malo hvalospeve, kakor njena izguba nikdar nehajoče jeremijade . . . Bilo bi žalostno, če bi bil mož, ki ga niti poznali nismo, edin mož v podonavski monarhiji.“
Zakaj pa tukaj državni pravdnik ne poseže v-mes? In ti vsenemški listi, izmed katerih je bila — jMarburgereä“ zaplenjena radi pregreška proti § 64, so še tako nesramni, da denuncirajo slovensko ljudstvo, slovenske poslance, slovensko duhovščino kot srbofile, kot ' veleizdajalce. Tat, Idi je ukradel, beži za poštenim človekom in vpije: „Primite ga!“ da s tem odvrne sum od sebe. Toda od e. Ter, oblastev zahtevamo enako pravično mero za vse.
Poslanik pl. Hartwig nenadoma umrl.
V petek, dne 10. t, m., okoli 9. ure zvečer, je ruskega poslanika v Belgradu, pL Hartwiga, na avstrijskem poslaništvu nenadoma zadel mrtvoud, — zgrudil se je na tla in umrl. Podrobneje o njegovi smrti se poroča sledeče : Imenovanega dne, ob pol 8. uri zvečer, je poklical poslanik pl, Hartwig telefoni-čno avjstro-ogrsko poslaništvo in vprašal, more li po dineju obiskati poslanika barona Giesla. Avstrijski poslanik Giesl, ki je bil osebno pri teljefonu, mu je odgovoril, da ga bo jako veselilo, nakar je Hartwig izjavil, 'da pride v poslaništvo ob 9. uri. Točno ob zgovorjeni uri je prišel ruski poslanik v palačo avstrijskega poslaništva, kjer ga je sprejel baron Giesl v svojem delovnem kabinetu jako prisrčno. Začetkom pogovora je naznanil Hartwig Gieslu,da je prišel zato, da energično zavrne v Belgradu razširjene vesti, ki so ga krivile, da se ni udeležil zadušne božje službe za ranjkim prestolonaslednikom Francem Ferdinandom. Popolnoma je tudi neresnično, da je praznoval na dan umora gostijo. Res pa je, da je on prisostvoval v katoliški cerkvi žalni sv. maši v ga-la-opravi, z velikim križem Franc Jožefovega reda, ki da ga vedno nosi s posebnim ponosom. Poslanik baron Giesl je vzel vse to z zadovoljstvom na znanje, Nato se je razvil med obema diplomatoma privaten razgovor, tekom katerega je dejal Hartwig, da se zadnji čas ne počuti popolnoma zdravega in da sc
O binkoštih je gospoda kanonika napadla .velika slabost. Gospod zdnajvnik ga je nagovoril, da se je kvaterni četrtek peljal na solnce, a prišel je komaj živ domov. Od tiste dobe ni mogel ničesar več zavžiti, kakor le še kakšno kapljico vode. Kdor ga je obiskal, ga je prosil, da naj ne moli za njegovo o-zdravljenje, ampak le za srečno zadnjo uro. Dal se je večkrat prevideti s sv. zakramenti za umirajoče. V sredo, v osmini praznika presv. R. T., ob štirih zjutraj, so vsi, ki so mu stregli, mislili, da je angelj miru že prišel po njega. Kmalu mu je zopet odleglo. Po osmi uri se je nekam zagledal in skoraj bi rekel nasmehljal, potem je pa glavo obrnil na stran, in brez vsega smrtnega boja zaspal v Gospodu v 80. letu svoje dobe in v 56. letu mašniške službe.
Kratko pred smrtjo ga jel obiskal njihov zvesti prijatelj, c. kr dvorni svetnik grof Chorinski. Raz-ven č. o. spovednika je bilo še par drugih mašnikov pri smrtni postelji navzočih.
Pogreb se je odredil na petek, dne 19, junija, popoldne ob pol štirih. Med tem so Ljubljančani in njihovi sosedje pridno prihajali v hišo žalosti št. 9 Pred škofijo, rajnega kanonika škropit in za njegov dušni mir in pokoj molit. Ob uri pogreba zbralo se je veliko odlične gospode in nepregledna množica vernega ljudstva pred s (Join o cerkvijo, v katero so zanesli črno krsto z zemeljskimi ostanki blagega zla-tomašnika. Prostorna stolnica je tXla polna žalujočih pogrebnikov. Ker so prevzvilšeni g. knezošfcof Anton Bonaventura bili odsotni na vizitaciji v moravški dekaniji, so cerkvene obrede opravljali v Škofovem imenu mil. g. stolni prošt, 831etni zlatoma^nifc g. Janez Ev. Sajovic, v navzočnost^ ljubljanskega preč. stolnega kapitelstva, kateremu sta se še tudi pridružila dva zunanja stolna kanonika, eden iz Trsta, a drugi iz Maribora. Gospodje semeniščniki so zapeli v stolnici „Libera“ in še neko drugo latinsko žalostinko, potem smo pa zapustili stolnico, da se v-redi sprevod na novo pokopališče pri sv. Križu. Krsto so položili na krasen mrtvaški voz, mil. g. stol-
Pazite na
otroke!
gre prihodnjo nedeljo zdravit v Nauheim. 'Odhod je odložil zato, da se še jutri (soboto) udeleži oficijelne svečanosti povodom rojstnega dne kralja Petra. Tedaj pa je naje n krat položil roko na srčno stran, zaklical („Oh“, nagnil glavo in zdrsnil s kanapeja na tla. Giesl je priskočil k njemu, ga dvignil na kanape in odredil,, da so prišli takoj trije zdravniki in da so obvestili o nezgodi hčer poslanikovo. Med lem časom si je baronica Giesl resno prizadevala, da bi spravila pl. Hartwiga k zavesti. Devala mu je ledene obkladke, drgnila žilo in škropila prsi in vrat z mrzlo vodo. Toda yse zaman. Tudi prihiteli zdravniki so mogli le konstatirati, da je umrl, zadet od srčne kapi. V poslaništvo je prihitela tudi hčerka pl. Hartwiga. Videla je svojega očeta ležati na tleh, in je spoznala, da je mrtev. Zdravniki so jo spočetka tolažili, da se je oče samo onesvestil.
Ko se je razvedela po Belgradi! Harlvigova smrt, so takoj odpovedali gledališke predstave in javne prireditve. Truplo poslanika Harwifga bodo prepeljali v Petrograd, *jer se bo ; vršil pogreb z vsemi slovesnostmi.
Hartwig je bil 56 let star ter je veljal od nekdaj za enega najsposobnejših ruskih diplomatov. Od leta 1909 naprej je bil v Beigradu zastopnik Rusije, ter velik prijatelj Srbije in zagovornik njenih teženj. Rusijo je zastopal v Belgra'du že za časa aneksijske krize. Pašič je svojo politiko uravnaval vselej po naročilih Hartwigovih. Da se je Srbija po prvi in zlasti še po drugi balkanski vojni tako povečala in da je Rusija začela protežirati Srbijo celo proti Bolgariji, nekdanjemu ljubljencu Rusije, je v veliki meri pokojnikova zasluga. Hartwig je bil seveda največji nasprotnik naše monarhije in v tem oziru so o njem krožile najrazličnejše pripovedke, o katerih se ne ve, ali so vse resnične. Na vsak način je bila pokojnikova skrb obrnjena v prvi vrsti na to, da. je korake in namere naše diplomacije izpodbijal,, kjer je le mogel. Vkljub temu je bil sila previden, S Hartwigovo smrtjo izgubi Rusija enega svojih najboljših diplomatov, Srbija svojega najzveste (šega prijatelja, Avstrija pa jako opasne ga nasprotnika.
Sarajevski zločin.
(Izviren opis, ki ga je poslala neka v. Sarajevu živeča Slovenka svoji sestri.)
O hudodelstvu, ki se je te dni v, Sarajevu dogodil, je itak že iz časnikov znano. Pišem torej samo to, kar sem na, lastne oči videla. Stala sem malo nižje od poštnega poslopja s svojim soprogom in njegovim prijateljem, ko se je prestolonaslednik pei-jal mimo. Z živijo-klicem ter s prijaznim smehljajem in priklanjanjem je vojvodinja odgovarjala, nadvojvoda pa z dostojanstvenim salutiranjem. Peli ala sta se v velikem avtomobilu zelo počasi, mi pa smo šli takoj za njimi, ker smo bili namenjeni v pivovarno. Kar naenkrat, nedaleč pred nami, močno poči; vsi se spogledamo in vprašamo, kje je to bilo. Eni so mislili, da prihaja pojs. iz vojašnice, drugi iz kaštela, moj soprog pa je takoj dejal, to ni bil slepi strel, ampak ostri. Komaj to spregovori, je že bila skupaj gruča ljudi in cel trak krvi na cesti; ranjence pašo odnesli k nekjemu stolaru, ki je delal v svoji trgovini. V naslednjem trenutku pa so bili na licu mesta že trije vozovi, ki so ranjence odpeljali v bolnišnice. Nek otrok, ranjen od bombe), je še tisti dan umrl. A poleg tega so bili ljudje zelo veseli, da se prestolo-
ni prošt s svojo asistenco so tudi zasedi) lep glaže-vnat voz, ravno to je storilo mnogo odličnih pogrebnikov; drugi so pa peš spremljali mrtvaški voz. Za krsto je stopalo pet sinov in tri hčerke rajnega brata preč, gospoda kanonika. Med njimi č. g. Val. Kaj-diž, župnik na Borovnici ob južni železnici. Za. križem na čelu sprevoda so peljalej čq. šolske sestre svoje gojence iz Marijanišča. Za njimi so pa peljale čč. usmiljenke mnogoštevilne gojenke Lichtentur-novega sirotišča. Za njimi je sledila dolga vrsta se-meniščnikov ali bogoslovcev v, praznični obleki.
Ko je sprevod prišel do konca, mesta, so se čč. sestre s svojimi gojenci in gojenkam) postavile na desno stran ceste, gg. semeniščniki pa na levo, da je sprevod med njimi zapustil mesto. Nekateri pogrebniki so zasedli tam pripravljene izvošceke, drugi so peš šli za pogrebom noter do pokopališča. Tam so krsto blizu velikega križa, ki stoji sredi novega pokopališča,, ki je le za 1 hektar vdčji od mariborskega na Teznu, spustili v grob, ki je bil izkopan tik groba rajnega mil. g. kanonika Ignacija Žitnik. — Mil: g. stolni prošt j,e opravil še zadnje predpisane molitve; gospodje pevci so kakor pred hišo žalosti ob odprtem grobu zapeli slovensko žalostinko; nato smo vsak vrgli trikrat prsti na krsto, na kateri se je svetil rudeč biret rajnega g, kanonika Kajdiža in smo se od njega poslovili za ta svet, želeč, da se vidimo zopet v boljši 'deželi .	.
Na njegov nagrobni spomenik sodijo besede, ki se svetijo na spomeniku njegovega odličnega rojaka g. Jožefa Rozman, častnega kanonika in nadžupnika v Konjicah.
Zemlja krije tu moža,
o kälterem res velja
kar sam sv. Duh veli:.
„Ljubljene Boga in ljudi,
.. v blagom je spominu vsem."
‘ ’ Da si znak res njih očem.
Dr, Josip Ulaga f.
nasledniku in njegovi soprogi ni nič zgodilo.. Mi se. nekaj časa tam mudimo, ter gledamo, kaj. je. bomba poškodovala. V gornjem nadstropju bližnje hiše so bila okna potrta, brzojavna žica nad cesto pretrgana, rolo v trgovini na v;eč lfrajih predrt Dva končka bombe je našel moj soprog, enega pa jaz.
Ne vem, če smo se dober četrt ure mudili tam, kar začnejo pri drugem mostu ljudje zopet skupaj božatu Tudi mi ,hitimo in naenkrat zapazimo, kako se nekako 200 korakov pred nami avtomobil ustavi,, nek general pribeži od nadvojvodovega voza z nadvojvodovim klobukom, plaščem in šopkom, skoči tam v auto in se po bliskovo odpelje. Za njim pa se pelje nadvojvoda, raizoglav, z odpeto suknjo, smrtnobled in iz ust mu teče kri. Vojvodinja pa leži njemu na kolenih. V zadnjih avtomobilih pa so vsi' vojaški dostojanstveniki, ki so spremljali prestolonaslednika, imeli samokrese v rokah ter divje gledali po ljudeh. Za njimi pa so bežali častniki . in redarji z golimi sabljami. Zgoraj pri mostu so napadalca s sabljami sekali častniki in tudi tiste, ki so hoteli braniti napadalca.
To vse se je zgodilo tako hitro, ko bi v kinematografu gledali predstavo . . .
Čez četrt ure pa se že razširi glas, da je nadvojvoda mrtev in vojvodinja težko ranjena. Za tem pa že pride „Tiagblattovä“ .posebna izdaja z vestjo, da sta obadva mrtva. Tega si vi tam gori ne morete predstavljati, kakšen vitis je to napravilo na ljudi. Ob eni uri popoldne smo šli mi iz pivovarne, > der smo si ogledali tovarno, pa so že visele črne zastave po mestu.
Drugi1 dan je bilo že kakih. 25 fotografov tužni . sv. maši, ki jo je bral prevzv. nadškof, tiho in brez orgelj, brez petja. Se ni maša minila, že začne vršeti okoli cerkve. Ljudstvo se je prestrašilo, zapustilo cerkev,, ki so jo takoj zaklenili. Vršile so se demonstracije proti Srbom. Človeka je pretresalo to-le poslušatil. Glava je bila pri glavi, vse je ogorčeno klicalo: Doli Srbija! Proč s Petrom kraljem! Živel Franjo Josip I.! Živeli katoličani! 'Živel biskup! Smrt ubojici! Doli Srbija! itd. V tem pa je že prišlo sedem orožnikov z nastavljenimi bodali in več redarjev. Ko jih je ljudstvo zagledalo, je začelo peti cesarsko pesem. A v istem času = so že demonstrirali po drugih ulicah.
Ko sva midva prišla popoldne ob petih zopet v mesto, se nama je nudil tak prizor,, da. ga, ne morem popisati, Vse srbske trgovine, sta|novanja bila so uničena. Vsega nj^em videla, ker nisva Šla po celem mestu, a to, kar, sem videla, mi bo ostalo dolgo v spominu. Hotel „Imperial (hotelir je Jeftanovič) je bil ves uničen, vse potrto, perilo, zastori razcešani,, vino ter vsa pijača razlita,, cele sode so na cesto, vrgli ter razbili.‘Potem njegofà hlevi, kjer je imel krasne vozove in omnibuse (pravijo, da je bil milijonar) to so'vse razbili in zavlekli na sredo ceste. Pri nekem mesarju je ležalo pol svinje pomandrane na cesti, klobase, Špeh, vse blatno, vse uničeno. Tu si videl razbit klavir, tam posteljo na sredi ceste; neka trgovina s pohištvom je vsa razbita; pri neki trgovini s krstami in kamnenimi križi so bili nagrobni kameni od največjega do najmanjšega vsi uničeni; delikatesne trgovine, tega; ne morem popisati ; iz neke kavarne je bila s1 kavoi česta pokrita. Mnogo reči pa so v Miljačko zmetali.
Drugi dan je bilo že kakih 25 žurnalistov tukaj, da so fotografirali razdejanje Sarajeva. Nek srbski pop je vrgel bombo med demonstrante; takoj so si ga na vrv privezali In ga vlekli po ulicah; a tudi njegovega sina so vjeli; žena pa se je takoj u-strelita.
Na Petrovo popoldne ob' petih pa je bil proklamiran preki sod, celo mesto z vojaštvom zasedeno in še le sedaj so se duhovi pomirili. Sprevod sem tudi videla; žalostno in krasno ob.enem. Preje so bili še ljudje mnenja, zakaj se je prestolonaslednik po prvem bombnem napadu, dalje peljal, a zdaj vidijo, da je smrt bila neizogibna, ker so ga skoraj na vsakem oglu čakali morilci, Pri muzeju so rekli drugi morilci, ko se je slišalo o posrečenem atentatu:	Dobro,
zdaj smo mi brez skrbi! Proti Bistriku so naJšli pri Srbih Še mnogo streliva. Pri nekem popu so dobili 500 ostrih i patronov. in na več krajih mesta Sarajeva bombe.
Ljudstvo se nič dobrega ne nadeja. Z velikim veseljem in z lepimi napami sem šla sem doli, a sedaj bi mi< pa bilo veliko ljubše, ko bi bila pri vasi na Štajerskem.
Kako je nadvojvoda Franc Ferdinand umeval vladarske dolžnosti?
Švicarski pisatelj Baumberger! je pred nekaj leti čital pismo, ki ga je pisal pokojni prestolonaslednik Franc Ferdinand enemu njegovih intimnih prijateljev. Adresat je namreč obvestil nadvojvodo, 'da mu javno mnenje predbaeiva kbnfesijonelna proteži-ranja in nacijonalno nenaklonjenost napram Ogrom in Italijanom. Vse te insinuacije pa je prestollona-slednik odločno zavrnil z besedami, ki jih je odpisal: „Kot vlajdar bom navezan na zaupanje, zvestobo in ljubezen vseh svojih podložnikov; prizadeval si bom pa tudi, da si bom to ljubezen, zvestobo in zaupanje pridobil,, kar bi bila tudi moja vladarska dolžnost. ’Zdelo bi se mi, da sem službe, h kateri sem poklican, nevreden, če ne bi vam) vsem sam že najprej izkazoval zaupanja, zvestobe in ljubezni. A kot vladar ne poznam v podložniku katoličana, niti protestanta, niti izraelita, ampak gamo lojalnega
podložnika kot takega. Ko bi bilo drugače, bi bil; pa jaz svoji vladarski službi nezvest. Kako pa naj jaz. potem še pridem do tega, da sem nenaklonjen oelemu narodu naše države, narodu, brez katerega: ne bi bilo več Avstrije, najožji zaveznici, od katere pričakujemo v kritičnem trenutku brezpogojne zvestobo m je tudi moramo pričakovati? V Rimu vedo, da pomenijo naše odredbe na italijanski meji ojačen jo legitimne zveste Italije napram iredentistični in. ravolu-cijonarni. Trozveza je tudi močen tečaj legitimnega vladanja v Evropi.“
Naše prireditve.
Sv. Miklavž pri ReM.
Včeraj, dne 12. t. m., je zborovala S.. K. Z., po sv. opravilu na tem lepem kraju. Shodu je predsedoval šentjurski župan g. Lesjak. Oj zunanji politiki je poročal državni poslanec dr. Korošec, o> deželnem zboru in domači slovenski politiki poslanec Pišek. Obema je zborovanje na predlog g. predsednika izreklo popolno zaupanje.-
Nazarje.
Včerajšnji shod Marijinih družb je ML veličasten. Udeležilo se ga je okoli 1000 mladenk. Cerkveni govor je imel naš dični organizator profesor dr. Josip Hohnjec. Po svi, maši se je vršil zunaj cerkve dekliški shod. Govoril je dr. Hohnjec in večje število mladenk. Po večernicah so dekleta vprizorile dva igri. Igrale so v splošno zadovoljnost.
Šmartno na Pohorju.
V	redeljo, dne 12. julija, popoldne se je tuk: , blagoslovila zastava dekliške Marijine družbe. Cerkveni govor je imel profesor, dr. Pr. Lukman.
Sv. Marjeta na Pesnici.
Včeraj, dne 12. julija,, se je obroč naše krščau-sko-socijalne organizacije krog Maribora še tesneje sklenil. Ustanovili smo si pri nas slovensko izobraževalno društvo „Lipa.“ Ustanovnega zbora., ki se je vršil na vrtu g. Krambergerja, se je udeležilo veliko število domačinov in sosedov; posebno lepo je bila zastopana mladina, Zborovanje je otvoril mladenič Bračko. O ciljih in pomenu na$ih društev je, govoril urednik Žeboit, Pristopilo je mnogo članov. V odbor pa smo si izvolili večinoma mladeniče. Po občnem zboru so vrli fantje vprizorili igro „Trije tički“ ; šentpeterski tamburaši pa so udarjali na svoje strune. Mlado društvo, procvitaj in rasti!
‘Mariborska, okolica je sedaj razun, Lembaha in Spodnje Kungote vsa preprežena z nagimi krščans-ko-socijalnimi izobraževalnimi društvi. Da pri Sv. Kungoti ni nobenega društva, se nam ne zdi čudno, a da „narodni“ Lembah ne zmore izobraževalnega društva, to pa za tamošnje Kroge ni posebno častno.
Slov. Bistrica.
V	nedeljo, dne 12. julija, se je pri nas vršil shod 'J. S. Z. popoldne ob 3. uri v hotelu Avstrija, Na shodu so govorili g, deželni poslanec Peter Novak, organist Ivan Polanec in Vekoslav Zajc iz Maribora.
Dramlje.
V	nedeljo, dne 12. julija, je priredila pri nas podružnica Slovenske Straže popoldne po večernicah zborovanje. Udeležba je bila lepa. Na shodu je govoril g. Alojzij K ar na iz Maribora. Zborovalci šobili zelo navdušeni ter so skupno darovali 26 kron za Slovensko Stražo.
Politični pregled.
Slabe avspicije.
V	skupnem ministrskem svetuj o katerem poročamo na drugem mestu, se je razpravljalo tudi, kakor se razvidi iz komunikeja, o skupnem budgetu za 1915-1916 ; radi tega sta bila poklicana za nekaj časa k seji tudi šef generalnega štaba in mornariški poveljnik. V podrobnosti se še ni šlo; kajti potem bi morala biti navzoča tudi oba finančna ministra. Razpravljale so se splošne glavne poteze in prav dobro znamenje za izvrsten duh, ki vodi vlado. naše monarhije, da sta bila namreč k posvetovanju poklicana najvišja Šefa oborožene sile na kopnem in pa na morju.. Vidimo torej v tem pomirjajoč simptom, da se bodo veliki načrti blagopokojnega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda, ki so bili posvečeni skrbi za vojaštvo in marino, tudi v bodoče z vso re. snosfjo izvrševali.
Toda, kako pa je z bodočo delegacijo? Na O-grskem se stvar razvija tako, da ne daje povoda posebnim skrbem. Popolnoma drugače pa stoje stvari v tostranski polovici. Že pri zadnjem delegadijskem zasedanju v Budimpešti je predsednik dr. Leo izrazil bojajzen, da bi sila zapleten položaj v avstrijskem državnem zboru mogel slabo vplivati na bodočo delegacijo. Za njim se je oglasil tudi nato voditelj čeških agrarcev, sicer trezèn in spreten politik Udržal, ter dal izjavi dr Leona pomenljiv komentar, ko je rekel, da Cehi v boju za upravo Češke tudi- delegaciji ne bodo prizanesli. .„Brez češkega deželnega zbora — nobene delegacije ! “ Jeseni pa je potrebna nova volitev delegatov! Ako ta zadene na resno oviro, potlem stojimo prvikrat pred težko delegacijsko krizo
•Počakati« je- še' poletja, predno se pač postavi * tako žalostna prognoza. Mnogo se zna še pripetiti, kar bi utegnilo pospešiti mir na Češkem. Bila pa bi velika samoprevara, ako bi se udali preveč optimističnemu upanju. Nove volitve v češki deželni zbor, ustavne razmere na Češkem, to so tiste poti, ki bi vodile do uspešnega jesenskega zasedanja državnega zbora in do delegacij.
f Proti velesrbski agitaciji.
Kakor smo že v zadnji številki poročali, se je v torek, dne 7. t. m., sešel na Dunaju skupni ministrski svet Udeležila sta se ga razven skupnih ministrov tudi oba kabijnetna Šefa; predsedoval pa je minister zunanjih zadev gro! Berchtold'. Posvetoval se je o groznem sarajevskem umoru in njegovih političnih konsekvencah. Poizvedbe, ki jih izpeljuje bosanska deželna vlada glede tega strašnega dogodka, se bližajo koncu ; dobilo se je več kot zadosti materijala, da še presodi položaj, in referat, ki ga je podal skupni finančni minister, ki je ob enem tudi šef bosanske uprave, v ministrskem svetu, nudi za splošno orijentacijo zadostno in široko podlago. Dve dejstvi sta sedaj brez vsakega dvorn^: Bosna in Hercegovina, pa tudi druge jugoslovanske pokrajine, so hudo ogrožene od težke iredentistične kuge. To važno konstatiranje pa zahteva sedaj obsežno desinfek-cijsko postopanje v teh deželah. Skupno finančno ministrstvo si je že napravilo velikopotezen, radikalen načrt, ki namerava s popolno reorganizacijo notranje uprave anektiranih dežel vse jugoslovansko prebivalstvo imunizirati proti antfmonarhisKčni in antidi-nastični kugi. Politična administracija, policijia, promet in šola., vse to se bo> na novo in strogo preuredilo po načrtu, ki stremi za tem, da korenito zaduši velesrbsko propagando. To je ena stvar.,
Uradne preiskave glede katastrofe v Sarajevu so pa tudi evidentno pokazale, da ima vsa agitapija, koje zločinska eksekutjoria sta bila 'Princip in Ca-branovič, v Belgradu ne samo svoj sedež, ampak da dobiva od tam tudi močno podporo. To dejstvo se je ' v skupnem ministrskem svetu konstatiralo in se je tudi podala Šefu naše zunanje politike, ministru za zunanje zadeve, potrebna orijentacija za njegovo na-dajlnje postopanje n apr am Srbiji. To je bil drugi, velevažni rezultat skupnega ministrskega sveta, rezultat, kojega daiekosežnost se danes še ne sme popolnoma jasno presojati. Grof Berchtold se je v ministrskem svetu lahko popolnoma natanko informiral o mnenju, ki ga imajo njegovi skupni kolegi, kakor tudi oba šefa avstrijske in ogrske vlade, o velesrbs-Ki nevarnosti in o potrebi neizprosnega in odločnega boja proti tej pošasti. Ker dosedaj ni bila navada, zunanjemu ministru s konkretnimi sklepi ministratega sveta dajati omejujočih in otežkujočih direktiv, — zato se tudi ni (sklenila energična akcija proti srbskemu kraljestvu. Tudi Še niso končane vse podrobne poizvedbe v Sarajevu. Toda grof Berchtold sedaj pozna mnenje vseh merodajnih vladnih šefov, namreč, da se Srbijo ne sme pustiti na nejasnem o tem, kako odločno bo monarhija delala na to, da izgine^ površja velesrbska propaganda. Grof Berchtold bode formuliral konkretne konsekvence iz tega dejstva in jih predložil v sankcijo Nj. Veličanstvu v IŠlu.
Vse prebivalstvo je napeto zasledovalo to sejo skupnega ministrskega sveta in na borzi je vladal debakl. Slutilo se je namreč, da bi bii mogel imeti ministrski skupni svet za posledice zelo resne dogodke, globoko segajoča razburjenja in pa nove težke skrbi.
Raznoterosti.
Orli, pozor.
Nameravano slavlje blagoslovitve praporja bratskega odseka v Trbovljah se vsled splošnega žalovanja za pokojnim nadvojvodo ne vrši v nedeljo, dne 19. julija, kakor je bilo odsekom naznanjeno, ampak nepreklicno v nedeljo, dne 26. julija 1.1. Odseki naj se pridno pripravljajo, da bo prireditev sijajna! Natančnejši vspored se izda v kratkem !
Predsedstvo Podzveze Orlov dr. Karl Verstovšek, m. p.
Imenovanje. Cesar je imenoval okrožnega 'dekana v Radgoni č. g. Franca Pinterič in dekana, v Ljubnem, č. g. Alojzija Stradner častnim kanonikom sekovškega kapitelja.
Mariborska dekanija. Duhovščina dekanije Maribor levi breg je imela danes pastoralno konferenco
Promocija. V soboto, dne 11, t. m., je promoviral na graški univerzi starešina „.Zarje“, medici-nec g. Andrej Arnšek doktorjem vsega zdravfdstVa. Iskreno čestitamo!
Nemca so zaprli. V Slov. Bistrici so zaprli nekega Rudolf Kempfa, ker je v nemški pivski družbi Zaklical „Hoch Serbien!“ Da je mož pristen Nemec, pač ne bo niti „iMarburgerca“ upala tajiti, kajti rojen je v Stutijgartu in. pristojen v Bamberg.
Vsesokolski zlet v Ljubljani definitivno prepovedan. V soboto, dne 11. t. m*, je izdal notranji minister po dolgem posvetovanju, h kateremu je bil poklican tudi deželni predsednik) kranjski, prepoved, da pod nobenim .pogojem ne more dovoliti tudi v o-mejenem obsegu sokolskega shoda v Ljubljani.
Rimske toplice. Za dobo topliške sezone je pri nas ustanovljena orožniška ekspozitura.
Romanje na Tnšat. Danes zjutraj ol 1. uri po noči je odpeljal poseben vlak štajerske slovenske romarje na Trsat. Bilo jih je okoli 500. Voditelj romanja jé g. profesor dr. Jerovšek, pri{digujeta čč. gg. župnik Gomilfeek in prof. dr. Hohnjec,
Romarski vlak v Rajhenburg bo vozil, kakor je bilo že napovedano, dne 20. t. m. po naznačenem redu. Kateri so karte naročili brez denarja;, naj i-stega blagohotno pošljejo. Ko karte iz Dunaja pridejo; se bodo razposlale.
Pazite na ogenj! Dne 15. aprila t. L je izbruhnil požar v Brezovju, okraj Cehe. Hipoma je bilo v plamenu gospodarsko poslopje Janeza Pečar. Zgorelo mu je poslopje, vse gospodarsko, ' tesarsko in mizarsko orodje, žito, mnogo lesa in drugih premičnin. Zažgal je štirileten otrok. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, naš edini slovenski zavod te vrste, pri kateri je bil Pečar zavarovan, je kakor vedno, Kolikor mogoče hitro škodo cenila in točno izplačala odmerjeno odškodnino. Zavarujmo svoje imetje le pri tem našem domačem slovenskem zavodu! — Stariši, pazite na ogenj, pazite na otroke!
Štajersko.
Maribor. Sjvarilo! Kogarkoli bo hotel kak takozvani detektiv na znani način speljati na Jugoslovanski“ led, naj da takega človeka takoj aretirati. Drznost s katero postopajo ti ljudje, presega že vso meje. Ako pride kdo v dotiko s takim civilnim policajem, je edino umestno, ohraniti mirno kri.
Hoče. Zahvala., 1 Cč, gg. duhovniki dekanije Dravsko polje so bili v četrtek, dne 9. julija, zbrani tukj na pastoralni konferenci. Ob tej priložnosti so darovali našemu telovadnemu odseku Orel lepo svoto 12 K. Tem blagim dobrotnikom in prijateljem naše lepe mladinske organizacije izrekafno prisrčno zahvalo. Bog povrni! Mi obljubimo, da bomo zvesto hodili po pot'K ki je začrtana1 v besedah : Z Bogom in Marijo za slovensko domovino* Na zdar! — Telovadni odsek, Orel v Hočah.
Sv. Areh pri Rušah. Znano cerkveno slavlje „Arehovo“ se vrši letos ,v nedeljo, dne 19. juli|a. Za nas je veljaven svetnik sv. Henrik dne 15. in ne dne 12. julija. Toliko v pojasnilo tistim, ki radi gredo isti dan na Pohorje.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 19. julija, se vrši pri nas shod J. S. Z^ popoldne ob 3. uri v čitalnici. Delavci in delavlke, pridite polnoštevilno! Govori V. Zajc iz Maribora.
Vodole pri Mariboru. K napi se je te dni priklatil stekel pes, ki je vgriznil nekega 'dečka z imei-nom J. Mak. Do sedaj se še ni posrečilo, ujeti tega steklega psa.	*
Jazbinci. V viničarijo nadučitelja Ježovnika ie udarila strela. Zadela je tudi viničarja Franca Rojko, ki je bil pri priči mrtev, Ostalim osebam v hiši se ni nič hudega pripetilo. Bog nas varuj nagle in neprevidne smrti!
Ormož. Slovenec, uboga paral Ubogi Slovenci, česar vse nas naši nasprotniki Nemci ne dolžijo? Posebno mi,, ki prebivamo v spodnještajerskih mestih in trgih, kjer nam Še vlada nemška večina, že smo v zadnjih dneh zakrivili toliko zločinov, da nam kar sapa zastaja., če čitamoi vse te obdolžitve po nemških in nemčurskih listih. Godi se nam kot ubogi pari brez vse moči in pravipe. Nemci izrabljajo vsako, še tako nedolžno stvarco v svoje strankarske namene. Pri nas v Ormožu na primer, je zadostovai-lo, da so drugo jutro po strašnem dogodku v, Sarajevu, na dvorišču Ormoške posojilnice naznanjevale male trobojnice gledališko predstavo, katera bi se naj iisti dan popoldne tamkaj vršila. Ko se je tekom dopoldneva zvedelo za grozni čin, so se zastavice odstranile in gledališka igra odpovedala. Na< kakšno zvezo teh trobojnic s strašnim zločinom pač ni nik-do misliti mogel. In vendar- so Nemci porabili to priliko v svoje strankarske namene. Iskali so sokrivce okrog posojilnice, da jih stlačijo z živinskim morilcem v eden in isti predal. V teh dneh je zadostovalo biti Slovenec, pečat strašnega zločinstva in sokrivde so videli Nemci vsakomur na čelu. Obsodili so nas krivde in sokrivde brez ozira na to, datje ta stjrašna izguba ravno nas Slovence najjhujše zadela in potrla na tla. Srce se nam je Krčilo v brezprimer-ni žalosti, in vendar so nas sodili in obsodili, tisti, ki v znak žalosti niso izobesili črne zastave, pač pa pili, kričali in hajlali zaporedoma pozno v noč. Napili so se novega sovraštva do Slovencev, hoteli so nam dati občutiti svojo moč in še kujejo zlobne naklepe oškodovati na,s na časti, imetju in poštenju ter nas osumiti nelojalnosti do presvitle vladarske hiše. Toda posrečilo se jim to ne bo; kajti naše geslo je bilo in ostane: Vse za vero, dom in cesarja!
Ormož. Minuli četrtek, ob 9. uri dopoldne, se je služila v mestni cerkvi sv. maša zadušnica za nepozabne pokojne nadvojvodoprestolonajslednika Franca Ferdinanda in njega visoko soprogo. Cerkev je bila natlačeno polna. Zastopani so bili uradi in mestni občinski zastop, nadalje korporativno bojno društvo iz Huma, nemška in slovenska požarna bramba, učiteljstvo, zastopstva raznih društev itd. — Popoldne se je vršil pogreb davčnega ofieijala Uršiča iz Ljutomera, ki je umrl v tukajšnji bolnišnici. ,r
Ormož. Nehvaležnost plačilo sveta. V pondeljež opoldne po strašnem zločinu v Sarajevu je prišel
krčmar Skorčič na vrt Ormoške posojilnice, kjer bi se naj vršila gledališka predstava (se je odpovedala) iskat slovensko zastavo. Našel je ni, ker ni bila izobešena- Vendair pa je izjavil, da se bomo o tem še drugod pogovorili. Slovenci v Ormožu in okolici so razburjeni nad Skorčičem, ker se je drugi dan v svoji gostilni o poštenih Slovencih nelepo izrazil. In ta mož živi skoro samo od Slovencev, ki so brez izjeme obiskovali njegovo gostilno in mesarijo.
^ Št. Ilj v Slov. goricah. Podružnica Slovenske Straže v St. liju v Slov. goricah priredi vi nedeljo, dne 19. julija, ob 3. uri pppoldne, gledalijško predstavo. Igra se:	„Revček Andrejček“, narodna igra
v petih dejanjih. Ker je čisti dobiček namenjen naši Slovenski Straži, vabimo uljudno vse domačine in sosede k prav obilni udeležbi* Igrat pride tudi nam Sentiljčanom obče priljubljeni g. Dore Mašič iz bele Ljubljane, ki nastopi v prav Šaljivi vlogi. Sosedje: Jareninčani, Sentjakobčani in iz Svečine, posebno še pa Mariborčani, posetite nas v obilnem Številu! Kdor se hoče ta dan pošteno nasmejati in zabavati, naj nas obišče. V nedeljo, dne 19'. julija, torej vsi rodoljubi v St. Ilj!
Sv. Trojica v Slov. gor. 'Žalostno so zadoneli zvonovi na prijaznem hribu sv. Trojice., Naznanjali so nam žalostno vest, da je umrl vi svoji najlepši dobi in v cvetu svojega življenja Jožef Ploj iz Zgorn. Verjan. Pred dvema letoma je bil ipotrjen k vojakom. Lansko zimo se je močno prehladil in od tistega trenutka ni bilo več pomoči za njega. Bil je previden večkrat s sv. zakramenti, za umirajoče. Dne 29. jun. pa je v Gospodu zaspal.
Sv. Duh-Loče. Na praznik svi. Petra in Pavia je sklicalo štajersko okrožje J. S. Z, shod na Zbelo-vem; pri gospej Mariji Grosek ob 3. uri popoldne. Delavski tajnik Vekoslav Zajc otvori zborovanje ter podeli besedo g. dr. Andreju Veble iz Celja. Komaj pa je govornik začel govoriti o žalostni in pretresljivi novici smrti prestolonaslednika in njegove soproge, je nastal strašen krik: Bravo! Brafvo! Heil! Heil! Ko jih je Zajc pozval K redu, je nastal še hujši vrišč, tako da se je moral shod zaključiti. ■ Kdo bi si mislil, da je tukaj na slovenski zemlji tolijko ljubke med pšenico! Polovica zborovalcev je bila samih Štajerčijancev in nemčurjev. NajgrŠe sta nastopala K. in E. Nek napol oblečeni razgrajač z zavihanimi rokavi in oborožen z nemš|kutarskim orožjem nožem, je planil na Zajca ter nameraval nad njim izvršiti svoj nečloveški čin, a se mu ni posrečilo. G. Zajc ga je sunil z vso silo daleč od sebe. Sedaj pa so sklenili drug napad, kako dobiti dr. Vebleta na prosto. Komaj se govornika poslovita od svojih zborovalcev ter podasta na • kolodvor, se že vsuje divja druhal za njima ter ju začne napadati čisto razboji-niški. E. je že dvignil svojo pest ter nameraval u-dariti Zajca, a je omahnil, ko je opazil, da ni bil sam, da je bilo tudi naših pristašev lepo Število navzočih okrog govornikov. Malo je manjkalo, da ni prišlo do krvavih spopajdov, kar je bilo na nemšku-tarskem programu. V kratkem dobijo vsi ti ljudje že svojo zasluženo plačilo na dostojnem mestu. — Naša splošna želja pa je, da J, S. Z. zopet v kratkem skliče shod, da si tudi pri nas ustanovimo to prepotrebno slovensko krščansko delavsko organizacijo.
Sv. Peter na Medvedovem selu, V soboto, dne 4, t. m., je prišla Terezija Peperko, posestnikova žena iz Nezbiš, k svojemu bratu v Hajnsko po čreš-nje. Sla je sama na drevo, s katerega je kmalu padla na tla. Bolečin ni čutila posebnih, toda gotovo je morala dobiti notranje poškodbe, ker je * v naslednji noči umrla. Nagle smrti nas varuj, Gospod!
Breg pri Celju. Dne 9. t. m. so prijeli orožniki nekega približno 30 let starega moža, ki ni imel pri sebi prav nobenih dokumentov, pač pa 60 K denarja v gotovini. Pri zaslišanju je izpovedal, da je na potovanju v Pariz, kjer se hoče podati v nek samostan, Ker se je pa v svojilh izpovedbah zapletel v nasprotsiva in ker je bil vrhu tega Še oblečen kakor duhovnik, so orožniki sumili, da so prijeli prav zvitega sleparja. Izročili so ga celjskemu okrožnemu sodišču.
Tudi v pretečenem tednu ni bilo na hmeljskem trgu v Žatcu nobenega živahnega popraševanja po hmelju. Pokupilo, oziroma poprodalo se ga je le kakih 15—20 bal vsak dan in sicer samo v tuzemstvo-Po avstrijskem tujem hmelju 1 ni bilo prav nobenega popraševanja. Cene so bile le zgolj nominalne in so se gibale med 100 in 200 K. Končno razpoloženje zelo mirno.
Ker so vsi oni hmeljski nasadi v žatečkem ^ o-kraju, ki so bili lanskega leta črni, in vsi oni, ki so bili zgodaj obrezani, v rasti in razvoju zelo zaostali, ne bo hraeljska žetev na Češkem tako ugodno izpadla, kakor bi se bilo sicer to pričakovalo, Hladno vreme v poslednjih dnevih škoduje hmelju ra «no sedaj, ko je v najiepšem razvoju, zelo občutno.
Na vshodnjem Štajerskem je hmelj primerno razvit in zdrav. — « V Savinjski dolini si je hmelj vsled trajno ugodnega vremena zelo opomogel. Naš hmelj je lep in brez mrčetea, hi še pa povsod 'dosegel visokosti drogov, Zgodnji hmelj že poganja cvetke. Kakor Vse-kaže, bo imela Savinjlska dolina u-godno hmeljsko žetev.
VzGmittfffallliltö Ä©bö^li®id6lo !
POZOR!
Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine
Karola VANIČA :: Celje :: Narodni dom
Ustanovljeno 1880. se prodaja vse pod lastno ceno. Ustanovljeno 1880
Razpis.
Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju se bode oddala zgradba novega šolskega poslopja potom j ar vne ponudbene obravnave. Oddaja se vrši po enotnih cenah za izvršbo po načrtu.
Načrti, mera, splošni, in posebni pogoji so na vpogled v občinski pisarni Sv. Miklavž na Dravskem polju odi torka, dne 7. julija 1914, dalje.
Po predpisih kolekovane ponudbe morajo imeti izjavo, da je ponudnik pogoje vpogledal in da se njim nepogojno prddrže. Ponudbe je vložiti najpozneje do dne 25. julija, 1914 na) ; krajni šolski svet Sv, Miklavž na Dravskem polju.
Krajni šolski svet si pridrži pravico o sprejetju in odklonitvi] došlih ponudb odiočof' po prostem prevdarku,r eventualno odkloniti tudi vse došle ponudbe.
Vadij v znesku po 1500 K je založiti še pred vložitvijo ponudbe pri c. kr. davčnem kot političnem depozitnem uradu v Mariboru ter se mora položnica ponudbi pridjati.
Obvestilo o sprejetju ali odklonitvi ponudbe se vrši pismenim .potom, ter se bodo v slučaju odklonitve istočasno vrnile tudi položnice.
Krajni Šolski svet Sv. Miklavž na Dravskem polju, dne 8. julija 1914.
Prva Južnoštajerske vinarska zadruga v Cellu.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte oenike! Prepričajte se s posknšnjo! Obiščite naše kleti!
Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Absolutno
zajamčeno
naznanja, da je otvoril svojo OdVGtniSkO
pisarno
v Slovenski Bistrici.
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Velika izber
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice. vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po najnižjih cenah, istotako Brenabor vozove. Popravila izvršujem točno in zelo poceni.
Izdelovatelj pletenin
A- PRAH
Maribor, Tegetthofstrasse 21.
Pohištvo
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
A. Wes ja k, Maribor
„Pri železnici"
Glavni trg, vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnoga in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna knhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkih cenah. Bazni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Sloboden nakup.	Slóbcdno na ogled.
Ilnstrovani ceniki brezplačno!
Loterijske Številke.
Gradec: 8. julij» 76 46 53 85 56 Line: 11. julija 14 77 89 32	7
Na prodaj
je lep, močen, prenovljen, pokrit voz (kolesel) po zelo nizki ceni pri Janezu Šerc, posestniku v Bezeni pošta Bistrica pri Mariboru.
Dra pisarniška pomočnika
sprejme dne 1. oktobra t. 1. Okrajna sodnija v 8v. Lenartu v Slov. gor.
Direktorij za lavantinsko škofijo od 19.—22. julija.
19 f Dom 7. p. Pont. De ea sem c vir Off. de Dom. ut in Pair, et ppr. lc. not.; com. S. Vincenti a P. C. in L. et M. Appi. p. pop. Gl. sine 3. Or. Cr. — In 2. Vesp. Dom (in Psltr. et ppr lo.) com. seq., S. Vincenti a P. C. et S. Margaritae V. M. (Or. lodulgentiam). — Compì, de Dom.
20.	Fer. 2. S. Hierouymi Aemil. C. dnpl. c. a. (m. 3. v.) lovit. et Hym. de Coi., Ant. Ps. et V de Fer. L. 1. N. cum snis RR de Ser. occ. rei. ppr. lc ; rom. S. Mtrgaritae V.
M.	in L. (et Hor. oia. de Fer. a cap. de Coi.) et M. GL — In 2. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. a cap. de Cci.) com, seq. (Or. Exandi).
21.	Fer. 3. S. Praedis V. simpl. c. a. Invit. et Hym. de Coi, g Ant. Ps. et V. 3. N. de Fer. curr. L. 1. et 2. cum snis RR
de Ser. oce. L. 3. ppr.; ad L. (Suffr.) et Hor. (ad Prim. Prec. 1. le.) oia. de Fer. a cap. de Coi. In M. Gl. 2. Or. Fidelinm. 3. Or. A cunctis. — Vesp. (Anti et Ps. de Fer.) a cap. de seq. (ppr. lc.)
22.	Fer. 4. S Mriae Magdal. Poenit. dnpl. c. a. Ad Mat. An i Ps. et V de Fer. rei. ppr.; ad L. (Hym., V et Ant. ad Bened. ppr ) et Hor. oia. de Fer. a cap de Coi. Or. ppr. In M. Gl. (Collect, pro erdinandis. 3. lc. inter divers.) Cr. — Vesp. (Ant. et Ps. de Fer.) a cap. de seq. com. praec (ppr. lc.) ac S. Liborii Ep. C (Or. Da quae-sumns).
proti želodčni in črevesni bolezni, kakor tudi proti pljučnemu katarju; zelo priporočljivo za vsakega, ki trpi na slabi prebavi, sladkorni bolezni, kataraličnem ikterju (zlatenici) kroničnem katarju mehurja, je naravna rudninska voda


M. Dobravc,
: slikar in pleskar v Celju : Gosposka ulica št. 5
prevzame vsa dela dekoracijske in pleskarske stroke, katera izvršuje vestno in po najnižjih cenah.
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariborur.
Hranilno virino Be sprejemno od vsakega in se obrestqjejo: navadno po 4*/»*/*, proti trimesečni odpovedi po 4*/«'/e> Obresti se pripisejnje k ***	1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obreetovaaje kaj
Za nalaganje po poiti so poštne hranilne položnice (97.078) na raspolago. Rentni davek plača posojilnica Bama.
Pnsmilfl CO Hžlisiift le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po S1/«*/« na vknjižbo sploh po SVs’/m «a vknjižbo im poroMeo po * ''8UJ”a	i® na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih »-«»-m navodili
prevzame posojilnica v. svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, struka plaža le f “ ==========1^Bssssassammama
Urädllß Ul*6	®re^° ’n četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvsemii prašnike. V uradnih arak se
P0IfiSllilfi SC dfilfiiO Pažnje prejemsjo vsak delavnik od 8. do 12, ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
'	■*	fW Posojilnica ima tuđi na razpolago domač« hranilna nabiralnik«.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
•• ••	——eepw«
Založnik ln izdajatelj: gmin^ij .Straža,"
Odgovorni, urednik ; FRANJO, ZEBOT.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,
Pazite na otroke L