IZDA JA CP .OORENJSK! TISK« .OREJtUt- IIKKUNlSKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEŽNI K - ODGOVORNI URED-K1K GREGOR KOCIJAN • TEL. rjBEDNlSTVOIN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-73 - TE-gOCl RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV KBANT, Pnvr.m?.T.TF,K, 1*. APR"A 1962 k k IZHATA OP riT?TOPT?Al voja, o problemih, ki ob tem nastajajo, da zbirajo pripombe občanov o teh stvareh itd. Teh težav in pripomb pa je veliko, pa če začnem pri vlogi in mestu stanovanjskih in krajevnih skupnosti, o odnosu teh organov do ob-flne, o delu samoupravnih orga-merj in njihovem odnosu do komunalnih skupnosti itd. itd. — pa vse do dela odbornikov in funkcioniranja demokratičnega organizma na območju komunalne skupnosti in podobno. Ljudje, ki delajo v raznih organih, društvih in organizacijah, ljudje, ki skozi vsakdanje življenjske potrebe poznajo razne dobre pa tudi negativne pojave, ti ljudje imajo tudi dosti povedati. Zbiranje teh njihovih predlogov, vključevanje širokega kroga občanov v priprave za izdelavo občinskih statutov - to naj bi bila sedanja okrajna naloga teh komisij. Na raznih sestankih, posvetovanjih, zborih volivcev in ob drugih priložnostih bi bilo treba začeti razprave v tem smislu. - K. M. Zadnja dopolnila odloka o plačevanju proračunskega prispevka Iz osebnega dohodka določajo, da se ti dohodki stekajo v proračune tistih občin, kjer ima delavec, od čigar osebnih dohodkov se ta prispevek plačuje, stalno bivališče. Te^ spremembe so različno vplivale na proračune gorenjskih občinskih ljudskih odborov. Na osnovi lanskoletne oktobrske realizacije in ob upoštevanju letošnjih sprememb ter 15 odstotnega povečanja je pristojni okrajni organ sestavil poseben planski razde'.llnlk proračunskega dohodka i/, osebnega dohodka za leto 1962. Vsi ti zneski, od katerih bomo najvažnejše kasneje tudi navedli, so skuoni deljivi proračtinski dohodki in bodo tako občinski proračuni ob odlivu prikrajšani dejansko le za zneske, ki jim pripadajo glede na višino udeležbe na skupnih virih dohodkov v okraju Kranj. Sorazmerno največji odliv pro-ltako v gospodarstvu kakor tudi računskega prispevka iz osebnega dohodka bo imela v našom okraju občina Jesenice. To je glede na to. da se v jeseniško Železarno vozi mnogo delavcev iz drugih občin, predvsem radovljiške, tudi popolnoma razumljivo. Prilivi bodo v tej občini le malenkostni in zato znaša negativni saldo oziroma presežek odlivov nad prilivi v gospodarskih dejavnostih 205 milijonov dinarjev. Pač pa je pozitiven saldo v negospodarstvu, saj prilivi presegajo odlive za 3,9 milijona dinarjev. Ob upoštevanju vseh teh sprememb bi bila letos občina Jesenice udeležena pri delitvi proračunskega prispevka iz osebnega dohodka na znesku milijardo 60 milijonov dinarjev. V sorazmerno precej boljšem položaju kakor jeseniška pa je kranjska občina, čeprav ima v skupnem znesku približno enako odlive. V negospodarstvu presegajo odlivi prilive za 62,8 milijona dinarjev, v gospodarstvu pa za 148 milijonov dinarjev. Sploh pa podatki kažejo, da bo imela kranjska občina le malenkostne prilive Kot osnovo za udeležbo bo imela S0***, oWin* letos milijardo 762 milijonov dinarjev proračun- nodkaPriSPeVkOV 12 °6ebne^a d°-Najugodnejše pa so spremembe v plačevanju proračunske^ Tvri. spevka jz osebnega dohodka za radovljiško občino. V primerjavi HVO' tVaVftma/°raZmerno "kke odlive, tako da je njihova razlika v negospodarstvu za to občino pozitivna. Pozitivni saldo v gospodarstvu zna*a 105,7 milijona dinarjev, pozitivni saldo v negospodarstvu pa 6,9 milijona dinarjev. Skupna vsota proračunskih prispevkov iz osebnega dohodka, v kateri bo občinski proračun udeležen z že določenim procentom, Fa bo znašala predvidoma 905 milijonov dinarjev. \ Škofjeloška občina ima v gospodarstvu pretežno le odlive in je tako saldo negativen v višini 14,4 milijona dinarjev; pač pa je pozitiven saldo v višini 6,1 milijona dinarjev pri proračunskem prispevku iz osebnega dohodka iz negospodarstva. Ob upoštevanju teh 6aldov bi tako imela Jkofje'.oškn občina pravico udeležbe na 507 milijonih dinarjev proračunskega prispevka iz osebnega dohodka. Za tržiško občino pa kažejo podatki, da bo imela v gospodarstvu negativen saldo v višini 5,2 milijona dinarjev in pozitiven v negospodarskih dejavnostih v višini 4.4 milijona dinarjev. Pravico udeležbe pa bo imela pri 381 milijonih dinarjev. Iz teh podatkov lohko povzamemo, da imajo vse občine — razen radovljiške - v celoti večje odlive kakor prilive proračunskoga prispevka iz osebnega dohofka. Do teh sredstev se bo pretakal med samimi gorenjskimi občinami, v druge okraja in republike pa bo iz našega okraja odteklo iz gospodarstva in negospodarstva predvidoma 308,3 milijona dinarjev teh sredstev. Namen še ni dosežen Leta 1061 je bila pri nas uvedena postrežnina za gostinske uslu-geY Postrežnina v večina primerih znaša 10 odstotkov na redne prodajne cene in je bilo lani na ta račun v našem okraju ustvarjenih okoli 118 milijonov dinarjev. Ta sredstva so bila v celoti namenjena za osebne dohodke delavcev v gostinstvu. Verjetno bi se torej za ta znesek morali zvišati osebni dohodki v gostinstvu v primerjavi s predlanskim letom in za to je upravičeno vprašanje, če so se na račun višjih osebnh dohodkov izboljšale tudi gostinske usluge. Pogtkvifna ugotovitev v zvezi s postrežnino doslej je prav gotovo ta, da postrežnina še ni dosegla svojega namena, vendar pa, da je dala določene pozitivne rezultate v gostinstvu. Postrežnina sama po sebi zahteva boljšo postrežbo, ker to zahtevajo gostje, ki plačujejo-postrežnino, prav tako pa zahteva postrežnina tudi , izstavljanje računov, kar omogoča gostom kontroliranje plačil oziroma cen. So-Itdnejsa~ ;n hitrejša postrežba se v št~'-i1nih primerih na račun po-strežnine še ni b\stveno izboljšala, sQ pa tudi primeri, kjer po-strežnina sploh ni dala nobenih sorornomb. Glede računov, ki so jih natakarji dolžni dajati gostom, pa je zadeva večkrat še bolj kri- fNadalievanie na 2. str.) ZBOR PROIZVAJALCEV ObLO SKOFJA LOKA JE DOKONČNO POTRDIL PRAVILNIKE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ O DELITVI CD IN OD Zbor proizvajalcev ukrepa V 5 PODJETJIH BODO USTAVILI RAZDELJEVANJE OSEBNIH DOHODKOV, CE... Skofja Loka, 14. aprila — Na današnji 14. seji zbora proizvajalcev ObLO so odborniki obravnavali poročila posebne komisije, ki je imela nalogo pregledati pravilnike o delitvi čistega in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah na področju občine. V glavnem se iz poročil vidi, da so pravilniki, ki so Jih sprejeli samoupravni organi delovnih kolektivov, realni in so v skladu s splošnmi načeli delitve, saj se ta nanaša na dejani gospodarske ULpe'v celotnega kolektiva oziroma na vloženo delo vsakega posameznika. Vsa odstopanja od splošnih smernic in zveznih priporočil so člani ZP ostro obsodili ter s tem v zvezi zavzeli tudi določene ukrepe. Tako v petih podjetjih škofjeloške občine do nadaljnjega ne bo- če, na njegov rojstni kraj. Tako pa domači i" T?^ brzljo mimo, kot da Vrba ni nič privlačnega Kasneil h ' LmiPOZ"aJo dodobra I?lorenJfucl' našemu največjemu pesniku tudi spomenik^ 86 8podob"0' da bi P°8tav,» J Vrbl do mogli deliti osebnih dohodkov, ker kljub mnogim opozorilor^ še niso predložili svojih pravilnikov v razpravo občinskemu zboru proizvajalcev. To je edini možni ukrep ObLO proti takim anomalijam in je v skladu z zveznimi predpisi. Odborniki so odločno reagirali tudi na svojevrsten primer, s katerim sta vodstvi kolektivov ►►Motor« in trgovskega podjetja ►►Lub-nik« iz Škofje Loke dejansko izigravali delo in pristojnosti občinskega ZP. — Obe podjetji sta sicer ZP predložili pravilnik v obravnavo, vendar sta bila oba zelo slabo formulirana in tudi sicer mod najslabšimi v komuni. Pravilnik trgovskega podjetja Lubnik« je bil na primer celo nepodpisan, niti ni bil opremljen s potrebnimi podatki. Na opozorilo komisije, ki je analizirala pravilnike, naj vsebino, ki ni v skladu z zveznimi načeli, popravijo, so vztrajali, naj ZP obravnava takega, kot so ga predložili. Odborniki so to kritično ocenili in menili, da se pravilnik upošteva, kot da ne bi bil dan v razpravo in potrditev, s tem. da se v podjetju ustavi delitev OD, če do roka ne bodo izvršili obveze. Podobno je bilo v »Motorju«, kjer pa je predstavnik podjetja, ko ga je komisija opozorila na napake, odgovoril, naj ZP razpravlja o poslanem pravilniku, v podjetju pa bodo že poskrbeli, da bo prav, saj tako ali tako delijo osebne dohodke po drugem pravilniku...(!) Tudi v tem primeru so odborniki postopali tako, kot da pravilnik nL bil dan v obravnavo zboru proizvajalcev. — J. Z. Nepravočasna dobava in montaža strojev ter pomanjkanje surovin OSNOVNI PROBLEMI, KI HROMIJO PROIZVODNJO GORENJSKE TEKSTILNE INDUSTRIJE Podatki o gibanju proizvodnje jugoslovanske tekstilne industrije v prvih dveh letošnjih mesecih kažejo, da proizvodnja ni takšna, kakor je predvideval družbeni plan. Omenjena gospodarska panoga je namreč v tem obdobju znatno manj povečala proizvodnjo, kakor pa smo predvidevali. Gospodarski strokovnjaki iščejo vzroke za slabo izpolnjevanje plana predvsem v pomanjkanju surovin oziroma v njihovi neredni in desortirani oskrbi. Kot drugi pomembni, a ne glavni vzrok, pa navajajo tudi zakasnitve v obratovanju nekaterih proizvodnih zmogljivosti. Orientacijski podatki o gibanju proizvodnje v nekaterih (Nadaljevanje na 2. strani) Povečana skrb za pridobivanje kmetijskih površin Letos naj bi kmetijske gospodarske organizacije pospešeno skr-bele za pridobivanje obdelovalne zemlje za potrebe svojih obratov in ekonomU. O tem vprašanju Je na svoji zadnji seji razpravljal tudi poljedelski odbor pri Zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo okraja Kranj. Omenjeni strokovni odbor Je menil, naj bi imele kmetijske zadruge pri nakupu prednostno pravico. največ pa računajo na kredite iz drugih virov. Vzporedno s pridobivanjem zemljišč pa bodo zadruge in vsa družbena posestva izvajala tudi arondacijo ali pa vsaj delno zamenjavo. Letos naj bi bilo tako arondiranih 537 hektarov zemljišč ali 65 odstotkov na novo pridobljenih površin. Za odkup in zakup zemlje bodo letos potrebovale kmetijske gospodarske organizacije precejšnja denarna sredstva. Pridobivanje zemljišč za družbeno kmetijsko proizvodnjo bi nedvomno lahko hitreje napredo-(Nadaljevanje na 2. strani) Po predvidevanjih naj bi letos od skupne površine pridobljenih zemljišč pridobile kmetijske zadruge več kot polovico površin z odkupom in krčitvami, ostalo pa z nakupom. Razmerje med planiranim odkupom in zakupom na družbenih posestvih naj bi znašalo 2,4 proti ena, pri kmetijskih zadrugah pa ena proti ena. Letošnjo povečanje zemljišč v socialističnem sektorju naj bi znašalo 803 hektare ali 53 odstotkov več kakor preteklo leto. Kmetijske gospodarske organizacije bodo kupovale zemljišča deloma s sredstvi iz lastnih skladov, OBRAZI IN POJAVI Jernejca jc poštar dokaj pognuto obiskal. Razen pisem in razglednic, ki so mu jih pisali sorodniki in prijatelji, je dobival tudi uradna pisma, torej ona, ki so imela že na pisemskem ovitku uradni pečat in na katerih je bil Jernejcev naslov napisan s pisalnim strojem. Tako je lepega dne ugotovil, da si je v zadnjih dveh mesecih nabral kar precejšnje število funkcij. Sprva je bil na to svoje poslanstvo kar malce ponosen, toda prihajati so pričela spet uradna pisma, v katerih mmmmum umi pa ni bila odločba o imenovanju, i temveč vabilo na sejo. Tedaj se je 1 Jerncjcu prvič skremžil obraz in obletavati ga je pričela misel, da bi se seje ne udeležil. Eden več ali manj, to se pa res ne bo poznalo. Tako razmišljanje se ga je polotilo vsakokrat, kadar ga je obiskal poštar s pismom podobne vsebine. Toda vedno pa se Jernejcu le ni skremžil obraz. Ko je vložil prošnjo za neko svojo osebno zadevo, jc na popisani poli bilo tudi vpra- Tolažil se je z mislijo, da je nemogoče, da bi toliko funkcij opravljal v redu in da so ga tako polomili le tisti, ki so mu naprtili toliko dolžnosti. Vsi so namreč vedeli, da ima naporno službo, družino in It honorarne posle. Kadar ga je tako razmišljanje nekoliko potrto, ga je spet spravila v dobro voljo popisana pola ali pa anketa, ki je zahtevala vedno iste podatke, le vprašanja so si sledila v nekoliko drugačnem vrstnem redu. „Odgovorno" poslanstvo sanje, kakšne funkcije opravlja. Tedaj je Jerneje pregledal vse svoje odločbe o imenovanjih in svoje funkcije zmagoslavno vpisal v vprašalno polo. Da je bilo videti še več, je pisal z velikimi črkami. Vabila na seje pa so neprenehoma prihajala, zdaj se je Jernejcu le še poredkoma tkremiil obraz. In Jerneje je tako prenašal »odgovorne* dolžnosti, ki so mu jih zaupali. Sem pa tja ga je kdo opomnil, da mora prihajail na sejo, toda Jerneje je pri takih »obrekovanjih* vedno prikrito pomislil, da /e še komu drugemu ime Jerneje in da so le zaradi tistih Jernejcev seje pogosto nesklepčne. — P. iiniiiiimmiiiniuiiiiiiiM 2 TE DNI PO wmm liiMMMiMiii^Hiiiri^^hnMMii^iiMMMrHiiiiiiiiiMMiiiiMiiiiiiiinMiiiiiiiiiiirriii % Vsiljena stavka Salunovi teroristi so vsilili stavko v mestu Alžir in v drugih mestih Alžirije. Stavko so zaceli zaradi »ogorčenja« proti smrtni obsodbi generala .louhauda. Stavka je bila skoraj popolna. OAS je tudi zahtevala od evropskih naseljencev, da jim plačujejo S odstotkov davka na promet. Predvčerajšnjim so Salanovi na-silniki ubili 18 Alžircev, 21 pa jih je bilo ranjenih. Teror OAS besni z nezmanjšano silovitostjo. Generalna delegacija v Rocher Noiru je dokončno prenesla vse pristojnosti na člane začasne izvršne oblasti. • Urejanje sirske kri/.c Ponovno imenovanje Kud.sija za predsednika republike ocenjujejo v Damasku kot velik korak na poti dO ureditve politične krize. Novi predsednik je že začel posvetovanja, da bi izbral najprimernejše ljudi za novo vlado. Najverjetneje bo mandat za sestavo nove vlado zaupan Barmadu. V kratkem bodo razpisane nove volitve. Sirijski parlament je bil razpuščen. # Nova francoska vlada Premier Debre je v soboto predložil ostavko, ki jo je vodil več DOBER NAČRT — POL USPEHA Na zadnji seji Sveta z.a kmetijstvo itn gozdarstvo ObLO Kranj so med drugimi aktualnimi zadevami govorili tudi o generalnem gozdno-gospodar.sk- a m načrtu za območje občine Kranj. Svet je ugotovil, da je izdelava tega načrta zelo pomembna in ji je zato treba posvetiti čimveč skrbi. Sklenili so, da bodo načrt izdelali najboljši gozdni strokovnjaki in gospodarstveniki. V ta namen so Imenovali posebno petčlarsko komisijo, ki bo načrt izdelala in ga potem predložila svetu v nadaljno obravnavo in odob-:W\ Namen še ni dosežen (Nadaljevanje s 1. strani) tična. V številnih primerih je zadoščeno le formalnosti in račun je večkrat vse kaj drugega kot račun. Ponekod pa se računanja s procenti pred gosti sploh izogiba-30. kar naj bi opravičeval napis y lokalu: -POSTREŽNINA JE ZE VRAČUNANA V ^CFNI-,. V teh primerih. lahko prido do nesporazumov, da gost ne ve. če podjetje sploh zaračunava postrežnino (ker ni videl napisa!), a ima kljub temu tako visoko cene ali pa celo natakarju odstoje napitnino, čeprav naj bi jo postrežnina odpravila. Vso tako kaže. da smo k nam le ►uvozili« besedo postrežnina. ne pa tudi nomena te besede. V sosednjih deželah in drugod po'svetu je ponekod odini zaslužek gostinskih delavcev postrežnina kar je razumljivo dobra stimulacija za solidno postrežbo. Postrežnina pri nas pa predstavlja le del osebnih dohodkov, ki pa ni tolikšen in tuji ne v taksni obliki, da bi lahko bistveneio stimuliral gostinske delavce. V nekaterih orimerih bi morala gostinska podjetja delati celo v izgubo, če no bi zvišala cen in bi ukinila postrežnino. To potrjuje^ misel pronekaterih, da je postrežnina pri nas le v posebni obliki izražen del normalnoga poslovanja, kakršno je v ostalih gospodarskih organizacijah. 7, drugimi besedami - postrežnina predstavlja del okonomske cene ali -ceni, zmanjšani za vsoto postrežnino. moramo prišteti postrežnino da dobimo po vseh nrodpisanih izračunih spet ceno^ Neko nrave stimulacije na račun postremine *a gostinske delavce torej nI zatorej bi se morali tega problema gostinci v prihodnjo še bolj načrtno lotiti kot doslej. Po vsem tern pa ni težko zaključiti, da sedanja oblika postrežnino pri nas se nt dosegla svojega namena in da ga v sedanji obliki tudi verjetno no more doseči. - B. Fajon kol (ri leta. Predsednik de Ganile je ostavko sprejel in mandat za sestavo nove vlade zaupal Geor-cosu Pompidou. Pompido je imel včeraj posvetovanja za sestavo nove vlade, zvečer pa je že sporočil imena ministrov, ki bodo sestavljali novo vlado. A Adula išče pomuč -modrih čelad« Osrednja kongoška vlada je zahtevala, da -modre čelade« zasedejo področje Ju'ne n ;<<»(iv r;«v,,in. D ' Gavlltl ie Izki '»iln>^ "la'-ova-nia vlfl eree°i hr^Hr****', d-» pf le cMoč'1 za 7J»men'avo v vl?'' "J najd-"" na čelu fraaiCOfk* vl«. I de. De^re.bi ni rrcos^lo n!č t*r'i- : gega. kot da ramntll'a o v^tAM 3 ostavke. 7-> kulisami P^br°'»v« 1 strrnke ITmtJe za rovi repuMl'o 3 so ogovorili, da ie Debre sooročM I de Gaullu o^tnvko že t?koj pt 1 fran-oskem referendumu o al- I žlrski politiki. 5 Zaradi velikega števila zbran'h strpnki F-vjo za novo repu'rliko, da bi dob'1* v francoski skupščini večj" število poslanskih se-f'->:W. Mno**i volivci bi morda I krat otmli de Gaullu hrbet, ker se ne strinjajo z. njegevo ekonomsko In evropsko politiko. Frareeski predsednik nikoli ni imrl vcliketa zaupanja v politič- ne stranke, vato unvtno zatira vsak gib, ki bi dal večji pomen držav članic Skupnega trga slo- poliiičnim strankam. De Gaullo- piti in zadržati vodilno me-to j glasov na tem referendumu je va deviza je bila že od vsega politične zveze, ki t majhnimi tiiiuniiimiiiuniiiHiiiiiniiiiiiiiiniiiiM^ inintmnMM^^^ ropskega združevanja. Torino je pomenil v tem razvoju precejšnje olajšanje, ker sta ob* državnika premaknila kretnice tako, da je evropski vlak stekel za postajo naprej. Stališča treh vodilnih držav Francije. Italije in Zahodne Nemčije so se iNi-žala in priključiti je treba sam« še male vagone, ki nimajo dovolj moči. da bi se priključiir upirali. Ne glede na to, da na čd« Nedavni sestanek vlade stoji generalov prijatelj « bančnik Pompido, bo nova vta-da najbrž v celoti bolj usmerjena proti levici, saj napoveduje jo precejšnje spremembe v *»■ eialni politiki, udeležbo delaven v upravljanju s podjetji In m-sanje plač. Zdravko Tonux*J ske prilike. Francija bo v bližnji prihodnosti prav gotovo prenesla težišče svoje politike iz Severne Afrike na evropske vzporednike francoskega predsednika s predsednikom italijanske vlade odkriva za kaj pravzaprav gre. Francija bi želela v združevanju Sejem v snegu Kranj, 15. aprila — V soboto so odprli v prostorih Delavskega doma -SPOMLADANSKI SEJEM«, ki ga je priredil zavod -Gorenjski sejem«. Letošnja udeležba tovarn čevljev, proizvajalcev konfekcije in trgovskih hiš je številnejša kot lansko leto, saj so domala zastopane iz vse Slovenije. Izbiri ni kaj oporekati, vendar se v slehernem obiskovalcu porodi vprašanje: — Izbira kakšnega blaga, kakšnih artiklov? To vprašanie izsilijo sem pa tja napisi v kričečih barvah: 10%, 20%... popusta. Torej gre za izbiro »izven-modnega« blaga oziroma neku-rantnega blaga, gre za razprodajo. Dobro. Ce namerava obdržati ■ 3" "V"9»»»"«w* *n '** 4 < . V soboto dopoldne je zaradi neprevidnega prehitevanja in ozkega cestišča, zdrknil po nasipu tovornjak, last gradbenega podjetja -Projekt«. Voznik je najbrž slabo ocenil cestišče in s tovornjakom obležal nepoškodovan na dnu nasipa. Vozilo so postavili -na noge« reševalci iz podjetja. GRADNJA PREŠERNOVE KOCE NA STOLU »POGLEDI NA MODERNO UMETNOST« V razstavnih prostorih Me-stne-gaga muzeja v Kranju bo v torek, 17. aprila, ob 18. uri odprta raz.-stava akademriknh slikarjev Toneta Kralja in Dušana Petriča. Ob toj priložnosti prireja Klub kulturnih delavcev v Kranju tudi predavanje pod naslovom Pogledi na moderno umetnost«. Predaval bo razstavljalec Dušan Pe-trič. - S. V spomin na mrzle februarske dni Planinsko društvo z Jesenic je organiziralo sestanek, na katerem so se pogovorili o obnovitvi nekdanje Prešernove koče na vrhu Stola. K sodelovanju so Jeseničani povabili še številna dru- ga Planinska društva z Gorenjske, in 6icer iz Kranja, Radovljice, Gorij, Javornika, in predstavnike političnih in družbenih organizacij. Za obnovitev koče bi potrebovali okoli 30 milijonov di- Nepravočasna dobava in montaža strojev ter pomanjkanje surovin (Nadaljevanje s 1. strani) največjih gorenjskih tekstilnih podjetjih pa no dajo tako kritične sliko. Delno nastopajo tudi razlike v vzrokih, ki ovirajo proizvodnjo tekstilno industrije. Medtem ko je v jugoslovanski tekstilni industriji glavni vzrok proizvodnega zaostajanja pomanjkanje surovin, pa nekatera gorenjska tekstilna podjetja navajajo kot glavno oviro modernizacijo oziroma nepravočasno do-bavitev posameznih strojev. Tak problem se je namreč pojavil prav v Industriji bombažnih izdelkov Kranj. Tam pomanjkanje surovin ni povzročilo najpomembnejših težav. Te so imele korenine drugod. Podjetje namreč že od lanskega oktobra čaka na nekatere stroje. Zaradi tega je bila predil- Povečana skrb za pridobivanje kmetijskih površin (Nadaljeanje s 1. strani) valo, če se ne bi s tem v zvezi pojavili socialni problemi. Stari in onemogli kmetje so namreč pripravljeni za ustrezno preživnino prodati oziroma izročiti zemljo družbenemu sektorju. Pridobiva, nje zemljišč na ta način pa bi bilo v večji meri otežkočeno, ker to zahteva precejšnja denarna sredstva, ki pa jih trenutno ni mogočo zagotoviti. Zato bi mora-ta.lL 10 vpražanje še posebno aktualno v komunah. Tu bi morali nimi? formirati posebne skla-T* k\ „bl reševali omenjeno problematiko. V tem pogledu je bil zadnje čase dosežw dolofen napredek. Pristojni organi v komunah so spoznali, da je to resen problem m da zato njegovo reševanje nc kaže zavlačevati. Na sa- jah svetov za kmrtijstvo in gozdarstvo pri občinskih ljudskih od-borih kakor tudi na sejah Ijud-ski h odborov so ponekod načeli to problematiko. Tako so v škofjeloški občini pred nedavnim ustanovili poseben občinski sklad za kmetijstvo. Sklad naj bi zagotavljal in skrbel za sredstva, ki naj bi omogočala odkup kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jih prodajajo zasebni kmetijski proizvajalci. Sklad bi z dodeljevanjem preživnin nekdanjim lastnikom kmotij-skih zemljišč v določeni meri reševal tudi njihovo socialno stanje. Omenjeni skladi za kmetijstvo verjetno ne bodo mogli v celoti reševati teh problemov na vasi, vendar je to oblika, ki v sedanjih razmerah se najbolj ustreza. P. niča pod planom, tkalnica in ople-menitilnica pa sta plan dosegli. Po zagotovilu dobavitelja bo IBI dobil te stroje maja in bi tako lahko junija že obratovali. Tako bo podjetje verjetno v naslednjih mesecih nadoknadilo dosedanje izpade. Gorenjska predilnica v Skofji Loki je le malenkostno pod planom, kar je glede na prve mesece nekako normalno, ker se proizvodnja največkrat povečuje v kasnejših mesecjh. Pač pa je tudi v tem podjetju hromilo proizvodnjo pomanjkanje surovin in delno tudi montaža strojev. Vendar pa ti izpadi niso kritični in - Če se bo v splošnem jugoslovanskem okviru uredilo preskrbovanjo s surovinami, kar pa trenutno še ni urejeno — to ne predstavlja nobenega problema. Montaža strojev in pomanjkanje surovin je tudi v Tekstilindusu Kranj povzročila, da podjetje po lastnem internem planu ni doseglo postavljenih planskih nalog. Montaža strojev je bila namreč prepozna, kar je povzročilo določene zastoje. Situacija se bo v prihodnjo rešila, ker bodo verjetno maja montirali stroje in bo lahko tako proizvodnja, če ne bo pomanjkanje surovin, 6pet normalno stekla. Pomanjkanje surovin, zlasti bombaža, občuti tudi Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. Nasploh Je bombaž surovina, ki je najbolj kritična v vsej jugoslovanski tekstilni industriji .Ta ima namreč po ocenitvah sveta tekstilne industrije za redno obratovanje dovolj bombaža le do srede maja. Kljub pomanjkanju surovin pa BPT Tržič še H pod planom. V tekstilni tovarni -Sukno« Zapuže pa menijo, da so glavni problem obratna sredstva. - P. narjev. Razen tega bi na tem mc6tu zgradili tudi primeren spomenik v spomin na partizansko borbo 20. februarja 1942 leta in padlemu Kodru. 31. julija 1910. leta so slavili planinski pionirji iz Kranja na Stolu svojo pomembno delovno zmago. Zgradili so slovensko planinsko kočo na vrhu Stola (2098 metrov) in jo imenovali po dr. Francetu Prešernu. Prešernova koča je bila v ponos vsem slovenskim planincem. Polnih 32 let je Prešernova koča na vrhu Stola stala na braniku in kljubovala ter nudila prijetno in gostoljubno domovanje številnim obiskovalcem Stola, ki so prihajali in se navduševali nad lepoto naših gora. Jeseniška četa Cankarjevega bataljona je 20. februarja 1942 imela na Stolu v neposredni bližini Prešernove koče v hudi in ledeni zimi, brez orožja in streliva hude boje s številčno močnejšim sovražnikom. V neposredni bližini najvišje postojanke v Karavankah je padel in žrtvoval 6voje življenje tudi partizan-prvoborec iz baške grape Jože Koder. V znoju in s krvavimi žulji zgrajena Prešernova koča je bila na večer tega dne požgana. Letos smo slovesno proslavili 20. obletnico te pomembne bitke jeseniških prvoborcev in nesmrtni spomin padlega Jožeta Kodra. Slovesnosti so se udeležili tudi prvoborci udeleženci težke bitke pred dvajsetimi leti, a na žalost ne visi. Franc Konobelj-Sloven-ko, Franc Jerovšek-Vasja, Stane Kersnik-Jelovčan, Ivan Vovk-Zi-van, Ciro Triler, KaTol in Ivanka Kozar ter številni drugi so ob tej priliki izrazili željo, da bi na temeljih stare Prešernove koče na Malem Stolu čimprej zgradili novo Prešernovo kočo. Ta pobuda je že takoj v začetku naletela na vsesplošno odobravanje pri vseh ljubiteljih in obiskovalcih mehkih, cvetočih in razglednih Karavank. Zamisel je naletela na vsestransko razumevanje pri matičnem Planinskem društvu Kranj, prav tako pa tudi pri ostalih gorenjskih Planinskih društvih v Tržiču, Križah, Radovljici, Javorniku, Bledu. Gorjah in na Jesenicah. Prav tako pa tudi pri delovnih kolektivih, ki ©o dolžni, da v mejah možnosti podprejo to akcijo. Za gradnjo nove Prešernove koče so na seji preteklo sredo izvolili tudi iniciativni odbor. U. Z. - M. Z. SPOMLADANSKI SEJEM« v men razprodaje, naj to pouif v naslovu: n. pr. Proizvodne it p govske hiše iz vse Sloveaij* ■ prodajajo svoje artikle. Otpi* bo za sejmom skrivala raiprafr ja, nc da bi bilo to poudari pa bodo ljudje mislili o takem«: mu tako kot o snegu, ki j« ?»* tisti dan, ko so sejem odprl GLAS RALCEV HVALA ZA DE2.MK. TOVARIŠ ŠOFER! Zgodilo se je na avtota* podjetja Avtoservis, ki sat dan vozi na lokalni proti > seniee—Koroška Bela in naa. Bila sva med redkimi petr k:, ki jih je ponedeljkovo*' ževje napravilo čemerne, za šalo kot zares sva ni* ■nagovarjati« šofer'n, ruj r ju zapelje kar do P csvetja*| doma (da ne bova mokra),' i prav sva vedela, da ob& I avtobus ustavlja ob cesti -t I kaj sto metrov od omenj^i doma na Koroški Beli. Tudi šofer besed ni js* resno in se je le smehlja!-* sva izstopila in si v brani*' ju vihala ovratnike, J« |a% dejal: ►Tukaj imata moj deta* Jaz pripeljem na Belo 31 a£ pred 17. uro in 20 min« x njej, pa mi ga bosta takrat* nila!« Popoldne sva mu deinik * nila in se — jasno — za utjf in obenem presenečenj« Hse zahvalila. Sprevodnica runi t potem dejala, da je vpnal šoferja, če naju pozna. »A« ji je odgovoril (to je resuv -dežnik sem jima posodi a ne bosta mokra!« Komentar je odveč, uto a mo - iskrena hvala. Milan Zivkovica Jože 2ontar, fcv POJASNILO UPOKOJENCEM Na Članek -Kaj je • Društva upokojencev«, ga objavili v vašem čavv^ 19. marca 1962 v rubriki «Cj bralcev« dajemo nasledn;. y jasnila: »►Nestrpnim članom Dr^ upokojencev sporočamo, d* > rednega občnega zbora tavV DU ni sklical v določenem« ku iz utemeljenih In t««.;v razlogov. V sporazumu t nim odborom republiške^ iV bora društva upokojencev Ljubljani bo v mesecu ^ sklical redpi letni obini in bo obravnaval postaj starega odbora za več Is v zaj ter poslovanje Zeč«^ odbora za leto 1961 cd U. ^ 1961 dalje. Na tem občneo^ ru bo članstvo tudi toto» , formirano o ugotovitvah ^ zijske komisije. Društvo upokojen^ podružnica Kran. NEVELJAVNI »ZELENI STOTAKU V soglasju z Zveznim i^l svetom Je uprava Narodna j I FLRJ sklenila, da bo obtoka stodlnarske I datumom izdaje 1. maj ' leni 6totaki«), Iz prome;*;*1 do vzeli v času od 1. junjjicfj avgusta 1962 in jih zamcaJi Prešernova koča na vrhu Malega Stola (2098 m), ki jo Je zgradilo i ko da bodo 8 1. septe»W| Planinsko društvo iz Kranja, je bila otvorjena 31. julija 1910. leta. Nemci pa so jo požgali v noči od 20. na 21. februar 1942. leta. Zato so se planinci in borci odločili, da bodo na Istem mestu zgradili novo Prešernovo kočo 1 spomenikom na februarsko bitko na Stolu. bankovci prenehali veljat Kv I čilno sredstvo. Omenimo v bo Narodna banka zameni, | bankovce do 30. novemba PihSBOKIJKK. 1«. AluiLA K<«2 m'ali" oglasi • mali oglasi prodam Prodam dobro ohranjeno italijansko -Frejus« kolo. - Naslov v oglasnem oddelku 1425 Prodam sladko seno, slamo, stresni les (šperovci). lato za kozolec in kravo, 8 mesecev brejo. -J. Mejač. Topole 11, Mengeš 14S7 Prodam 100 kom. »lcghorn • pisk. — Berta Krt, Kranj, Kurifska pot §t. 7 kupim Kupim strešno rabljeno oneko »Folc- in korita. - Jože Vrt nI-. Sp. Brniki 44, Cerklje 1">08 Kupim dobro ohranjeno motorno kolo -Puch<- aH »Maxi«. Naslov v oglasnem oddelku 1507 vzet v Gorenjski oblačilnici v Kranju, v soboto okrog 10. ure. v Oblačilnico 1512 OH.lAVA PREDAVANJE ni Jesenicah Delavska un;verza Jesenice prireja v ponedeljek, dne 16. aprila ob 19.30 uri na Jesenicah v Delavskem domu pri Jelenu • predavanje pod naslovom; »SAMO DVOJ*7. OCI DUMO" Predava dr. Viktor Marčič. Vabljeni! Novi parkirni prostori na Bledu ostalo Restavracija -Park« prireja 28. aprila Spomladanski karneval s plesom«. Vabimo vas, da se udeležite spomladanskega veselja 1508 Poizkusite naše specialitete park In sadno bombo v reslavr.-»ci.:i -Park« 1509 Dobro frizersko pomp'nico, no možnosti priučeno v moški stroki/ sprejme takoj. Naslov v oglasnem oddelku 1511 Fanta, ki ima veselje do konji, sprejme Gostilna Benedik, Straž:-iče 1511 Pozivam opr./ovano osebo, da ml s izogrib poslediram, vrne dežnik. V KRANJU Fižol 100 do IGO din. mleko 50 din, moka ajdova 120 din, ješpron 90 do 130 din, ka*a 120 do 140 din, krhli 60 do 100 din. čebuljček 4r) do 500 din, orehi celi 130 din, ©ves 30 din, proso 80 din za liter; ko-renjček 60 din. sir skuta 140 do 150 din. maslo 680 do 760 din, čebula 250 do 260 din, krompir 32 din, špinača 400 din, solata 400 din, zrljo kislo 80 do 100 din, pesa 60 din, repa kisla 50 din. redkev 40 din. repa sladka 15 din, orehova jodrca 1000 din. jabolka 70 do 100 din, slive suhe 200 din, kolerabe 30 din, koruza 40 do 50 din za ki?; suha prašičeva glava po 30!) din za kg; radič 60 din, motovileč in regrat po 50 din. smetana 20 din za merico; petr.šilj 20 din za šopek: česen 10 do ?o din. por 20 din, jajca 25 din, kokoš 600 do 700 din z.a komad. Obiščite SPOMLADANSKI SEJEM v Kranju od 14. do 19. aprila 1962 UGODNE CENE IN VELIKA IZBIRA • spomladanske obutve • konfekcije • tekstilnega metrskega blaga • vseh vrst pletenin • ostalega tekstilnega in galanterijskega blaga Ne zamudite edinstvene prilike za nakup spomladanskega potresnega blaga ZAVOD GORENJSKI SEJEM 37 NiiiPfMiii »Razumite vendar gospodična, jaz o vsem tem prav ničesar ne sem. Sem samo potapljač in nič drugega. Ne bi hotel imeti prav nobenih težav, niti se komu zameriti.« »Današnja prigoda je bila precej huda, ali ne?« je dejala .Ti 11 počasi. »Major VVright mi jc o vsem pripovedoval. Ce bi ne bilo gospoda Ganserta, bi bili verjetno zdaj že mrtvi. Povedali bi bili kapitanu Lovaa.su vse, kar veste, potem pa bi bil on uredil tako, da bi vi izginili. Da ste še zdajle živi, se morate zahvaliti samo gospodu Ganscrtu in njegovima spremljevalcema — majorju VVright u In gospodu Evcrardu. Ali ni tako?« »Gotovo imate prav, gospodična,« jc odgovoril Sundc. Njegov glas ie zvenel hripavo irt negotovo. »Toda jaz nc bi holcl zaiti v težave niti se komu zameriti, razumite me vendar. Razen tega je tukaj še moj družabnik. Med vojno sva bila skupaj in nisva šc nikoli zakrivila nobene svinjarije, razumete.« Jill jc vzdihnila. »Poslušajte me, gospod Sundc. Nihče med nami ne ljubi težave, želimo vedeti samo to, kam je izginil Schreuder. Radi bi ga našli in se z njim pogovorili. Radi bi zvedeli resnico O Farnellovi smrti — in to je vse. Ne nameravamo ga izročiti oblastem. Zvedeti hočemo samo, kaj se je zgodilo. Prosim vas — ali nam hočete pri tem pomagati?« Prijela ga je še za drugo roko. »Gospod Sunde,« je dejala in njen glas se je komaj slišal, »ljubila sem Georgea Farnella Vedeti hočem, kako je umrl. Pravico imam, da zvem o vsem tem Da Schreuder bi nam pri tem lahko pomagal. Prosim vas torej - kje je.« k. J*!Wia2 se je. š^ vedno obotavljal. Njegov temni obraz jc bil bled od izčrpanosti. S svojo zdravo roko si jc brisal oči. »Ne vem vse skupaj je podobno prekletim sanjam, prav res da. Toda iaz nc morem prav nikomur ničesar povedati, preden ne bom govoril Te dni so bili na cestah v radovljiški občini komisijski ogledi oar-kirišč, in ceste s;gna!izacije. Mod ugotovitvami te posebne komisije so sklcpt, da je po!robno odstraniti v nekaterih krajih razne ovire: ograje, žive moje in drucd fi0dWpm zagovarjala 2aradi ,ntvinp. Lrtos v marcu jo v nekom stanovanui v Kranju vrela 30.OOO dinarjev gotovine. Dejanje jo priznala. Zara- biIaPM Pnl5 , tatvini je odpotoval. Kljub temu, da jo bil zaradi takih kaznivih dejanj že večkrat kaznovan, ga kazni niso spametovale in nc jc ponovno spustil na krivo pat. Upoštevajoč večkratno njegovo predkaznovanest, ga je Rodišče obsodilo na loto dni zapora. tev, jo deset boksov za parkiranje osebnih avtomobilov vsekakor premalo. Po mnenju komisije naj bi se uredil parkirni prostor za dvorano, kjer bi bilo okrog petdeset boksov, promet pa naj bi bil krožen. V podaljšku hotela »Park« proti hotelu ^Jelovica-' že nekaj let parkirajo vozila pravzaprav na pločniku. To je bila pred časom le zasilna rešitev, vendar tako parkiranje ogroža varnost pešcev. In navsezadnje - pločnik je namenjen pešcem. Zato je obfinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu sklenila, da se parkiranje osebnih avtomobilov na tem zasilnem prostoru prepove. Poleg avtobusne postaje je predviden parkirni prostor, ki bi so ga dalo urediti z minimalnimi sredstvi. Ce bo Komunalna Uprava imela dovolj finančnih sredst-v, lahko upamo, da so bo na B'odu rešil problem parkirnih prostorov. - S. S. TURISTIČNA ATRAKCIJA Ko v teh dneh delavci splošnega gradbenega pode j tja « obnavljajo 6treho avtobusne postaje v Radovljici, ki jo je poškodovala močna burja v minulem mesecu, leži pločevina, ki je bila poprej na strehi, sredi parka med poslopjem banke in med hotelom -Grajski dvor-". DOZ je že povrnil škodo in pločevins je sedaj njegova last. Pravijo, da 6e je za to pločevino zanimal nekdo iz Hrvatske in jo tudi kupil. Ce bo pločevina še dolgo ležala v parku in služila otrokom za skrivalnico in plezanje, naj bi morda Turistično društvo postavilo napis, ki bo tujcem (sezona je pred vrati!) tolmačil, čemu je tamkaj kup z.močkano pločevino. Zakaj pa ne bi zaščitili (!!) tega -pleha-", saj pri nas ni tako hude burje vsak dan? Razen toga na nooe«truje pogled na ta del Radovljice tudi raznovrstno perilo, ki se suši v samem parku. Ros. turistična "•rakri'a!! Šola in poklicno usmerjanje Na osnovni šoli »Lucljana Seljaka« v Stražišču v Kranju se že nekaj časa marljivo pripravljajo na raziskavo »Poklicnega usmerjanja«, ki jo bodo odorli 21. aprila v fizikalni dvorani. Ta šola ic^tvsaj na območju kranjske ebč;ne) zabeležila na potro ju poklicnega usmerjanja lepe tJSpehe. Z^to so si njeno delo ogledali tudi razne delegacije in predstavništva iz raznih krajev in področij naše republike. Tokratna razstava bo obiskovalcem nudila marsikaj zanimivega s toga področja. Vsekakor pa bo koristila pri usmerjanju mladine v poklice. Pred kratkim je na tej šoli pričela z delom tudi mladinska produktivna zadruga, ki j« hkrati druga taksna zadruga na Gorenjskem. Taka zadruga delu je v Rohiniski Bistrici že neka1 lot. Stražiška zadruga se b« ukvarjala s kovinsko, elektro iT papirno stroko. Pomembni dejavnosti bosta tudi knjigoveštvo it fotoamaterska dejavnost. Zadruga bo delovala kot samostojna šolskj upravna enota. Vodili jo bod« učenci pod strokovnim vodstvon predavateljev tehničnega pouka Vsekakor pa bo opravila pomembno delo, saj bo vzgajala kadre, k) bodo že marsikaj vedeli o delu in samoupravljanju v podjetjih il zavodih. I.OTO i/^ebane šctvilkc dne 11. aprila 1 8 9 2« 3"> 49 in dodatna številka 47 Peter in Tomaž e Ji" nagnila naprej in dejala z nenadno vzbunjenim animanjcm. »Alf, kai sC ie zgodilo potem, ko sta z vašim družab-mlvom prispela v Anglijo?« skem°h' tam nisva csta!a do,flro' gospodična. Tam zgoraj na Skot-sm» *e malo vadili skakati s padali in potem smo skočili :;e,na Norveško. Zdaj sc smejete, ali ni res - vse te težave, ki s, 1 1 IIn 1 da ?va pri*la h dc?c'e — vse te dolge vožnje okoli n»{ u *. SVa prisPe,a v Anglijo, no in — potem pa nama porečejo, naj skočiva zopet na Norveško.« nnn i* Si- ic Sel 7 roko prcko oči- 0d Utrujenosti ie bil verjetno 1 upoinoma izčrpan. Toda ni mogel nehati govoriti. Prišel jc v takšno stanje da je enostavno moral kar naprej govoriti. »Toda vrnila sva sc z več kot samo nahrbtnikom, ki sva ga ime a takrat, ko sva odhajala. Z nama so odvrgli tudi zaboj z brzo-!muS' dinaniitom in granatami. Tedaj se je začel za naju lep čas. Udšla sva dol v Bergen, pričela s sabotažami na ladjah; vse " t,st.e8a Prekletega dne, ko je zletela v zrak tista ladja z municijo, tesar Je bil kriv tisti neprevidni nemški varilec.« Smejal se je. »Da vidite gospodična, kakšna sva bila. To sva storila midva: jaz in Peer. rrekteto, verjeti mi morate, da sem sakramensko dober potapljač, vprašajte pri katerikoli ladijski družbi v Bcrgenu. Vsi vam bodo etejali: »Alf Sunde — njegova glava je sicer iz lesa, toda prav gotovo je najboTjši potapljač na Norveškem.« m "^V0 vaj" s padalom spustili na Norveško,« ga je prekinila Ji", »h kateri enoti sta tedaj pripadala?« »No, k norveški armadi pač, gospodična.c »Da, toda h kateri enoti?« »\ tako, zdaj razumem — h Kompagni Linge.« Jill so sc zasvetile oči. Iztegnila jc roke in dejala: »Udarite vanje, oba sva delala za isto enoto.« »Kako, vi gospodična — v Kompagni Linge.« Ob njenem navdušenju se jc razveselil tudi ves Sundejev obraz. »Da«, je dejala, »bila sem pri njenih telegrafistkah.« »Za božjo voljo!« jc dejal in jo prijel za roko. »Vaš glas se ml je zdel nekako znan. Vi ste bila ena tistih deklet, ki so nam dajala navodila po radiu.« Zopet je prikimala. »Da, za hudiča še to! In jaz vas nisem nikoli srečal. Ali tudi mojega družabnika niste srečali — Petra Sterjohanna? Bil je kor- poral.« Jill je stresla z glavo. Potem se jc zopet nagnila bližje k njemu. »Ali ste poznali večino ljudi pri Kompagni Linge?« »Skoraj eno leto smo se skupaj vadili — to je bilo leta 1941. Poznala sva večino od njih, kar jih je bilo takrat na Škotskem.« »Ali ste poznali tudi korporala Bernta Olsena?« »Bernt Olsen?« Sundejev obraz je okamenel. »Da, poznal sem Bernta Olsena. Zakaj?« »Pravo ime Bernta Olsena jc bilo Gcorge Farnell. Bcrnt Olscn je bil tisti, ki so ga na Jostcdalu umorili. In Schreuder je bil takrat z njim skupaj. Zdaj pa mi prosim, povejte, kam ste spravili Schrcudcrja? Saj ste ga vendar davi potegnili iz vode? Ali ne?« Se bolj sem se stisnil v senco vhoda pred kajuto in rotil v srcu starega, da bi povedal vse, kar vc. »Torej — jaz, gospodična.« Njegov glas jc zvenel negotovo in zmedeno. »To se pravi — poglejte gospodična — mi smo davi potegnili iz vode nekega človeka. Lepo. Toda, jaz ne vem, kdo in kaj je bil. Ce hočete več vedeti o njem — prav, pojdiva, in pogovorite se s Peerom. On je tisti, ki vam bo lahko kaj povedal.. Ce je Olsen vaš prijatelj — lepo, pojdite in se pogovorite z mojim družabnikom« »Da, toda kje bomo našli vašega družabnika?« »Ah, da.« Drgnil se je po temno obrasli bradi. »Ne vem, ali naj bi vam to pravzaprav povedal. Kajti, če bi vam povedal to, bi vam povedal tudi — kje je ta človek, ali ne?« »Toda morate,« Je zacepetala Jill. PORT,. ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT .ŠPORJ . ŠPORT A. ANKELE, KRISTAN IN I. TOLAR V SLOVENSKI ROKOMETNI REPREZENTANCI Ljubljana, 15. aprila - Republiški kopetan je po današnji ženski rokometni tekmi Slovan : Mladost določil igralke Mbidosti: Anko Ankele, Zdenko Kristan in Ivanko Tolar v mladinsko reprezentanco Slovenije, ki bo v dneh od 29. aprila do 1. maja sodelovala na velikem rokometnem turnirju v Beogradu. To je nedvomno lepo priznanje za te mlade perspektivne irrrnl're Mladosti iz Kranja. J. J. ŽENSKE: MLADOST : TRESNJEVKA fi:'. Preteklo sredo je ženska rokometna ekipa Mladosti gostovala v Zagrebu, kjer se jo pomerila z zveznim ligašem Trešnjevko. Zma- Slovensko prvenstvo v judu Stare republiški prvak Ljubljana 15. aprila — Včeraj je bilo v Ljubljani ki je v svoji zadnji borbi v pičil republiško člansko prvenstvo v judu. Nastopilo je preko ^=1l^viaW z ,,ek, 40 tekmovalcev, med njimi vsa slovenska elita razen Mac-1 nično premočjo premagal Bavca. ka Od Kranjčanov so se prvenstva udeležili Hostnik in v najzanimivejši borbi na prven-V , I o ♦ m • ■ . ••• rv, Istvu, ki je odločala o 2. mestu v Kučina v srednji ter Stare in Bavec v tezki kategoriji. Do-1 teft. katJCROrjji je Bavec y ena. segli so zelo lep uspeh, saj so se vsi prebili do zaključnih j kovredni borbi izgubil s Sterkom. borb. V končnem vrstnem redu je bil Hostnik četrti, Ba-; Rezultati Trigiavanov - Kuči-vec in Kučina sta zasedla 3. mesto, Stare pa je osvojil naslov,slovenskega prvaka. Prvi štirje v vsaki kategoriji so se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo v soboto in nedeljo v Zagrebu. Letošnje republiško prvenstvo gale so Kranjčanke s 6:5 (4:3). To je bilo precej izenačeno, saj ni bi- je nedvomno lep uspeh za Mladost, saj so z odlično igro odpravile rutinirano ekipo zveznega ligaša, ki je nastopila v svoji najmočnejši postavi. Povratno srečanje bo 11. maja v Kranju. J. J. lo izraziith favoritov. Zmagovalec v lahki kategoriji Sk'.aba je bil celo enkrat poražen, medtem ko je Macarol v zadnjih dveh srečanjih s Hostnikom In Kučino s težavo točkah). Pred tem sta Kranjčana doseg'a zmagi nad svojima nasprotnikoma z učinkovitima metoma, ki so bili na včerajšnjem tekmovanju zelo maloštevilni. Se najbolj prepričljivo je osvo- zmagal lc s tehnično premo:-jo (po jil naslov prvaka Kranjčan Stare, Slovenska conska nogometna liga Zmagala Je sreča Olimpija : Triglav 3:1 (1:1) Ljubljana, 15. aprila 1962 — Na stadionu ob Titovi cesti v Ljubljani sta se v prvenstveni tekmi SCL srečala domača Olimpija in kranjski Triglav. Zmaga je pripadla tistemu, ki mu je bila sreča bolj naklonjena. V tej tekmi so bili to Ljubljančani, ki so vse tri gole dosegli bolj slučajno kot pa z znanjem. Kranjčani so tokrat odlično zaigrali, vendar jih je skoraj skozi vso tekmo spremljala izredna smola, saj bi po prikazani igri bolj ustrezal obraten rezultat. Zveznemu sodniku Janžekoviču iz Maribora sta sc moštvi predstavili v naslednjih postavah: OLIMri.TA: Frič, EHrin, Klanci ar. .Tal.ševee, Berginc. Srbu, Ranic (Lunar), Brcrigar, Rn.jina, Ru-jevlč in Velkovrh. TRIGLAV: Brezar III. Brezar II, Stolar, Dasarin II, Perkovič, Nor-Člč. Goste, IJmica (Jerman), Baj-žcli, Kraševee. Binkovski. Strelci: v 10. minuti Bajželj za Triglav, v 15. minuti Brezigar, v 74. minuti Eltrin in 83. minuti Ro-jina za Olimpijo. Gledalcev 4000. Čeprav so vsi ljubljanski ljubitelji nogometa pričakovali visoko zmago vodočega v SCL nad Triglavom, so bili razočarani, svoje moštvo pa .so celo večkrat Izžviž-gali. Prvp akcijo domačinov v 6. minuti je Jalovec zaključil z nevarnim strelom na gol Triglava. Le štiri minute kasneje je dobil žogo Bajželj, nreieral domačo obrambo |n streljal mimo nemočnega Friča v lovi spodnji kot — 1:0 za Triglav. V 15. minuti je Bre-niill!illlll1!i't|1llll!lin!|1l't!1l1l!in!l!ini!ll11l1l||1!l|l!ti'i!im|!it||. Zadnij športni rezultati PRVA ZVEZNA LIGA Velež : Binarno 1:0 Vojvodina : Sarajevo 1:1 Crv. zvezda : Beograd 1:4 Vardar : Novi Sad 0:0 Borac : Reka 1:1 DRUGA ZVEZNA LIGA -ZAHOD Celik : Proleter 4:2 Šibenik : Borovo 0:0 Vartcks : Maribor 0:2 Lokomotiva : Split 2:2 Trešnjevka : Sloboda 2:2 Železničar : Karlovac 3:0 SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA: Slovan : Celje 2:0 Kladivar : Rudar 1:3 Sobota : Gorica 2:1 Kovinar : Krim 0:1 Ljubljana : Ilirija 3:1 zigar streljal na gol Triglava. Strel sicer ni bil močan, vendar je vratarju Brezar j u žoga ušla v mrežo, ker je bila spolzka. Do odmora se rezultat ni spremenil. V drugem polčasu je Triglav dobro začel, imel številne priložnosti za dosego gola, vendar žoga nikakor ni hotela v mrežo. Gostje so bili v popolni terenski premoči in Ljubljančane razbili, tako da je že kazalo na zmago Triglava. Prišla pa je usodna 74. minuta, koi 8:1 jc pred vrati Triglava nastala gne-l ča. v kateri žogo skoraj nI b:1o videti. Prisebni Eltrin pa je prav iz te nemogoče situacije iz neposredne bližine potisnil žogo v mrežo in dosegel vodstvo za svoje moštvo. Tretji gol za domače je dosegel Roj ina, ki je iz kakih 16 metrov streljal mimo pokritega vra-i tarja gostov v desni spodnji kot. Triglavani 6o bili v današnji tekmi neprimerno boljši kot prejšnjo nedeljo. Razlika je bila skoraj taka kot med nočjo in dnevom. Odlična obramba s Perkovlčem in Brezarjem II na čelu je brezhibno delovala pa tudi napad ni zatajil. Videli smo precej 6trelov Kraševca. Bajžlja in Binkovskega. žal pa žoga ni hotela v mrežo. Brezigar je v prvem polčasu za-streljal enajstmetrovko. Sodnik Janžekovič je 6odil z napakami. V predtekmi 60 mladinci Olimpije premagali mladince Triglava z "a : Drašček (Kamnik) 2:0, Hostnik : Sarkar (Murska Sobota) 2:0. Bavec : Sevnik (Ljubljana) 2:0, Stare : Strumbelj (Olimpija) 2:0, Kučina : Hauptman (Kovinar) 2:0, Hostnik : Sanpcrl (Branik) 2:0, Bavec : Divjak (B) 2:0, Stare : Sterk (L) 2:0, Kučina : Veselic (K) 2:0, Hostnik : Stajmec (B) 2:0, Stare : Bavec 2:0, Kučina : Jakhel (L) 2:0, Hostnik : Gabrovec (M) 2:0, Bavec : Zaciršek (B) 2:0, Stare : Divjak (B) 2:0, Kučina : Gabrovec (M) 2:0, Hostnik : Macarol (L) 0:2, Kučina : Macarol (L) 0:2, Hostnik : Galo (O) 0:2, Hostnik predal za-"d; poškodbe). Bavec : Sterk (L)1 0:2, Kučina : Gale (O) 0:2. Končni vrstni red — lahka kategorija: Škraba (L), Usar (B), Ste-pančič (L), R3tei (Olimpija); srednja kategorija: Macarol (L), Gale (Olimpija), Kučina (T). Hostnik: (T); težka kategorija: Stare (T), I Sterk (L), Bavec (T), Divjak (B). L. Stružnik Kranjčan Stane Stare je na letošnjem republiškem prvenstvu prepričljivo osvojil naslov slovenskega prvaka IZREDEN USPEH NAŠIH PADALCEV S padali na Krvavec Milan Zivkovič Namiznoteniški turnir na Lancovem Zadovoljiva udeležba Lancovo, 15. aprila — Danes je bil v domu kulturno-umetniškega društva namiznoteniški turnir, ki se ga jo udeležilo 70 igralcev in igralk. Na tem propagandnem nastopu, ki je bil prvič na Lancovem in ki je imel namen poživiti namiznoten'ško dejavnost tudi pri društvih Partizana (zlasti v radovljiški občini) so tekmovali igralci iz 9 klubov oziroma društev z vse Goreniske. Tako so se preglednega tekmovanja udeležili igralci iz Kamne Gorico. Žirovnico, Kropo, Jesonie, TržF-a. Kovor-ja, Bosnice, Vogel i ter Tr'glava in Mladosti iz Kranja. Ze v predtekmovanju je bilo nekaj presenečenj, ko so že znani igralci izgubili srečanja z ieralel podeželskih društev, ki lih doslej nismo zapazili v tekmovalni areni. Tako je Tri gl a van Trček v tret jem kolu doživel poraz z Luka-nom iz Kamne Gorice, prav take pa je moral Tomazin (Triglav) kloniti pred Kerštajnom, ki je član Mladosti. Turnir se je pričel ob 8.30 uri ln je trajal vse do treh popo'dne. Organiziralo ga je društvo Partizan iz Kamne Gorice v sodelovanju z odborom za namizni tenis pri OZTV Kranj. Tekmovanje je potekalo na splošno zadovoljstvo, posebno razveseljivo pa Je to, d? so bili igralci zelo disciplinirani, saj so skupno s številnimi domačimi z zanimanjem spremljal; posamezne dvoboje v finalu. Pri moških je zmagal mladi Buh z Jesenic, ki je v finalu z 2:1 premagal Klevišarja iz Kranja. - Pri dekletih pa je presenetila mlada igralka Erlahova iz Kovorja pri Tržiču, ki je premagala Lulnovo (Triglav). Med osem najboljših so se uvrstili - Buh in Babic z Jesen1^ Kerštp.i-n. Osojn'k, Trdina in Novak od Mladost'. Klovišar od Triglava in Gorij iz Vogelj. J. Rogelj Potrošniki pozor! TRZIC : NAKLO 3:4 Tržič. 13. aprila - Na tukajšnjem igrišču so nogometaši Partizana iz Naklega v borbeni igri premagali domače moštvo 6 4:3 (3:0). To je že tretji poraz Tržičanov v pripravah na spomladanski del prvenstva v podzvezni ligi; najprej so izgubili s škofjeloškimi nogometaši, nato pa s članom SCL -Ilirijo iz Ljubljane. - D. F. Tistim, ki so prelepo sončno nedeljo preživeli na Krvavcu, prav gotovo ni bilo žal, da so prišli, sa.j °i bili sicer lahko prikrajšani za presenečenje ali poseben užitek. V opoldanskih urah so namreč padli med njo posebni -izletniki-«, če jih lahko tako imenujemo. To 60 bili Štirje padalci - člani Alpskega letalskega centra, ki so se odločili, da bodo s skoki na Krvavec • dokazali, da njihovo delovanje ni Pomembno le v športnem, ampak tudi - in celo bolj - v humanem Pogledu, saj so padalcem na najhitrejši način dosegljiva mnoga mesta v naših gorah, kjer Gorska reševalna služba - denimo - ponesrečencem ne more nuditi pravočasno pomoči. Misel, da bi izvedli skoke na Krvavec, je tlela v naših padalcih polnih sedem let. Sele prejšnjo nedeljo jim je zamisel uspelo realizirati. Na ugoden dan so morali čakati ve« mesec; pretekla nedelja je končno ustrezala njihovim zahtevam, kljub temu, da je na samem vrhu pihal močan veter. Le-ta pa ni povzročil posebnih težav in so skoki presegli vsa pričakovanja. Kako tudi ne, saj so bile priprave na skoke dolgotrajne in temeljite. Pregledati je bilo treba padala, vse naprave letala ... tudi radijsko zvezo med letali in točko doskoka je bilo treba vzpostaviti. Medtem, ko sta na letališču v Lescah pilota že zagrevala motorje letal, ki naj bi ponesla padalce, so tekle tudi na Krvavcu priprave, ki naj bi omogočile kar se le da varen doskok. Tako je bilo treba določiti smer in hitrost vetra, točno višino doskoka, pa tudi temperaturo zraka je bilo treba mnogokrat meriti. Za vsak primer Okrog enajste ure sta Krvavec preleteli letali tipa Po-2, ki sta nosili izkušena padalca Skofica in Brezarja, člana Aerokluba Kranj. Rdeča dimna bomba jima je bila znak za odskok. Drug za drugim sta se padalca oddvojila od letal in beli kupoli sta estro začrtali svojo obrise na modrem nebu. Nekaj trenutkov pozneje sta padalca varno pristala na krvavškem snegu. Dobro uro kasneje sta letali spet nadleteli smučišča na Krvavcu. Tudi to pot sta se odprli kupoli, tokrat s padalcema Orožimom iz Radovljice in Jerasom iz Kranja. Presenečenje med smučarji in izletniki je bilo veliko. Kako tudi ne, 6aj na Krvavec ne skačejo vsak dan ... Gorenjski padalci so se s temi skoki uspešno uveljavili. Uspeh pa je še toliko večji, če povemo, da je Krvavec doslej najvišja točka v Jugoslaviji, kamor so se spustili naši padalci. Po prestani preizkušnji pravijo, da ne bodo po- j čivali. Pričeli so se pripravljati na i še bolj drzen podvig, ki pa gaj bodo izvedli prihodnje leto. To bodo padalski skoki na Kredarico. Ce jim bo to uspelo, smo lahko prepričani, da imamo v svojih vrstah odlične padalce, ki jih brez pridržkov lahko uvrščamo med najboljše na svetu. - T. Polenec Revija šolske orodne telovadbe bogat prispevek k jugoslovanskim pionirskim igram V torek je bilo v Kranju tradicionalno okrajno šolsko tekmovanje v orodni telovadbi. Kakor prejšnja leta, jo bila tudi tokrat udeležba nadvse razveseljiva, saj se je na tekmovanju zbralo nad 300 šolarjev, kar potrjuje nak ugotovitve iz prejšnjih let, da j* tudi ta športna panoga med mladi no zelo pirljubljena. Med tekrr." valci smo videli veliko talenti: nih telovadcev, če jih lahko I tako imenujemo, od katerih r mnogi sploh niso vključeni v K lesnovzgojna društva. Kaže, da prav v šolah neizčrpen vir m in novih tekmovalcev, ne samo tej panogi, temveč tudi v dru|'. šoortih. Zato bi se morali za nt črtnejše dol o s šolarji, predveef pa za izboljšanje materialnih pt gojev, v katerih životari šolska t* lesna vzgoja, vse bolj zavzemal To tembolj zato, ker edino tetesft vzgoja v šolah zajame vso šoki mladino. — O rezultatih prve* stva bomo še poročali. S. Ošini RADOVLJICA : ISKRA 12:33 (8:13) Radovljica, 15. aprila — Prvenstvena tekma gorenjske rokometne lige. Radovljica: Pesjak, Ravnikar 2, Gašperšič 6, Gros 1, Ba-škovec, Vukič, Novak 2, Kavčič, Tadič 1, Mulej; Iskra: Fornaza-rič, Cufar 12, Blažič 10, Furlani, Ferfolja, Korber 4, Hrovatin, je bila na mestu'tudi Gorska re-| Kutin, Hvasti 4, Savli. Sodil je sevalna 6lužba, nad padalci pa je Sparovec iz Dupelj. bedel tudi dr. Zdravko Cerne,, Domači so dobro začeli in vodili že s 5:3 in pozneje 8:7. Nato pa je sledila serija golov Iskre, ki je prvi polčas zmagala s 5 goli prednosti. Drugi polčas je bila prava eden najbolj požrtvovalnih članov ALC, ki je moral spet žrtvovali eno svojih redkih prostih nedelj in pohiteti na Krvavec, da bi bila zdravniška pomoč v primeru ne- I katastrofa za domače, saj so gost zgode kar najhitrejša. I J« v tem delu zmagali z 19:4. Republiška ženska rokometna liga Sodnik pokvaril derby Slovan : Mladost 5 : 3 (4 : 1) prodajalna Sejmišče prodaja vse vrste obutve z manjšimi tovarniškimi napakami po znižanih cenah od 20-50 0 0 popusta Izkoristite ugodno priliko! Ljubljana, 15. aprila — Danos se je začelo tekmovanje za republiško prvenstvo tudi v ženski rokometni ligi. Kranjska Mladost je gostovala v Ljubljani, kjer se jo 6rečala z najnevarnejšim tekmecem za prvo mesto — s Slovanom. Zaradi slabega sodnika ta derby ženske republiške lige ni bil na taksni ravni, kot smo pričakovali. Zaradi očitnega pristranskega sojenja (sodnik Zemljak iz Ajdovščine je vodil srečanje pod pritiskom domače publike) je zmagal Slovan s 5:3 (4:1). Zaradi tega je vodstvo kranjske Mladosti vložilo protest na registracijo tekme. Mladost je nastopila v naslednji postavi: Mira Udovč, Marija Tolar (1), Ema Bre-gar-Medeot, Olga Tekavc, Nataša Cesnik, Meri Kolman, Anka Ankele, Majda Ankele, Ivanka Tolar, Zdeni Kristan. Taktika Mladosti v prvem polčasu ni uspela, saj so Ljubljančanke z lahkoto prihajale pred vrata Udovčeve, ki je bila danes najboljša na igrišču. Igra v ob- rambi je bila pri Mladosti prvih 20 minut zelo slaba. Sele v nadaljevanju so se popravile, tako da je Slovan dosegel le še en gol. Igra je bilo zelo hitra in na trenutke preostra, zlasti s strani Ljubljančank. Problem na tej tekmi je bil izredno slabi sodnik. Čudimo se, kako je mogla Rokometna zveza Slovenije deligirati za to pomembno srečanje podzveznega sodnika, ki še zdaleč ni zrel za sojenje tekem republiške lige. Sodniška komisija RZS je s tem napravila veliko napako — morda hote ali nehote l J. J. Nepričakovano prisluženi točki Celje : Mladost 23:31 (7:17) GORENJSKA ROKOMETNA LIGA ' Triglav : Sava 25 : 19 (16: 6) Kranj, 15. aprila — V prvenstvo ni tekmi gorenjske rokometne k* ge je Triglav premagal Savo z K-zultatom 25:19 (16:6). V prvem polčasu so bili Triglavani v popok premoči, ki so jo izrazili kar x H goli prednosti. Ko so v drujea delu napravili nekaj zamenjav j* Sava znižala razliko na 6 golov. Triglav: Lampret, Rebolj f Belehar B. 3, Rus II 9, Strutni 3, Rebolj J. 6, Chvatal 1, NadilK. Košnik; Sava: Krčmar, Rebolj u 4, Horvat 5, Pirih 7, Pen 2, Rus! 1, Močivnik, Todorovič, Matkovtf. Dobro je sodil Česen iz Kranj*. & Republiška rokometna liga - 1 moški ; B ežice : Tržič 20:17 Brežice, 15. aprila — Rokom* ši Tržiča so danes gostovali v Brežicah, kjer so se pomerili za toS ke za republiško prvenstvo z mačim Partizanom in podlegli p» enakovredni igri s 17:20. Tetei je bila zanimiva in se je je dalo kakih 300 gledalcev. Tudi «e tem kolu so tako Tržičani ostt še vedno na dnu lestvice — hr« točke. Kljub vsemu pa lahk*o uf>-tovimo po prvih dveh tekmah t spomladanskem delu prvenstn, da je ekipa precej napredovala izgublja tekme le z minimalnih razlikami. To pa je že razve«!-vo in kljub vsemu upamo, tU V do sedaj le začeli, v prihodn; kolih, nabirati točke, ki jih t*y lahko rešile izpada iz lige aH K-lje, na ponovne kvalifikacij« \ prišla ekipa dobro pripravi}«« J. j Celje, 15. aprila - Z igrišča v Celju je doslej malok~atero moštvo odneslo dve točki, zato je današnja visoka zmaga Mladosti nad domačo ekipo pravo presenečenje. Celje: Kolenc, Ogrizek, Sevod-nlk, Kržašnik, Karžič, Hribernik. Fredič, Jordan, Heningman. Mladost: Cebulj, Petrič, Čolnar, Krampelj, Arh, Sotelšek, Poljka, Bregar St., Bregar J., Bevk, Zavri. Tekmo je sodil Mavric. Takoj po pričetku tekme so, igralci Mladosti prešli v vodstvo,! ki so ga stalno večali. V 10. minuti so vodili celo z 8:1, do konca polčasa pa so imeli 10 golov prednosti pred Celjani. V drugem polčasu so rokometaši Celja zaigrali nekoliko bolje ter so v 10 minutah zmanjšali razliko na 6 golov. V tem delu je bila pri Kranjčanih obramba slabša kot v prvem polčasu. Gostje so prišli nekoliko k sebi spet proti koncu tekme, tako da je končni I rezultat 31:23 za Mladost. F. Rautar POPRAVEK Bralcem so oproščamo zaradi neljube pomote, ki je nastala jr I podpisu k sliki na 4. strani t daj v sobotni številki. PodpJih se moral glasiti: Nov trgovski |» kal na Golniku. O L,AS v vsako hišo