Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (7/20 °C), soboto (6/21 °C) in nedeljo (8/20 °C) sončno. Četrtek, 19. aprila 2018 številka 16 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € Priprave na gradnjo hitre očesom lokalnih sku TAKO mislim "Uh, kako šprica" -VO iu-> ■in =o ■u-t ifo ;o V začetku tedna so se na to temo z ministrom za infrastrukturo dr. Petrom Gašperšičem in predstavniki Darsa v Velenju srečali župani občin, po katerih teče omenjena trasa. Stran 2. Mira Zakošek Letošnja zima je bila dolga in turobna in takšna je vplivala tudi na naše razpoloženje, ki pa so ga topli sončni žarki in ozelenela narava na srečo hitro »spravili k sebi«. Je pa ta dolga in tudi huda zima kot vedno načela naše ceste, ampak resnici na ljubo je treba poudariti, da predvsem državne. V Velenju to še posebej velja za Šaleško in Kidričevo cesto, ki naj bi že zdavnaj dobile novo prevleko, a ostajajo iz leta v leto zgolj pri kozmetičnih popravkih, predvsem pa neuresničenih obljubah in nekaj zakrpanih luknjah. Toda to, kar se dogaja zdaj, je pa res preveč. V preteklih dneh, ko je tudi pri nas deževalo (na srečo ni bilo tako hudih neurij kot v naši bližini), je bilo po pločnikih ob omenjenih cestah nemogoče hoditi. Na cestah so namreč že tako velike vdolbine in luknje, da ob dežju voda šprica iz njih, ko avtomobili zapeljejo vanje, daleč naokoli. Prav nič to ne spominja na mesto in je zanj tudi nesprejemljivo. Bo najbrž treba koga od odgovornih državnih uslužbencev ali pa Darsa v dežju pripeljati sem na sprehod po omenjenih dveh pločnikih (pa jim prepovedati gumijaste škornje in pelerine). Ko bodo primerno mokri, bodo morda razumeli, da tole niso vaški kolovozi, ampak mestne ceste, ki so ob lepem vremenu polne pešcev. V dežju pa seveda tem ne preostane drugega, kot da iščejo druge možnosti, predvsem pa za takšne razmere bolj varen avtomobilski prevoz. In ob tem na veliko govorimo o trajnostni mobilnosti - čim več peš hoje v mestih, ne znamo zagotoviti niti osnovnih pogojev zanjo. In še nekaj. Te naše stalno vegaste ceste (posebej državne), poflikane in pokrpane, postajajo že prava sramota, saj zunaj tako slabo opravljenega dela ne vidiš več. Gre za neznanje, neustrezne ponudbe ali kaj več? Za Velenje bogato naložbeno leto Mestna občina Velenje bo letos veliko investirala. Trenutno že pripravljajo vse potrebno za obnovo Starega Velenja, kjer morajo zaradi nasprotovanja župnije, spremeniti prostorski načrt, a računajo, da bodo to opravili pravočasno in da bodo gradbeno dovoljenje pridobili še letos. Prvi objekt v katerem je bife Čuk, naj bi začeli rušiti že v prihodnjih mesecih, za novo gradnjo imajo tudi že gradbeno dovoljenje. Vzporedno potekajo tudi vse aktivnosti za začetek del ob Velenjskem jezeru, kjer bodo do sredine prihodnjega leta zgradili prireditveni prostor in oder. Vse te projekte bodo v višini okoli 80 odstotkov financirali z evropskimi in državnimi sredstvi. Se pa odpirajo nove priložnosti, med drugim so se že prijavili na razpis za energetsko sanacijo treh objektov, pripravljajo pa še nekaj drugih projektov, o katerih pa župan Bojan Kontič še ne želi govoriti, saj jih bodo najprej z rebalansom, ki ga bodo potrjevali v občinskem svetu, vključili v letošnji proračun. ■ mz Stavko zaradi slabe udeležbe odpovedali Velenje, 17. aprila - Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije je v torek ob 14. uri zaradi premajhne podpore zaposlenih preklical dve-urno opozorilno stavko v Premogovniku Velenje. V prvi izmeni je namreč stavko podprlo okrog 60 od 450 zaposlenih v jami, v drugi pa le sedem od 250 rudarjev. Po besedah zastopnika sindikata SDRES Asmir-ja Becarevica zaposleni stavke niso podprli zaradi prevelikega pritiska poslovodstva premogovnika. Napovedal je, da bo v prihodnjih dneh sklical izredno skupščino SDRES, na kateri pa bodo spregovorili o nadaljnjih aktivnosti. Po oceni generalnega direktorja premogovnika Ludvika Goloba je tako nizka udeležba zaposlenih posledica zborov delavcev, na katerih je uprava prejšnji teden predstavila aktualne razmere. Golob je v torkovi izjavi za medije dejal, da so na ponedeljkovih pogajanjih s SDRES-om, ki je za načrtoval stavko v vseh treh izmenah, in Sindikatom pridobivanja energetskih surovin Slovenije, ki stavke ni podprl, dogovorili o efektivnem delovnem času. Ta naj bi tako znašal sedem ur in 45 minut, 15 minut pa bi imeli delavci na voljo, da se preoble-čejo v zaščitna oblačila in se umijejo po koncu izmene. 835 zaposlenih v Premogovniku Velenje je podprlo ta predlagani efektivni delovni čas. SDRES v HTZ ni reprezentativen Sindikat SDRES, ki je moral vtorek zaradi premajhnega odziva stavkajočih, opozorilno stavko na Premogovniku Velenje odpovedati, je včeraj doživel še en udarec. Na celjskem sodišču je izgubil tožbo o reprezentivnosti v podjetju HTZ. Tam tega statusa nima in ga tudi nikoli ni imel. a ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA ""^JIS 19. aprila 2018 LOKALNE novice Demenci prijazna točka Velenje - V Domu za varstvo odraslih Velenje so odprli prvo demenci prijazno točko v SAŠA regiji. V lokalnem okolju bo pripomogla k razumevanju oseb z demenco ter njihovih svojcev ter jim nudila tudi pomoč. V demenci prijaznih točkah, tudi v tej v Velenju, so zaposlene osebe, ki bodo nudile informacije o tej bolezni in v primerih, če se bo oseba z demenco izgubila ali zašla v stisko, ji bodo znale pomagati, se pogovoriti in poiskati pomoč. Srečanje za preureditev trga Šoštanj - Danes, v četrtek, 19. aprila, se bo ob 16. uri v vili Mayer začelo drugo srečanje za preureditev Trga bratov Mra-vljakov. Na srečanje vabijo vse prebivalce trga in širšo javnost. Osrednji del bo razprava o predlagani idejni zasnovi preureditve ter potencialnih dejavnostih za oživitev trga. S tem Občina Šoštanj nadaljuje aktivnosti za prometno, oblikovno in vsebinsko preureditev Trga bratov Mravljakov s pripadajočimi pasažami. Za pridobitev dela sredstev bo kandidirala na javnem razpisu Ministrstva za infrastrukturo. Lila Prap častna meščanska Celja Celje, 11. aprila - Na osrednji slovesnosti ob prazniku Mestne občine Celje je župan Celjankam in Celjanom, ki so izjemni pri svojem delu, podelil najvišja priznanja. Častna občanka je postala Lilijana Praprotnik Zupančič - Lila Prap. Naziv je prejela za izjemen ustvarjalni opus, vrhunske uspehe in dosežke v literaturi, oblikovanju in ilustratorstvu. Lilo Prap zelo dobro pozna tudi Velenje. Pred 13 leti je bila Pikina ambasadorka tega velikega otroškega festivala. CI Šoštanj pri državnem sekretarju Šoštanj, Ljubljana, 12. aprila - Predsednik Civilne iniciative Šoštanj Walter Kolar in člana Urška Kurnik in Boris Goličnik so se v četrtek v Ljubljani sestali z državnim sekretarjem v kabinetu premiera Mira Cerarja Antonom Žuničem. Izmenjali so si mnenja in stališča v zvezi z zahtevami, ki so jih oblikovali ob ustanovitvi Civilne iniciative, o vsebini pogovorov pa bodo javnost podrobneje seznanili v teh dneh. Zelcer zamenjal Mevca Šoštanj, 12. aprila - Na Konferenci Občinskega odbora DeSUS Šoštanj so v četrtek za novega predsednika, ki bo odbor stranke vodil naslednja štiri leta, izvolili Janka Zelcerja, predsednika Društva upokojencev Šoštanj. Na tem mestu bo nadaljeval delo Marijana Mevca. Kot je po izvolitvi povedal Zelcer, bo odbor letos osrednjo pozornost namenil volitvam, tako dr-žavnozborskim kot lokalnim. a mkp L g MESTNA OBČINA VELENJE Objavljen razpis za oddajo prostorov v najem Na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave) smo objavili Razpis za oddajo poslovnih prostorov v lasti MOV v najem oziroma v brezplačno uporabo za namen društvene dejavnosti. Rok za oddajo vlog je 9. 5. 2018 do 10. ure. Na razpis se lahko prijavijo društva, ki izvajajo neprofitno dejavnost, imajo sedež v MOV in status društva z najmanj 5 člani. Vsi zainteresirani lahko v sredo, 25. aprila 2018, ob 17. uri v sejni dvorani MOV dobijo več informacij. Priprave na gradnjo hitre ceste usklajene z načrtom Z bolj tankočutnim delom na terenu bi bilo mogoče zahtevo po ustavni presoji umestitve v prostor preprečiti Mira Zakošek Velenje, 16. aprila - V savinj-sko-šaleškem in koroškem okolju so odločeni, da skrbno bdijo nad pripravami na izgradnjo hitre ceste, katere gradnja naj bi stekla konec prihodnjega leta. Prav zato se z odgovornimi redno sestajajo. Tokrat so se s predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturo dobili v Velenju. Mednje je prišel tudi minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, ki je znova poudaril potek tega projekta, ki ga vlada Mira Cerarja tudi prioritetno obravnava. Znova je tudi zagotovil, da so sredstva za vsa pripravljalna dela, vključno z odkupi zemljišč, zagotovljena, simo gradnjo pa bo financiral Dars nekaj z lastnimi sredstvi, nekaj pa z najemom kreditov. Poudaril je tudi pomen novega elektronskega cestninje-nja, saj bo to prineslo v njihovo blagajno dodaten denar. Vsi župani, vključno s polzel-skim, braslovškim in šmarškim (torej tistimi, ki predlagajo vložitev ustavne presoje umestitve v prostor), so načrtovalcem gradnje zagotovili vso potrebno pomoč, tako da bi lahko postopki Minister dr. Peter Gašperšič je prišel med župane s predstavniki Darsa. čim hitreje stekli. Župan Šmar-tnega ob Paki Janko Kopušar je ob tem opozoril na premalo tan-kočutja. Povedal je, da recimo prebivalci Šmartnega ob Paki, ki so že tako občutljivi ter bodo največja žrtev te ceste (od 146 objektov, ki jih bo treba na celotni trasi od Šentruperta do Slovenj Gradca porušiti, jih na njihovem območju leži, kar 69, in to zgolj na treh kilometrih), o začetku količb na terenu sploh niso bili obveščeni in so razumlji- vo ta poseg sprejeli z razburjenjem. Opozoril pa je tudi na to, da bo občinska infrastruktura zaradi gradnje močno obremenjena in da bi vsekakor morali zagotoviti sredstva tudi za njeno obnovo. Župan Velenja Bojan Kontič je izrazil željo, da bi aktivnosti še pospešili in tako prišli do ceste še hitreje, izrazil pa je tudi upanje, da bo gradnja ceste stekla sočasno na obeh odsekih (od Šentruperta do Velenja in naprej do Slovenj Gradca), saj bi se lahko sicer zgodil v Velenju pravi prometni kaos. Predstavnica Darsa je povedala, da že veliko delajo na terenu, začeli so s količbami na območju gozdov, pridobivanjem potrebnih soglasij, pripravami na odkupe zemljišč, arheološkimi in geološkimi raziskavami. Trenutno so aktivnosti zastavljene tako, da bi lahko dobili gradbeno dovoljenje konec prihodnjega leta, ko naj bi gradnja tudi stekla. Savinjsko-šaleška naveza Nekaj odgovorov že, a še veliko več odprtih vprašanj Datumi znani - Darilo za praznik -Občina na Lipi - Polovično jezero Počasi se stvari pri nas razpletajo! Nekaj vprašanj že ima odgovore. Ne vem, če so ta za našo deželico res najpomembnejša, pomembna vsekakor naj bi bila. Tako že vemo, kdaj bo »drugotirni« referendum, kdaj parlamentarne volitve, vemo tudi, kdaj jeseni bodo lokalne volitve. Seveda pa še ne vemo, kdo bo na katerem od teh izrekanj državljanov dobil podporo ali celo zmagal. Najpomembnejšo besedo imajo pač prav državljani, volivci! In tudi propagandni stroji posameznih strank, kijih bodo želeli prepričati v svoj prav. Zapleten predvolilni čas ne prinaša negotovosti le med stranke in volivce, tudi na drugih področjih. Recimo v Celju. Tu so po nekaterih zapletih le pričakovali, da bodo še pred volitvami na državni ravni spravili pod streho zakon za sanacijo celjske kotline, a je padel v »boju« med nekaterimi strankami oziroma poslanci. Nekaj možnosti sicer še je, verjetnosti pa veliko manj. A so Celjani za občinski praznik dobili drugačno »darilo«. Ministrica Milojka, no, njeno ministrstvo, je prav v prazničnih dneh potrdilo sklep o prvih opravilih za začetek nadomestne gradnje v celjski bolnišnici. Ali po domače: na voljo je državni denar za naložbo v zdravstvu, kakršne so si že dolgo želeli in potrebovali. To je seveda šele začetek uresničevanja celotnega projekta nadomestnih in novih gradenj, ki naj bi trajala osem let. Novosti v zdravstvu se obetajo tudi v Slovenskih Konjicah. Tudi tu s pomočjo državnega denarja, pa tudi evropskega, bodo namreč v Zdravstvenem domu uredili Center za krepitev zdravja in v njem zagotovili nove preventivne dejavnosti. In to za krajane vseh treh sosednjih občin, razen Slovenskih Konjic še Vitanje in Zreče. Tudi s pomočjo državnega denarja bodo v slednji zagotovili bolj »zdravo« življenje tudi z »ukrotitvi-jo« reke Dravinje. Večja bo pretočnost struge, uredili bodo obrežja ter še drugo, kar je do zdaj povzročalo pogosta poplavljanja. Pa še ena iz te občine: Unior, ki se zadnji čas ponaša z vse boljšimi poslovnimi rezultati, je končno izpolnil svojo zavezo in prodal smučarski center Krvavec. To je korakaprej v vračanju k svoji osnovni dejavnosti. Avgusta bodo začeli prva dela pri vnovični ojezeritvi meddržavnega Vo-narskega oziroma Sutlanskega jezera. To so pred dnevi potrdili tudi na srečanju dveh naših ministrov v odhajanju, okoljske Majcenove in gospodarskega Počivalška, ki sta si skupaj s hrvaškim ministrom za zaščito okolja in energetiko Coricem tudi ogledala sedanje stanje jezera. Na pogovorih so sodelovali še vodilni možje »prizadetih« občin, ki jih bo povezovalo jezero: Rogaške Slatine in Podčetrtka ter Huma na Sutli in Zagorskih sel. Letos bodo sanirali in posodobili pregrado Vonarje, vrednost del bo 1,6 milijona evrov, končali pa naj bi jih avgusta prihodnje leto. Sledilo bo čiščenje jezerskega dna in vse drugo za vnovično oživitev tega turistično zanimivega jezera. Nanj računajo tako na naši kot na sosednji hrvaški strani. Bo pa »novo« jezero polovico manjše od prvotnega, kije nastalo pred 38 leti, izpraznili pa so ga pred tridesetimi. Na turizem očitno prisegajo v skoraj vsakem slovenskem kraju. Ponekod z jezeri, različno visokimi razglednimi stolpi, atraktivnimi mostovi - v Šmarju pa »stavijo« na romarski turizem. V samem kraju se ponašajo z znano Kalvarijo in baročno cerkvijo svetega Roka nad njo, Muzejem baroka, v bližini je še znana cerkev Matere božje na Sladki Gori. Za še večjo promocijo so v šmarski knjižnici pripravili projekt Romarski mozaik. Uspeli so tudi na razpisu in pridobili nekaj denarja za še večjo promocijo projekta. Da vsaka obnova terja svoj davek, pa še vedno močno občutijo potniki, ki potujejo z vlakom med Zidanim Mostom in Celjem, že nekaj časa tudi med Celjem in Mariborom. Zaradi del vozijo vlaki veliko počasneje, in tudi zaradi varnosti potnikov in delavcev. Nekaj izboljšav naj bi dosegli z novim voznim redom, a zamude bodo še naprej. A vsaj mnogi Celjani so si oddahnili - podvoz pod železnico v središču mesta je končno končan. Še to: ne vem, na kateri vrsti drevesa imajo v celjskem mestnem gozdu hišico, tudi ne, na katerih nameravajo na Rogli urediti »sprehajališče« v krošnji dreves, znano pa je že, da bodo sedež Občine Štore preselili na lipo. No, na Lipo. Štorska občina se bo dobesedno dvignila na višjo raven. Zapustila bo staro poslopje v spodnjem delu kraja in se povzpela v zgornji del, v naselje Lipa. • k ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 3 19. aprila 2018 »''WAS POLITIKA 3 Andreja Katic, Jan Škoberne in Aleksandra Vasiljevič kandidati SD Območna organizacija SD Velenje je na novinarski konferenci predstavila svoje kandidate poslance DZ in svoj volilni program z naslovom Samozavestna Slovenija - V državi bodo odpravili lakoto in poskrbeli za večjo blaginjo Mira Zakošek Velenje, 17. aprila - Samozavestno in prepričani o zmagi so člani Območne organizacije Socialnih demokratov Velenje predstavili svoje kandidate za državnozborske volitve. V šestem volilnem okraju (vzhodni in osrednji del Velenja) bo kandidirala sedanja ministrica za obrambo, pred tem pa poslanka, podpredsednica državnega zbora in direktorica občinske uprave Andreja Katič. V sedmem volilnem okraju (zahodni del Velenja, Šoštanj in Šmartno ob Paki) je kandidat Jan Škoberne (sedanji poslanec), v petem (Zgornja Savinjska dolina) pa Aleksandra Vasiljevič, višja medicinska sestra Zdravstvenega doma Velenje. Predsednik območne SD Bojan Kontič je v uvodu poudaril, kako zelo pomembno je, da ima to okolje svoje poslance, ki zastopajo tukajšnje interese, še posebej, ker smo najpogosteje ma- čehovsko obravnavani, kar zlasti velja za ceste, hitro cesto. Aktivnosti sicer zdaj tečejo, a bo potrebnih še veliko naporov, da bi bila čim prej zgrajena. Pomoč države pa bomo rabili tudi pri udejanjanju ambicioznih projektov, zlasti na Velenjskem jezeru. Zakona o obrambi in službi v slovenski vojski brez podpore Katičeva vidi v novem poslanskem mandatu veliko izzivov, saj računa, da bo dobila SD večjo podporo in bo tudi lažje uveljavljala svoje ambiciozno zastavljene programe. S svojim delom v sedanji vladi je le delno zadovoljna, saj ni uspela spraviti skozi parlament zakona o obrambi in zakona o službi v Slovenski vojski. Ocenjuje, da sta ključna za nadaljnji razvoj na tem področju, a sta dobila podporo le v prvem branju, potem pa v poldrugem letu niso dobili pod- Peter Dermol obtožbe zanika pore znotraj koalicije. Nad programom stranke, katerega središče je človek in njegovo boljše življenje, je navdušena, še posebej, ker blaži socialno nepravičnost, ponovno vzpostavljajo večji srednji razred, ki je gonilo razvoja, izboljšujejo pogoje za razvoj podjetništva in gospodarstva in uvaja red v zdravstvu ... Kot poslanka bo prenašala v parlament želje tukajšnjega okolja in si prizadevala, da bi tam zagotovili pogoje za uresničitev tukajšnjih velikih razvojnih projektov, še posebej v turizmu. Izboriti zakon o zapiranju Premogovnika Škoberne želi vzpostaviti bolj učinkovit in preprost sistem pridobivanja evropskih sredstev, izboriti je treba zakon o postopnem zapiranju Premogovnika, pospešiti aktivnosti pri izgradnji tretje razvoje osi in popravila državnih cest, narediti red v zdravstvu in zagotoviti razvojne možnosti tukajšnjega okolja z visoko kvaliteto življenja. Mladim več priložnosti Vasiljevičeva se bo borila za boljši položaj mladih, gospodarstvenikov, podjetnikov in kmetov. Velike priložnosti vidi v Saša inkubatorju, v katerem se že usposabljajo tudi mladi iz Zgornje Savinjske doline. Borila se bo za debirokratizacijo na vseh področjih in za ureditev razmer v zdravstvu, predvsem zmanjšanje čakalnih dob. Aleksandra Vasiljevič, Andreja Katič, Bojan Kontič in Jan Škoberne Nastopajo s programom Samozavestna Slovenija Socialni demokrati so prepričani, da je treba konjunkturo, ki jo doživlja Slovenija, izkoristiti za odpravo družbenih neenakosti, ki škodujejo ljudem in družbi. Neenakost bodo odpravili s trdim delom in hitrimi učinki, predvsem na področju zdravstva, pravnega reda in prekarnega dela. Že v prvem letu bodo pomembno posegli v obremenitve ljudi, zato da bi bila razlika med bruto in neto plačo manjša. Okrepiti želijo srednji razred, ki je motor razvoja družbe in države. Zmanjšanje davčnih obremenitev bodo nadomestili z večjo obdavčitvijo dobička in nepremičnin, saj trenutno stanje v Sloveniji spomina na davčne oaze. Zagotovili bodo, da v Sloveniji ne bo lačnih. Izjave poslancev Saše Tabakovica in Maruše Škopac (SMC) postavlja Dermol za neresnice in poudarja, da so bile vse njegove izjave resnične Mira Zakošek Velenje, 12. aprila - Podžupan Mestne občine Velenje in nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj Peter Dermol je zanikal obtožbe, izrečene na izredni seji državnega zbora v torek, 10. aprila, ko so poslanke in poslanci obravnavali končno poročilo o politični odgovornosti pri naložbi v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Potrdili so namreč tudi amandma predlagateljev Saše Tabakovica in Maruše Škopac. »Predstavila sta neresnice, na osnovi katerih so poslanci DZ RS sprejeli sklep o naznanitvi suma storitve krive izpovedi zoper mene,« je dejal Dermol in tudi odločno zanikal, da bi izrekel kakršnokoli neresnico. Ocenil je, da se poslanci niso dovolj dobro podučili o tem, kaj je bil na seji preiskovalne komisije vprašan in kaj je o tematiki, povezani s transformatorjem in železniškimi tiri, povedal.« Tako sta Saša Tabakovic in Maruša Škopac, kljub temu da sta na sejah preiskovalne komisije sodelovala, predlagala amandma, s katerim sta ga diskreditirala. Prepričan je, da gre za predvolilno potezo, s katero si stranka SMC želi pridobiti volilne točke. Pri tem pa jim je očitno vseeno, kakšna je dejanska resnica. »Če bi bila predlagatelja amandmaja prepričana o tem, da sem krivo pričal, ne bi naznanjala suma, ampak bi predlagala kazensko ovadbo zaradi krivega pričanja. Seveda pa bi morala zaradi svojih obtožujočih izjav prevzeti odgovornost,« je dejal Peter Der-mol, ki je Termoelektrarno Šoštanj vodil od 11. aprila 2013 do 3. novembra 2014. Peter Dermol zavrača vse obtožbe. Peter Dermol poudarja, da ga je predsednik preiskovalne komisije vprašal, če ve, kdaj sta bila na območje TEŠ pripeljana transformator in generator ter kako sta bila pripeljana na lokacijo. Članom komisije je pojasnil, da je bil transformator pripeljan aprila ali maja, takoj po nastopu njegovega mandata leta 2013, in sicer po železniških tirih, ki so že bili postavljeni (tako zunaj kot znotraj območja TEŠ). Odločitev o dostavi transformatorja je bila sprejeta pred začetkom njegovega mandata in nanjo ni mogel vplivati. »Nikoli nisem bil vprašan, kako se je transformator transportiral znotraj območja TEŠ, in nikoli nisem izjavil, da je izgradnja oziroma podaljšanje železniškega tira do bloka 6 v TEŠ potrebna zaradi dostave 400-tonskega ge-neratorskega oziroma blokovnega transformatorja, kot mi očitata predlagatelja amandmaja. Nove tire do bloka 6 so namreč postavili kasneje, ko nisem bil več direktor TEŠ,« je med drugim zatrdil Dermol. Na novinarski konferenci je tudi poudaril, da je vseskozi govoril resnico, tudi v času direkto-rovanja v TEŠ. Bil je prvi, ki je javnost seznanil z realnimi ugotovitvami o stanju na projektu bloka 6 in odstopanjih, ki so se pojavila. Januarja 2014 je na takratno predsednico vlade Republike Slovenije Alenko Bratušek naslovil dopis Resnica o TEŠ, v katerem je odgovorne seznanil, da bo zaradi izčrpavanja družbe TEŠ slednja prišla v finančne težave. Dodaja, da na njegova opozorila takrat ni nihče reagiral. Peter Dermol poziva organe pregona, da čim prej obravnavajo primer. Od Saše Tabakovica pričakuje javno opravičilo zaradi žaljive obdolžitve oziroma očitanja kaznivega dejanja. V nasprotnem primeru bo za ohranitev svoje časti, dostojanstva in dobrega imena sprožil ustrezne pravne postopke. Za prepoved nacističnih in fašističnih simbolov gre! Zveza združenj borcev s pobudo in peticijo za prepoved uporabe nacističnih in fašističnih simbolov ter simbolov tvorb, ki so v času druge svetovne vojne kolaborirale s fašističnim in nacističnim okupatorjem organizira pogovore s članstvom in zainteresiranimi javnostmi. Eden teh bo tudi v Velenju. f S j VABILO na okroglo mizo, ki bo v ponedeljek, 23. aprila 2018, ob 17. uri v veliki dvorani Vile Bianca v Velenju. Pobudo bo predstavil Marijan Križman, podpredsedmik ZZB NOB Slovenije. V razpravi bodo še sodelovali: Bojan Kontič, predsednik Območnega združenja ZB NOB Velenje Andrej Mavri, predsednik Območnega združenja ZB NOB Laško Andrej Mohar, tajnik Zveze koroških partizanov Vinko Mihelak, kustos Muzeja Velenje. Pogovor bo vodil Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije. Vljudno vabljeni! Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 19. aprila 2018 Leto, kakršnih si še želijo Kmetijska zadruga Šaleška dolina lani presegla načrtovane prihodke za dobrih 13 odstotkov - Z odkupom deleža druga največja lastnika mlekarne Celeia - Naložb letos za blizu 500 tisoč evrov Tatjana Podgoršek Metleče, 11. aprila - »Lansko poslovno leto je bilo za nas leto presežkov in takšnih si želimo v prihodnje še več,« je med drugim na zboru članov Kmetijske zadruge Šaleka dolina dejal njen direktor Ivan Drev. 2,3 milijona evrov več prihodkov od načrtovanih Trditev je podkrepil z nekaterimi številkami. Zadruga je ustvarila dobrih 17 tisoč 200 evrov prihodkov, kar je 13 odstotkov oziroma 2,3 milijona evrov več od načrtovanih, dobiček je znašal slabih 9000 evrov. Največ je v »blagajno« prinesla trgovska dejavnost (54 odstotkov vseh prihodkov), zadružne enote pa so skupaj z ekološko enoto ustvarile z odkupom in prodajo kmetijskih proizvodov 7,1 milijona evrov ali za 19 odstotkov več v primerjavi s predhodnim letom. »Rezultat je plod vizionarske politike, resnega in poštenega dela vseh akterjev v verigi. Naložbena vlaganja se nam obrestujejo, saj nam prinašajo večje tržne deleže na novih področjih in novih blagovnih skupinah.« Morali bodo biti zelo inovativni Letos bodo, zagotavlja Ivan Drev, poskušali ponoviti lanski poslovni rezultat ali ga še izboljšati. Ne bo lahko, saj na poslovanje zadruge v precejšnji meri vplivajo višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki so se precej povečale, naraščajo tudi komunalni stroški ... »Bomo morali biti kar inovativni.« Za naložbe so predvideli blizu 500 tisoč evrov, denar pa naj bi pridobili z odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Med drugim zaradi odprodaje hleva v Ravnah pri Šoštanju načrtuje- jo širitev hleva v Šmartnem ob Paki. »Po zakonu o denacionalizaciji smo izgubili zemljišče v Ravnah, stroški vzreje bikov so zelo narasli, saj smo morali krmo voziti z oddaljenih parcel, kar pa ni rentabilno. Vzrejo 260 bikov bomo tako nadaljevali v Šmartnem ob Paki, na Turnu pa načrtujemo ureditev 3 hektarjev ekoloških sadovnjakov, s čimer bomo nadomestili izgubljene sadovnjake na Velenjskem griču.« Za potrebe centralnega skladišča v trgovini Šoštanj bodo postavili šotor za skladiščenje kmetijskega repromateriala, predvsem za mineralna gnojila. Odkup delnic mlekarne v Arji vasi Največji finančni zalogaj leta pa bo odkup delnic mlekarne Celeia iz Arje vasi. Nakup deleža jih bo stal 181 tisoč evrov, ki jih bo zagotovila zadruga iz lastnih sredstev in bo - zagotavlja Drev - ena redkih, ki za to ne bo bremenila kmetov. Vrednost deleža šaleške zadruge v mlekarni bo z odkupom znašal 700 tisoč evrov, s 14,7 odstotka bo tako zadruga druga največja lastnica mlekarne. »Pričakujemo, da bo mlekarna plačevala mleko po najvišji možni ceni. Ta mora slediti odlični kakovosti mleka, iz katerega so zelo kakovostni izdelki.« Malinca osvaja tujino Spletna trgovina z zdravo hrano in naravno kozmetiko Malinca ni le najboljši spletni trgovec v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem - Nova strategija vključuje večjo ponudbo izdelkov tudi v fizičnih trgovinah - Na novo pridobljeni semenski kapital bo Malinca namenila prodoru na tuje trge Tina Felicijan Junija bo minilo pet let, odkar sta Nastja Kramer in Andreja Stopar združili svoje strokovno znanje s področja ekonomije, podjetništva ter marketinga s svojim načinom življenja, ki temelji na zdravi prehrani in ukvarjanju s športom. Ustanovili sta podjetje Malinca, ki je danes najbolj uspešen spletni trgovec začimb, čajev, testenin, kosmi-čev, moke, semen, kave, suhega sadja, kaš, zdravih sladil, super živil in drugih zdravih prehramb-nih izdelkov, pa tudi naravne kozmetike. Dodana vrednost trgovine pa je spletni portal receptov in nasvetov za pripravo bolj zdrave hrane. Uspešno premagujejo izzive Nastja in Andreja sta se na svoji podjetniški poti skupaj s sodelavkami, samimi dekleti, soočili s številnimi izzivi, ki jih prinaša trgovanje s hrano in kozmetiko, saj je to zaradi ostrega inšpekcijskega nadzora, pridobivanja ustreznih dovoljenj, certifikatov, analiz in drugih pogojev izredno zahtev- Na policah trgovine Ma-linca je več kot 800 izdelkov. V povprečju vsak dan opravijo okrog 100 paketov. Unikatnih kupcev v Sloveniji je okrog 25 000, na Hrvaškem 10 000, vsaj 95 odstotkov pa je žensk. no področje. Učili sta se iz svojih napak in uspešno napredovali predvsem zato, ker počneta, kar imata radi, pravi Nastja in dodaja, da sta prednost pred konkurenco pridobili tudi s tem, da sta na trg najprej vstopili z vsebino - recepti in znanjem, šele nato s ponudbo prodajnih izdelkov. »Morda je pomagalo tudi to, da sva se osebno izpostavili in se posla lotili z zgodbo. Začeli sva v času največje krize, ko si marsikdo ni upal izvesti kake poslovne poteze, trg pa je bil željan novosti. O možnostih za neuspeh niti nisva razmišljali, ampak sva se pogumno vrgli v to. Hkrati pa se je ravno takrat povečalo povpraševanje po zdravi, ekološko pridelani hrani,« opisuje Nastja splet okoliščin, ki je omogočil uspešen zagon podjetja. Blagovna znamka Mladi podjetnici sta kmalu izoblikovali tudi blagovno znamko Malinca, pod katero danes tržita več kot 200 izdelkov zdrave hrane in naravne kozmetike. »Pred kratkim smo tudi spremenile strategijo poslovanja in si zadale, da bomo lastno blagovno znam- denimo Indonezije, Šrilanke, Kitajske, saj trgovina nudi tudi bolj eksotično hrano, ki v naši regiji ne uspeva. Veliko povpraševanja je predvsem po kokosu, surovem kakavu, kavi, maci, raznih semenih. Pa tudi po izdelkih, ki so plod znanja Malincine ekipe. »Razvile smo čisto svoje izdelke za posebne namene, pri katerih kombiniramo različna živila, ki Do sedaj je Malinca ves dobiček vložila v razvoj. Lani so dekleta poknjižila pol milijona evrov prihodkov, a dobiček prav tako porabila za spodbujanje rasti. V letošnjem letu pa načrtujejo milijon evrov prihodkov in prvič tudi večji dobiček. Nastja Kramer: »Veliko se izobražujemo, pomagamo si z zunanjimi sodelavci, specialisti na določenih področjih, vse artikle pa tudi same preizkusimo - tako kar se da dobro poznamo izdelke, lahko zanesljivo svetujemo strankam in zagotavljamo kakovost.« ko tako okrepile, da bomo sčasoma iz prodaje izločile druge in se posvetile le svoji. Tako bomo lažje zagotavljale kakovost, saj skrbno izbiramo pridelovalce, dobavitelje in tako lahko stoodstotno stojimo za izdelkom,« pravi Na-stja in dodaja, da najraje sodelujejo s slovenskimi kmetijami, ki imajo ekološke certifikate. Polovica izdelkov z Malincino etiketo pa pripotuje iz daljnih dežel, Že po prvem letu poslovanja se je Malinca uvrstila v finale Mladega podjetnika leta, po dveh letih pa začela pobirati nagrade na tekmovanju Spletni trgovec leta. Že dvakrat zapored je podjetje dobilo priznanje za najboljšo spletno trgovino tudi na Hrvaškem. Zadruga je lani odkupila 14,2 milijona litrov mleka ali za 3 odstotke več kot predhodno leto, odkup mladega pitanega goveda in telet je bil višji od primerljivega obdobja za 15 odstotkov (1760 komadov v skupni teži več kot 548 tisoč kilogramov mesa), krav pa več za 16,6 odstotka (554 komadov v skupni teži 152.590 kilogramov mesa); odkupila je tudi 222 komadov eko govedine, kar je 28 odstotkov več kot leta 2016, in ostaja največja ponudnica tega v Sloveniji. GOSPODARSKE novice lajšajo različne težave. V tem nimamo neposredne konkurence.« Ne le splet, tudi trgovine Malinca je večkrat dobila priznanje za najboljšega spletnega trgovca leta v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer prav tako uspešno posluje že tri leta. »Spletna trgovina mora biti zelo učinkovita. Mora imeti brezhibno delujočo tehnično plat, po drugi strani pa mora zagotoviti dobro uporabniško izkušnjo - biti mora pregledna, mi moramo biti odzivni, dostava mora biti hitra, izdelki neoporečni.« Kljub uspehu na spletu pa svojih izdelkov že nekaj časa ne prodajajo le prek klika, ampak tudi v svoji trgovini. Ker evropski kupci v primerjavi z ameriškimi še vedno manj nakupujejo preko spleta kot v trgovinah, pa so se dekleta odločila še za ponudbo izdelkov prek večjih trgovskih verig, pri čemer so kot prednost izkoristile že ustvarjeno prepoznavnost blagovne znamke in uspešno spletno prodajo. Pripravljajo se na vstop na nemški trg Malinca je vsa vlaganja v razvoj podjetja zagotovila s svojimi sredstvi iz dobička. Ko je lani začrtala novo strategijo za še boljšo in hitrejšo rast, pa je pri Slovenskem podjetniškem skladu kandidirala za 75 tisoč evrov konvertibilnega posojila, ki ga bo namenila širitvi na nemški trg, izpopolnjevanju tehničnega dela spletne trgovine, ki jo je prenovila januarja, ter nabavi zalog za prodajo v fizičnih trgovinah. Dolgoročni cilj podjetja pa je širjenje poslovanja po Evropi. »Vsako leto bi rade vstopile na kak nov trg, tako pa za promocijo zdrave hrane in kozmetike z osebnim pristopom narediti nekaj več in pomagati ljudem do zdravega načina življenja,« je sklenila Nastja. Gorenju pet nagrad Red dot Skupina Gorenje je na letošnjem prestižnem ocenjevanju za oblikovalske dosežke Red dot prejela pet nagrad za vrhunsko oblikovanje Red dot. Žirija je za izjemno oblikovanje nagradila nova pralni in sušilni stroj WaveActive, vgradni zamrzovalnik in hladilnik blagovne znamke Atag ter Atagov vgradni kavni avtomat. Gorenjeva oblikovalska ekipa je s petimi novimi rdečimi pikami tako še nadgradila bogato bero mednarodnih oblikovalskih priznanj Red dot. Gorenje energetsko najbolj učinkovito Skupina Gorenje je bila opažena tudi na vsakoletnem srečanju slovenskih energetikov, na katerem je prejela prestižno nagrado za energetsko najbolj učinkovito podjetje v letu 2017. Ocenjevalce so prepričali številni projekti za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki jih je podjetje izpeljalo v zadnjih letih in tako izboljšalo učinkovitost poslovanja. Stojan Nikolic ostaja finančni direktor HSE Ljubljana, 13. aprila - Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne je mag. Stojanu Nikolicu, katerega dosedanje delo in rezultate je ocenil za uspešne, podaljšal mandat za naslednje štiriletno obdobje. Drugi mandat na mestu finančnega direktorja HSE bo Nikolic nastopil 1. oktobra letos. a mz Na Golteh se že veselijo poletne sezone Golte - V zimski sezoni 2017/2018 je smučišče Golte obratovalo 126 dni, obiskalo pa ga je več kot 68.000 smučarjev. V teh dneh so na vrhuncu tudi priprave na poletno sezono v gorskem resortu Golte, ki jo začenjajo 27. aprila. mkp Novi tehnološki sejem TechExpo Celje Celje - Na celjskem sejmišču je včeraj (v sredo) odprl vrata nov tehnološki sejem TechExpo. Odprt bo do sobote, 21. aprila, na njem pa se predstavlja 500 najboljših blagovnih znamk s področja energetike, vzdrževanja, lesne industrije in avtomatizacije. TechExpo Celje zajema dolgoletna vsebinska področja energetike ter industrijskega vzdrževanja in čiščenja. Dodali so jima še nova tehnološka področja avtomatizacije, mehatronike in industrijske elektronike, lesnoobdelovalnih strojev, orodij in repromateriala ter gozdne tehnologije. V družbi Celjski sejem pojasnjujejo, da četrta industrijska revolucija, ki že temeljito spreminja naš način življenja, dela in medsebojnega razumevanja, kliče po spremembah tudi pri sejmih. Iz tradicije strokovnih bienalnih sejmov so uporabili, kar je dobrega, in to nagradili z novimi vsebinskimi področji. Ta sedaj tvorijo celoto in omogočajo predstavitev novim ponudnikom izdelkov in storitev na enem mestu. a tp ■ ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 5 19. aprila 2018 GOSPODARSTVO 5 Na Premogovniku stavkalo le malo zaposlenih Generalni direktor mag. Ludvik Golob: »Nizka podpora sindikatu SDRES je zgovorna sama zase, za podjetje pa dokaz, da se večina zaposlenih zaveda resnosti situacije, v kateri smo.« Milena Krstič - Planine Velenje, 17. aprila - Prav do konca v Premogovniku Velenje ni bilo jasno, ali opozorilna stavka, ki jo je za torek napovedal manjšinski sindikat SDRES v podjetju (Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije) bo. Pa je bila. V jutranji izmeni, ki je sicer številčno najmočnejša, saj predstavlja 450 ljudi v jami in 200 v režiji, se je je skupaj z Izvršilnim odborom SDRES udeležilo manj kot 60 ljudi, vsi ostali so na delo odšli. V popoldanski izmeni jih je stavkalo sedem, zato so stavko potem tudi prekinili. Podpisi zaradi specifike dejavnosti »To je dokaz, da se večina zaposlenih zaveda resnosti situacije,« je na dan stavke ocenil generalni direktor PV mag. Ludvik Golob in zavrnil mnenje nekaterih, tudi sindikata SDRES, da gre skromno udeležbo pripisati zbiranju podpisov prejšnji teden, kdo bo delal in kdo se bo opozorilne stavke udeležil, kar naj bi bil pritisk na zaposlene. »Zaradi očitkov, povezanih z zbiranjem podpisov, bi rad še enkrat poudaril, da Premogovnik ni običajno podjetje, zato smo bili zaradi specifike dejavnosti, organizacije dela in zagotavljanja varnosti delovnega procesa prisiljeni zaposlene pozvati, da se o svo- ji prisotnosti na delu izrečejo s podpisom posebne izjave. Premogovnik po sklepu vlade RS sodi med zavezance za obvezno organiziranje varovanja in mora izvajati vse ukrepe po predpisih in standardih stroke.« Mag. Ludvik Golob: »Danes, ko smo zaradi težav v proizvodnji ponovno v težkem likvidnostnem položaju, bi nas manjšinski sindikat s svojimi nerealnimi željami ponovno pahnil na rob preživetja oziroma celo čez.« Asmir Bečarevič: »Boj za tisto, kar nam pripada, še ni zaključen.« Zalomilo se je tik pred koncem Med socialnimi partnerji se je zalomilo v ponedeljek, ko so bila pogajanja že skoraj zaključena, je pojasnil predstavnik SDRES Asmir Bečarevič. »Predstavniki večinskega sindikata SPESS (Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije) so namreč iz nam neznanega razloga tik pred podpisom dogovora pogajanja zapustili.« Ker kljub usklajevanjem s socialnimi partnerji o izplačilu efektivnega delovnega časa dogovora ni bilo, se bodo pogajanja nadaljevala, o izplačilu višine regresa pa se je poslovodstvo s socialnimi partnerji dogovorilo, da pogajanja tečejo v okviru prenove kolektivne pogodbe za premo- govništvo. Konkretno gre za to, kot pojasnjuje Bečarevič, da se s poslovodstvom niso mogli uskladiti o kolektivnih tožbah zoper delodajalca iz postavke efektivnega delovnega časa. Likvidnostna situacija je resna Likvidnostna situacija v PV v obdobju januar-april letos pa je izjemno zahtevna, trenutni likvidnostni primanjkljaj znaša 5,1 milijona evrov. Razloga za to sta izpad prodaje in proizvo- V prvi izmeni jih je stavkalo šestdeset, v drugi sedem. dnje premoga v višini 3,1 milijona evrov ter izplačilo uspešnosti za lansko leto v višini približno dveh milijonov evrov. »Dodatni vpliv na likvidnost letos bo imel remont Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki je predviden maja in junija. V času remonta bomo mesečno prodali za približno 5 milijonov evrov premoga, kar pomeni dodatni primanjkljaj v tolikšni višini v vsakem od teh dveh mesecev. Za zagotavljanje likvidnosti letos nam mesečno manjka med šest in deset milijonov evrov,« je že v petek na novinarski konferenci opozoril generalni direktor in pri tem poudaril, da bi regresni zahtevek za izplačilo efektivnega delovnega časa za nazaj Premogovnik ponovno pahnila v insolventnost. V Skazi uvajajo nove materiale in procese Korak pred drugimi na poti v prihodnost Velenje - V podjetju Skaza izvajajo dva izjemno pomembna razvojno-raziskovalna projekta, ki bosta vplivala na bodoče rešitve v panogi. Z lastnim razvojem uvajajo nove materiale in procese. Razvijajo izdelke, ki so reciklati, sisteme za ločevanje ter procese za proizvodnjo tehnično zahtevnih izdelkov z dodanimi naravnimi > vlakni. S tem vstopajo na popolnoma novo področje, s katerim bodo naredili velik korak v smeri kombinacije naravnih in recikliranih vlaken in zaobjeli dve trajno-stni veji - ponovno uporabo in naravna vlakna. Tovrstne izboljšave materialov in procesov ter postavljanje trendov Skazi omogočajo ustvarjati višjo dodano vrednost Projekta sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija. Proizvodna dvorana Kontrola v proizvodnji stolov (foto: arhiv Skaza) na zaposlenega, pridobivanje znanj s področij, ki so povsem nova v svetu, nova delovna mesta za mlade strokovnjake, ki bodo delali na vpeljavi novih procesov in razvijanju materialov, ter povezovanje z drugimi institucijami. Pri tem sodelujejo z različnimi raziskovalnimi organizacijami, pri čemer poleg znanja in dobrega sodelovanja spoznavajo tudi študente, ki se v prihodnje lahko zaposlijo v podjetju. S tem pa mlade strokovnjake zadržijo v Velenju oziroma Sloveniji. a mkp Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o. Na podlagi 23. in 24. člena Statuta Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., z dne 25. 8. 2016, Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., objavlja JAVNI RAZPIS ZA IMENOVANJE DIREKTORJA KOMUNALNEGA PODJETJA VELENJE, d. o. o. (m/ž) Za direktorja je lahko imenovan kandidat(-ka), ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: • da je državljan(-ka) Republike Slovenije, • da ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali specializacijo po visokošolskem strokovnem programu ali magisterij stroke po bolonjskem študijskem programu, • da ima vsaj pet let ustreznih delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. K prijavi mora kandidat(-ka) priložiti naslednja dokazila: • življenjepis, • program oz. vizijo razvoja javnega podjetja za 4-letno mandatno obdobje, • dokazilo o državljanstvu RS, • overjeno fotokopijo diplome, • dokazilo o delovnih izkušnjah na vodilnih delovnih mestih, • potrdilo o nekaznovanosti (izda ga ministrstvo za pravosodje), • izjavo v skladu z drugim odstavkom 255. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006, 60/2006 - popr., 26/2007 - ZSDU-B, 33/2007 - ZSReg-B, 67/2007 -ZTFI, 10/2008, 68/2008, 42/2009, 33/2011, 91/2011, 100/2011 - skl. US, 32/2012, 57/2012, 44/2013 - odl. US, 82/2013, 55/2015, 15/2017), da: • ni član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe; • ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine oz. da je v primeru obsodbe minilo pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti od prestane kazni zapora; • mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, dokler traja prepoved; • ni bil kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojen na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe. Direktor bo imenovan za mandatno dobo štirih (4) let, s polnim delovnim časom. Upoštevane bodo popolne prijave z zahtevanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in programom oz. vizijo razvoja javnega podjetja (vse v slovenskem jeziku), ki bodo prispele najkasneje do 18. 5. 2018, do 12. ure, na naslov: Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje, v zaprti ovojnici s pripisom »NE ODPIRAJ -Javni razpis za imenovanje direktorja Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o.«. Prijavljeni kandidati (-tke) bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 45 dni po preteku roka za prijave na razpis. Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o. ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA ""^JlS 19. aprila 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 11. aprila Poslanci so na izredni seji ugotovili, da v državni zbor ni bilo vloženega predloga za izvolitev predsednika vlade. Po tem, ko so ustavni sodniki zavrnili pritožbo Vilija Kovači-ča, smo izvedeli, da bo datum ponovljenega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru 13. maja. vrednot Evropske unije«. Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman je končal tridnevni obisk Francije, med katerim so francoska in savdska podjetja sklenila 19 osnutkov pogodb, vrednih več kot 18 milijard dolarjev. Petek, 13. aprila Bil je dan, ko se je začela predvolilna kampanja pred referendumskim glasovanjem o zakonu Zuckerberg obljublja, da bodo uporabniki odslej bolje zaščiteni. Bančna preiskovalna komisija državnega zbora je sprejela končno poročilo, v katerem navaja, da sta nekdanji upravi NLB in NKBM kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse. Ustanovitelj družabnega medija Facebook Mark Zuckerberg je pred člani predstavniškega doma ameriškega kongresa ponovil obljube o večji zaščiti podatkov uporabnikov. V švicarskih Alpah se je izgubila vsaka sled za milijarderjem Karlom-Erivanom Haubom, enim najbogatejših Nemcev, ki je izginil med smučanjem. V poskusu pobega iz zapora Santa Izabel na severu Brazilije je bilo ubitih najmanj 21 ljudi. Četrtek, 12. aprila Le nekaj dni pred iztekom roka je vlada sprejela nacionalni reformni program za 2018, ki je pravzaprav letni dokument vsake države članice EU. Odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko je po odložilnem vetu državnih svetnikov znova podprl novelo zakona o igrah na srečo. Izvedeli smo, da bo junija vstopil v veljavo dopolnjeni predlog novele zakona o socialnovarstve-nih prejemkih, ki za novi osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarno socialno pomoč do- Še enkrat se je začela predreferendumska kampanja. o drugem tiru. Na Bledu je potekala mednarodna konferenca o konceptu pametnih vasi. Na meji med Izraelom in Gazo se je zbralo več tisoč Palestincev, ki so zahtevali pravico do vrnitve na svoje domove. Dan po množičnem protestu v Splitu proti ratifikaciji konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami, znani kot carigrajska konvencija, je hrvaški parlament ratifikacijo potrdil. Rusija si je prizadevala, da bi zahodne sile - ZDA ter Veliko Britanijo in Francijo - odvrnila od napada na sirske sile v odgovor na domnevni napad s kemičnim orožjem v Dumi. Sobota, 14. aprila Predsednik Pahor je odločil: parlamentarne volitve bodo 3. junija. Parlamentarne stranke se niso odzvale presenečeno, so pa poudarile, da mora državni zbor pred volitvami odločiti še o nekaj pomembnih vprašanjih. Sile ZDA, Velike Britanije in Francije so, kot je v nenapovedanem govoru narodu dejal ameriški predsednik Trump, napadle cilje v Siriji. Po vetu se predlog zakona znova vrača pred poslance. loča 385,05 evra. Evroposlanka Judith Sargentini je v osnutku poročila o preiskavi stanja na Madžarskem predlagala sprožitev sedmega člena pogodbe o Evropski uniji proti državi zaradi »obstoja očitne nevarnosti resne kršitve temeljnih Borut Pahorje odločil -parlamentarne volitve bodo 3. junija. Rusija je ob tem v Varnostnem svetu Združenih narodov zahtevala obsodbo napada, vendar je preostale članice niso podprle. Na napade na cilje v Siriji so se odzvali tudi slovenski predsednik Pahor, premier Miro Cerar in predsednik državnega zbora Milan Brglez. Brglez je dejal, da napad obžaluje, Cerar in Pahor pa sta poudarila, da ga razumeta kot enkraten povračilni napad oziroma poskus, ki naj bi odvrnil sirski režim od nadaljnje uporabe kemičnega orožja. V Budimpešti se je manj kot te- den po volitvah zbralo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti vladi premierja Viktorja Orbana in nepravični volilni zakonodaji. Nedelja, 15. aprila Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je sprejel visokega predstavnika kitajske komunistične partije Song Taa. V Barceloni je več sto tisoč ljudi protestiralo proti priprtju devetih politikov, zagovornikov neodvisnosti in za možnost vrnitve domov sedmih politikov v nodaje v zvezi s cepljenjem. Izraelska vojska je sporočila, da je uničila doslej po njihovih podatkih najgloblji in najdaljši predor med Gazo in Izraelom. Evropska unija je pozvala Rusijo in Iran, naj uporabita svoj vpliv na sirsko vlado in pomagata preprečiti nadaljnjo uporabo kemičnega orožja v Siriji. Torek, 17. aprila Slovenske železnice in švicarski Stadler Rail sta v Ljubljani podpisala 169 milijonov evrov So po mednarodnem pravu napadi nezakoniti? Vsaj sporni? izgnanstvu. Sirski predsednik Bašar Al Asad se je odzval na napade zahodnih sil in na srečanju z delegacijo ruske dume v Damasku dejal, da bo Sirija nadaljevala svoj razvoj »ne glede na akcije Zahoda«. V javnosti so se po napadih zahodnih sil na cilje v Siriji, ki so jih ZDA, Velika Britanija in Francija predstavile kot odgovor na domnevno kemični napad teden poprej, pojavljala opozorila, da so bili napadi z vidika mednarodnega prava vsaj sporni, če ne že nezakoniti. Ugledni 60-letni ameriški odvetnik David Buckel se je v znak protesta proti uničevanju okolja v New Yorku v parku polil s fosilnimi gorivi in se nato zažgal. Ponedeljek, 16. aprila V državnem zboru so začeli štiridnevno izredno zasedanje; na dnevnem redu so bili med drugim vladni predlogi zakonov o socialnem vključevanju invalidov, železniškem prometu in informacijski varnosti. Izvedeli smo, da so v NLB lani potrojili dobiček. »Dobro smo pripravljeni na pričakovano privatizacijo,« so sporočili iz uprave. vredno pogodbo za nakup prvih 26 novih potniških garnitur. Poslanci so nadaljevali z aktivnim sprejemanjem zakonov. Potrdili so zakon o socialnem vključevanju invalidov, liberalizacijo železniškega potniškega prometa, novelo o zaščiti prič in zakon o informacijski varnosti. Evropska komisija je priporočila začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo. Odločitev morajo sicer sprejeti članice EU s soglasjem - predvidoma naj bi o tem odločale junija. Ameriški in britanski znanstveniki so po naključju ustvarili encim, ki lahko razgradi plastenke. Odkritje bi lahko pomenilo revolucijo pri reševanju vse večje onesnaženosti s plastiko. Na prizorišča domnevnega napada s kemičnim orožjem deset dni pred tem so prispeli inšpektorji Organizacije za prepoved kemičnega orožja. Špela Kožar Žabja perspektiva Pol stoletja Pol stoletja je od premiere Kubrickove Odiseje 2001, prototipa računalniške miške, prve zmage Manchester Uniteda v Ligi prvakov. Pol stoleta je od praške pomladi. Pol stoletja je od najhujšega pokola ameriške vojske v Vietnamu. Pol stoletja je od umora Martina Luthra Kinga ml. 1968je bilo leto, kije spremenilo nadaljnji potek; protivojni protesti, borba za človekove pravice, študentski in delavski protesti po Evropi... 1968je bilo leto upora in prevrata. Ki ni rezultiralo v takojšnje sistemske spremembe, jih je pa bilo s tem, ko so bile postavljene v ospredje, težko preslišati - pristale so namreč na pladnju buržoazije. Upor je zamajal vrednostni sistem, vrednote tradicionalne družbe. Vzniknila so nova družbena gibanja, vzniknila je seksualna revolucija. A po pol stoletja se ta »kaže« predvsem v seksualizaciji družbe. Spolnost je postala dobrina, ki se trži, tudi mladim. Zato ni naključje, da so žrtve, zbrane v kampanji #metoo #tudijaz (končno) spregovorile - družbeno okolje se je v pol stoletja po-predmetilo, kar pa je prav tako posledica takratne želje po liberalizaciji; z njo se namreč vzpostavi potrošniška družba. O človeku zgolj kot potrošniku in »potrošniškem blagu« je bilo povedno pričanje ustanovitelja Facebooka Marka Zuckerberga prejšnji teden v ameriškem kongresu; kako hitro in brez kančka kakršne koli kazenske odgovornosti se dandanes izkoriščajo našipodatki na spletu v dobrobit oglaševalcev. Na tem Facebook temelji, je kongresnikompresenečeno odgovoril! Da, objavljamo »svega i svašta«, potem pa se čudimo, zakaj nismo spletno varnostno zaščiteni? Strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da zakonodajni okvir krepko zaostaja za tehnološkim razvojem; pa nas ni zaustavilo, da bi najprej zahtevali- zahtevati smo začeli 14 let po nastanku tega družbenega omrežja in Zuckerberg je lahko zaradi nenadkriljive moči nonšalantno zagotavljal, da se Cambridge Analytika, ki je zlorabila podatke 87 milijonov Facebook uporabnikov, ne more ponoviti. Četudi so vplivni tehnološki mediji že v času pričanja pisali o tem, da gre za stare in že znane obljube mladeniča. Ključen trenutek pričanja se je zgodil prvi dan, ko je senator Durbin vprašal Zuckerberga, če lahko pove ime hotela, v katerem je prenočil. Zuckerberg se začudi, njegove oči začno rahlo begati, tišino prekinejo smehljaji v dvorani, ki ga malce sprostijo, da lahko (spet) zbrano tudi temu senatorju kot vsem prejšnjim odgovori: Ne. Trenutek postane še bolj neprecenljiv zaradi rdečice, ki se nemudoma izriše na Zuckerbergovih ličnicah. Senator nadaljuje, če lahko pove imena posameznikov, s katerimi je bil v kontaktu po aplikaciji Messenger. Zuckerberg še odločneje in že rahlo zasmehujoče do senatorja ponovno odgovori: Ne. - Prav v tem je kleč današnje debate; kolikšni svobodi se odrečemo in smo se ji pripravljeni odreči v imenu vašega povezanega sveta, ga z argumentom preseneti senator. Zuckerbergu iz lic izgine rdečica, iz ust nasmešek. Čemu in koliko smo se pripravljeni (še) odreči? V 2018 je odgo-vorpravzaprav nesmiseln, saj je že mobilni telefon dovolj za iz-sledljivost. Kaj torej (še) lahko spremenimo? Danes je že težko zaznati občutek prevratnosti, upornosti, kajti z občutkom samozadostnosti in samote, ki nam ga namenoma vzbuja Silicijeva dolina, se bo spremenilo bore malo. Iz dobe konformizma, egocentrizma in nihilizma je treba najti izhod, globalni in lokalni, mar ne? Torej tudi na in še zlasti PO volitvah 2018. P. S.: Pol stoletja je od začetka nove dobe, saj je bilo leto 2018 prelomno ... (iz osebnega dnevnika, maj 2068) V NLB so pripravljeni na privatizacijo. V Ljubljani je potekal protestni shod Proti nedemokratičnim postopkom in spremembam zako- S "svojimi filmi" tudi v tujini Pred nedavnim je v EU začela veljati uredba, po kateri lahko uporabniki na potovanjih po uniji kjerkoli dostopajo do spletnih vsebin (filmi, televizijski programi, pretočna glasba), na katere so se naročili doma. Pravila veljajo za plačljive storitve, upoštevali pa jih bodo lahko tudi ponudniki brezplačnih vsebin. Po ocenah bi lahko vsaj 29 milijonov ljudi, kar je blizu šest odstotkov potrošnikov v EU, uporabilo prednosti čezmejne prenosljivosti, to število pa naj bi se v prihodnosti še povečalo. Po nekaterih ocenah bi lahko do leta 2020 naraslo na 72 milijonov. Začeli bodo rušiti cestninske postaje Dars namerava maja začeti rušenje cestninskih postaj, saj je bil z uvedbo novega sistema DarsGo izpolnjen še zadnji pogoj za njihovo odstranitev in preureditev. Na Darsu so že izbrali izvajalca za dva od treh sklopov del, pri obeh bo sodeloval Kolektor CPG. Postaje bodo rušili postopoma. ■ ■ ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 11 19. aprila 2018 AKTUALNO 7 Pestro bo, a ne zaradi volitev Lansko leto v občini Mozirje zaznamovala posodobitev in dograditev čistilne naprave ter peterokrako krožišče - Tudi letos paket naložb Tatjana Podgoršek V torek, 24. aprila, ob 17. uri bo osrednja slovesnost ob prazniku občine Mozirje. Na njej bodo med drugim podelili občinska priznanja in nagrade nekaterim tamkajšnjim občanom. Priznanje bodo prejeli gorska kolesarka Monika Hrastnik, alpska smučarja Anja Drev, Matija Blagojevič za prizadevanja na področju ohranjanja kulturne dediščine, Športno društvo Lepa Njiva bo prejelo diplomo za požrtvovalno delo na športnem področju, naziv častni občan občine Mozirje pa bodo podelili Jožefu Zlatinšku, in sicer za neprecenljiv prispevek na področju gasilstva, zaščite in reševanja. Dve vidnejši pridobitvi, priprava projektne dokumentacije Župan občine Mozirje Ivan Suhover-šnik je v prazničnem pogovoru dejal, da je lansko leto zaznamovalo kar veliko aktivnosti, najbolj vidni pridobitvi pa sta posodobljena in dograjena čistilna naprava v Lokah ter izgradnja peterokrakega krožišča pri avtobusni postaji v Mozirju. Veliko truda in časa so namenili tudi pripravi projektne dokumentacije, na osnovi katerih bodo lahko prijavljali projekte na razne razpise. K izvedbi nekaterih bodo pristopili letos. Tic, širitev kanalizacijskega omrežja ... Eden takšnih je izgradnja Turistično informacijskega centra (TIC) pri avtobusni postaji v Mozirju na mestu, kjer danes stoji trafo postaja. V teh dneh pričakujejo formalni sklep kmetijskega ministrstva, saj so projekt prijavili na razpis Lasa, nato pa bodo pristopili k izvedbi projekta. Projektno dokumentacijo so pripravili še za posodobitev Šmihelske ceste, projekt naj bi prav tako začeli izvajati Ivan Suhoveršnik: »Lani smo se trudili s pripravo dokumentacije za projekte, letos se bomo z izvedbo nekaterih med njimi.« v teh dneh ter ga končali konec letošnjega junija. Nared je tudi projektna dokumentacija, v teh dneh pričakujejo še gradbeno dovoljenje za širitev kanalizacijskega omrežja v Mozirju. »Naša lokalna skupnost namreč lahko kandidira za pridobitev kohezijskih sredstev, saj je v projektu predvidenih več kot 4000 populacijskih enot. Obnavljati nameravamo kanalizacijski sistem na Praprotnikovi in Aškerčevi ulici, na Šmihelski cesti, na območju pri Šolski ulici. Pričakujemo, da bomo za to pridobili več kot 2 milijona evrov kohezijskega denarja.« Z mrtve točke, tako Suhoveršnik, so krenile tudi aktivnosti glede pridobitve dodatnih prostorov za potrebe mozirske osrednje knjižnice in Zgornjesavinjske godbe. Prvotno so za ta namen predvideli odkup prostorov v Mercatorjevi blagovnici, po daljših usklajevanjih z zavodom za kulturno dediščino pa se odpira še ena možna rešitev, in sicer izgradnja novega objekta ob kulturnem domu. »Pripravili bomo idejni projekt in ocenili, ali bo za lokalno skupnost ugodnejši odkup prostorov ali omenjeni nov objekt. Za zdaj se tehtnica bolj nagiba na izgradnjo slednjega. Končno besedo bodo imeli občinski svetniki.« Špar, Jager, krožišče za Gorenjski klanec Ivan Suhoveršnik zagotavlja, da bo letošnje leto pestro, a ne le zaradi volitev, ampak tudi drugih aktivnosti. Pred vrati naj bi bila izgradnja tretjega bloka na Podrožniku, gradnjo trgovine naj bi na območju, kjer je bila trgovina Zgornje-savinjske kmetijske zadruge začel Spar, pri peterokrakem krožišču pa Jager. Na Direkciji RS za ceste so jim obljubili, če bodo do konca tega meseca pripravili projektno dokumentacijo, bo direkcija pristopila k ureditvi krožišča pri Šolski ulici v Mozirju. Lokalna skupnost pa poleg že zapisanega pripravlja še projektno dokumentacijo, tudi recenzijo že imajo, za izgradnjo krožišča za Gorenjski klanec. Razpis za izvajalca naj bi bil letos, izvedba prihodnje leto. Po zagotovilih sogovornika namenjajo iz letošnjega blizu 3,4 milijona »težkega« občinskega proračuna za naložbe od 30 do 40 odstotkov sredstev. Evidence brezposelnih se praznijo Zavod je aktiviral nova dva ukrepa, namenjena sta spodbujanju samozapo-slovanja dveh ciljnih skupin - mladih in žensk s terciarno izobrazbo. Uradu za delo Velenje Plod razvojnega dela dijakov in strokovnih delavcev Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru Šolskega centra Velenje dijakom in študentom na voljo nov razvojni laboratorij za multimedijo - Vrednost naložbe blizu 10 tisoč evrov Nov razvojni laboratorij za multimedijo je plod dela in znanja strokovnih delavcev in dijakov Šolskega centra. Nekaj izdelkov, ki so jih predstavili ob otvoritvi novega laboratorija. Konec marca jih je bilo na spet za 5 odstotkov manj Milena Krstič - Planine Velenje - Rast v gospodarstvu se odraža na trgu dela tudi na območju v pristojnosti Upravne enote Velenje. V evidenci brezposelnih na Uradu za delo Velenje je bilo konec marca prijavljenih 2.022 brezposelnih oseb. »Brezposelnost se znižuje iz meseca v mesec, in to za več kot 5 odstotkov. To pričakujemo tudi v prihodnje,« pravi Branka Škulj Nussdorfer, vodja Uradov za delo Velenje in Mozirje. V prvih treh mesecih se je zaposlilo 471 brezposelnih oseb. Pri zaposlitvah so sodelovali z okoli 70 odstotki delodajalcev na tem območju. »Delodajalci največ povprašujejo po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, to so proizvodna dela ter poklicih v gradbeništvu, turizmu, po vseh poklicih v gostinstvu, pa tudi po orodjarjih, mehanikih in voznikih težkih tovornjakov ter vlačilcev.« Vse bolj pa se na Uradu za delo kaže strukturna brezposelnost. »Večje deleže kot na drugih petih Uradih za delo Območne službe Zavoda za zaposlovanje Velenje beležimo med ženskami, iskalci ' prve zaposlitve, med mladimi in osebami brez izobrazbe.« Pri razreševanju strukturne brezposelnosti si pomagajo z ukrepi Aktivne politike zaposlovanja. »Tako smo v prvih treh " mesecih v katerega od ukrepov vključili 219 brezposelnih oseb. Največ smo jih ■ vključili v usposabljanje in izobraževanje, s katerim brezposelne osebe pripravljamo za konkretna delovna mesta pri delodajalcih, pa tudi v ukrepe spodbud za zaposlitev, kjer delodajalec dobi konkretno spodbudo za zaposlitev oseb iz evidence brezposelnih. Pri tem so ciljne skupine določene. Veliko brezposelnih oseb je bilo vključenih tudi v javna dela,« pravi Nussdorferjeva. Branka Škulj Nussdorfer: »Veliko se posvečamo iskalcem zaposlitve.« Pereče vprašanje pa še vedno ostaja dolgotrajna brezposelnost. Veliko pozornosti namenjajo sodelovanju z delodajalci in tega še krepijo. Tudi to se pozna. »Z njimi ne sodelujemo samo preko Pisarne za delodajalce, ampak tudi s svetovalci zaposlitve na terenu, neposredno med njimi, da nam predstavijo delovna mesta. Povabimo jih v Karierno središče, da brezposelnim sami predstavijo delovna mesta, pripravijo izbor, mi pa sodelujemo pri selekcijah. S >Rast v tem dobimo gospodarstvu neposredno in takojšnjo se vse bolj . , .. informacijo odraža na o tem, kako trgu dela. se naše brezposelne osebe plasirajo, kako se predstavijo ... Tako lahko brezposelnim osebam dodajamo manjkajoča znanja in veščine, ki so potrebni, da so na trgu dela uspešni. Uspešnost na trgu dela pa se meri samo z zaposlitvijo.« Tatjana Podgoršek Velenje, 13. aprila - Na Šolskem centru Velenje (ŠCV) se ponašajo z dobro opremljenimi učilnicami, s svojimi dosežki pri razvoju didaktične opreme, z izdelavo in prenosom sodobne učne tehnologije v izobraževanje. Njihov zadnji takšen dosežek je nov razvojni laboratorij za multimedijo - za 3D tiskanje, 3D optično branje, graviranje in laserski izrez. Je plod razvojnega dela strokovnih delavcev in dijakov centra, saj so med drugim sami izdelali 3D tiskalnike. Vrednost pridobitve je blizu 10 tisoč evrov. Svojemu namenu so ga predali na priložnostni slovesnosti na Medpodje-tniškem izobraževalnem centru ŠCV. Miran Papež, vodja projekta 3DSPEC, nam je ob tej priložnosti dejal, da gre za triletni razvojni projekt, ki poteka v okviru mednarodnega programa Erasmus+, strateška partnerstva. V njem sodelujejo še partnerji iz Poljske in Španije, projekta pa so se lotili med drugim tudi zato, ker se na centru s 3D tiskanjem in modeliranjem ukvarjajo že vrsto let. V prvi vrsti bo nov laboratorij namenjen potrebam dijakov in študentov, kasneje bodo njegove zmožnosti izkoristili še za organizacijo raznih delavnic za širšo javnost. Na vprašanje, kaj vse bodo lahko počeli v njem, je Papež odgovoril: »V laboratoriju ima domišljija prosto pot. Oprema namreč omogoča izdelavo prototipov, različnih modelov in nadgradnjo teh - izdelavo gradiva, različnih pripomočkov, spominkov ...« Nameravajo laboratorij še nadgraditi, še bolje opremiti? Po besedah sogovornika so v tem trenutku dosegli zastavljen cilj. Bodo pa sledili nadaljnjemu razvoju in ga z leti tudi posodabljali. Poleg strokovnih delavcev centra so že od začetka projekta pri njegovi izvedbi sodelovali dijaki krožka Računalniško podprte tehnologije. Njihov mentor in predavatelj Viljem Osojnik je povedal, da se dobivajo vsak ponedeljek popoldan, saj v okviru rednega šolskega programa ni časa za izvajanje takšne dejavnosti. »Na delavnicah za predstavnike partnerjev projekta, ki so potekale od ponedeljka do petka popoldan, sta imela dva dijaka posebno nalogo z izvedbo delavnice s 3D skeniranjem. Opravila sta jo z odliko, čeprav je potekala v angleškem jeziku.« Nov laboratorij za multimedijo je Osojnik označil za nadstandard in izrazil prepričanje, da ga bodo dijaki in študenti s pridom uporabili. Po besedah Dariusza Michalaka, koordinatorja mednarodnega projekta z inštituta Komag iz Poljske, je osnovni cilj projekta priprava spletnega tečaja za delo s 3D tiskalnikom in hkrati razvoj spletne platforme, ki omogoča naročanje in delo na daljavo. »Te možnosti namreč niso vedno na voljo tistim, ki znajo tiskati s 3D tehnologijo.« Zato v okviru projekta načrtujejo združitev tečajev usposabljanja s konkretnim delom na 3D tiskalniku. > Uspešnost na trgu dela semeri z zaposlitvijo. Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 8 8 EKOLOGIJA ""^JIS 19. aprila 2018 Nič odpadkov? Občina Žalec se je vključila v koncept Zero Waste - V občinah Velenje in Šoštanj vanj sicer niso vključeni, a si prav tako načrtno prizadevajo za izboljšanje stanja pri ravnanju z odpadki Mojca Štruc Ko je Občina Žalec v letošnjem februarju sporočila, da se pridružuje konceptu Zero Waste, so mnogi ostali odprtih ust. Zero Waste v dobesednem prevodu pomeni »nič odpadkov«, in čeprav koncept Zero Waste občin ne pomeni točno tega, so zaveze konkretne in večinoma ambiciozne. »Občine si ob vstopu v mrežo Zero Waste same zastavijo merljive cilje in ukrepe, s katerimi bodo tem ciljem sledile,« je pojasnila Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. V Občini Žalec so se tako na primer zavezali, da bodo do leta 2022 izmed vseh zbranih komunalnih odpadkov izločili 70-od-stotni delež koristnih odpadkov in jih poslali naprej v snovno izrabo. Zavezali so se tudi, da bodo v tem obdobju zmanjšali količine zbranih mešanih komunalnih odpadkov na 120 kilogramov na prebivalca ter da bodo v enakem obdobju zmanjšali količine odloženih odpadkov na 75 kg na prebivalca. Da je to težko, je pojasnila Alenka Centrih Ocepek iz podjetja PUP Saubermacher. »To je vizija, kar je zelo pomembno. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da se količina odpadkov ob gospodarski rasti povečuje. In prav tako ne, da je v Sloveniji 18 % komunalnih odpadkov, vse ostalo pa so odpadki storitvene in proizvodne dejavnosti,« je opozorila Centrih Ocepkova. Koncept Zero Waste se je razvil kot odziv na sežigalniška gibanja po svetu. Trenutno je vanj vključenih devet slovenskih občin. »Seveda je naš cilj, da se mreža razširi na čim več občin, vendar pa je bolj kot kvantiteta bistvena kvaliteta,« je povedala Katja Sreš. Njihov osnovni namen je doseči višji odstotek ločenih frakcij, ki bi omogočil tudi boljšo predelavo odpadkov. »Čim več je ločeno zbranih frakcij, manj je mešanih komunalnih odpadkov, ki se odpeljejo v regijski center za ravnanje z odpadki v Celje,« je pojasnil Simon Usar iz Občine Šoštanj. Da žal iz dejavnosti do koncesionarja običajno pridejo le mešani odpadki, »saj imajo ostale ločene frakcije snovni tok odpadkov preko drugih pooblaščenih predelovalcev ali zbiralcev,« pa je pojasnila Centrih Ocepkova. Tako v Mestni občini Velenje (MOV) kot v Občini Šoštanj v koncept Zero Waste niso vklju- čeni, so pa oboji zatrdili, da si močno prizadevajo za zmanjševanje količin odpadkov in spodbujanje ločevanja. »Ko smo leta 2010 začeli transportirati odpadke v Celje, smo izvedli masovno ozaveščevalno kampanjo za občane z več predavanji o ločenem zbiranju in tiskovinami. Od takrat koncesionar vsako leto izda brošuro z vsemi potrebnimi informacijami. Z vključevanjem komunalnega inšpektorja smo dosegli vključevanje manjših pravnih oseb v ločeno zbiranje in s tem boljši videz ter zmogljivost zbiralnic,« so pojasnili na MOV. »Naš cilj je čim bolj dosledno ločevanje odpadkov. Ločeno se tako zbirajo papir, steklo, odpadna plastika in odpadki iz kovin in biorazgradljivi odpadki. Ljudi se spodbuja h kompostiranju, s posebnimi akcijami se zbira nevarne odpadke in kosovne odpadke. Od leta 2014 so postavljeni zabojniki za oblačila in tekstil, od leta 2015 pa zabojniki za odpadno električno in elektronsko opremo,« je naštel Usar. »Dejstvo je, da imamo še kar nekaj rezerve, saj je v zabojnikih za mešane odpadke še vsaj 50 % takšnih odpadkov, surovin in embalaže, ki bi morala biti v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij,« je še dodala Alenka Centrih Ocepek in posebej opozorila tako na odgovornost podjetij kot posameznika. »Proizvodnja bi morala biti naravnana tako, da bi zagotavljala kvaliteto, ki bi artiklom podaljšala življenjsko dobo. Ob tem pa bi moral vsak posameznik pomisliti, kaj in koliko kupuje oz. potrebuje ter za kakšno kvaliteto in pričakovano življenjsko dobo artikla gre. Treba je spreminjati navade,« je pozvala. Tudi to je eden od ciljev koncepta Zero Waste. »Gre za pot, zato v prvi fazi ni tako pomembno, ali so številke dosežene, temveč je ključna proaktivnost občin na tem področju,« je povedala Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Kot zatrjujejo, na MOV in v Občini Šoštanj omenjeno pro-aktivnost že živijo, nimajo pa načrtov, da bi se zavezali konceptu Zero Waste. Šoštanjčani so dejali, da si prizadevajo in si bodo tudi v prihodnje, da bi izboljšali stanje pri ravnanju z odpadki. »Menimo, da štejejo predvsem dejanja in rezultati, ki so vidni v dolgem obdobju procesa izboljšanja ravnanja z odpadki,« pa so dejali na MOV. Da vključevanje v različne koncepte ni vedno edina prava pot, je potrdila tudi Alenka Centrih Ocepek iz podjetja PUP Saubermacher. »Osebno si ne želim, da bi zaradi pritiska ob ideji ,nič odpadkov' občani morda začeli kopičiti odpadke doma ali jih nepravilno skladiščili. Nočemo vnašati strahu pred ločenim zbiranjem odpadkov, temveč biti podpora, da bodo odpadki po pravi poti poslani na predelavo,« je zaključila Centrih Ocepkova. Svež veter za čisto okolje Velenje, 17. aprila - V torek so na MZPM Velenje končali prvi del letošnjega okoljevarstve-nega projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek, ki poteka že od leta 1996. Kot vsako leto so ga izvedli v sodelovanju z raziskovalci Eurofins ERICa. V projektu so tokrat sodelovali šesto-in sedmošolci, ki jih je bilo kar 436 iz vseh osnovnih šol v Šaleški dolini. Osnovnošolci so najprej spoznali velenjski Center ponovne uporabe, ki je eden najlepših in najuspešnejših tovrstnih centrov v državi. Ogledali so si tudi Škalsko jezero in Zbirni center odpadkov ob njem, v vili Rožle pa so prisluhnili predavanju o ravnanju in gospodarjenju z odpadki. Udeleženci v okolje-varstvenem projektu so dobili tudi nalogo; iz odpadnih materialov bodo izdelovali vetrnice. Projekt so ravno zato letos poimenovali »Svež veter za čisto okolje«. Zaključek projekta bodo v vili Rožle pripravili 5. junija, ko zaznamujemo svetovni dan okolja. Takrat bodo razstavili vse vetrnice, ki jih bodo izdelali osnovnošolci, avtorje najbolj izvirnih pa bodo nagradili z izletom v neznano. Ob čaju o zgodovinskih vrtovih in zelenih temah Šaleške doline Kaja Flis, krajinska arhitektka Krajinski arhitekti vsega sveta smo april posvetili svojemu področju dela, v Sloveniji letos tudi kulturni dediščini, ki jo Evropa obeležuje leta 2018. Člani Društva krajinskih arhitektov Slovenije ta mesec po vsej Sloveniji organiziramo različne dogodke, med njimi se jih več dogaja tudi v Šaleški dolini. V Šoštanju vas na Trgu Svobode pričakuje razstava »Zgodbe dreves, ki niso samo le za les«, ob razstavi pa se lahko dodatno poučite o urbani drevnini tudi z istoimensko knjižico avtorice Verone Hajnrihar s sodelavci. V knjižnicah Šaleške doline so na ogled knjige o krajinski arhitekturi. Minuli torek smo na Velenjskem gradu pripravili grajsko čajanko na temo zgodovinskih vrtov v Šaleški dolini. Pod vodstvom krajinske arhitektke Saše Piano smo se sprehodili po grajskem vrtu Velenjskega gradu ter nato ob čaju prisluhnili predavanju krajinske arhitektke Milane Klemen, višje konservatorke Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote Celje. Predstavila nam je zgodovino vrtne umetnosti po svetu in v Sloveniji ter se na koncu posvetila zaščiteni vrtnoarhitekturni dediščini v Šaleški dolini, ki predstavlja pomemben del dolinskih zelenih površin. To so: parki ob gradovih Velenje in Turn, dvorcih Gorica in Gutenbuchel, zdra- viliški park Topolšica, nekdanji vrt ob vili Herberstein, vrt ob vilah Bianca, Mayer, Široko in ob Kajuhovem domu, pokopališče Šmartno in Sončni park. Sledila je debata, ki jo je vodila krajinska arhitektka Kaja Flis. Udeleženci čajanke - med njimi so bili tudi predstavniki strok, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora in vegetacijo - so se burno odzvali na stanje predstavljene vrtno-arhitekturne dediščine ter tudi na stanje ostalih zelenih površin v dolini. Bili smo si enotni, da mesto potrebuje zeleni sistem s pravili, ki bodo usmerjala urejanje zelenih površin, zgodovinske vrtove pa bomo še naprej aktivno raziskovali in se trudili za izboljšanje njihovega stanja. Zelene površine so namreč zaradi prevladujoče žive materije (rastline) v primerjavi z grajenimi elementi še posebej izpostavljene. Ob pomanjkljivem ustreznem vzdrževanju hitreje propadajo in tonejo v pozabo ter postanejo priložnost za novo pozidavo. Podobno se je zgodilo tudi po 2. svetovni vojni. Objekti z zgodovinskimi vrtovi so bili nacionalizirani, na območju zelenih površin so nastali utilitarni objekti in njive, ki so poškodovali ali zabrisali nekdanje ureditve. V mlajši zgodovini so nekatere dvorce, vile in gradove prenovili, okolica pa je ostala ponekod neustrezno obravnavana, s čimer se je izgubila celovita podoba stavbe z okolico. Zgodovinski vrtovi in parki danes niso pomembni le kot sled nekega časa, so tudi del našega zunanjega prostora - vrsta zelenih (odprtih) površin, ki nudijo drugačen (oplemeniten) način preživljanja prostega časa. Fizično in ustno jih moramo negovati, da ohranimo del zgodovine za naše zanamce ter hkrati nudimo sebi drugačne zelene površine za oddih - za sprehode pod krošnjami starih dreves, po peščenih poteh med skrivnostnimi skulpturami, ki so že skoraj pravljične ... Po pravljičnih zgodovinskih vrtovih in parkih vas vabimo, da se nam pridružite tudi na delavnici v Galeriji Velenje, ki bo v četrtek, 19. aprila 2018, ob 18. uri ter v soboto, 21. aprila 2018, na Cvetličnem sejmu v središču Velenja. Prepoznavali bomo (še ostalo) kulturno dediščino, tokrat osredotočeni na mesto Velenje. Delavnico bo vodila krajinska arhitektka Saša Piano v sodelovanju z arhitektko Marjano Krumpestar, višjo konservatorko Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote Celje. Prvi del letošnjega ekološkega projekta "Odpadek naj ne bo samo odpadek" je končan. Osnovnošolci so spoznavali teorijo in prakso v ravnanju z odpadki, sedaj bodo iz odpadkov izdelovali vetrnice. ■ ■ ■ Ste pripravljeni čakati do božiča na odobritev kredita? hip kredit, odobren v trenutku, izplačan takoj! Za stranke vseh bank. * * * * Poslovalnica Velenje, Šaleška cesta 19,03 425 73 58 hipkredit.si Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 9 19. aprila 2018 '"WAS KULTURA 9 Zapeli so še vrtčevski otroci Ob prihodu pomladi so se v Velenju predstavile tako vokalne kot plesne skupine vseh starosti - Zadnji pozdrav pomladi pa so odpeli pevski zbori vrtcev Šaleške doline Velenje, 12. april - V četrtek se je na odru Doma kulture Velenje v okviru prireditve Pozdrav pomladi v treh kratkih koncertih predstavilo devet pevskih zborov vrtcev iz Šaleške doline in gostujoči pevski zbor iz Vrtca Slovenske Konjice. Skupno je nastopilo preko 460 pevk in pevcev, starih od 4 do 6 let. Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi, ki so zajemale slovenske ljudske pesmi in umetne pesmi slovenskih skladateljev in pesnikov. Zbore je strokovno ocenjevala Anka Jazbec. S tem gredo območna srečanja pevskih in plesnih skupin, ki jih prireja JSKD, h koncu. Letošnjo pomlad se je na velenjskem odru predstavilo 13 odraslih in 24 otroških in mladinskih pevskih zborov. 12. maja pa bo v šoštanj-ski cerkvi sv. Mihaela potekalo še območno srečanje malih vokalnih skupin. Tudi to pomlad pa ni pozdravilo le petje, ampak tudi ples. Z Velenjskega plesnega odra se je kar deset plesnih miniatur uvrstilo na regijsko revijo, kjer bodo predstavniki iz Velenja in okolice zastopali kar tretjino programa. To nedeljo, 22. aprila pa se bo ob 18. uri v šoštanjskem kulturnem domu začelo še srečanje folklornih skupin, na katerem se bodo predstavile tri iz Šaleške doline in ena gostujoča iz Zreč. a Intimna zgodovina, popisana v dveh knjigah V Mestni knjižnici Velenje gostili Mileno Miklavčič, avtorico knjig Ogenj, rit in kače niso za igrače - Napoveduje tretjo s popisom moških zgodb Milena Krstič - Planine Velenje, 16. aprila - V Mestni knjižnici Velenje je v ponedeljek pisateljica, pravljičarka, publi-cistka, blogerka, raziskovalka lokalne zgodovine, dobitnica mnogih literarnih priznanj, avtorica številnih del za mladino in odrasle in radijka Milena Miklavčič predstavila drugo knjigo z istim naslovom, kot jo nosi prva -Ogenj, rit in kače niso za igrače. Gre za delo, ki je tako po priljubljenosti kot prodaji že tri leta na vrhu lestvic pri nas. V Knjižnici Velenje je denimo rezervirana za celih pet mesecev naprej. V drugi knjigi je pisateljica k izpovedim poleg prababic in babic povabila tudi matere, hčerke in vnukinje. »To pa zato, da ljudje vidijo, kako se vzorci, ki se tičejo intime, prenašajo iz roda v rod, iz generacije v generacijo in kako se prenaša tudi ta preklemanski sram. Še dandanes mi marsikdo reče - 'Lenči, oprosti, ampak ne morem priti na literarni večer. Kaj bodo pa ljudje rekli, da hodim take svinjarije poslušat'.« Knjiga predstavlja etnološko dragoceno delo, v katerem avtorica popisuje spolne navade naših prednikov, v prvi z začetka 20. stoletja - kako so 'seksali', rojevali, se umivali ..., v drugi, kako so to počeli v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. »Nihče pred mano, niti stroka, se ni lotil tega področja. Verjetno zaradi tega, ker je zelo žgečkljivo. Pa tudi uradni raziskovalci, ki bi prišli z mikrofonom ali diktafonom pred človeka, da pripovedu- zgodbami dosegla. Če ne bi bilo mene, mojih sogovornikov, bi šel velik del naše intimne zgodovine v pozabo in bi še danes razmišljali, da je bilo nekoč podobno kot v Cvetju v jeseni.« S pisateljico Mileno Miklavčič se je pogovarjala mag. Alenka Gortan. je o svoji intimi, ne bi dosti dosegli,« pravi Miklavčičeva. »Ko danes gledam v čas pred tridesetimi let, ko sem začela beležiti zgodbe, pred dvajsetimi leti je bila v Naši ženi objavljena skrajšana verzija knjige, šele ugotavljam, kaj vse sem s temi Da pa ne bo, bo še pisala in popisovala. Tretja knjiga bo namenjena moškim. »To bodo moške zgodbe. Tudi ti so imeli in imajo marsikaj povedati.« Ob desetletnici v novo obdobje Deseto obletnico delovanja društva praznovali z močnimi basi in kulinaričnim pridihom ter pred klubom eMCe plac odprli sezono dogajanja na prostem Tina Felieijan Člani društva COGO so pretekli petek skupaj z drugimi ljubitelji elektronske glasbe in pripadniki subkulture praznovali. Minilo je namreč deset let, odkar so brata Josip in Antonio Križnič s somišljenikom Matijo Vovkom ustanovili društvo, da bi gojili svojo ljubezen do elektronske glasbe in jo širili med druge. Njihovo delovanje je obrodilo številne glasbene prireditve - med drugim so še kot člani društva Tehnologika sodelovali pri izvedbi prvega par-tyja na travniku pred Velenjskim gradom in nato s Šaleškim študentskim klubom pri izvedbi par-tyja v gradu, izvedli so prvi glasbeni dogodek v Letnem kinu po njegovi obuditvi, v Velenje pa pripeljali uveljavljene DJ-e iz Slovenije in tujine. Izvajali so glasbene delavnice s področja produkcije elektronske glasbe in tehnik nastopanja, predavanja in okrogle mize, lani pa so v Velenju, Kranju, Mariboru in Ljubljani izvedli projekcijo dokumentarnega filma Raving Iran, ki pripoveduje o preganjanju kulture elektronske glasbe in begu umetnikov v azil. Sodelovali so z mnogimi društvi in zavodi iz Šaleške doline (skrbijo denimo za elektronske ritme na festivalih Kunigunda in Dnevi mladih in kulture) in se povezali z organizacijami po Sloveniji in tujini. Osredotočajo se na promocijo kakovostne in nekomercialne elektronske glasbe ter odpravljanje z njo povezanih stereotipov. »V društvu COGO se trudimo, da bi celo leto izvajali tako izobraževalni kot kulturni program, ki ne bi pritegnil le lokalnih ljubiteljev elektronske glasbe, ampak tudi obiskovalce od drugod, kar nam je v zadnjih nekaj letih tudi uspelo. S svojimi dejavnostmi smo prodrli tudi v druga mesta in klube. Dogodke z elektronsko glasbo izvajamo po načelu 'manj je več'. Stremimo namreč k temu, da je program čim bolj kakovosten. Partyjev je tako v lokalnem okolju kot v Sloveniji vedno več, a program velikokrat sledi aktualnim trendom in predstavlja predvsem popularno glasbo in izvajalce. Mi pa skušamo v Velenje povabiti uveljavljene glasbenike, ki izvajajo kakovostno glasbo. Tako smo ponosni, da smo v Velenju zadnjih letih kultura elektronske glasbe v Velenju spet okrepila in ponovno pridobila občinstvo. Za to pa gre zahvala tudi uspešnim sodelovanjem in povezovanjem v lokalnem okolju ter posluhu lokalne skupnosti, je še povedal. Člani so bili sklepčni, da bodo še naprej prirejali klubske dogodke, želijo pa si priložnosti, da se spopadejo s kakim večjim izzivom, kot je bila samostojna izvedba partyja za zidovi Velenjskega gradu. Bolj kot na druge zvrsti gostili DJ-e, kot so Jay Lumen, Ryan Elliott, Valentino Kanzya-ni, še posebno uspešna pa je bila lanska klubska sezona, ki so jo zaznamovali dva najbolj uspešna srbska DJ-a Marko Nastič in Dejan Miličevič ter najbolj prodorna hrvaška DJ-ka Insolate,« je poudarke iz desetletnega delovanja društva predstavil predsednik Josip Križnič in dodal, da se je v elektronske glasbe se nameravajo osredotočali na techno. Načrtujejo še več sodelovanj s tujimi pro-motorji, z večjimi klubi po Sloveniji, na lokalnem območju pa nameravajo okrepiti izobraževalne programe. Cilj v novem obdobju, ki so ga simbolično začeli s prenovljeno grafično podobo društva, pa je ustanovitev založbe. Praznovanje desetletnice se je začelo s popoldanskimi nastopi lokalnih DJ-ev Groove Bear, Blaazny in Alex Wild na terasi pred klubom eMCe plac ter prvimi letošnjimi poslasticami iz potujoče Burger kapije Miha Centriha, ki so na druženje na prostem privabili veliko ljubiteljev bodisi elektronske glasbe bodisi kulinarike. Nočni lajf v knjižnici in še kaj Velenje - Pred svetovnim dnevom knjige, ki ga bomo zaznamovali v ponedeljek, 23. aprila, pripravljajo v Knjižnici Velenje pestro dogajanje. Jutri (v petek) bo v okviru dogodka »Nočni lajf v knjižnici - noč knjige za najstnike« ob 19.19 pogovor in literarna delavnica z mladinsko pisateljico Neli Kodrič Filic, sledila bo žonglerska delavnica s Saro, ob 23. uri pa še branje Cankarjevega lajfa. Prijavljeni mladi bodo skupaj z mentorico Andrejo Kac radio velenje ^com ob knjigi zaspali okrog polnoči. V ponedeljek (23. aprila) ob 19.19 pa vabi Knjižnica Velenje na slavnostni zaključek devete sezone Bralne značke za odrasle. Gostili bodo pisateljico, kri-tičarko in filozofinjo Mojco Ku-merdej. ■ mš Poznamo svoje mesto? Ob svetovnem mesecu krajinske arhitekture bo v Galeriji Velenje potekala delavnica Ali prepoznamo kulturno dediščino mesta? , ki jo bo vodila krajinska arhitektka Saša Piano. Delavnica bo v četrtek, 19. aprila, ob 18.00. V evropskem letu kulturne dediščine se sprašujemo tudi o tem, kaj sploh je kulturna dediščina, jo prepoznamo, razumemo, zakaj je pomembna? Ali kulturno dediščino povezujemo le s starimi objekti, kot so gradovi, graščine in cerkve ali pa jo najdemo in prepoznamo tudi v svo- jem, relativno mladem mestu? Delavnico je pripravila skupina krajinskih arhitektk iz Velenja in Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS). Srbsko društvo ^ aktivno že trinajst let Velenje - V Velenju že trinajst let deluje Srbsko društvo dr. Mladen Stojanovic. V svoje vrste sprejme vsakega, ki je željan druženja in aktivnega preživljanja prostega časa. Organizirajo številne delavnice, pod njihovim okriljem pa deluje tudi več sekcij, med njimi folklorna, pevska, planinska in literarna. Če bi se jim želeli pridružiti, vas vabijo, da jih kakšno soboto ali nedeljo med 10. in 12. uro obiščete v dvorani Gaudeamus Šolskega centra Velenje. a mkp ■ ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA »»WAS 19. aprila 2018 Ljubezen do flavte jo je odpeljala v Ljubljano, želi si še izkušenj tujine Barbara Spital je študentka 2. letnika dodiplomske stopnje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ne zna lenariti. Poleg študija je že poučevala na Glasbeni šoli Frana Korana Koželjskega Velenje, danes pa poučuje na eni od zasebnih glasbenih šol v Ljubljani. Veliko sodeluje z orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, nastopa v različnih komornih sestavah ter orkestrih, ob tem pa še tekmuje in se udeležuje najrazličnejših seminarjev, avdicij ter koncertov doma in v tujini. O njej bomo gotovo še veliko slišali. V pogovoru nam je zaupala, da verjame, da se trud vedno poplača. Povedala pa je tudi še kaj drugega: Kako se spominjaš odločitve za igranje flavte? Zaslužna je moja starejša sestra Polona, ki mi je bila od nekdaj velik vzor. Kot otrok sem hotela vse početi točno tako kot ona. In tako sem si zaželela hoditi v glasbeno šolo, ker je to pač počela Polona. Kaj to pomeni, se mi takrat še sanjalo ni. Kakšna učenka si bila? Si rada vadila igranje instrumenta? Ja, od nekdaj sem vadila veliko, ne zato, ker sem rada vadila, ampak zato, ker sem si želela znati zaigrati čim bolje. Bila sem izjemno ambiciozna in tako sem vztrajala, dokler nisem znala zaigrati brez napake. Pravzaprav sem bila kar malo stroga do sebe. Nekje v sredini prvega razreda prečne flavte sem namreč kar sama presodila, da mi flavta res ne gre, da profesorica ni zadovoljna z mano, in takrat sem mami rekla, naj me izpiše. Ko je šla mama do profesorice, pa je naletela na začudenje, saj je v meni videla potencial, zagnanost in voljo. In sem ostala. In kako vesela sem zdaj, da sem! Z veliko hvaležnostjo se spominjam profesorice Mojce Ušen Tkalčec, ki je točno vedela, kako je treba Da, s profesorico sva ugotavljali, da za nadaljnji glasbeni razvoj potrebujem malo večje okolje, kot je Velenje. Tako sem čisto po naključju, na enem od seminarjev, ki je potekal v Celju, spoznala Mileno Lipovšek, šolo flavtistko Simfoničnega orke- Barbara Spital mladim glasbenikom sporoča, naj nase in na druge vedno gledajo s spoštovanjem in vložen trud se bo gotovo poplačal. negovati nadarjenega otroka. Še danes sva v stikih. Si imela kot otrok poleg igranja na flavto čas še za kakšno drugo dejavnost prostega časa? Ko se je enkrat s flavto začelo zares, mi je začelo zmanjkovati časa za vse dejavnosti, kijih je ponujala šola, pa tudi prostega časa je bilo vse manj. Sem sicer veliko prebirala knjige, a sem hitro ugotovila, da je glasba tista, kije na prvem mestu, in tako sem ves čas, tudi prostega, posvetila njej. Nadaljevanje izobraževanja s flavto te je kmalu vodilo od doma. Je bilo težko oditi? stra RTV Slovenija, ki tudi poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Tjubljana. Takoj sva se ujeli. Po osnovni šoli sem šla na umetniško gimnazijo v Ljubljano. Odločitev ni bila težka, saj se v Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani izobražujejo le glasbeniki in plesalci, to pa je moj svet. Kako so reagirali domači? Doma je bilo pa pestro. Ob mojih prvih uspehih sta bila starša z lahkoto ponosna, z leti pa je prihajalo tudi vse več skrbi. Ker imajo domači kmetijo, je bilo vse prevoze na vaje, seminar- je in tekmovanja težko uskladiti. In potem še rečem, da hočem v srednjo šolo v Ljubljano! Ne, nista bila najbolj vesela. A sem trmasta in tako je obveljalo moje. Res pa sta tudi starša sčasoma spoznala, da mi gre v Ljubljani dobro, in se tako hitro navadila, da sem doma bolj poredko. Kako je nastopati danes? Vedno imam tremo. Zdi se mi, daje celo vedno večja. Seveda je odvisno, za kakšen nastop gre, ampak z leti ugotoviš, kaj vse lahko gre narobe na odru. In z leti ugotoviš tudi, kakšna odgovornost je stati pred publiko in jim igrati. Kaj je tisto največ, kar ti je za zdaj dala glasba? Naučila sem se, da se izobraževanje v glasbi nikoli ne konča in da je tako tudi v življenju. Spoznala sem, kako postati samostojen, odgovoren, kako vztrajati, kdaj odnehati, in da so vzponi in padci nekaj običajnega. Česa si želiš v karieri? Želim si še izkušnje iz tujine. Pa ne zato, ker mi Slovenija ne bi bila dovolj; samo želim si videti, kako se stvarem streže drugje. Mogoče bi po enem letu življenja v tujini že prišla nazaj, mogoče bi tam ostala dlje. Ne vem, a zagotovo bi se spraševala in celo za vedno obžalovala, če tega ne poskusim zdaj, ko imam priložnost. Kmalu tako nameravam opravljati sprejemne izpite v Nemčiji ali Franciji ali pa mogoče izkoristiti možnost izmenjave Erasmus. Na dolgi rok pa me predvsem mika orkestrska oziroma komorna igra. ■ Mojca Štruc Zven kitare krepijo v orkestru Kitarski orkester velenjske glasbene šole se uspešno kosa z mednarodno konkurenco, na koncertu za domače občinstvo pa so poslušalce razvajali s raznolikim programom Tina Felicijan Kitarski orkester Glasbene šole Frana Korana Koželjskega je kot komorna skupina osmih kitaristov višjih razredov začel delovati v šolskem letu 2004/05, mentorstvo pa je prevzela Monika Krajnc Štih. Danes v njem sodeluje 36 učencev od 5. do 8. razreda osnovne glasbene šole ter dijaki glasbene smeri Umetniške gimnazije Velenje, saj se je zanimanje za igranje v orkestru povečalo. »Kitaristi navadno ne igrajo v orkestrih, temveč kot solisti, saj je kitara zelo tih instrument. Zato je naš kolektiv velika priložnost za otroke, da spoznajo tudi orkestrski način igranja in sodelovanja z drugimi kitaristi. V orkestru nadgrajujejo svojo muzikal-nost, krepijo slušno predstavo, srečajo se z bolj zahtevnimi kompozicijami, hkrati pa spoznavajo nove prijatelje in se družijo ter povezujejo,« pove mentorica in dirigentka Monika Krajnc Štih. Orkester se že od samega začetka predstavlja na raznih nastopih. Ko seje okrepil, pa je začel uspešno nastopati na Reviji kitarskih orkestrov, ki bienalno poteka v Žalcu. Ponosni so tudi na gostovanja po drugih glasbenih šolah. Med drugim so leta 2006 uspešno nastopili na konservatoriju v Gradcu, lani pa na konservatoriju v Ljubljani. »Nastopili smo tudi na mednarodnem tekmovanju zagrebškega kitarskega festivala, kjer smo prejeli zlato priznanje,« je dirigentka poudarila izstopajoče sadove dela velenjskega kitarskega orkestra, ki svoje nastope tudi redno snema in jih objavlja na spletu, s tem pa želijo uveljaviti orkestrski način igranja kitare in ta instrument predstaviti tudi s tega zornega kota. tudi večerne koncerte, na enem od njih pa je premierno zaigral Hrustljevo skladbo Pesem za Marušo. Tudi za letošnji koncert so pripravili pester program, v katerega so vpletli V kitarskem orkestru so posebej ponosni tudi na svoja sodelovanja s skladatelji - na Reviji kitarskih orkestrov leta 2010 so premierno izvedli avtorsko skladbo Saša Lu-šiča Transsibirian, leta 2014 pa so se na reviji predstavili z avtorsko skladbo kitarista in skladatelja Mihaela Hrustlja Afinisma, ki jo je aranžiral posebej za velenjski kitarski orkester. Zadnjih pet let orkester pripravlja tako omenjene skladbe kot tiste iz popularnih, klasičnih in modernih glasbenih vod, obarvane z ritmi in melodijami iz različnih koncev sveta. V goste pa so povabili citrarski ansambel glasbene šole, ki je začel delovati pred dvema letoma. ALTIERHATOR [Save the FutureD Nataša Tajnik Stupar Začelo seje pred mnogimi leti, najprej sem imela T-shirt z napisom 'Save the Future', potem sem naredila akvarel, potem me je prosila kolegica - umetnica, če si lahko izposodi naslov za svoj projekt. Šveda sem ji dovolila. V upanju, da se razširi med ljudi, jim odpre oči in mogoče vsaj malo vpliva na njihova dejanja. Ta dejanja pa so prihodnost. Zadnjič sem naletela na zelo zanimiv pregovor, ki pravi, da edini dan, ko lahko kaj narediš, je danes, ne včeraj in ne jutri. "Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti ter drugi državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Dediščina se deli na materialno in živo dediščino. Materialno dediščino sestavljata premična in nepremična dediščina. Celostno ohranjanje dediščine se uresničuje v razvojnem načrtovanju in ukrepih države, pokrajin in občin, tako da dediščino ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena vključujejo v trajnostni razvoj. Varstvo dediščine je v javno korist. Javna korist varstva dediščine se določa v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom dediščine za državo, pokrajine in občine. Javna korist varstva dediščine obsega identificiranje dediščine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, preučevanje in interpretiranje, ohranitev dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov nanjo, omogočanje dostopa do dediščine ali do informacij o njej vsakomur, še posebej mladim, starejšim in invalidom, predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah, vključevanje vedenja o dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, celostno ohranjanje dediščine, spodbujanje kulturne raznolikosti s spoštovanjem različnosti dediščine in njenih interpretacij ter sodelovanje javnosti v zadevah varstva. Država, pokrajine in občine uresničujejo javno korist varstva tako, da organizirajo in podpirajo dejavnosti in ravnanja iz prejšnjega odstavka in izvajajo ukrepe po tem zakonu. Pri uresničevanju javne koristi varstva dediščine država, pokrajine in občine sodelujejo z lastnicami in lastniki dediščine, poslovnimi subjekti, nevladnimi organizacijami in civilno družbo v okviru, ki ga določajo zakoni," je zapisano v uvodnih dveh členih Zakona o varovanju kulturne dediščine. Pogosto naletim na debate " O, ti spomeničarji tečni, spet smo pridobili kazen." Ali pa "Joj, smo čakali, da kozolec začne razpadati in se podirati in tako postane ogrožajoč in nevaren; sedaj ga končno lahko porušimo. Veš, potem bomo prodali parcelo, celo novo hišno številko bomo uredili." Potem greš na sprehod na Jakca in pod eno najlepših točk naše doline zraste lovski vikend mejnega lastnika, okolica je splanirana in razrita. S kulturno dediščino so med ljudmi in državo 'sami problemi'. Menim, da zaradi ne-privzgojenega odnosa vrednosti naše kulturne dediščine in spoštovanja ter zavedanja do minulega. Zdi se mi, da ima tudi na tem področju glavno vlogo kapital, lastniški odnosi, sorodstveni in družinski pedigreji, nepotizem. Občutek za ohranjanje minulega ni dan vsakemu ohranjevalcu oz. konservatoriu. Kako zapišemo zgodovino, je to, kako bodo naši otroci prebrali jutrišnji dan. Zgodovine ne more zapisovati trenutna politika in tudi politika ne more in ne sme oblikovati meril in vrednot za ohranjanje kulturne dediščine. To oblikuje stroka, politika pa je pooblaščena od ljudstva za izvajanje meril in vrednot, kijih oblikuje stroka. A politika se začne obnašati užaljeno, saj je oblast tisti 'balkon moči', kjer je opojnost ega lahko uničujoča za marsikateri kontekst, kjer je stroka izvzeta in neupoštevana. Kazni za neupoštevanje zakona v okviru varovanja kulturne dediščine konec koncev tudi niso tako visoke, da jih neka skupnost ne bi mogla plačati. Ali se potem lažje odločimo za kazen in dobiček ali pa za sledenje nekim strokovnim odločitvam, ki zahtevajo večjo in bolj poglobljeno dejavnost vpletenih. Zelo mi je žal, ko se stavbe sesipajo same vase, ko vidim 25-letno propadanje samo zato, da se lahko legalno poruši in odstrani objekt, ki bi ga lahko pred 25 leti lepo obnovili in ohranili. Volivci od politike zahtevamo spoštovanje naše kulturne dediščine v smislu ohranjanja in umeščanja v načrte obnov in vzdrževanja. Vendar ne samo tiste dediščine, kije vidna 'na prvi pogled' - kot že urejena in zaradi svoje simbolne vrednosti zanimiva za političen diskurz; temveč tudi tiste, ki še vedno zapuščena leži nekje, skrita in zanemarjena. Taka je mogoče zaradi svojih univerzalnih vsebin nekoliko manj zanimiva za javno izpostavitev. Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 11 19. aprila 2018 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Na dnevu radiodifuznih medijev o pomenu radija in televizije Več kot 70 predstavnikov izdajateljev radijskih in televizijskih programov je razpravljalo o vlogi in pomenu radijskih in televizijskih medijev v slovenskem prostoru, zlasti na lokalni in regionalni ravni, ter o novostih in izzivih, ki jih prinašajo nove tehnologije. Dogodek je organiziralo Združenje radiodifuznih medijev (ZRDF) pri GZS - Medijski zbornici. Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je poudarila pomen radijskih in televizijskih medijev z vidika njihovega vpliva na GLASBENE novice oblikovanje javnega mnenja in na razmišljanje poslušalcev in gledalcev. Srečanje se je zaključilo z okroglo mizo, na kateri smo udeleženci ugotovili, da je razkorak med medijsko zakonodajo in realnim stanjem na medijskem trgu čedalje večji in nevzdržen, ker onemogoča obstoj in razvoj radijskih in televizijskih medijev, ki čedalje hitreje zapirajo svoja vrata. Medijska dejavnost je ena najbolj reguliranih dejavnosti in te obremenitve se še povečujejo. Trg se koncentrira, navkljub vsem za- konskim določilom denarja za financiranje lokalnih in regionalnih vsebin ni, tudi zato, ker se izgublja v labirintu nekaterih tujih korporacij. Čeprav EU nesporno podpira lokalne in regionalne vsebine, tega ni zaznati v slovenski zakonodaji. Brezbrižnost pristojnega ministrstva in poslancev pa se je tudi tokrat pokazala z njihovo neudeležbo na srečanju. a mz PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. PEPSON &TONY feat. SUNNY S - Pridi na Goričko 2. MJAV - Never again 3. CHALLE SALLE ft. ERIK - Letim Matej Kuhar, Valentin Horvat in Sandi Horvat so trije ustvarjalci, ki so skupaj ustvarili skladbo Pridi na Goričko. Pripoveduje o lepoti te slovenske pokrajine, in to v prekmurskem narečju, kar danes v slovenski glasbi pravzaprav niti ni tako redko. Besedilo so napisali vsi trije, za glasbo, aranžma in produkcijo pa je poskrbel Sandi Horvat. LESTVICA domače glasbe V Dvorani slavnih rokenrola tudi skupina Bon Jovi Po letih čakanja je svoje mesto v znameniti Dvorani slavnih ro-kenrola končno dobila tudi skupina Bon Jovi. Ob tej priložnosti se je Jon Bon Jovi po več letih v Cleveleandu spet združil z nekdanjima članoma Richijem Sambo-ro in Alecom Johnom Suchom. Sambora je skupino zapustil leta 2013, Such pa že leta 1994. Origi- nalnim članom so se na odru pridružili tudi sedanji - klaviaturist David Byram, bobnar Tico Torres in basist Hugh McDonald. V svoje vrste je Dvorana slavnih letos sprejela še nekaj drugih glasbenikov, med drugim tudi pevki Nino Simone in Sister Rosetta Tharpe ter zasedbo Dire Straits. Na 33. slavnostni prireditvi v Dvorani slavnih rokenrola so se poklonili tudi ameriškemu glasbeniku Tomu Pettyju, ki je v 66. letu starosti umrl oktobra lani. Bohem o značaju Domača rock skupina Bohem je preboj na slovensko glasbeno sceno naredila leta 2004, ko je izšel njihov prvenec Življenje ni zločin. Od takrat smo si jih zapomnili predvsem po skladbah, kot so Kraljica sanj, Deveti junij, Kri, Boem, On je jaz ... Leta 2008 je izšel njihov drugi album Manifest ljubezni, leta 2014 pa tretji Na drugem bregu. Pred kratkim so izdali novo skladbo z naslovom Značaj, v kateri se sprašujejo o človeškem karakterju. Refren pesmi nosi sporočilo, da ima vsak človek svoj značaj in da ne obstaja takšna stvar, kot je dober ali slab karakter. Morda je nova skladba že del materiala za novi album skupine, ki ga po štirih letih njihovi zvesti oboževalci gotovo pričakujejo. Skupino se- spremembo prehrane. Opraviti bo moral tudi še kar nekaj preiskav. Parni valjak je zelo priljubljen tudi med slovenskim občinstvom, nekaj njihovih nastopov pa so zdaj morali odpovedati. 20. aprila bi morali nastopiti na Ptuju, teden dni pozneje pa na prvomajskem festivalu Spring Break 2018 v Poreču, ki že leta na hrvaško obalo pritegne okoli 3000 mladih iz Slovenije. ski koncert v Kinu Šiška. Demolition Group tudi po več kot treh desetletjih ustvarjanja ostajajo brezkompromisna rock zasedba in še vedno delujejo na robu alternativne glasbe in undergroun-da. Novi album sicer nima tako neposrednega aktivističnega naboja, kot sta ga imela predhodna Planet starcev in Zlagano sonce, še vedno pa v glasbi, tekstih in pojavnosti ohranja kritičen odnos do dogajanja okrog nas. Nakajima predstavlja prvo vinilno izdajo Skupina Nakajima, ki je nastala iz preminule velenjske skupine Wreck, bo v soboto, 21. aprila, v velenjskem klubu eMCe plac predstavila svoj prvi vinilni izdelek. Zasedba, katere glasba je nekakšna mešanica noise roc-ka, punka, hardcorea 80-ih in še česa, bo po svoji prvi izdaji Bring stavljajo pevec Matic Jere, klavi-aturistka Manca Pintarič, bobnar Damir Pavlič, basist Dejvi Kotar in kitarist Simon Šubic, skupaj pa delujejo že skoraj dve desetletji. Po možganski kapi Akija Parni valjak odpovedal vse koncerte Demolition Group pred izidom novega albuma Legende slovenskega podzemlja Demolition Group s sin-glom Nostalgija napovedujejo izid novega albuma. Njegov naslov je Pojdiva tja, ob izidu pa za 9. maj napovedujejo tudi promocij- me the head of a chocolate bunny zdaj promocijsko predstavila svoj prvi vinilni izdelek Be nice to spiders, ki je sicer v digitalni obliki izšel konec novembra lani. Na koncertu, ki se bo pričel ob 20. uri, bo poleg Nakajime nastopil še noisy insrumentalni duo NYOS, ki deluje od leta 2014 in domuje na Finskem, pohvali pa se lahko s tremi izdajami: Vltava, Nature in Navigation. Kot smo že poročali, je Akija Rahimovskega, pevca priljubljene hrvaške skupine Parni valjak, zadela možganska kap, zato je skupina do preklica odpovedala vse koncerte. 62-letni pevec je sicer že zapustil bolnišnico in počasi okreva, vendar bo za vrnitev na sceno potrebno še kar nekaj časa. Aki sporoča, da posluša zdravnike, ki so mu prepovedali pitje kave in seveda cigarete, svetovali pa so mu tudi veliko počitka, izogibanje stresnim situacijam in Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Kraški kvintet - Slovenske smo krvi 2. Ansambel Vikend - Daj povej 3. Toni Sotošek z družino - Klepetava Jožica 4. Veseli muzikanti - Vse je ok 5. Ansambel Brkinci - Kdo še verjame 6. Ansambel Kvinta - Ljubezen je sreča 7. Ansambel Petka - Prinesi še rundo 8. Ansambel Tik tak - Kako si kaj 9. Raubarji - Sosedu peteln 10. Sekstakord & Nuša Derenda - Ne kliči me www.radiovelenje.com nikoli sami 107,8= zelo NA KRATKO AVTOMOBILI Umrl je nekdanji kitarist skupine Avtomobili Alan Jakin. Novogoriški zasedbi se je pridružil leta 1988 in z njo posnel sedem albumov, zaradi hude bolezni pa je leta 2006 skupino zapustil. Še pred tem je bil član skupin Jutro in Go, s katerima je posnel dva albuma. BOMB SHELL Skupina Bomb Shell je nastala leta 2015, in čeprav so njeni člani iz različnih koncev Slovenije, uspešno premagujejo krajevno razdaljo, kot bend pa so stacionirani v Ljubljani. Skupina je v teh dneh izdala novo skladbo Bejbi. Pod skladbo se podpisuje avtorski tandem Rok Lunaček in Blaž Hribar, s katerima Bomb Shell sodeluje prvič. MJAV Ženska zasedba MJAV je zakorakala v pomlad z novo hudomušno skladbo Never again, ki so jo kljub angleškemu naslovu dekleta zapela v slovenščini. Ani, Maša in Jasmina, ki so novo skladbo posnele v ritmu swinga, se te dni mudijo v studiu, saj pripravljajo zgoščenko, ki naj bi izšla še letošnjo jesen. DARJA GAJŠEK Pevka in televizijska voditeljica oddaje Slovenski pozdrav Darja Gajšek je predstavila svoj prvi samostojni glasbeni projekt z naslovom Luštno bo. Na zgoščenki je enajst skladb v slogu slovenske zabavne glasbe, pri nastanku katerih je izdatno pomagal glasbenik in producent Bojan Šeruga. LAMAI Lamai je umetniško ime mlade dolenjske pevke Lare Poreber, ki smo jo doslej spoznali že v kar nekaj skladbah. Pred kratkim je predstavila nov single Vdihni me z albuma Tam, ki je v teh dneh dobil tudi svojo video podobo. I ""«iAS online 1 www.nascas.si Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 12 12 ""^JlS 19. aprila 2018 a a Dragu Martinšku in Maši Miklavc iz Mestne občine Ve-^^ lenje, ki sta prispevala svoj delež k temu, da je medge-neracijski festival v Velenju uspel, se je na prireditvah ves čas smejalo. V soboto se jima je pri tem pridružilo še sonce. »Seveda se bova tudi priključila kakšni aktivnosti, in to takoj, ko razmisliva, v katero generacijo sodiva. Ne bi se rada ne precenila ne podcenila.« »Oh, kako sem ponosna na vas,« je v soboto dopoldan na Titovem trgu žarela Violeta Potočnik Krajnc, direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje. »Na vas, ki ste tukaj, in na vse, ki sem niso mogli, so pa zdajle z mislimi gotovo z vami... Na tako prisrčen način ste obogatili dogajanje in tako odločno ste pokazali, česa vse ste kljub letom še sposobni.« Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič na sobotnem medgeneracij-skem festivalu: »A tole? Tale majica mislite, da je koruptivno dejanje? Dajte no mir! Majico so mi podarili pred množico ljudi, javno. Jaz pa tega, da sem jo sprejel, ne zanikam. Vi pa kar slikajte . Kar dajte.« ZANIMIVOSTI Pojoča cesta prebivalce spravljala ob pamet V severni pokrajini Friziji so se oblasti odločile, da na cesto namestijo posebne črte, ki zaigrajo himno dežele, če avto čeznje pelje s pravilno hitrostjo. A odlična zamisel v teoriji se v praksi ni izkazala za tako dobro. Domačini so dejali, da so morali ves dan poslušati iste zvoke, kar jih je spravljalo ob pamet, poleg tega pa so vozniki postali inovativni in začeli poskušati, ali je na primer pri dvojni hitrosti vožnje tudi tempo glasbe dvakrat hitrejši. Leeuwardna. Namestitev .glasbenih črt' je stala 80 tisoč evrov, koliko je stala njihova odstranitev, pa ni znano. Vsakodnevno uživanje alkoholnih pijač skrajša življenjsko dobo Znanstveniki so ugotovili, da lahko vsakodnevno pitje alkoholnih pijač, četudi je zmerno, opazno skrajša pričakovano življenjsko dobo. V raziskavi, v kateri so analizirali 600 tisoč udeležencev iz 19 držav, so potrdili, da se pri posamezniku, ki tedensko spije kovana življenjska doba skrajša za do dve leti. Pri ljudeh, ki tedensko spijejo 18 alkoholnih pijač ali več, je pričakovana življenjska doba krajša za kar pet let. »Če pijete alkohol, razmislite o zmanjšanju količine - to vam utegne podaljšati življenjsko dobo in preprečiti pojav kardiovaskularnih bolezni,« je dejala vodja raziskave, doktorica Angela Wood z univerze Cambridge. Sindrom računalniškega vida Strokovnjaki opozarjajo, da pred vsemi vrstami digitalnih zaslonov pomežiknemo petkrat manj kot sicer, to pa povzroča suhe oči in razdraženost. Raziskave kažejo, da že po dveh urah gledanja v takšne in drugačne digitalne zaslone na dan večina ljudi občuti težave in so v nevarnosti, da dobijo poseben sindrom, nadaljuje pa z zamegljenim vidom, težavami v osredotočanju na predmet, pojavi se lahko tudi dvojni vid, začasna kratkovidnost, nekateri drugače prepoznavajo različne barve, so bolj občutljivi za svetlobo, oči se solzijo in so videti rdeče, suhe, boleče, celo srbijo. K sindromu računalniškega vida spadajo tudi glavobol, bolečina v vratu, ramenih, hrbtu, splošna utrujenost, slabost in celo zaspanost. Z namenom lajšanja tegob ameriški strokovnjaki predlagajo pravilo 20-20-20, ki pomeni, da si po vsakih 20 minutah dela vzamemo 20 sekund odmora, ko se zazremo v daljavo. Vratar zaslužil 30 tisočakov s prodajo zgodbe Nekdanji vratar Trumpove stolpnice v New Yorku Dino Saju-din je zaslužil 30 tisoč dolarjev, Manhattnu, a ona razmerje zanika in zgodbo označuje za lažno. Za izmišljeno označuje zgodbo tudi Trump oz. njegov odvetnik. A Sajudin je v času predvolilne kampanje s prodajo vseeno uspel. Pred njo je moral opraviti test z detektorjem laži ter v zameno za denar podpisati pogodbo o molku. Časopis National Enyuierer je namreč v duhu pozitivnega odnosa do Trumpa zgodbo zadržal zase. Dokler seveda ni prišla v javnost po drugih kanalih. Banka ponuja odprtje računa tudi za živali »Znorela bom zaradi tega zvoka. Podnevi ne morem več sedeti na balkonu, ponoči pa ne morem spati,« je dejala domačinka. Pritožb je bilo že po enem dnevu toliko, da so oblasti novost ukinile. Kot so povedali, jo bodo preizkusili kje drugje. »Nič hudega, če glasbene črte krajanom niso bile všeč. Šlo je za eksperiment, kako vplivati na voznike. Ideja je bila dobra, dober spanec pa je še pomembnejši,« je dejala županja več kot 100 gramov alkohola, pričakovana življenjska doba skrajša za pol leta. Kot so pojasnili, se 40-letniku, ki tedensko spije med 250 in 300 grami alkohola, priča- ki ga je ameriško združenje za optometrijo poimenovalo .sindrom računalniškega vida'. Gre za skupek težav, ki jih ljudje različno opisujejo - začne se z občutkom preobremenjenih oči, ko je časopisu National Enquirer prodal zgodbo, da ima ameriški predsednik nezakonskega otroka z nekdanjo uslužbenko stolpnice. Po zgodbi naj bi imel Donald Trump razmerje z mlado žensko, ki je delala v njegovi stolpnici na Pred kratkim se je neka banka v mestu Piacenza na severu Italije odločila strankam ponuditi možnost odprtja bančnega računa za njihove štirinožne prijatelje. Lastniki s tem pridobijo ugodnosti pri veterinarjih, trgovinah z živalmi in zavarovanju svojih hišnih ljubljenčkov. Pri odprtju bančnega računa se vpiše ime štirinožca, za vodenje računa pa banka lastniku živali zaračuna šest evrov na mesec. V Italiji je sicer približno sedem milijonov psov in osem milijonov mačk. frkanje » Levo & desno « Ena sama sreča Uradne raziskave kažejo, da smo Slovenci vse bolj srečni. Sedaj smo veliko bolj srečni kot ob prejšnjih volitvah. Vendar ne vem, če smo srečni res samo zato, ker so spet volitve. Še kar drži Zdaj, ko je hotel na vodi vse bolj »trdno na tleh«, bi se morali Velenjčani bolj kot Šoštanjčani bati, da bo vzdržala pregrada med velenjskim in šoštanjskim jezerom. Sicer se bodo s hotelom na vodi hvalili Šoštanjčani. Prostovoljstvo Pri nas se prostovoljstvo vse bolj krepi. A še veliko je tudi takih, ki pri rednem delu vse bolj trpijo. Zmagovalci Slovenija je ta čas že vse bolj v evforiji zmagoslavja. Smo prava zmagovita država. Skoraj vse stranke napovedujejo, da bodo na bližnjih volitvah zmagale. Kuharji Imamo vse več najrazličnejših kuharskih oddaj in rubrik in celo kuharskih delavnic. A vse to menda ni razlog, da mnogi pravijo, da je Slovenija ena sama kuhna. Energija Za številne preiskave v zvezi z gradnjo našega znamenitega bloka 6 so (in menda še bodo) porabili veliko energije. Vseeno veliko manj, kot je je ta blok že proizvedel. Izvoz Lepo je, če se lahko pohvalimo, da vse več izvažamo na tuje. Ni pa dobro, da izvažamo vse več mladih in predvsem strokovnjakov! (Mlado) pamet bi bilo vendarle bolje obdržati in zaposliti doma. A mladi odhajajo, ker so pametni ... Plezalci V Sloveniji je veliko dobrih plezalcev. Ne le takih, ki so spretni po skalah in umetnih stenah, še več takih, ki se spretno vzpenjajo na različne položaje. Mnogi od slednih plezajo v raznih navezah. Brez strahu Po naši deželici se še kar vrstijo čistilne akcije. In ni se bati, da bi čistilcem zmanjkalo dela. Vrste tistih, ki svi-njajo, se nič kaj ne zmanjšajo. Njihova produktivnost tudi ne. Na noge Sezona kolesarjenja se je že začela. Kolesa že dobivajo noge. Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 13 19. aprila 2018 «»SÜAS REPORTAŽA 13 Spodbujanje sodelovanja, povezovanja in dialog V Velenju je potekal osmi medgeneracijski festival - Osrednja tema letos demenca Milena Krstič - Planine Velenje, 14. aprila - Tri dni, od 12. do 14. aprila, je v Velenju potekal 8. medgeneracijski festival, na katerem so udeleženci spodbujali misli in telo za dober spomin. Tema letošnjega festivala je bila demenca. Na festivalu - potekal je pod okriljem Mestne občine Velenje in soorganizatorjev Univerze za III. življenjsko obdobje, > Družili so se otroci, mladi, predstavniki srednje generacije in starejši. V vsakem od treh dni se je veliko dogajalo, posebej živo pa je bilo zadnji dan festivala, v soboto na Titovem trgu, kjer so potekale miselne in športne igre (hoja bosih nog, družabni igri zbiranje palic XL mikado), šah, igra s padalom, metanje rokometne žoge na gol, poligon s stožci, metanje obročev, prikaz postopkov oživljanja in uporabe defibrila- ilr^fcwj. torja), zgodila se je 'ulica pleše', na kateri se je predstavilo okoli 180 plesalcev z različnimi plesnimi zvrstmi, tek starejših ... Anica Gruber iz Hrastovca, ki zadnjih šest let biva v Domu za varstvo odraslih, je bila ena bolj aktivnih udeležencev. Zmotili smo jo, ko se je skupaj s še devetimi iz doma pripravljala na ples. »En teden smo temeljito vadili, na današnji dan pa res težko čakali,« je rekla. Ko smo jih pohvalili, kako zelo lepo so se 'poštimali', je rekla, da je bil tak ukaz, in se nasmejala. »Ne, Društva upokojencev Velenje, Festivala Velenje, Zavoda za turizem Šaleške doline, Andra-goškega zavoda Ljudske univerze Velenje in Doma za varstvo odraslih in sodelovanju Zdravstvenega doma Velenje, Rokometnega kluba Gorenje in Ženskega rokometnega kluba Velenje - so se družili otroci, mladi, predstavniki Anica Gruber: srednje gene- »Težko smo racije in sta- čakali na rejši. današnji dan.« Tanja Lesničar: »Druženje je zelo pomembno.« ne ... Mi veliko plešemo in tako urejeni smo že kar nekaj časa.« Tanja Lesničar je bila med tistimi, ki so stopili blizu dogajanju: »Po dolgi zimi, ki je kar ni in ni hotelo biti ko- Otroci so z zanimanjem spremljali postopke oživljanja. nec, sem prav željna tega, da se je začelo spet dogajati. Tole so pripravili zelo lepo. Sicer pa sem rada zunaj. Na takih dogodkih, kot je ta, srečaš veliko ljudi.« Množico je ob zaključku festivala nagovoril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič: »Z medgeneracijskim druženjem sporočamo, da se zavedamo odgovornosti do vseh generacij in potrjujemo, da smo vsem generacijam prijazno mesto. Osrednja tema tokratnega festivala je demenca. Z višanjem poprečne starosti je te bolezni vedno več. Prav je, da se tega zavedamo, in ponosen sem na to, da smo v Velenju odprli prvo de-menci prijazno točko v SAŠA regiji ter zagotovili aktivno vključenost oseb z demenco v lokalno skupnost ter boljšo ozaveščenost o njej.« Bolniki se je včasih ne zavedajo, za- Na retro vodenem sprehodu po mestu so podoživeli preteklost. to pa se je mora zavedati okolica in bolnike z demenco sprejemati dostojno, človeku prijazno.« Tri dni spodbujali misli in telo Udeleženci festivala so tri dni spodbujali misli in telo na različnih aktivnostih: jogi na prostem, vodenem ogledu po razstavi, predavanju z naslovom Velenje - demenci prijazno mesto, retro sprehodu po Velenju, kreativni delavnici, lutkovno-igrani predstavi, miselnih in športnih igrah, plesu in teku starejših. ■ Festival odprtih hiš tudi v Logarski dolini Hotel Plesnik je doživel vsebinsko in ekološko preobrazbo V soboto, 14. aprila, ko je po vsej Sloveniji več kot 100 investitorjev oz. lastnikov odprlo vrata objektov v okviru arhitekturno nepremičninskega festivala, si je precejšnje število obiskovalcev ogledalo tudi dva primera uspešne sanacije oz. revitalizacije objektov izjemnega pomena v Mat-kovem kotu in Logarski dolini. Nekdanji Velenjčan, ki zdaj živi v Letušu, dr. Otmar Kugovnik je pripravil presenečenje ob povabilu na svoj čas opuščeno domačijo ob vznožju Mrzle gore in Kope na domačijo Vrlovčnik. Martina Plesnik, lastnica istoimenskega hotela v Logarski dolini, pa je povabila v popolnoma prenovljen butični hotel s sedaj štirimi zvezdicami. Prvi projekt, ki je podprt s sredstvi kmetijskega sklada za razvoj podeželja, je že pred šestimi leti začel izvajati Kugovnik s ciljem, da ohrani pristno domačijo na Solčavskem in jo prilagodi za izbrane turistične užitke in, kot je dejal, za »svojo dušo«. Ustvarjalno delo je zaupal arhitektu Roku Žnidaršiču. Temeljito vsebinsko prenovo (po več kot 20 letih) edinega hotela v Logarski dolini pa so zaupali arhitektu Dejanu Lahu, ki mu je po že kar trpečem iskanju dovoljenj skupaj z in-vestitorico Martino Plesnik Dr. Oto Kugovnik poln idej in volje do ustvarjalnega investiranja uspelo - poleg obnove notranjosti hotela in izgradnje velnesa - zgradbi dodati še zunanji del, ki se zdi kot prigrajen prostor, odprt s panoramskim pogledom, k občutenju zelene doline in skalnatih dvatisočakov. V obeh primerih je šlo za veliko več kot le pridobitev gospodarskih koristi lastnikov, saj so vlaganja visoka. Cilj je bil tako dodati objektom na izjemnih lokacijah novo vrednost ter ustrezen status v elitnem alpskem prostoru. Ureditev 32 sob v hotelu (prej jih je bilo 30) ter posodobitev whirlpoola so skladni z novo filozofijo o sonaravnem vključevanju v prostor z dodano vrednostjo naravnih materialov tako v objekt in opremo kot tudi v domačo ekološko pridelano kulinariko. Če se hotelu že pozna ta vsebinska preobrazba, pa so obeti za Kugovnikovo oz. Vrlovško domačijo v bližnji prihodnosti (izgradnja je v peti gradbeni fazi), kjer je uresničenje vizije videti v nadgradnji lastne prakse v kmetijstvu v povezavi z intimnim turizmom, več kot na dlani. Kot je na dosegu pogleda čarobnost zasneženih skalnih vrhov, ko se dolina odene v zelenje in cvetenje in čutenje neokrnjene pravljične dežele, kjer je svoje davne čase rovaril zmaj Lintver. ■ Jože Miklavc V Šoštanju bodo čistili v soboto ... Šoštanj - V soboto, 21. aprila, bo v občini Šoštanj že petnajstič zapored potekala organizirana očiščevalna akcija. K sodelovanju so povabili vseh devet krajevnih skupnosti, odzvala pa so se tudi številna društva, zato se za udeležbo tudi tokrat ni bati. Lani je v očiščevalni akciji sodelovalo blizu 350 posameznikov, ki so iz mest, kamor ne sodijo, odstranili 14 ton odpadkov. Kot je že v navadi, bo tudi letos Občina poskrbela za vrečke, rokavice, malico in žejo ter seveda za odvoz odpadkov. ... v Velenju pa tudi v petek Očiščevalne akcije se nadaljujejo tudi v Velenju (tu tečejo že od konca marca). V petek bo čistila KS Gorica, v soboto pa Ribiči okolico doma in jezera ter reko Pako, klub vodnih športov, modelarji in potapljači se bodo lotili okolice velenjskega jezera, mladinci letnega kina, uprava občine Velenje pa vpadnic v mesto. Vsem omenjenim akcijam se lahko seveda pridružite tudi ostali občani. ■ mkp Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE "^AS 19. aprila 2018 V Desnem bregu znova kmečka tržnica Obratovala bo sicer le dvakrat na teden, pa še to ne ob sobotah, a začetek je Milena Krstič - Planine Velenje - Tisto, kar si meščani Desnega brega želijo že dolgo, je kmečka tržnica. Ta je v tem delu Velenja nekoč že bila, a je od takrat, ko so jo preselili na Levi breg, v center mesta, preteklo že za več kot štirideset let reke Pake. Zdaj pa se v majhnem delu tja spet vrača. Uredili jo bodo (z dvema hišicama, takima, kot so na Cankarjevi) v atriju ob Kidričevi cesti, nasproti Mercatorjeve Tržnice. Za začetek dvakrat tedensko »K temu nas je napeljalo dejstvo, da je naša mestna četrt po nastanku najstarejša v Velenju. V njej živi največ starejših občanov v mestu. Ti praviloma ne vozijo avtomobilov in se morajo po kmečke dobrine v center podati peš ali pripeljati z avtobusom. Nekaterim, ki te poti ne zmorejo tako, pa ostaja kmečka tržnica Tržnico bodo postavili v atrij ob Kidričevi. popolnoma nedosegljiva,« pravi predsednica sveta Mestne četrti Jelka Sever - Časl. »S ponovno oživitvijo kmečke tržnice v tem delu mesta želimo približati dobrine ostarelim in seveda tudi vsem drugim meščanom in me- > Kersnikova 1 ima veliko premalo parkirišč. Lani so (med drugim) uredili razsvetljavo na Šercerjevi in Vojkovi ter prenovili streho na avtobusnem postajališču na Tomšičevi. ščankam. Prepričani smo, da bomo s tem dvignili kakovost življenja v tem delu mesta. Postopki za oživitev tržnice že tečejo. Računajo, da bi jo lahko odprli že konec meseca ali vsaj na začetku maja. Na začetku bo delovala dvakrat tedensko. Če se bo pokazala potreba in bo zanjo dovolj zanimanja, pa ji bodo 'odprte' dneve dodajali. Prenova Zidanškove in Bračičeve Tistega, česar so v mestni četrti najbolj veseli, pa je skorajšnja prenova Bračičeve in Zidanško-ve ceste. Ničkolikokrat so pristojnim izkazali potrebo po tem. Jelka Sever - Časl, predsednica sveta: »Želja je še veliko. Med njimi je izgradnja krožišča v križišču Tomšičeve in Jenkove.« »Stanje je akutno. Cesti že dolgo ne ustrezata standardom. Preozki, brez pločnikov v tem delu mesta povzročata veliko zagat,« pravi predsednica. Prejšnji teden so dobili potrditev, da se letos obnova naposled začne. Da bo tudi končana, pa si še ne upajo napovedati. Samo da se začne! Pa tudi na pločnik na Jurčičevi menda ne bo treba več dolgo čakati. Urejali bodo parkirišča Ne bo pa to edina pridobitev letošnjega leta v mestni četrti Desni breg. Letos se bo tam veliko dogajalo. Za zdaj imajo potrditev, da se bo začelo urejanje parkirnih prostorov med tako imenovanima objektoma zgornja Nama in Petinpetdeset, ki niti asfaltirano ni. Zelo nujna je tudi obnova parkirišča ob stanovanjskem bloku na Kersnikovi 1, kjer ima prostore tudi Mestna četrt Desni breg in številna društva in organizacije ter Abanka. »Parkirišč je daleč premalo. Ve kaže, da bomo do več parkirišč prišli še letos,« pravi Časl - Severjeva. Je pa to bolj kot od drugega odvisno od etažnih lastnikov v tem objektu. Za ta poseg je potrebno stoodstotno soglasje. > Zelenica med glasbeno šolo in obema osnovnima šolama bo s skate parkom postala stičišče mladih. ■ Martinov svet Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki bo v teh dneh prijavila na razpis LAS-a regije Saša projekt Martinov svet. V njem med drugim predvideva izgradnjo sanitarnih objektov ter ureditev turističnoinformacijskega centra pri tamkajšnjem javnem zavodu Mladinski center. Vrednost projekta so ocenili na 125 tisoč evrov, od tega pričakujejo iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja letos dobrih 21 tisoč, prihodnje leto pa 85 tisoč evrov. Lokalna skupnost namerava letos za projekt nameniti 3.750 evrov, prihodnje leto pa 15 tisoč evrov. Izvedba projekta bo omogočila eno delovno mesto. Na občinski upravi ob tem poudarjajo, da se bodo izvedb projekta lotili le, če bodo uspešni na razpisu. ■ tp Odprta je info točka Sobivamo V četrtek, 12. aprila, je bila v Večge-neracijskem centru Planet generacij na Titovem trgu 2 v Velenju otvoritev info točke Sobivamo, ki bo starejšim obiskovalcem na enem mestu ponujala informacije o možnostih sobiva-nja in zagotavljanja bolj prijaznega bivalnega okolja. Po kratki otvoritvi, na kateri sta sodelovali tudi državna sekretarka Lidija Stebernak in predstavnica ZDUS Alenka Ogrin, je potekal tudi krajši individualni pogovor s starejšimi, ki jih pestijo različne težave z zagotavljanjem bolj kakovostnega bivanja. Dva dogodka ob Dnevu Zemlje Velenje, 23. aprila - V ponedeljek bosta v Vili Rožle dva dogodka, s katerima bo MZPM Velenje obeležila Svetovni dan Zemlje. Dopoldne, ob 10.30, bodo zaključili oko-ljevarstveni projekt »Varujmo in ohranimo Šaleško dolino«. Prvi del projekta so skupaj z raziskovalci Eurofins ERICa izvedli novembra lani, ko so osmošolci šaleških osnovnih šol opravili teoretičen del projekta in terenski ogled. V nadaljevanju so iz odpadnih materialov izdelovali zasnove obeležij (spomenikov) v spomin na velik ekološki shod v Velenju 8. novembra 1987. V projektu je sodelovalo 377 osmošolcev in 27 mentorjev. Izdelali so kar 18 zasnov obe- ležij in plakatov, na zaključni prireditvi projekta pa bodo avtorji najboljših šestih predstavili svoje ideje. Komisija bo avtorje najboljših nagradila z nagradnim izletom. V ponedeljek popoldne, ob 17. uri, pa bo v in pred Vilo Rožle še vrtičkarska delavnica (v okviru evropskega projekta AgriGo4Cities), tokrat namenjena najmlajšim, družinam ter vsem, ki jih srbijo zeleni prsti in bi želeli pokazati, kakšen je za njih sanjski urbani vrtiček. Iz različnih materialov ga bodo lahko sami izdelali na tokratnih vrtičkarskih igrarijah. Preko vrtičkarskega ustvarjanja se bodo poklonili tudi Dnevu Zemlje. Izgradnja oziroma obnova brvi preko reke Pake Šmartno ob Paki - V Občini Šmartno ob Paki so pred nedavnim dopolnili Načrt razvojnih programov za obdobje 20182021 tudi z izgradnjo oziroma obnovo obstoječe brvi preko reke Pake v Rečici ob Paki. Izvedba projekta bo omogočila zavarovanje premoženja in življenja občanov na omenjenem območju ob obilnejših padavinah, njegova vrednost pa je 50 tisoč evrov. Od države oziroma ministrstva za okolje in prostor pričakujejo 35 tisoč evrov iz postavke odpravljanja posledic naravnih nesreč, ostalo bo primaknila lokalna skupnost. Po načrtu nameravajo brv razširiti, saj naj bi bila sestavni del kolesarskega omrežja v Savinjski regiji in s tem tudi v državi. Kdaj se bodo izvedbe projekta lotili, pa bo odvisno od tega, kdaj bodo predviden denar od države tudi dobili. ■ tp KUD Ravne načrtov ne manjka Z novim predsednikom uspešno krmarijo po bogati vaški dediščini Mojea Štrue Ko so pred leti v Ravnah zaprli podružnično šolo, so se bali, da bodo za vedno izgubili povezanost mladine s krajem. A se to ni zgodilo, v veliki meri je zaslužno Kulturno-umetni-ško društvo (KUD) Ravne. To ima od letošnjega februarja no- tako za dramski kot recitator-ski del proslave. Njihovo bogato vsebino je še dopolnil moški pevski zbor KUD Ravne. Potočnik se zaveda, da ima ob sebi ekipo, polno novih idej. »Gre za ekipo, s katero smo pripravljeni pomagati, sprejemati nove izzive, ohranjati stare vaške šege in navade, spodbujati vljanje mlaja, nočno pobiranje jajc v začetku maja, zabavno popoldne s skeči v drugi polovici maja, slavnostno proslavo ob dnevu državnosti, vodni žur za otroke (v soorganizaciji z DPM Ravne), nogometni turnir, ko-memoracijo od dnevu spomina na mrtve, vsakoletno prireditev KUD Ravne se predstavi, pa mi- • - s - X , * ' Ti f _ Ii- iS' rï KUD Ravne - Glavne niti marčevske prireditve so imeli v rokah otroci. vo vodstvo, ki je svoje delo že začelo. V marcu so organizirali tudi proslavo ob dnevu žena in materinskem dnevu. »Posebej se zahvaljujem animatorkam in vsem ostalim, ki so sodelovali pri prireditvi,« je dejal predsednik KUD Ravne Marko Potočnik in poudaril, da iskreno ceni vložen čas, trud in dobro voljo. Kar precej je bilo vloženega, saj so nastopajoči z animator-kami vadili več mesecev. Na dogodku so največ pokazali otroci; oni so vodili prireditev, pripravili nekaj instrumentalnih točk, nastopili s pevskim zborom Ta-mladi KUD-ovci in poskrbeli člane društva in vključevati nove,« je dejal predsednik društva. Pojasnil je, da je ponosen na naziv predsednika društva. Zaupali so mu ga skupaj z določitvijo mandata članom upravnega odbora društva. »Pred marčevsko prireditvijo smo letos pripravili že tudi koncert našega Ženskega pevskega zbora Planika in kulturni program na proslavi ob obletnici pohoda XIV. divizije na Štajersko pri spomeniku v Osreških pečeh,« je povedal Potočnik. Tudi za naprej jim načrtov ne manjka. V teh dneh so izvedli tradicionalno velikonočno pokanje, čaka pa jih še posta- klavževanje za otroke, gledališko igro in še kaj. Če razmišljate, da je tovrstne ponudbe dovolj tudi drugje, in morda celo, da KUD Ravne ni posebno društvo, pomislite znova: za razliko od mnogih drugih v tem društvu vodilne funkcije prevzemajo mladi, polni energije in idej. Še več: mladi, ki so kljub svoji ambicioznosti in uspešnosti pripravljeni ostati na vasi in krepiti medsebojno povezanost. Tega pa danes ni preprosto najti. ■ ■ ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 19 19. aprila 2018 «»SÜAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15 Zgodba tistih, ki čistijo prostore Šolskega centra Velenje Od 1. aprila čiščenje prostorov ŠCV izvaja podjetje Aktiva TS - Dve delavki podjetja Aktiva Čiščenje sta ostali brez zaposlitve - Sindikat VIR meni, da zato, ker sta opozarjali na nepravilnosti Mojca Štruc Prejšnje dni je v medijih odmevala zgodba o čistilkah Šolskega centra Velenje (ŠCV), ki sta dobili odpovedi pogodb o zaposlitvi - po prepričanju Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti (VIR) zato, ker sta opozarjali na nesmotrno porabo javnih sredstev. O položaju čistilk, ki čistijo na ŠCV, smo pred časom poročali tudi v našem časopisu. Če spomnimo na najbolj bistveno: či-stilke niso zaposlene na ŠCV, temveč pri zunanjem izvajalcu - do nedavnega je bilo to podjetje Aktiva Čiščenje. Kot so pripovedovale, bi moralo po normativih javnih zavodov prostore ŠCV čistiti vsaj 20 polno zaposlenih delavcev, v praksi pa je bilo tako, da je bilo dnevno prisotnih le okrog 10 čistilk. Te so imele zato seveda toliko več dela. Kot so dejale, so zato, da bi zmogle očistiti vse, kar je bilo od njih zahtevano, uporabljale agresivna čistila in tako zaradi čistil kot zaradi prevelikega obsega dela ogrozile svoje zdravje. Za dodaten pritisk naj bi skrbel tudi mobing znotraj podjetja. Tako so torej opozarjale. In ravno v času, ko so opozarjale, se je ŠCV pogodba s podjetjem Aktiva Čiščenje iztekla. Direktor ŠCV Janko Pogorelčnik je pripravil nov razpis, vanj pa zapisal tudi nov pogoj: da je naročilo pridržano za invalidska podjetja. Kot je pojasnil, so se na ŠCV za takšen razpis odločili, ker morajo po obstoječi zakonodaji zagotavljati zaposlitev šestim invalidnim osebam, ob načrtovanih upokojitvah trenutnega kadra pa to pomeni, da potrebujejo dodatno tri delavce invalide. Če ste pomislili, kako bi lahko v kvoto zaposlenih invalidov Šolskega centra štele čistilke, ki so zaposlene pri zunanjem izvajalcu del, niste edini. Po različnih spletnih forumih je bilo mogoče v zadnjem tednu prebrati mnogo tovrstnih pomislekov. A dejstvo je, da štejejo v kvoto tudi zunanji izvajalci, če gre bodisi za javna dela bodisi za invalidsko podjetje. Pogorelčnik je ob tem še poudaril, da bi moral ŠCV, če kvote ne bi izpolnil, letno za enega manjkajočega delavca invalida v sklad plačati 7.000 evrov. Razpis je bil torej pridržan za invalidska podjetja, objavljen pa je bil v uradnem listu EU. Prija- Jan Škoberne zahteva ukrepanje Ravnanje vodstva ŠCV je najostreje obsodil poslanec Jan Škoberne in opozoril na kršitve ustavne pravice do sindikalne svobode delavk in delavcev ter na elemente kršitve delovnopravne zakonodaje. Podal je pobudo, da vlada razmere v ŠC Velenje prouči in ustrezno ukrepa. vilo se je le eno podjetje: Aktiva TS. To je prav tako kot Aktiva čiščenje v lasti družbe Aktiva Skupina. Direktorica družbe Jasmina Šušteršič je povedala, da so imeli v obdobju od leta 2014-2018 s ŠCV sklenjeno pogodbo, po kateri je mesečna cena storitev znašala 25.551,17 evr brez DDV. Po novi pogodbi z Aktivo TS je mesečna cena z DDV 32.095,21 evr. Ni jih bilo malo, ki so se obregnili tudi ob to številko. Iz mnogih medijskih naslovnic je izhajalo, da ŠCV zunanjemu podjetju namenja tri tisočake za posamezno čistilko, te pa medtem prejemajo minimalne plače. Direktor ŠCV pojasnjuje, da je znesek povsem primerljiv ali celo ugodnejši od zneskov storitev čiščenja na drugih šolskih centrih po Sloveniji ter da ne gre samo za stroške plač, temveč tudi za stroške materiala, urejanja okolice in storitve odpadkov z odvozom smeti. Sekretarka Sindikata VIR Ana Jakopič je prepričana, da gre za nesmotrno porabo javnih sredstev. Poleg tega opozarja tudi na osebne zgodbe. Ko je namreč od 1. aprila letos opravljanje storitev na ŠCV začelo podjetje Aktiva TS, je to podjetje (pre)zapo-slilo večino čistilk in čistilcev, ki so prostore ŠCV čistili že prej -le dve sta ostali brez dela. »To sta prav tisti dve, ki sta članici našega sindikata in sta javno opozarjali na nepravilnosti,« je povedala Jakopičeva in poudarila, da je odpuščanje zaradi sindikalnih aktivnosti nezakonito. Slednje seveda drži, vendar v družbi Aktiva skupina zavračajo navedbe, da sta bili delavki odpuščeni zaradi morebitne vključenosti v kateri koli sindikat. Prav tako zagotavljajo, da je bi- lo v času izvajanja pogodbe med ŠCV in podjetjem Aktiva Čiščenje na lokaciji dnevno prisotnih od 15 do 23 delavcev. Drugače pa zatrjuje ena od odpuščenih čistilk Rajka Tomič. Po njenih besedah je prostore ŠCV dnevno čistilo od 7 do 10 čistilk. Na trditev Pogorelčnika, da je nemogoče, da bi tolikšno površino dnevno dobro očistilo le toliko delavk, se Tomičeva odziva z nasmehom. »Seveda je nemogoče, zato pa je bilo tako težko,« pravi. Dodaja še, da je odpoved pogodbe o delovnem razmerju prejela v času bolniškega stale-ža, za razlog pa so pri podjetju navedli, da je »tehnološki višek«. Jakopičeva je opozorila še na zahtevnost dela na površinah ŠCV. »Ena od stavb ima celo štiri nadstropja in je brez dvigala. Ne znam si predstavljati, kako bodo zaposleni invalidi prenašali vso opremo,« je dejala. Pogorelč-nik na to odgovarja z namero o skorajšnji umestitvi dvigala v štirinadstropno stavbo ŠCV, vendar to trenutne dileme ne razreši. Tudi nestrinjanja med sindikatom in ŠCV se s tem še ne končajo. Ana Jakopič napoveduje, da bodo v sindikatu vztrajali, naj ŠCV čistilkam ponudi redne pogodbe o zaposlitvi in preneha najemati zunanje izvajalce. Pogorelčnik pa pravi, da o tem ne razmišljajo, in poudarja, da je njihova osnovna dejavnost vzgoja in izobraževanje. Zgodbi bi seveda lahko hitro prišli do dna in ugotovili, kdo laže ali se izmika odgovornosti - a ker gre le za čistilke ...?! ■ Zelena luč za prvo etapo projekta Celje - Pred tednom dni so v Splošni bolnišnici Celje prejeli sporočilo, da je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc potrdila sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo prve etape projekta nadomestne novogradnje v bolnišnici. S tem je dala zeleno luč za začetek izgradnje enega največjih naložbenih projektov v zdravstvu v zadnjih desetletjih. —I 9 (C) i««. V bolnišnico so povedali, da je tik pred objavo javno naročilo za izbiro izvajalca del za etapo 0, ki predstavlja izvedbo pripravljalnih del za projekt nadomestne novogradnje. Zanjo so sklep prejeli sredi prejšnjega meseca. Tokratni sklep pa omogoča začetek postopka oddaje javnega naročila za izvedbo etape 1 omenjenega projekta - izgradnja stavbe na prostih površinah do tretje podaljšane gradbene faze, vključno z dokončano in opremljeno kletjo s pritličjem. »To nam bo omogočilo rešitev težke prostorske stiske, na katero opozarjamo že vrsto let. Več kot polovica bolnišničnih oddelkov bolnišnice namreč deluje v zastarelih prostorih, ki ne izpolnjujejo sodobne namestitvene in delovne standarde. Stare stavbe (najstarejša je stara 130 let), iztrošena opre- ma in pomanjkanje prostorskih zmogljivosti pa tudi ovirajo nadaljnji razvoj zdravstvene dejavnosti.« Vrednost javnega naročila za etapo 0 so ocenili na 3,3 milijona evrov, za etapo 1 pa blizu 24 milijonov evrov. Denar bo zagotovila država iz proračuna za obdobje 2018-2021. ■tp A BRAND OF IMMOFINANZ STOP SHOP Velenje NAKUPOVALNI PARK Partizanska cesta 10a Velenje ODDAMO prostor na parkirišču za namen promocij! Nabor najemnikov objekta: Müller, Takko, Deichmann, Pikapolonica, Mana, Hiša Daril, bar Orange Kontakt: email kr@m2.co.at in telefon 01 428 8883 Splet: stop-shop.com/sl/sl/velenje STOP SHOP stop-shop.com Easy Shopping r. ■-istäi «=iiy7« POLNA NOČ POPUSTOV PODARIMO JANOV KONCERT PRI VAS DOMA IN ZA 15OO EVROV* DESETAKOV. PETEK, 20. APRILA, OD 20. DO 24. URE. fv \j NAGRADNI LETAK ZA JANOV KONCERT BO NA VOLJO SAMO NA POLNI NOČI POPUSTOV. Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 16 16 NAŠI KRAJI IN LJUDJE "^AS 19. aprila 2018 Kljub aprilskemu vremenu uspele tudi druge vrtičkarske igrarije Velenje, 10. aprila - V torek dopoldne se je pred vilo Rožle zbrala pisana medgeneracij-ska množica, ki je pod vodstvom Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, Mestne občine Velenje in krajinske arhitektke Kaje Flis po Sončnem parku iskala lokacijo za postavitev urbanega vrtička. Mestna občina Velenje je namreč partner v projektu AgriGo4Cities, v okviru katerega bo v sodelovanju z ranljivimi skupinami in lokalnima partnerjema (Planetom generacij Ljudske univerze Velenje in Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje) vzpostavila skupnostna mestna vrtova. Pogoj za izvedbo vrtičkov je organizacija delavnic, v katerih bodoči uporabniki izrazijo, kakšen vrtiček si želijo in kje bi ga uredili. V sredo, 4. aprila, je v vili Rožle že potekala medgeneracijska delavnica, na kateri je nastalo šest različnih, kreativnih in zanimivih »namiznih« vrtičkov, ki so odražali značaj svojih ustvarjalcev, željo po uporabi vrtička in pozitiven odnos do urejenega okolja. Udeleženci druge delavnice so v okolici vile Rožle na osnovi privlačnosti prostora in ugodnih rastnih pogojev poiskali mesto za svoj urbani vrtiček in ga nato na izbrani lokaciji tudi prikazali. Dobra osončenost z dopoldanskim soncem, bližina vode, zaščita pred vetrom, bližina klopi, drevesa, estetska privlačnost prostora, vidnost ali delna zakritost prostora in še kaj so bili dejavniki, ki so vplivali na izbor lokacije. Medgeneracijsko sodelovanje in domišljija sta nato izoblikovala osem zanimivih urbanih vrtičkov, ki jih je ustvarjalo okoli 60 udeležencev, ki jih pri zanimivem delu ni zmotil niti rahel dež. Menili so, da sodi k aprilskemu vremenu. Če tudi vas srbijo zeleni prsti in bi nam želeli pokazati, kakšen je vaš sanjski urbani vrtiček, vas vabimo, da se nam pridružite na tretjih, tokrat popoldanskih vrtičkar-skih igrarijah, ki bodo potekale v ponedeljek, 23. aprila, ob 17. uri, v vili Rožle in pred njo v Sončnem parku. Delavnica bo tokrat namenjena otrokom in družinam. Z vrtičkarskim ustvarjanjem se bomo na MZPM Velenje poklonili tudi 22. aprilu, dnevu Zemlje. a OŠ bratov Letonja spominska plaketa OZVV Šmartno ob Paki - Na OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki že 3. leto zapored poteka projekt domovinske vzgoje s ciljem krepitve domovinske zavesti pri učencih. V okviru tega pouka se izvajajo ure domovinske vzgoje, in sicer pri vseh predmetih z učnimi strategijami, ki učencem omogočajo, da razumejo pomen in vlogo domovine za razvoj slovenskega naroda. V tem okviru šola aktivno sodeluje tudi z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Velenje. Predsedstvo tega združenja je 22. januarja 2018 sprejelo sklep, da se OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki dodeli spominska plaketa OZVVS Velenje. Kot piše v obrazložitvi OZVVS Velenje, je naša šola »s svojimi predstavniki ena od ustanov, ki s svojim odnosom do veteranske organizacije in pripravljenostjo za sodelovanje z OZVVS Velenje jasno pokaže, da boja za zaščito demokratičnih procesov Sloveniji v letu 1991 ne kaže podcenjevati, ampak mu je treba z različnimi aktivnostmi dati pravi pomen. V dosedanjem sodelovanju med OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki in OZVVS Velenje se je pokazalo, da lahko iz pomembno pa je, da se s takšnim sodelovanjem ti spomini, zgodovina, v nepotvor-jenem pomenu prenašajo na mlajše rodove.« Ponosni smo, da je delo na šoli prepoznano tudi v šir- medsebojnega spoštovanja vloge ustanove ali društva v nekem družbenem okolju privede do različnih aktivnosti, ki se prepletajo z namenom, da se zgodovina in polpretekli dogodki, kot je vojna za Slovenijo leta 1991, ne morejo pozabiti. Najbolj šem okolju in da uspešno gradimo naš inovativni projekt domovinske vzgoje, ki je dobil svojo posebno veljavo in potrditev z obiskom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja pred dvema letoma. a Mag. Petra Vnuk za senzorno ovirane Nove priložnosti Prilagajanje kulturnih vsebin osebam z okvarami vida ali sluha Udeleženci izobraževanja so dobili nov zagon za delovanje v avdio opisovanju in podnaslavljanju. Tina Felicijan Pretekli teden so angleški, španski, italijanski, poljski in slovenski partnerji v evropskem projektu Castle, ki je namenjen širjenju dobrih praks v avdio deskripciji in podnaslavljanju produktov umetniškega ustvarjanja, obiskali Velenje. V SAŠA Inkubatorju so jim namreč pripravili izobraževalni program o podjetniškem pristopu k razvoju in trženju programov za prilagajanje kulturnih vsebin slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim. Predstavili so jim korake do realizacije poslovne ideje, tako pa povečali možnosti za enakopravno vključevanje senzorno oviranih oseb v kulturno življenje. Na evropski ravni je dostopnost gledaliških, likovnih, mu- zejskih in podobnih vsebin senzorno oviranim osebam zelo nizka, ugotavljajo partnerji v projektu Castle. Poenotenega pristopa k razvoju standardov na področju zagotavljanja dostopa do kulturno-umetniških vsebin vsem ljudem ni. Poklic avdio deskriptorjev in podnaslavljal-cev pa je neuveljavljen. Vendar so udeleženci programa povedali, da so na obisku v Velenju dobili tako znanje kot navdih za nadaljnji razvoj storitev, ki lahko umetnost približajo tudi tistim, ki je ne morejo videti ali sliša- ti. »Pred tem izobraževanjem nisem vedel, koliko slepih in slabovidnih ljudi potrebuje pomoč avdio deskriptorja, nisem vedel, kako naj prodam svoje znanje in talent, kako naj pristopim do kulturnih ustanov, ki me lahko zaposlijo. Zdaj pa vem, da je v Evropi 14 milijonov ljudi, ki jim lahko pomagam. Vidim prilo- žnosti zanje in zase in za to sem zelo hvaležen. Moje življenje in življenje mnogih slepih ljudi se je spremenilo tu, v Velenju« je povedal Gavin Young. Partnerji v projektu Castle si obetajo, da bodo ideje, znanje in spodbude, ki so jih udeleženci dobili v okviru izobraževanja, pripomogle k zvišanju stan- dardov in poenotenju praks pri opremljanju kulturno-umetni-ških vsebin z avdio deskripcijami in podnapisi ter s tem k boljšim možnostim za osebe z okvarami vida ali sluha, da doživijo tako gledališka kot slikarska dela. r Mnenja in odmevi Nekaj misli pred dnevom upora proti okupatorju Triinsedemdeseta obletnica zmage nad fašizmom, ki se praznuje tudi kot dan Evrope, pošilja jasno sporočilo, da so rezultati II. svetovne vojne njena temeljna popotnica. Proti trendu oporekanja in distanciranja od antifašizma, ki že več let prihaja iz vrst desničarske opozicije, se mora levica boriti s tradicijo an-tifašizma, na katero smo ponosni. Z vsemi sredstvi se moramo boriti proti zgodovinskemu revizioniz-mu in proti tistim, ki poražence v II. svetovni vojni predstavljajo kot zmagovalce. Pravo resnico moramo posredovati generacijam, ki prihajajo, ter se upreti fašizmu, ki ga skušajo ponovno prebuditi v Evropi. Stari kontinent se bo znašel v velikih problemih, če tega pravočasno ne prepreči in ustavi. Pred bližajočim se dnevom upora proti okupatorju ali volitvam se večinoma razpravlja o komunističnih zločinih. V kateri koli evropski de- mokraciji pa je takšno nasilno ba-lansiranje nepredstavljivo. Na vsak način bi nekateri radi proglasili partizane in Tita za zločince in s tem diskreditirali celo antifašistično gibanje. Jezne antikomuniste pri slovenskem antifašizmu najbolj moti, da ga je vodila in organizirala komunistična partija. Antifašizem je pozitivna evropska dediščina in je zbirka družbenih vrednot, ki omogočajo vrednost demokracije in je njen temelj. Nacionalizem in fašizem sta družbeno zlo in enostavno ne gresta skupaj s srečo. Prinašata nesrečo, prekletstvo, izgubljenost, brezup in sovraštvo. Antifašistično gibanje je bilo v Sloveniji zelo avtentično in množično. Povojni socializem pa se je razlikoval od železnega režima vzhodnega in sovjetskega bloka. Slovenija se ni pustila »vrisati« v tuje šablone, saj ni hotela biti del političnega nasilja. Slovenija je v II. svetovni vojni (1941-1945) izgubila velik del svojega prebivalstva (od 6 do 7 %), niti danes ne vemo točnega števila vojnih žrtev. Po prvem popisu po kon- čani II. svetovni vojni leta 1945 po takratnih vojnih evidencah in mrliških listih je bilo evidentiranih 85.456 vojnih žrtev. Kasnejše zgodovinske raziskave pa so ugotovile, da je bilo približno 97.450 žrtev II. svetovne vojne. Do povečanja števila padlih in usmrče-nih je prišlo zaradi tega, ker so številni umrli po končani vojni zaradi vojnih posledic. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je Slovenija izgubila velik del svojega prebivalstva za svobodo, ki jo danes imamo. O maršalu Titu je večinoma vse zapisano in objavljeno v številni monografijah, vseeno pa se je dobro spomniti nekaterih dejstev, ki jih danes nekateri zanikajo in jim oporekajo. Tito se kot legendarni partizanski vojskovodja ni dolgo obdržal v legendi. Pred kratkim se je ponovno »pojavil« na političnem prizorišču dežel, ki jih je 35 let »upravljal«. Začelo se je s preiskovanjem njegove politične dediščine, poplava, ki je Tita, dokler je bil še živ, zasipala z besedami pohvale, pa je izzvala nasproten učinek - negiranje in celo blatenje. Danes nekateri Tita imenujejo in označujejo za despota, diktatorja in množičnega morilca. Sam imam drugačno mnenje o Titu. Tito je bil zelo human človek in vojaški genij. Titov odnos do ranjenih in bolnih partizanov, do naroda pa tudi do ujetih in ranjenih sovražnikov je pripeljal do popolne identifikacije vojske z narodom in naroda s Titom. Odnos Tita in njegovih borcev do ranjencev in bolnikov je bil in je še vedno inspiracija in merilo etičnosti v vsakem vojskovanju in splošnem odnosu do bolnega in nemočnega človeka. Tito si je pridobil veliko spoštovanje tudi zaradi pogumnih bojev, ki jih je vodil, najprej proti okupatorju, potem pa še proti Stalinovemu poskusu, da vse podredi svoji komandi. Zelo so ga cenili zaradi energičnega poskusa, da ustvari moderno federalno državo, kar je bilo tudi v interesu stabilnosti v Sredozemlju. V svetovni javnosti dominira per-cepcija o Titu kot najbolj uspešnem gverilskem vodji antifašističnega odpora v okupirani Evropi. Tito je skoraj golorok začel borbo proti štirim okupatorskim vojskam: nemški, italijanski, madžarski in bolgarski in proti številnim njihovim političnim in vojnim zaveznikom - ustašem, domobrancem, žandar-jem, Nedicevi državni straži in Ljo-ticevem korpusu, četnikom Koste Pecanca, kasneje pa še Dragoljuba Draže Mihajlovica, proti slovenskim domobrancem, beli in modri gardi, bošnjaškim legionarjem in kosovskim balistom. Vse te vojske so bile dobro oborožene za razliko od Titove vojske, ki je bila slabo oborožena. Tito je premagal vse vojske, s katerimi se je vojskoval, žal pa ni znal biti velik v zmagi, zato lahko rečemo, da smo dobili vojno, nismo pa znali zmagati. Nismo uspeli odnesti neomadeževane zmage. Fascinacija javnosti nad osebnostjo Josipa Broza Tita nikoli ni bila vprašljiva. Njegova slika je bila odlično sredstvo za dvig naklade - o tem v novinarskih vrstah govorijo že legende. Glede na vse do sedaj raziskovano in ugotovljeno, je bil Josip Broz Tito večplastna osebnost. Na splošno danes prevladuje mnenje, da je bil velik vodja gibanja odpora v II. svetovni vojni, torej človek, ki se je direktno uprl Hitlerju in Stalinu, in si zato zasluži naše spoštovanje. a Fadil Krupič - Beli Opravičilo Prejšnji teden je bil v tedniku Naš čas objavljen članek o stanju prijav na Šolskem centru Velenje. V njem se nam je pripetila neljuba napaka. Podatke smo posredovali pred javno objavo stanja prijav, zato smo spregledali napako v tabeli, do katere je prišlo zaradi zamika vrstic in zato napačno interpretirali podatke o vpisu na Elek-tro in računalniški šoli. V vseh programih šole so še prosta mesta, saj se je za program tehnik računalništva na 56 razpisanih mest prijavilo 39 kandidatov, za program tehnik mehatro-nike pa na 28 razpisanih mest 18 kandidatov. Prenos prijav je možen na vse programe do 25. aprila. Za napako se iskreno opravičujemo a Šolski center Velenje Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 19 19. aprila 2018 «»SÜAS ŠPORT 17 Brez vsebine in ljudi športni objekti ne pomenijo nič Podelitev priznanj športnikom, športnicam mestne občine Velenje za leto 2017 nagrada za njihovo trdo dolgoletno delo - Mestna občina Velenje namenja za dejavnost športa blizu 2 milijona evrov na leto Naziv športnik leta 2017 so v posameznih kategorijah še prejeli: mladinci, mladinke: nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik in deskarka Eva Kralj; kadet, kadetinja: plezalec Kilian Čop in ka-rateistka Pia Cesar; neolimpijske discipline: kickboksarja Dean Vukančič in Staša Lipnik; športnik, športnica Šolskega športnega društva ŠŠD): atleta Nejc Krejan (OŠ Šalek) in Nea Meh (OŠ Mihe Pintarja Toleda); najboljše ŠŠD: ŠŠD OŠ Livada (že 16-ič); jubilejna priznanja športnim delavcev: Katarina Praznik (Plavalni klub Velenje), Zekerijah Tabakovic (Karate klub Tiger) in Robert Skaza (Konjeniški klub Velenje). Rokometaši Gorenja so naslov ekipa leta prejeli že triindvajsetič. Tatjana Podgoršek Velenje, 5. aprila - Športna zveza Velenje je v začetku leta objavila razpis za izbor naj športnika in športnice za leto 2017 v mestni občini Velenje in prejela 114 predlogov. Na prireditvi v velenjskem kulturnem domu so priznanja prejeli vsi, nekateri med njimi pa so se še okitili z nazivom naj športnik leta 2017 v delo je šlo Dušanu Borovniku iz društva za tai či in qi gong Velenje, Karate klub Velenje. Predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik nam je na vprašanje, kam uvršča podelitev priznanj športnikom, športnicam, športnim delavcem v lokalni skupnosti za njihove dosežke, odgovoril: »To je smetana na jagodo. Z njo jih nagradimo za tisto, za kar se trdo trudijo od posameznih kategorijah. Naziv športnik leta so v tukajšnjem okolju prvič podelili leta 1970, tokratna podelitev je bila dvainštirideseta. V kategoriji športniki je naziv prejel deskar Tim Kevin Ravnjak, pri športnicah plezalka Janja Garnbret, med športniki invalidi strelec Gorazd Franček Tiršek, pri športnicah invalidkah pa alpska smučarka Anja Drev. Naziv naj ekipa so že 23. prejeli rokometaši Gorenja. Priznanje za življenjsko ne pogoje. Naloga Športne zveze Velenje (ta združuje 60 klubov in športnih društev v lokalni skupnosti) je - tako Bogdan Plaznik - pomoč omenjenim pri organizaciji dogodkov, pri raznih razpisih. Pred njo je še kar nekaj izzivov, vsi pa so povezani z denarjem. »Prav je, da pokažemo na tiste, ki ste zaslužni za promocijo lokalne skupnosti in športa, da se vam za to zahvalimo in da delimo z vami veselje ob dosežkih,« je v pozdravnem nagovoru zbranim dejal župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Dodal je še, da ne gre oporekati mnenju o prijaznosti lokalne skupnosti do tistih, ki delujejo v športu, saj ima za to kar nekaj razlogov. Poleg že omenjene promocije so ti tudi vzor mlajšim generacijam v prizadevanjih za zdrav način življenja in pri tlakovanju njihove karierne poti v športu. »Športni objekti ne pomenijo nič, če nimajo vsebine in ljudi, ki bi jo znali s pridom izkoristiti. Veliko truda, energije in prostega časa je potrebnega za dosego želenih rezultatov. Hvala vam za to, kar počnete.« Kot je še dejal župan, namenja lokalna skupnost za de- Za Anjo Drev naziv pri invalidkah ni bil presenečenje, a ga je bila kljub temu zelo vesela. Franček Gorazd Tiršek se je že osmič okitil z naslovom naj športnik leta pri invalidih. Priznanje za življenjsko delo je šlo v roke Dušanu Borovniku. lovanje športa vsako leto iz občinskega proračuna približno 2 milijona evrov. Med drugim je poudaril, da tudi v letih, ko so se zaradi gospodarske krize nekateri sponzorji, donatorji umaknili, je njihovo praznino zapolnila občina. Zagotovil je, da bo športnikom, športnicam, klubom in društvom tudi v prihodnje stala ob strani po svojih najboljših zmožnostih. Za Tima Kevina Ravnjaka je bil naziv športnik leta tretji po vrsti in potrditev, da je na pravi poti. Janja Garnbret pravi, da je mogoče ponoviti lanski uspeh. Je pa zanjo bolj kot ti uspehi pomembno, da ji je plezanje zabava. rane mladosti dalje.« Kot je še dejal, je delo komisije, ki izbira najboljše med najboljšimi, vsako leto težje, saj omenjeni dosegajo odlične rezultate. Je pa res, da so ti v športu merljivi, kar jim na določen način izbor nekoliko olajša. Pomemben delež ima pri tem tudi lastnica športne infrastrukture Mestna občina Velenje, saj zagotavlja udeležencem na področju kakovostnega, rekreativnega in vrhunskega športa dobre delovne in tudi finanč- REKLI so > Tim Kevin Ravnjak, Klub deskanja na snegu Deska Velenje: »Naziv športnik leta sem prejel tretjič in samo ponovim lahko, kar sem dejal na preteklih podelitvah: to je še en dokaz več, da sem na pravi poti, da se trudim in da so moji treningi kakovostni. Vesel sem naziva, dosežkov. Za minulo leto ne bi nobenega posebej izpostavljal. Moj cilj za naslednjo sezono je najprej ozdravitev poškodbe, ki sem jo staknil v ramenskem delu roke, nato pa treningi, ki mi bodo omogočili napredovanje in doseganje čim boljših rezultatov.« Janja Garnbret, Šaleški alpinistični odsek: »Nikoli ne moreš računati na to, da se boš lahko kljub odličnim rezultatom okitil z nazivom naj športnice, saj je konkurenca vsako leto večja. Zame je to tretji takšen naslov. Lanska sezona je bila zelo dobra. Sem aktualna svetovna prvakinja v težavnosti, evropska podprvakinja v balvanih in dvakratna dvojna skupna zmagovalka svetovnega pokala. Lani sem kot prva tekmovalka v zgodovini dosegla devet zmag svetovnega pokala v isti sezoni, hkrati pa v skupnem seštevku svetovnega prvenstva v kombinaciji zmagala z daleč najvišjim šte- vilom točk (1135). Letos si želim te uspehe ponoviti. Želim ubraniti naslov svetovne prvakinje v težavnosti, doseči dober rezultat v balvanih. Balvanska sezona bo letos zaradi mature na velenjski gimnaziji zame nekoliko krajša in dejstvo je, da se v tej disciplini zaradi izpusta nekaterih tekem ne bom mogla potegovati za višja mesta v skupnem seštevku. Se bom pa potrudila, kolikor se bo dalo.« Anja Drev, Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje: »Moram priznati, da sem naziv pričakovala, a sem ga kljub temu zelo vesela. Potrjuje, da te ljudje spremljajo in spodbujajo. Najbolj ponosna sem na uvrstitvi na svetovnem prvenstvu gluhih in naglušnih v avstrijskem Innerkremsu, kjer sem osvojila 3. mesto v super kombinaciji, v slalomu sem bila četrta, kar je moj drugi največji uspeh v karieri. V letošnji sezoni želim še napredovati, biti hitrejša, močnejša. Čaka me še matura na velenjski gimnaziji in nato vpis na želeno fakulteto, v nadaljevanju pa naporne priprave, saj me čakajo v začetku prihodnjega leta olimpijske igre gluhih in naglušnih. Na njih ciljam na osvojitev več kolajn.« Gorazd Franček Tiršek, Strelsko društvo Mrož Velenje: »Dobiti naziv športnik leta že osmič je zavidanja vredno. Sploh, če ga dobiš v tako rekoč domačem okolju, ki velja za športno mesto in iz katerega prihaja veliko vrhunskih športnikov. Če potegnem črto čez sezono 2017, lahko rečem, da sem delal dobro, o čemer govorijo tudi rezultati: 2. mesto leže in 4. mesto stoje v streljanju z zračno puško na svetovnem pokalu v tajskem Bangkoku in še vrsta drugih uvrstitev za stopničke. Letos zame počitka ne bo. Pred nedavnim sem se vrnil s prve tekme svetovnega pokala v Al Ainu v Združenih arabskih emiratih, kjer sem na dveh tekmah v streljanju z zračno puško osvojil 1. in 2. mesto in le za malenkost ostal za svetovnim rekordom. Vse to dokazuje, da sem na sezono dobro pripravljen. Od 1. do 12. maja odhajam v Južno Korejo na svetovno prvenstvo invalidov in upam, da bom tudi tam unovčil vse svoje znanje ter trud, ki ga vlagam v šport, in da se bom vrnil zadovoljen. Dober start v sezoni je zelo pomemben, saj se začne zbiranje kvot za nastop na paraolimpijskih igrah v Tokiu leta 2020.« ■ Janez Gams se je vrnil v RK Gorenje Novi športni direktor nekdanji igralec Velenje - Rokometni klub Gorenje Velenje je svoje vrste okrepil strokovno. V prihodnje bo naloge športnega direktorja, ki ga klub iz Šaleške doline v zadnjem obdobju ni imel, opravljal Janez Gams. Diplomirani pravnik je v dresu Gorenja Velenja odigral sedem sezon (2010-2017), pred tem pa je bil član slovenjegraške-ga kluba, kjer je tudi začel svojo igralsko športno pot. Vodstvo RK Gorenje Velenje, ki ga bosta poleg Gamsa še naprej tvorila predsednik Milan Meža in direktor Rok Bizjak, si bo prizadevalo, da klub vztraja na začrtani poti prehoda v enega od vodilnih slovenskih razvojnih centrov za mlade rokometne upe. Novo (višje) poglavje bo omenjena strategija, zastavljena pred dobrima dvema letoma, dobila že v prihodnji sezoni, ko bodo članskemu moštvu priključeni številni mladi obetavni ro-kometaši iz njihove rokometne šole. Vardar četrtič najboljši, Celje tretje Janez Gams in kapetan Niko Medved (z desne) - veselje po eni od zmag (Foto: S. Vovk) Sklenjena je sedma sezona lige Seha. V njej sta drugič zapored nastopala tudi slovenski prvak Celje Pivovarna Laško in pod-prvak Gorenje. Velenjčani so se od tekmovanja poslovili že po skupinskem delu. Osvojili so peto mesto, kar je bilo manj, kot so želeli pred začetkom. Celjani pa so se skupaj z braniteljem naslova Var-darjem, hrvaškim in beloruskim prvakom Zagrebom oziroma Meškovom Brestom uvrstili na sklepni turnir, ki je bil v makedonskem glavnem mestu Skopju. Slovenski prvaki so na polfinal-ni tekmi izgubili z Zagrebom z 28 : 29, gostitelj turnirja Vardar pa je bil od Meškova boljši s 33 : 24. V tekmi za tretje mesto so Celjani premagali Meškov z 31 : 8. Vardar pa je že četrtič in drugič zapored postal zmagovalec. V finalni tekmi je bil od Zagreba boljši s 26 : 24. Po dvakrat je bil doslej prvak madžarski Vesz-prem, ki se je v tej sezoni odrekel igranju v regionalni ligi, enkrat pa Zagreb. ■ vos ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 18 18 ŠPORT "^AS 19. aprila 2018 Rudarji proti novincema samo polovično uspešni Po nepričakovanem porazu s Primorci bled vtis s te tekme nekoliko izboljšali na Gorenjskem - Pred njimi dve gostovanji Igra nogometašev velenjskega Rudarja je spomladi spremenljiva kot aprilsko vreme. V njej je preveč nihanj in med tednom so v deževnem vremenu doživeli dodatno hladno prho. Novinec Ankaran-Hrvatini, ki je prišel v Velenje oslabljen, jih je na zaostali tekmi 20. kroga premagal s 3 : 2. 27. krogu in popravili napake (slab vtis) s tekme s Primorci. Odpor domačih so zlomili z dvema lepima zadetkoma. V 42. minuti so gostje krenili v hiter napad po sredini igrišča. Jaka Bi-jol je še s svoje polovice poslal dolgo žogo v kazenski prostor nekoliko na levo stran. Dominik Radie je bil hitrejši od domačega dili, da bi izid zmanjšali, ostali brez dveh kaznovanih igralcev in tako je po vodi splavala tudi možnost za častni zadetek. Pred Rudarjem sta sedaj dve gostovanji, najprej (v nedeljo, 22. aprila) v Domžalah in nato pri Ankaranu (v soboto, 28. aprila), v 30. krogu (v sredo, 2. maja) pa bodo gostili Maribor. "MM, ■- T-«-« J tiËÏ?ff'"-1Ï- >-.S'tekme s Primorci' *' - , 1 Rudarji so začeli zelo dobro, imeli dolgo pobudo in kazalo je, da si bodo priigrali nove tri točke. Že v 8. minuti je za njihovo prvo vodstvo zadel Dominik Novak. Gostje so sredi tega dela igre izenačili, Vlatko Šimunac, ki je nekaj minut pred tem zamenjal poškodovanega Leona Črn-čiča, pa je v 34. minuti domače spet popeljal v vodstvo. 2 : 1 je bil tudi rezultat prvega polčasa, ki pa ni bil dovolj za zmago niti za točko. V drugem delu je sledil nepričakovan preobrat in gostje so se iz brezna dvignili do zmage s 3 : 2 ter se po dolgem času otresli zadnjega mesta, nanj pa potisnili Triglav, ki je dan poprej prav tako na zaostali tekmi 20. kroga na svojem igrišču izgubil z Mariborom kar z 0 : 5. Prav v Kranju so nogometaši Rudarja gostovali v nedeljskem branilca. Kot na krožniku je podal žogo na oddaljenejšo vratni-co, kjer jo je z glavo zadel Edin Šehic za 1 : 0. Dobri dve minuti za tem so krenili v hiter napad po desni strani. Na koncu je žoga priletela (po podaji Roberta Pušaverja) pred bolj oddaljeno vratnico, kjer jo je z udarcem z nogo z dveh, treh metrov Radič poslal v nebranjeni del mreže, saj je bil vratar pri prvi vratnici, in - 2 : 0. Kljub razmeroma visokemu zaostanku se domači niso predali. Morda so celo razmišljali 'če je uspelo Primorcem, zakaj ne bi še nam'. Gotovo bi bili po takšnem zaostanku veseli tudi točke, a je vratar Marko Pridigar ob pomoči soigralcev svojo mrežo ohranil nedotaknjeno. Ob koncu tekme so igralci Triglava, ki so se še vedno zelo tru- Bili so preveč sebični Rudarjev trener Marijan Pu-šnik po porazu z Ankaranom: »Kljub dogovoru med odmorom, da nadaljujemo agresivno in skušamo doseči vsaj še en zadetek, se to ni zgodilo. Naša igra je bila vse preveč egoistična. Nasprotnik je tako zmogel preobrat. Po prikazani igri si na tem dvoboju več nismo niti zaslužili. Glave gor, še vedno smo na četrtem mestu. Upam, da bomo na naslednji tekmi uspešnejši in popravili napake s te.« Na Gorenjskem v njihovi igri ni bilo sebičnosti in zato trener-jevo zadovoljstvo: »Po dveh lepih akcijah smo zasluženo pove-dli. Čestitka igralcem za trud in borbenost.« ■ S. Vovk Delfinčki res odlično plavajo Delfinčki so v soboto, 24. marca, uspešno nastopili na odprtem regionalnem prvenstvu Hrvaške v Zadru. Najboljši je bil Aljaž Vejnovič, ki je osvojil kar 6 zmag v svoji kategoriji. Premier-no in uspešno sta nastopila tudi Tonja Berložnik in Amadej Krem-žar. Kolajne so osvojili še Aleš Brežnik, Sabina Cimperc, Ga- šper Glušič, Anja Golčer, Maruša Golčer, Urban Goltnik, Tjaša Lenko, Nejc Ovčjak, Uroš Petro-vie, Alen Šoster in Luka Temni-kar. Velenjski paraplavalci so bili udeleženi kot drugi najštevilčnejši klub takoj za Plavalnim klubom Natator iz Zagreba. V soboto, 7. aprila, so Delfinčki tekmovali na Specialni olimpi- jadi v Mariboru. Prva mesta so osvojili Alen Šoster, Urban Gol-tnik, Amadej Kremžar, Maruša in Anja Golčer in Tjaša Lenko. Drugo mesto je osvojil Luka Te-mnikar in tretje mesto Nejc Ov-čjak. a Katarina Praznik Če so preživeli 90 let, bodo še aktualne težave Športno društvo NK Šmartno 1928 leto 2017 sklenilo brez rdečih številk - V leto 2018 z jasnimi cilji - Še naprej predsednik upravnega odbora kluba Bogdan Trop Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 13. aprila - »Pričakovali smo nekoliko boljšo udeležbo, a bomo tudi to prešli. Če smo preživeli 90 let delovanja kluba, kar je zavidljiv jubilej, bomo premagali še aktualne težave. Gremo naprej s pozitivno energijo in optimizmom,« je bilo sporočilo predsednika Špor- klub sklenil brez rdečih številk, organizacijsko se krepi, ostajajo pa še kadrovske težave, ki pa jih rešujejo po najboljših možnostih. »S slednjimi se srečujemo pri mlajših selekcijah, predvsem mladinski. Veliko je poškodb, kar nekaj igralcev je iz okoliških krajev, zato so težave s prevozi. Z imenovanjem Petra Irmana za vodjo mladinskega programa mahu so priprave na licenciranje kluba, pripravljajo 5-letno strategijo kluba, želijo povečati število članov športnega društva ter okrepiti sodelovanje s sosednjimi klubi ter z donatorji in sponzorji. Pri tem se je Trop zahvalil lokalni skupnosti za podporo, ki jo imajo, saj si brez nje delovanja kluba ne znajo predstavljati. »Še naprej pa ostaja naša prednostna Verjamejo, da jih bo na prihodnjem občnem zboru precej več kot na tokratnem. tnega društva NK Šmartno 1928 Bogdana Tropa z rednega občnega zbora, ki so mu na volitvah zaupali nadaljnje vodenje društva. Poleg njega so v upravni odbor izvolili še Natalijo Zabu-kovnik, Leopolda Rezarja, Draga Pusovnika, Petra Irmana in Andreja Feldina. Prejšnjim članom je namreč potekel mandat. Iz najhujšega so 'izplavali' Ob pogledu na opravljeno delo v preteklem letu je Trop, ki je prevzel krmilo kluba po odstopu tedanjega predsednika Zorana Stojka septembra lani, dejal, da so se v klubu srečevali z večjimi organizacijskimi, finančnimi in kadrovskimi težavami. Iz hujših so 'izplavali', saj je preteklo leto upamo, da bo teh nekoliko manj. Prav bi nam prišli tudi prostovoljci, ki nam bi bili v pomoč pri aktivnostih. Teh je zelo veliko, saj je na sezono blizu 150 tekem, več kot 900 treningov.« Med prednostnimi nalogami tudi vzgoja otrok V leto 2018 so stopili - tako Trop - z jasnimi cilji, opredelili pa so jih na štirih področjih: tekmovalni, infrastrukturni, finančni in marketinški. Med osrednjimi nalogami je takojšnja vrnitev članske ekipe v tretjo slovensko ligo, dopolnitev mladinske selekcije, za katero si - tako kot za kadetsko - želijo, da bi še naprej nastopala v drugi slovenski nogometni ligi. V polnem za- TAKO so igrali Prva liga TS, 20. krog (zaostala tekma): Rudar Velenje - Ankaran Hrvatini 2:3 (2:1) Strelci: 1:0 Dominik Radie' (8.), 1:1 Tim Vodeb (32.), 2:1 Vlatko Šimunac (33.), 2:2 Felipe S. C. Dos Santos (53.), 2:3 Raol J. Delgado (83.). Rudar: Pridigar, Pišek, Kašnik, Tomaševie', Pušaver, Bijol, Parfitt-Willi- ams, Novak (od 61. Bolha), Črnčič (od 28. Šimunac), Šehie' (od 74. Tučie'), Radie'. Trener: Marijan Pušnik Drugi rezultati: Triglav - Maribor 0:5 (0:3). 27. krog: Triglav Kranj - Rudar Velenje 0:2 (0:2) Strelca: 0:1 Edin Šehie' (40.), 0:2 DominikRadie (43.) Rudar: Pridigar, Coralic, Pušaver, Kašnik, Tomaševie', Bijol, Novak, Par-fitt-Williams (od 84. Kamara), Radie' (od 73. Šimunac), Antonov. Trener: Marijan Pušnik Rdeča kartona: Bojic (75.), Krcie' (84.) - oba Triglav. Drugi rezultati: Celje - Krško 5:0, Olimpija - Domžale 1:1 (0:1), Gorica - Maribor (0:6), Aluminij - Ankaran-Hrvatini 1:1 (1:0). Zaostali tekmi 19. kroga (včeraj): Krško - Gorica, Domžale - Celje. Vrstni red: Olimpija 27 - 63, 2. Maribor 27 58, 3. Domžale 26 - 53, 4. Rudar 27 - 43, 5. Celje 26 - 39, 6. Gorica 26 - 31, 7. Krško 25 - 26, 8. Aluminij 26 - 22, 9. Ankaran 27 - 17, 10. Triglav 27 - 15. Liga NLB, za prvaka In obstanek, 5. krog: Krka - Urbanscape Loka 36:35 (16:14), Koper 2013 - Riko Ribnica 28:28 (16:15); sreda, 9. maja: Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško Vrstni red: 1. Ribnica 5 tekem - 37 točk, 2. Celje 3 - 36, 3. Gorenje 3 -31, 4. Koper 2013 5 - 30, 5. Loka 4 - 25, 6. Krka 5 - 25, Skupina od 7. do 12. mesta: Dobova - Maribor Branik 28:27 (13:13), Trimo Trebnje - Jeruzalem-Ormož 39:26 (17:10), 21. aprila: Herz Šmartno - LL Grosist Slovan. Vrstni red: 1. Maribor 5 - 24, 2. JO 5 - 24, 3. Trebnje 4 - 20, 4. Dobova 4 - 17, 5. Slovan 4 - 13, 6. Šmartno 4 - 10. Liga Seha: Polfinale: Vardar Skopje - Meškov Brest 33:24 (17:14), Zagreb - Celje Pivovarna Laško 29:28 (14:11). Tekma za 3. mesto: Meškov Brest - Celje Pivovarna Laško 28:31 (14:15). Finale: Vardar - Zagreb 26:24 (14:13) naloga skrb in vzgoja otrok. Doslej smo organizirali že štiri nogometne kampe Martinko, odziv je zelo dober, zato bomo to obliko druženja otrok ter spoznavanje nogometne igre nadaljevali.« Skrbno se pripravljajo tudi na obeležitev 90-letnice delovanja kluba. V počastitev jubileja pripravljajo vrsto nogometnih tekem, od najmlajših do veteranskih, izšel naj bi zbornik, nameravajo pa obnoviti še nekaj infrastrukture na glavnem in pomožnih nogometnih igriščih. Kot so še dejali na občnem zboru, je 90-letnica kluba priložnost, »da strnemo vrste in nadaljujemo tradicijo, po kateri smo prepoznavni v širšem slovenskem prostoru.« Balinanje Balinarji se že ogrevajo Tradicionalni turnir v balinanju med ekipama BŠDU - Premogovnika in KU - Gorenja pred začetkom igranja v Štajerski ligi za upokojence. Lani so balinarji Premogovnika predlagali, da bi vsako leto ob istem času, teden dni pred začetkom lige, med seboj odigrali pregledno tekmo ekipi BŠ-DU - Premogovnika in KU - Gorenja. Rečeno, storjeno! Pomerili so se na ta prijetni ponedeljek popoldan, ko je vreme prijazno božalo, ne le tekmovalce, ampak tudi precej gledalcev, ki so uživali ob lepih akcijah posameznikov obeh ekip. Tekmovanje je bilo pripravljeno na nekoliko drugačen način, kot je v ligi. Vsaka ekipa je tako morala imeti po osem igralcev, da so lahko igrali sistem enko, trojko in dve dvojki. Tokrat je imela več sreče (ali pa znanja) ekipa BŠDU - Premogovnik, ki je zmagala z rezultatom 14:2. Presenečenja od ekipe Gorenja namreč ni pričakoval nihče, saj jim je bil to šele drugi trening, poleg tega pa je bilo še igrišče posuto z novim peskom. Kljub temu je bilo srečanje zanimivo, predvsem pa dobrodošel preizkus pred začetkom nove sezone prihodnji teden. Zmagovalci so bili seveda zadovoljni, poraženci pa tudi tokrat niso bili preveč slabe volje, saj je bilo pomembno predvsem to, da se vidi, kako je kdo pripravljen. a T.F. ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 19 19. aprila 2018 «»SÜAS modroHLa kronika 19 Varno na kolesu Velenje, 13. aprila - Na pobudo družbe Butan plin in s podporo Javne agencije RS za varnost v prometu, Zavoda RS za šolstvo, Policije, Kolesarske zveze Slovenije, nekaterih podjetij in zavarovalnice že šesto leto poteka projekt Varno na kolesu. Vseslovenski projekt je doslej združil že več kot 14 tisoč mladih kolesarjev in kolesark iz več kot 250 različnih osnovnih šol. Med letošnjimi sodelujočimi je tudi približno 700 učencev iz 22 osnovnih šol savinjsko-koro-ške regije. Njihovi predstavniki so se minuli petek mudili na srečanju omenjenega območja, ki je potekalo na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju. Na srečanju, na katerem je sodelovalo več kot 100 učencev, so najprej razglasili regionalne zmagovalce, temu pa so sledile HOROSKOP Na aktivnostih na prostem so mladi kolesarji utrdili svoje prometno znanje in spretnosti na kolesu (foto: arhiv šole Antona Aškerca Velenje) razburljive kolesarske aktivnosti na prostem, na katerih so mladi kolesarji utrdili svoje prometno znanje ter spretnosti na kolesu. Tri najuspešneje šole (OŠ Dobje, podružnična osnovna šola Bla-govina ter OŠ Antona Bezenška Frankolovo) so prejele denarne nagrade, učenci prvih dveh pa bodo sodelovali še na zaključni prireditvi, ki bo 24. maja v Ljubljani. ■tp Obnova avtobusnih postajališč Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki so se pred dvema letoma lotili menjave dotrajanih avtobusnih postajališč. Zamenjali so najbolj kritične, letos pa bodo zamenjali še zadnje štiri, in sicer dve v Skor-nem in dve v Šmartnem ob Paki. Dela se že stekla, avtobusne postaje naj bi bile postavljene do prvomajskih praznikov. Na občinski upravi zagotavljajo, da bodo s tem končali prvo fazo obnove urbane opreme. Nadaljevali bodo menjavo oglasnih tabel in košev za smeti. Znova bodo najprej obnovili najbolj dotrajano urbano opremo, nato pa bodo postopoma zamenjali še preostalo na območju lokalne skupnosti. •Tp Iz POLICISTOVE beležke Policisti našli bika Velenje, 13. aprila - Občan iz Ložnice je v petek velenjske policiste zaskrbljen obvestil, da pogreša bika. Policisti so ga našli 600 metrov od doma. Iz gostinskega v policijski kotiček Velenje, 14. aprila - V soboto, malo pred prvo uro zjutraj, so šli policisti v lokal Kotiček, kjer je moški kršil javni red in mir. Sprva so mislili, da bo dovolj, če mu napišejo plačilni nalog, a so se motili. Ker je kršitve nadaljeval, so ga s prisilnimi sredstvi pridržali v njihovem kotičku na Policijski godilo se je od 20. 4. do 26. 4. - 20. malega travna 1910 je v Velenju v devetinpetdesetem letu starosti umrl Vincenc Ježovnik, državni poslanec na Dunaju za okraj Radlje, Gornji Grad, Slovenj Gradec in Šoštanj; bil je dolgoletni velenjski občinski odbornik, šest let velenjski župan ter član in tri leta načelnik šoštanjskega okrajnega zastopa; velja za pobudnika ustanovitve Šaleške posojilnice in velenjskega Sokolskega društva; - 22. aprila 1994 so v Šmartnem ob Paki proslavili 160. obletnico osnovnega šolstva v kraju, isti dan pa je direktor velenjskega premogovnika dr. Franc Žer-din svečano odprl prenovljen velenjski mestni stadion; med uglednimi gosti na prireditvi POLICIJSKA kronika postaji. Poškodovan ni bil nihče. Krave so se pred policisti razbežale Velenje, 14. aprila - V soboto so bili policisti napoteni v Kavče, ker so nered na cesti povzročale krave. Pri tej intervenciji pa je bilo tako, kot je običajno, kadar nered povzročajo ljudje. Krave so se pred njihovim prihodom razbežale. Ključe hranijo na postaji Velenje, 14. aprila - Na Policijski postaji Velenje hranijo šop ključev, ki jih je občan našel na Konovem. Če so vaši, lahko pridete ponje. je bil tudi takratni predsednik mednarodne atletske federacije dr. Primo Nebiolo iz Italije, v teku na 1000 metrov pa je s prvim državnim rekordom na novi stezi zmagala takrat še članica AK Velenje Jolanda Batagelj, ki je leta 2002 postala tudi evropska prvakinja in svetovna rekorderka v teku na 800 metrov, na poletnih olimpijskih igrah 2004 v Atenah pa je v finalu teka na 800 m po fotofinišu zasedla tretje mesto in osvojila bronasto olimpijsko kolajno; - 22. aprila 1999 so košarkarji in košarkarice velenjske osnovne šole Livada osvojili prvo mesto v slovenski Šolski košarkarski ligi; - 23. aprila 1963 so učenci prvič sedli v klopi nove velenjske osnovne šole, ki je dobila ime po našem rojaku, pedagogu in pisatelju Gustavu Šilihu; - 24. aprila 1932 se je v Šaleku pri Velenju rodil pedagog, družbenopolitični delavec in direktor Jože Melanšek; Možu izrekli prepoved približevanja Velenje, 12. aprila - Zaradi nasilja v družini, ki se je dogajalo na Šercerjevi, so policisti v četrtek po zbranih obvestilih in opravljenih pogovorih nasilnemu možu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Za svoja dejanja pa se bo moral zagovarjati tudi na sodišču. Na petek trinajstega več nesreč Velenje, 13. aprila - Na območju Velenja se je v petek trinajstega zgodilo šest prometnih nesreč. Štiri so se končale z zvito pločevino, dve pa z lažjimi poškodbami udeležencev. Lažje se je poškodoval tudi pešec, ki je med hojo po Kidričevi stopil na železo. Poškodoval si je nogo. Kolo dobilo noge Velenje, 13. aprila - Na Stan-tetovi cesti je bilo vlomljeno v kolesarnico. Neznanec je iz nje ukradel kolo, lastnico pa oškodoval za 400 evrov. Grožnje z nožem Velenje, 13. aprila - V petek je občan dežurnemu policistu prijavil grožnje z nožem. Pred zdravstvenim domom mu je z njim grozil neznanec. Policisti so njegovo identiteto odkrili. Čaka ga ovadba. Požig v Škalskih Cirkovcah Velenje, 14. aprila - V soboto zjutraj je zagorelo v bližini stanovanjske hiše v Škalskih Cirkov-cah, od koder se je požar razširil na objekte. Pogasili so ga gasilci. Policisti in kriminalistični tehnik so ugotovili, da je šlo za požig. Za zdaj še neznani požigalec je povzročil za okoli 10.000 evrov gmotne škode. .................. sSIEBEIKIlIVBIIIIIIF 5S2!Eiiiiiiimimir Gradnja osnovne šole Gustava Šiliha (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - da bi zavaroval umik svojih enot po cesti Šoštanj-Črna je okupator zgradil postojanko pri cerkvi v Šentvidu nad Zavodnja-mi, ki jo je v noči na 24. april 1945 zavzela Šercerjeva brigada; med napadom je zgorela cerkev sv. Vida, ki so jo že pred tem okupatorjevi vojaki precej opustošili; - 24. aprila 1975 so svečano odprli nov kulturni dom v Šoštanju; - 26. aprila 1949 se je v Lipju pri Velenju rodil glasbenik Franc Žerdoner, ki je vodil mnoge ansamble iz Šaleške doline in je napisal preko 230 skladb pre- težno narodnozabavne, pop in zborovske glasbe; - leta 1986 se je 26. aprila v ukrajinski nuklearni elektrarni v Černobilu zgodila doslej najhujša jedrska nesreča; njene posledice bo zlasti neposredna okolica elektrarne čutila še desetletja; - na 19. odprtem in 5. državnem prvenstvu barmanov Slovenije na Bledu je 26. aprila 1996 Mitja Acman iz Florjana pri Šoštanju osvojil 1. mesto v pripravi koktajla after dinner, prejel pa je tudi prvo nagrado za strokovno delo na tem področju. Damijan Kljajič Oven od 21. 3. do 20. 4. Naredili boste nekaj zelo nenavadnega. Čeprav na prvo mesto vedno najprej postavite sebe, bodo vaše odločitve tokrat sprejete v dobro in korist vseh. Na prijatelje boste zato naredili močan vtis in popravili svoje napake iz preteklosti. Ne zapravljajte preveč, saj se vamzna zgoditi, da boste ob koncu meseca ostali čisto brez denarja. Sicer ne bo prvič, a tokrat se zna zaradi tega spremeniti celo vaš načrt za to pomlad. Naložba bo verjetno morala malo počakati. Vzemite se v roke tudi kar se življenjskih navad tiče. Kar nekaj jih je, ki bi jih morali prekiniti. Predvsem tistih, ki vam že načenjajo zdravje. Bik od 21.4. do 21.5. Dobro obdobje je pred vami, na vaše počutje ne bo vplivalo ne vreme in ne zapleti. Prekipevali boste od energije, zato se odpravite vsaj na en celodnevni izlet v naravo in premislite o vsem, kar se vam dogaja zadnje čase. Silna čustva, ki vas bodo prevzela, vas lahko hitro popeljejo v nerealne vode in prevelika pričakovanja. Stvari boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakšne so v resnici. Optimizem vam bo sicer prinesel nekaj lepih trenutkov, a vseeno boste kmalu padli na trdna tla. In takrat bo bolelo, sploh, ker boste zaprli vrata na eni strani in vrnitve ne bo. Sedaj vam ne preostane drugega, kot da greste naprej. Dvojčka od 22.5. do 21.6. Kljub temu da se zelo trudite zgladiti odnos s partnerjem, sta vsak dan bolj odtujena. Razumite ga, ponudite mu roko. Neuspeh ga vedno vrže iz tira, v zadnjem času pa jih je bilo kar nekaj. Čeprav tega ne boste pričakovali, se boste ob koncu tega tedna znašli v središču pozornosti. Nič ne boste imeli proti. V družbi boste bolj zgovorni kot po navadi, zato letošnji april predstavlja pravi čas za nova poznanstva. Tudi z denarjem ne boste imeli nobenih težav, saj boste veliko delali. K sreči boste imeli opravka z ljudmi, ki bodo redni plačniki. Sobotna zabava ne bo po vaši meri, a boste vztrajali, ker se ne boste hoteli zameriti prijateljem. Rak od 22. junija do 22. julija Včasih ste bili velik optimist, zadnje čase pa ne znate videti luči ob koncu tunela. Vendar pa ni vse tako mračno, kot je videti, zato nehajte delati iz muhe slona. Tudi vi se boste morali spremeniti, če želite, da se bodo drugi lepše obnašali do vas. Zaprli ste veliko vrat, prekinili ste prijateljstva, ki so vam res veliko pomenila. Ne bojte se, marsikatera lahko odprete nazaj, a mora biti prvi korak zelo premišljen. Nekateri pa so vam to, da ste jih odrezali iz svojega življenja, preveč zamerili. Potovanje, četudi kratko, vas bo napolnilo z energijo in novim upanjem. Lev od 23.7. do 23.8. Čeprav se ne vtiskate v tuje zdrahe, to žal ni dovolj, da se drugi ne bi želeli v vaše življenje. Sorodniki, sploh bližnji, bodo tokrat šli predaleč. Do nedelje boste še prenašali njihove komentarje in predloge, potem jim boste na glas povedali, kar jim gre. Brez zamere ne bo šlo. A prav je, da se postavite zase. Premalo se zavedate, da vam razen z besedami spodbude doslej niso veliko pomagali. Čeprav ste jih potrebovali. Zato se ne ozirajte več na to, kaj o vaših dejanjih mislijo drugi, ampak začnite resnično živeti. Tako, kot vam veleva srce! Tudi počutje bo takoj boljše, utrujenost bo preteklost. Devica od 24.8. do 22.9. Sprememba, ki jo skrbno skrivate, je tako močno popestrila vaše življenje in dogodke v njem, da ste polno zaposleni, a zelo srečni. To se pozna na več področjih, še najbolj pa pri počutju. Ze res, da tudi sami že nekaj časa dobro skrbite za svoje telo, a vzrok za metuljčke v želodcu in hojo nad oblaki je v ljubezni. Partner vas vsak dan prijetno preseneča, saj ste končno našli sorodno dušo. Uspeh pri delu vas ne bo uspaval, še bolj boste zavihali rokave. Pregled trenutnih finančnih zmožnosti vam bo namreč povzročal precej skrbi. Prihodni niso slabi, a zadnje čase preveč zapravljate za stvari, ki jih ne potrebujete. Vzemite se v roke, stroške pa začnite tudi beležiti in seštevati. Tehtnica od 23.9. do 23.10. Za nasvet, kako naprej, ne sprašujte prijateljev, tokrat se raje odločite sami. Boste že videli, zakaj je to najbolj modro. Seveda je čisto normalno, da se naslednjih dni malo bojite, pa ne zaradi vas. Če boste ostali mirni, bo vse dobro. Če boste pokazali, da ste ranljivi, boste lahka tarča tistih, ki samo čakajo na vašo napako. Občutek, da se vas želijo čim prej znebiti, ne bo varljiv. Pot, ki pelje do njihovega cilja, pa je polna lukenj. Še dobro, da jih boste pravočasno opazili. Tokrat res ne boste odlašali. Takoj boste začeli z akcijo. Bodite trmasti, kar sicer ni ravno vaša odlika. Tokrat se bo splačalo in dvakrat povrnilo. Škorpijon od 24.10. do 22.11. V drugi polovici aprila se boste končno nekoliko umirili. Pretekli tedni so bili tako adrenalinski, da se to že pozna na vašem zdravju. Tega, kar vas je doletelo, res niste pričakovali. A sedaj boste morali znova zgraditi svoje življenje in najti novo sredino, ki vas bo sprejemala takega, kot ste. Če vam dogovor, kako preživeti kratke majske počitnice ne leži, še imate čas, da si premislite. Sploh, ker tokrat ne smete misliti le nase, ampak tudi na tiste, ki jih boste vzeli s seboj. Odločite se za kraje, ki jih že dolgo niste obiskali. Manjka vam namreč novih, pozitivnih zgodb, saj se stare niso končale dobro. Strelec od 23.11. do 22.12. S svojim obnašanjem ste v preteklih dneh zelo prizadeli partnerja. Tega si res ni zaslužil. Čeprav to veste, ne boste vedeli, kako naj mu pokažete, da vam je žal. Opravičevanje namreč ni v vaši naravi. Poskusite z dejanji. Drobne pozornosti mu bodo dale vedeti, da med vama tli vsaj še iskric. Ogenj je sicer ugasnil, a ga lahko ponovno oživite. Čeprav ste pred precejšnjo življenjsko preizkušnjo, se vam to na obrazu ne vidi. Odlično namreč skrivate čustva. A v nedeljo vas bodo izdali živci. Ja, počil vam bo film. Pa ne zaradi partnerja, tokrat bo kriv bližnji sorodnik, ki vas bo, da bi rešil sebe, krepko namočil. Ne pustite, da se mu posreči. Kozorog od 23.12. do 20.1. Ničesar slabega niste hoteli, a reakcije bodo obratne. Zdelo se vam bo, da vas razumejo le redki. Izogibali se boste vseh z negativno energijo, saj tudi sami nimate več energije, da bi se ukvarjali z ljudmi, ki vam nočejo nič dobrega. Naslednji dnevi bodo res razgibani. Vsak dan vas bo presenetilo kaj takega, na kar niti pomislili niste. Po nekaj dneh boste ugotovili, da je to zelo naporno. Zeleli si boste, da bi bilo vaše življenje mirno. Takšno, kot je že bilo pred leti. Še dobro, da človek slabo hitro pozabi, saj dobrega v prihodnjih dneh ne bo veliko. Spanje bo nemirno. Vodnar od 21.1. do 18.2. Pomlad vas je letos krepko zavrtela, vprašanje, kako naprej, bo na dnevnem redu prav vsakega novega dneva. Lomilo se bo tako na čustvenem kot poslovnem polju. Zal se tokrat ne boste mogli umakniti, ampak boste morali vsak dan aktivno reševati zmedo, ki jo boste po svoje povzročali tudi sami. Predolgo niste ukrepali, sedaj pa so zadeve precej zavožene. Partner, ki vas je ves čas podpiral, bo začel izgubljati upanje, da se boste spremenili. Vsak dan bolj hladen bo, v naslednjih dneh tudi ne bosta veliko skupaj. Rešitev boste našli tudi v učenju. Prizadevanja, da pridobite manjkajoča znanja, bodo zelo uspešna. Ribi od 19.2. do 20.3. Čeprav boste delovali zelo samozavestno, bo v vas divjal pravi vihar negotovosti. V trenutkih, ko boste iskreni do sebe, si boste priznali, da vas je strah prihodnosti. Ze nekaj časa se vam dogaja, da živite iz dneva v dan, ker si preprosto ne upate misliti, kaj bo v prihodnosti. Res, da je marsikaj novo in da ste se prisiljeni vsakodnevno prilagajati. A to ni tisto, kar vam pije življenjsko moč. Izgubljate jo, ker ne veste, ali ste z novim, velikim korakom, naredili prav ali ne. Več boste morali narediti zato, da se sprostite. To, da ste napeti kot struna in vas je nenehno strah, kaj ste pozabili, vodi le v bolezen. Postanite spet bolj družabni in razigrani. Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 20 20 TV SPORED «»^AS 19. aprila 2018 Četrtek, 19. aprila Petek, 20. aprila Sobota, 21. aprila Nedelja, 22. aprila Ponedeljek, 23. aprila Torek, 24. aprila Sreda, 25. aprila TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura, odmevi 06.0S 07.00 Dobro jutro, poročila 07.00 10.0B Dobro jutro 10.0S 11.1S Vem!, kviz 11.1S 11.4S Turbulenca, izob. odd. 11.SS 12.2S Zlata dekleta, am. hum nan. 1B.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 12.2S 1B.BS Akcent: Pisava - naš drugi obraz 1B.00 14.B0 Slovenci v Italiji 1B.B0 1S.00 Brez meja, odd. TV Lendava 1S.20 1S.S0 Prava ideja: Ven Jemeršič, režiser 16.0S 16.B0 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 16.B0 17.2S Ugriznimo znanost, odd. o 17.00 znanosti 17.2S 17.SS Novice 17.SS 1B.00 Utrinek: Predjamski zaklad 1B.00 1B.0S Mala kraljična, ris. 1B.10 1B.20 Vem!, kviz 1B.20 1B.SS Vreme 1B.SS 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, 19.00 vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 20.00 21.SS Vreme 21.2S 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 21.SS 22.S0 Osmi dan 22.00 2B.B0 Veliki slikarji na malem zaslonu, 2B.10 dok ser. 01.10 00.B0 Ugriznimo znanost, odd. o 01.BS znanosti 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.B0 01.2S Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme X1 02.20 Info-kanal 1 TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Zlatko Zakladko: Od dolnjega do zadnjega kraja 08.20 Slovenski vodni krog: Drava, dok nan. 08.45 Na lepše 09.25 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser. 10.05 Simfonija globine, dok film 11.00 Meroslovje, izob. odd. 11.55 Dobro jutro 15.00 Koda, izob. odd. 15.35 Televizijski klub: Pogum 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Od popka do zobka, odd. za otroke 19.15 Vila Mila, ris. 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Prvinska preizkušnja, dok ser. 20.55 Avtomobilnost 21.30 Prvo leto po poroki, fran.-ang. film 23.10 Samospev v dialogu - Bernarda Fink, Marcos Fink, Antony Spiri 23.55 Glasbeni spoti, zabavni kanal Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta, am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Zdravilna moč evangelija Zlata dekleta, am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd. Na lepše Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Jeremiah Johnson, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Iz popotne torbe: Plašne živali 08.20 Ves čas na spletu, kratki igr. film 08.35 Slovenski vodni krog: Tržiška Bistrica, dok. nan. 09.00 Sledi: 100 let razvoja s Falo in Tovarno dušika, dok. odd. TV Maribor 09.40 Bleščica, odd. o modi 10.10 Hišica v preriji, am. nad. 11.00 Halo TV 11.50 Dobrojutro 14.30 Dober dan 15.35 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 16.00 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 16.30 V fokusu: Italijanski SACRO EGOISMO, dok odd. 17.10 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.05 Male sive celice: OŠ Zreče in OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, kviz 19.50 Mulčki, ris. 20.05 Zapelji me, slovenski film 21.35 Zvezdana: Pogovori z bogom, drugič 22.10 Zackovo čarovniško popotovanje: New York 22.35 Nocoj v Palladiumu, 7/8 23.30 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Telebajski, ris. 7.15 Gospodična Žuža, ris. 7.25 Peter Pan, ris. 7.50 Hotel 13, 2. sez., 66. del 8.05 TV prodaja 8.20 Dr. Oz, 5. sez. 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 123. del 11.00 TV prodaja 11.15 Resnične ljubezni, 1. sez., 159. del 12.15 TV prodaja 12.30 Iskre treh src, 1. sez., 20. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 14. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 34. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 124. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 21. del 17.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 160. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 34. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.10 24URzvečer 22.45 Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 6. del 23.40 Brez sledu, 5. sez., 11. del 0.35 Downton Abbey, 4. sez., 8. del I.55 24U R zvečer, ponovitev 2.30 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.00 Zgodbe prostovoljcev Udarnika MC Velenje II.00 Pop corn, Interceptor 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2563. VTV magazin, 17.15 Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Ans. Rosa, Mladih 5 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Videostrani, obvestila 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Telebajski, ris. 7.15 Gospodična Žuža, ris. 7.25 Peter Pan, ris. 7.50 Hotel 13, 2. sez., 67. del 8.05 TV prodaja 8.20 Dr. Oz, 5. sez. 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 124. del 11.00 TV prodaja 11.15 Resnične ljubezni, 1. sez., 160. del 12.15 TV prodaja 12.30 Iskre treh src, 1. sez., 21. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 15. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 35. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 125. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 22. del 17.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 161. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 35. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.20 24UR zvečer 22.55 Eurojackpot 23.00 Stepfordske ženske, ameriški film 0.50 Vse o Henryju, ameriški film 3.05 24UR zvečer, ponovitev 3.40 Zvoki noči 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o mavričnih prestah 07.15 Leonardo, ris. 07.45 Marcelino Kruh in vino, ris. 08.05 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 08.20 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.45 Armanova skrivnost, mlad nad. 09.10 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice, kviz 10.00 Infodrom, tednik za mlade 10.20 Čist zares, mlad. dok. ser. 10.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Jakov Fak 11.35 Tednik 12.35 NaGlas 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.25 Mame, slovenska nan. 14.55 Ambienti 15.30 Profil 16.00 Beseda na A, brit. nad. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser. 17.45 Popolna družina, hum. nan. 18.00 Kuharija na kubik, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris. 18.50 Živalski čira čara, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.20 Bučke, izmišljene novice 21.45 Zapuščina (III.), dan. nad. 22.45 Poročila, šport, vreme 23.20 Telo, poljski film 01.00 Profil 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.45 Info-kanal TV SLO T 06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.30 Na lepše 10.10 Hišica v preriji, am. nad. 11.15 Slovenski vodni krog: Radovna, dok. nan. 11.55 Čarokuhinja pri atu: Pakistan 12.30 10 domačih 13.15 Zackovo čarovniško popotovanje: New York 13.50 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd. 14.20 Troje svetih, dok. film 15.15 Japonska kuhinja, jap. nan. 16.05 Glasbeni svet Andreja Rieuja: Zvezdna noč v Maastrichtu 16.50 Hišica v preriji, am. nad. 17.50 Košarka: liga za prvaka - 10. kolo, Krka : Petrol Olimpija, prenos iz Novega mesta 20.00 Umori na podeželju, brit. nan. 21.40 Televizijski klub: Grom 22.40 Pot na SP v nogometu 23.15 Koncert skupine Orlek, 20 let knap'n'rolla 00.30 Glasbeni spoti 01.40 Košarka: liga za prvaka - 10. kolo, Krka : Petrol Olimpija, posnetek iz Novega mesta 03.15 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Smrkci, risanka 7.15 Čebelica Maja, risanka 7.25 Puhki, risanka 7.30 Divja brata Kratt, risanka 7.55 Super krila, risanka 8.20 Tashijeve pustolovščine, risanka 8.50 Mašine strašljivke, risanka 8.55 Heidi (Heidi), risanka 9.20 Mia in jaz, risanka 9.45 Jaz sem Luna, 2. sez., 31. del 10.50 TV prodaja 11.05 Jaz sem Luna, 2. sez., 32. del 12.05 Jaz sem Luna, 2. sez., 33. del 13.10 TV prodaja 13.25 Stare sablje 2, ameriški film 15.25 Zvezde plešejo 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.15 Delovna akcija 22.15 Anna in kralj, ameriški film 1.05 Sever, ameriški film 2.45 Zvoki noči O © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža, Ans. Rosa, Mladih 5 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2564. VTV magazin, 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Tajska -Burma 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn, Interceptor 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Videospot dneva 09.45 Napovedujemo 09.50 Popotniške razglednice, Tajska -Burma 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža, Ans. Rosa, Mladih 5 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (238) 18.20 Nanovo, Šport in šola? 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2565. VTV magazin regionalni informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 2. revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, posnetek 1. dela 21.45 Napovedujemo 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Čarli in Mimo, ris. 07.30 Penelopa, ris. 07.35 Primer za prijatelje, ris. 07.40 Vrtni palček Primož, ris. 07.50 Gozdna druščina, ris. 08.05 Profesor Baltazar, ris. 08.10 Manja, ris. 08.20 Svet živali, ris. 08.25 Žvenkci, ris. 08.35 Dinko pod krinko, ris. 08.45 Miriam, ris. 08.50 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.55 Kalimero, ris. 09.05 Mili in Moli, ris. 09.20 Tabaluga, ris. 09.45 Bacek Jon ris. 09.55 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.05 Nabriti detektivi, nem. nan. 10.40 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zab. odd. 14.45 Rožnati panter, am. film 16.50 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 In to je vse!, ris. 18.45 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Mame, slov. nan. 20.30 Intervju 21.25 Jutri, francoski dok. film 23.20 Poročila, šport, vreme 23.50 Za lahko noč: R. Wagner - I. Kosi: Tristan in Izolda 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.30 Info-kanal 06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobrojutro, poročila 10.15 Kuharja na kubik, kuharska odd. 10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 NaGlas 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Sveto in svet: »Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost« 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan 16.05 Z glasbo in s plesom: Operne arije: Sopranistka Irena Baar 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Osvežilna fronta: Zaljubljenost 17.55 Novice 18.00 Young Village Folk: Andrea Sicilijanec z vizijo 18.05 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Pisave: Vinko Möderndorfer, Minoli Salgado 23.35 Glasbeni večer 23.35 Festival Maribor: L. M. Škerjanc: Svečana uvertura (SNG Maribor in dirigent Günter Neuhold) 23.40 Camille Saint-Saens: Koncert za violončelo in orkester št. 1 v a-molu, Izak Hudnik, orkester AG in Matthew Coorey 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.40 Info-kanal TV SLO T TV SLO T ÍK /K Çlnuancl/i unHnî I/rn/v RaHnvna 05.45 Slovenski vodni krog: Radovna, dok. nan. 06.10 Duhovni utrip: Zdravilna moč evangelija 06.25 Koda, izob. odd. 07.00 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser. 07.2S Glasbena matineja ago Slov Meljnikov inMilko Lazar: 10 07.25 Festival Imago Sloveniae: Vasilij Pieces za violino in čembalo 08.30 Tamburaški sastav KUD Preporod iz Hrvaške, vodja skupine Zoran Jakunič 09.10 Svetovni popotnik: Poljska 10.20 Hišica v preriji (IX.), am. nad. 11.05 Slastna kuhinja: Polnjeni jajčevci 11.20 Japonska kuhinja, jap. nan. 12.20 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo skupine I. A: Velika Britanija : Slovenija, prenos iz Budimpešte 14.50 Magazin Fifa - Pot v Rusijo 15.25 Zvezdana: Pogovori z bogom, drugič 16.00 Glasbeni svet Andreja Rieuja: Obleka naredi človeka 16.45 Hišica v preriji, am. nad. 17.50 Rokomet - pokal Slovenije (M), finale, prenos iz Ljutomera 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Čista ljubezen - glas Elle Fitzgerald, dok. odd. 21.00 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.30 Gorsko kolesarstvo: SP, spust, posnetek z Lošinja 22.35 Ambienti 23.05 Avtomobilnost 23.35 Bleščica, odd. o modi 00.05 Bučke, izmišljene novice 00.30 Kdo bi vedel, zabavni kviz 02.00 Glasbeni spoti 03.00 Hokej na ledu - SP skupine I. A: Velika Britanija : Slovenija, posnetek iz Budimpešte 05.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, risanka Dibo, risanka Smrkci, risanka Čebelica Maja, risanka Divja brata Kratt, risanka Super krila, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Heidi, risanka Mia in jaz, risanka Jaz sem Luna, 2. sez., 34. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 35. del TV prodaja Strežnica na snowboardu, angleški film Shiloh je rešen, ameriški film Delovna akcija 6.00 7.00 7.01 7.0S 7.20 7.BS 7.S0 B.1S B.40 9.00 9.2S 9.S0 10.S0 11.0S 12.0S 12.20 14.1S 16.00 17.00 1B.1S 1B.SS 1B.SB 20.00 22.B0 0.4S 2.B0 Ljubezen po domače Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Prstan zaobljube, angleški film Sami problemi, ameriški film Zvoki noči © © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (237) Denarnica sovica 09.SS 10.00 Napovedujemo 2564. VTVimagazin regionalni ii progr; 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 2565. VTV magazin regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Aktualno, Koroški bukvar Bogomir Fajmut Fajči 12.00 Zimski večer z ansamblom Jug, posnetek koncerta 13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.55 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Jaka in čebelice 18.25 Videospot dneva 18.30 Videostr 19.55 20.00 21.15 21.20 22.50 23.15 rani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža, Ans. Rosa, Mladih 5 Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 8.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.10 2565. VTVmagazin, regionalni informativni program 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn, Tabu, MJAV, Interceptor 17.55 Napovedujemo 18.00 Zgodbe prostovoljcev Udarnika MC Velenje 19.00 Regionalne novice 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 20.30 Regionalne novice 20.35 2. revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, posnetek 1. dela 21.50 Napovedujemo 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.20 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Studio City 14.45 Kino Fokus 15.00 Kanape, odd. TV Lendava 15.30 Otroški program: Op! 15.30 Kalimero, ris. 15.40 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 15.55 City folk - Obrazi mest, dok. odd. 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Koda, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Brata Dassler - pionirja in tekmeca, nad. 20.50 Forenziki železne dobe, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Spomini: Zora Konjajev, 3. del, dok. odd. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.40 Info-kanal 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia 11.00 Vem!, kviz 11.35 Slastna kuhinja 11.50 Pisave: Vinko Moderndorfer, Minoli Salgado 12.25 Zlata dekleta, ameriška. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Intervju 14.35 Duhovni utrip: Zdravilna moč evangelija 15.00 Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice, kviz 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.10 Mimi in Liza, ris. 18.15 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Burka zaradi burke, fran. film 21.35 Zdravo!, kratki dok. film AGRFT 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Panoptikum 23.55 Turbulenca, izob. odd. 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.05 Info-kanal m _ ^^ ^^^ 02.05 Info-kanal TVSL°r TVS LOT 06.30 Otroški kanal I V WkW I 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Sprehodi v naravo: Pomaranče in limone 08.20 Aktivatorji: Ljubezen po francosko 08.30 Zapeljevanje pogleda: Damijan Kracina in Marko A. Kovačič, dok. ser. 09.15 Tihotapci identitete, dok. film 10.05 Hišica v preriji, am. nad. 11.10 V fokusu: Italijanski SACRO EGOISMO, dok. odd. 11.45 Dobro jutro 14.15 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 15.10 Avtomobilnost 15.50 Hokej na ledu - SP skupine I. A: Slovenija : Poljska, prenos iz Budimpešte 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 19.10 Animiranka, anim. pravljica 19.15 Vetrnica: Deljenje 19.20 Bukvožerček, otroška odd. o knjigah 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Svetovni popotnik: Delhi in Agra 21.00 Oproščen, norveška nad. 21.50 Broadchurch, britanska nad. 22.45 NLP: razkritje, dok. odd. 23.40 Hokej na ledu - SP skupine I. A: Slovenija : Poljska, posnetek iz Budimpešte 01.40 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Telebajski, risanka 7.15 Gospodična Žuža, risanka 7.25 Peter Pan, risanka 7.50 Hotel 13, 2. sez., 68. del 8.05 TV prodaja 8.20 Dr. Oz, 5. sez. 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 125. del 11.00 TV prodaja 11.15 Resnične ljubezni, 1. sez., 161. del 12.15 TV prodaja 12.30 Iskre treh src, 1. sez., 22. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 16. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 36. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 126. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 23. del 17.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 162. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 36. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 3. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 7. 23.30 Brez sledu, 5. sez., 12. del 0.25 Downton Abbey, 4. sez., 9. del 1.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Srečo kuha Cmok: Tista o mavričnih prestah 08.20 Janček Ježek, lutk. predstava 09.05 Slovenski vodni krog: Pivka, dok. nan. 09.45 Village Folk - Ljudje podeželja: Samopostrežba na kmetiji, dok. ser. 10.15 Slovenski magazin 11.00 Dobro jutro 13.50 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 14.35 Kdo bi vedel, zabavni kviz 16.10 Čarokuhinja pri atu: Ukrajina 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Čarovnija zvoka, dok. odd. 20.50 Prava ideja: Cvetličarstvo Grubelnik 21.25 Akcent 22.20 Mejniki zvoka, am. dok. ser. 23.20 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, risanka Gospodična Žuža, risanka Peter Pan, risanka Hotel 13, 2. sez., 69. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Padli angel, 1. sez., 126. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 162. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 23. del Usodno vino, 2. sez., 17. del Jaz sem Luna, 2. sez., 37. del Padli angel, 1. sez., 127. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 24. del Resnične ljubezni, 1. sez., 163. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 37. del Moja boš, 2. sez., 4. del Preverjeno 24UR zvečer Brez sledu, 5. sez., 13. del Downton Abbey, 4. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.1S 7.2S 7.S0 B.0S B.20 9.2S 9.SS 11.00 11.1S 12.1S 12.B0 1B.B0 14.B0 15.BS 16.B0 16.SS 17.SS 1B.SS 1B.SB 20.00 21.00 22.00 2B.00 2B.BS 0.B0 1.BS 2.10 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Ribič Pepe: Venci vejli 08.20 Kanape, odd. TV Lendava 08.50 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd. 09.30 10 domačih 10.20 Hišica v preriji, am. nad. 11.05 Halo TV 11.40 Dobrojutro 14.00 Dober dan: Iz mariborskega studia 14.45 Vikend paket 16.00 Ambienti 16.30 Halo TV 17.05 Košarka: liga za prvaka - 11. kolo, Rogaška : Krka, prenos iz Rogaške Slatine 19.20 Hokej na ledu - SP skupine I. A: Slovenija : Madžarska, prenos iz Budimpešte 21.45 Žrebanje Lota 21.50 Bleščica, odd. o modi 22.25 Prevara, am. nad. 23.35 Glasbeni spoti 00.35 Hokej na ledu - SP skupine I. A: Slovenija : Madžarska, posnetek iz Budimpešte 02.35 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Telebajski, risanka 7.15 Gospodična Žuža, risanka 7.25 Peter Pan, risanka 7.50 Hotel 13, 2. sez., 70. del 8.05 TV prodaja 8.20 Dr. Oz, 5. sez. 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 127. del 11.00 TV prodaja 11.15 Resnične ljubezni, 1. sez., 163. del 12.15 TV prodaja 12.30 Iskre treh src, 1. sez., 24. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 18. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 38. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 128. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 25. del 17.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 164. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 38. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 5. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 8. 23.30 Brez sledu, 5. sez., 14. del 0.25 Downton Abbey, 5. sez., 1. del 1.45 24UR zvečer, ponovitev 2.20 Zvoki noči © © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 10.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Napovedujemo 18.00 Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2566. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora 20.50 Aktualno: Ukinitev sofinanciranja nekaterih tekmovanj iz znanja za mlade? 21.15 Vabimo k ogledu 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.20 Videostrani, obvestila .25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2566. VTVmagazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Aktualno: Ukinitev sofinanciranja nekaterih tekmovanj iz znanja za mlade? 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (239) 18.15 Bi se gnetli na tej metli? gledališka predstava Vrtca Velenje 18.35 Regionalne novice 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Kevin Koradin, Hamo, Neža Pančur, Nessy 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 19 19. aprila 2018 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček KUMERDEJ, Mojca: Kronosova žetev od - odrasli / 821.163.6 - Slovenski romani Kronosova žetev je filozofski, zgodovinski in politični roman. Pisateljica in filozofinja Mojca Kumerdej, letošnja gostja Noči knjige v Knjižnici Velenje, je leta 2017 zanj dobila nagrado Prešernovega sklada in nagrado kritiško sito. Roman prikazuje viharno dogajanje v notranjeavstrij-skih dednih deželah - zdajšnjem slovenskem prostoru v 16. stoletju. Zgodovinske reference črpa iz študije o politični kulturi deželnih stanov habsburške monarhije v še staroverci, štiftarji, skakači in Judje kot tržaški trgovci. Univerzalne mehanizme v ustroju naše civilizacije lahko razberemo v izvrstnem prikazu vseh kužnih subjektov - grešnih kozlov tistega časa, ki so marsikje aktualni tudi še danes. Kronosova žetev ovrže še danes trdovratna, napačna ideološka prepričanja političnih skupin poznejših stoletij, najbolj udarno skozi predikantsko pridigo:« Ni prav nobenega razloga, da bi se komerkoli pustili zmerjati! Zatorej, če vam kdo reče: Slovenci, eni čisto navadni hlapci ste, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, takrat, ljubi Slovenci, z obema rokama primite v lesene platnice in svinjski leder zvezano biblijo in ga usekajte z njo po betici, da se nikdar več ne pobere s tal!« VALOM, Irvin D.: Rabelj ljubezni in druge psihoterapevtske zgodbe od - odrasli / 159.9 - Psihologija Dr. Irvin D. Yalom, sicer eden zdajšnjih najuglednejših psihiatrov in mojstrov psihoterapije, je predavatelj psihiatrije na Univerzi Stanford. V svojih številnih strokovnih in času verskih vojn zgodovinarja Arna Stro-hmeyerja in pronicljivo prikaže dinamiko antagonizmov med deželnimi stanovi in habsburško centralno oblastjo; sicer pa je to sodoben roman z izrazito filozofsko noto, kajti 16. stoletje je prineslo menjavo paradigem in revolucionarna znanstvena dognanja. Struktura romana je polifona, glavni protagonist pa je kar čas, kot že naslov sam pove. Zeitgeist porajanja novega veka, ki je mdr. prinesel največje število čarovniških procesov, verski spopad med protestantizmom in katolicizmom - ki je bil v bistvu boj za oblast, je mojstrsko prikazan skozi več glasov: glas ljudstva največkrat govori v množini, včasih pa tudi skozi posameznika. Filozofske refleksije lahko spremljamo skozi slikovite spomladanske dialoge makiavelističnega knezškofa Wolfganga, ki opravlja nasilen rekatolizacijski očiščevalen proces, in njegovim mladostnim plemiškim pajdašem grofom Friderikom, ki nad njegovo okrutno recepturo oblasti večkrat prebledi; izraziti lik pa je tudi melanholični mislec in vizionar, županov pisar Nikolaj Miklavž Paulin. Močno zastopani so tudi ženski liki, ki nikakor niso pohlevni in pasivni: trebu-harica - noseča rosno mlada kmetica, grajska hči Agnes Hipatija, tržaška trgovka in v čarovniškem procesu utopljena zeliščari-ca namreč stremijo po znanju in vedenju. Roman slikovito prikaže raznolike podobe vraž in praznoverja ljudstva ter herezij; poleg katolikov in protestantov so navzoči CITY CENTER Celje • Četrtek, 19.4. Biotržnica • Petek, 20.4. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 22.4. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Grem jaz do sonca • Razstava - Domen Slana - Stoli, od 23. aprila do 10. maja leposlovnih delih povsem iskreno razkrije dinamiko psihoterapevtskega procesa ter različne pasti transferja in kontratransfer-ja. Bralcem tako neposrednega vpogleda v odnos med psihoterapevtom in klientom od Freuda dalje ni ponudil še noben mojster psihoanalize, od vseh znamenitih psi-hoterapevtov pa se razlikuje tudi po svojstvenem modelu eksistencialne psihoterapije, ki temelji na štirih bivanjskih danostih in soočenju z njimi: osamljenosti, odsotnosti smisla, svobodi in neizbežnosti smrti ter na posameznikovem odzivu nanje. V Rablju ljubezni nam ta sijajni pripovedovalec v desetih, briljantno izpisanih zgodbah svojih klientov skozi trnovo pot njihove osebne preobrazbe hkrati iskreno razkrije tudi svoje osebne dileme in stiske pri razreševanju temeljnih eksistencialnih vprašanj. a Andreja Ažber Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 29.4.2018 na osrednjem prostoru - O radovednem gumbku, ki si je želel v svet, v izvedbi Gledališča Pravljičarna . Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. ktüfámní NOVO OTROŠKI ČAROBNI VRT H- Mozirski gaj park cvetja www.mozirskigaj.com kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 19. april 9.00 Dom kulture Velenje in Glasbena šola Velenje Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo: 28. revija zavodov za osebe s posebnimi potrebami 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Borisa Jesiha 16.00 Drugo nadstropje Zdravstvenega doma Velenje (nasproti sejne sobe) Presejalne ultrazvočne meritve kostne gostote 18.00 Galerija Velenje Svetovni mesec krajinske arhitekture: Ali prepoznamo kulturno dediščino mesta Velenje?, delavnica za odrasle 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Franci Blatnik, veterinar, lovec, kotalkar in član Sveta MOV 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Čari Srednje Amerike, potopisno predavanje Petek, 20. april 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Neformalno druženje: Moja Slovenija 18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Digitalizacija in globalni plačilni sistem, poslovno srečanje 19.00 Večnamenski dom v Vinski Gori Koncert ansambla Vikend z gosti 19.00 Restavracija Jezero Pomladna petkova plesna noč ob Jezeru 19.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Botr'ce, plesna predstava za odrasle 19.19 Knjižnica Velenje, mladinska soba Noč knjige za najstnike: Nočni lajf v knjižnici 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dv. Sozvočja, koncert učencev in dijakov Glasbene šole Velenje Sobota, 21. april 7.00 10.00 17.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje Parkirišče za pošto Kramarski sejem Titov trg Pomladni sejem, sejem cvetja, obrti ter kulinaričnih dobrot Velenjski grad Tematsko vodenje za občane ob svetovnem dnevu knjige Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne na Velenjskem gradu 17.00 Andrejev dom na Slemenu Salamijada 19.00 Rdeča dvorana Gorenje Velenje : Celje Pivovarna Laško, 5. kolo lige NLB za prvaka 20.00 eMCe plac Katzen kabaret 21.00 eMCe plac Sound Arson 8.2.: Nakajima & Nyos (FIN) Nedelja, 22. april 10.00 Mestni stadion Nedeljsko muzejsko druženje z otroki: Nogomet Ponedeljek, 23. april 10.30 Vila Rožle Zaključek projekta: Varujmo in ohranimo Šaleško dolino 11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Neformalno druženje: Računalništvo za starejše 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana in zgornja avla Večer 2. U:Pogled v naš svet 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Bralna značka za odrasle, zaključek sezone 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: Thelma, drama, fantazija, grozljivka 21.00 Knjižnica Velenje, preddverje Jimi Williams - v celoti začinjeni z vrhunsko živo izvedbo Torek, 24. april 17.00 Efenkova 61 b, Velenje Napitki in predjedi, 1. del kuharske delavnice 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Ustvarimo kazalo za knjige, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ergonomija dela z računalnikom 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Velenjski grad Predstavitev knjige spominov Antona Ulriha - Kristla in odprtje razstave Vasje Ulriha 18.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Srečanje citrarskih skupin 20.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana MEF in Narodnoosvobodilni bend, koncert Sreda, 25. april 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zdrav življenjski slog: Kako ohraniti možgane 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Zeliščarna 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 17.30 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Brainobrain: Abakus in vizualizacija 18.00 Velenjski grad Zlata paleta: Sodobno slikarstvo, odprtje razstave 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Proslava ob dnevu upora proti okupatorju 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Zdravljenje s konopljo 19.30 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Letni koncert harmonikarjev ŠOŠTANJ Četrtek, 19. april 8. Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov Medgeneracijsko središče Šoštanj Pogovor v angleškem jeziku Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga Petek, 20. april 10.00 17.00 9. 10.00 18.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine Medgeneracijsko središče Šoštanj Kreativno ustvarjanje z Marijo Bahun Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj, enota MV Odprtje razstave ob 70. obletnici ustanovitve košarkarskega kluba Elektra Šoštanj Sobota, 21. april X Kulturni dom Šoštanj Skupščina Planinske zveze Slovenije Nedelja, 22. april X Odhod iz AP Šoštanj Dravograd - Kremžarjev vrh -Legen Kulturni dom Šoštanj Srečanje odraslih folklornih skupin Telovadnica POŠ Topolšica Odiseja planetarij - dan zemlje Ponedeljek, 23. april X 15. X pred Mestno galerijo Šoštanj Prikaz kiparjenja v lesu z Gregom Petkovnikom Mestna galerija Šoštanj 20 let Mestne galerije Šoštanj, razstava Iz depoja... Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 24. april 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov Sreda, 25. april 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine 11.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Delavnica uporabe pametnih telefonov ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 19. april 10.00 Hiša mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig 17.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zabavna urica s čarodejem Petek, 20. april 10.00 Hiša mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig 16.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U15) - NK Šmartno 1928 - NK Rudar Velenje 19.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Literarni večer z literarno sekcijo POTKE in Matjažem Ograjenškom, Sobota, 21. april 8.30 Zbirno mesto pred OŠ bratov Letonja Pohod na Goro Oljkoi 9.00 Parkirišče pred Mercatorjem Kmečka tržnica 9.00 Hiša mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig 11.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U11) - NK Šmartno 1928 - NK Rudar Velenje B 16.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (člani) - NK Šmartno 1928 - ND Mozirje Ponedeljek, 23. april 21.00 Grad Packenstein (v primeru slabega vremena v Knjižnici Šmartno ob Paki) Literarni večer v okviru vseslovenskega projekta Noč knjige Lunine mene 18.00 18.00 22. aprila, ob 23: 46, prvi krajec V Mestni občini Eko naselbina Velenje - Ob vstopu v avlo Mestne občine Velenje obiskovalce pričaka razstava z naslovom Eko naselbina. Ustvari so jo učenci 6. in 7. razreda Osnovne šole Gustava Šiliha pod mentorstvom učitelja tehnike in tehnologije Damijana Voduška. Prikazuje Šaleški grad in zgodnjesrednje-veško naselbino, kot so si jo zamislili učenci. Razstava bo na ogled do 11. maja. Dvajset let Mestne galerije Šoštanj - Ob dvajsetletnici Mestne galerije Šoštanj bodo v ponedeljek, 23. aprila, ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Iz zbirke. Na ogled bo 40 likovnih del različnih avtorjev, ki so svoja dela poklonili galerijski zbirki. V programu bo sodelovala Komorna skupina tolkal GŠ FKK, oddelka Šoštanj, pod mentorstvom Davorja Plambergerja. Razstavo bo odprl župan Darko Menih. Istega dne ste ob 15. uri pred Mestno galerijo vabljeni na druženje s kiparjem Francem Ravnjakom iz Šoštanja in samorastnikom Gregom Petkovnikom iz Belih Vod, ki bosta tam ustvarjala v lesu. Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo Velenje - Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje je letošnji organizator 28. državne glasbene revije z naslovom Zapojmo, za- igrajmo in zaplešimo. Na prireditvi 19. aprila bo nastopilo več kot 800 udeležencev. Predstavile se bodo osnovne šole s prilagojenim programom in nižjim izobrazbenim standardom, varstveno-delovni centri, zavodi za otroke s posebnimi potrebami in društva Sožitja iz vse Slovenije. Plesne skupine dobo zaplesale na odru kulturnega doma v Velenju, pevske in instrumentalne skupine pa bodo nastopile v prostorih velenjske glasbene šole. Prireditev bodo začeli ob 9. uri. a mkp, tp KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka RAMPAGE: VELIKO RAZDEJANJE Rampage, ZF akcija, 107 minut (ZDA) Režija: Brad Peyton. Igrajo: Jeffrey Dean Morgan, Dwayne Johnson, Malin Aker-man, Joe Manganiello, Naomie Harris Petek, 20.4., ob 21.30 Sobota, 21.4., ob 20.00-3D Nedelja, 22.4., ob 18.00 TIHO MESTO A Quiet Place, triler, grozljivka, 95 minut (ZDA). Režija: John Krasinski Igrajo: Emily Blunt, John Krasinski, Noah Jupe, Millicent Simmonds Petek, 20.4., ob 19.45 Sobota, 21.4., ob 18.00 ZEMLJA: NEPOZABEN DAN Earth: One Amazing Day Družinski dokumentarec, 95 minut (VB, Kitajska). Režija: Richard Dale, Fan Lixin, Peter Webber. Pripovedovalca: Robert Redford in Jackie Chan Petek, 20. 4., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 21. 4., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 22. 4., ob 17.00, mala dvor. - ob dnevu zemlje! GASTON ZGAGA Gaston Lagafe, komedija, 84 minut (Francija). Režija: Pierre-François Martin-Laval Igrajo: Théo Fernandez, Pierre-François Martin-Laval, Arnaud Ducret, Alison Wheeler, Jérôme Commandeur Petek, 20. 4., ob 18.00 Sobota, 21. 4., ob 22.00 Ponedeljek, 23. 4., ob 18.00 KOKO IN VELIKA SKRIVNOST Coco, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 105 minut (ZDA) Režija: Lee Unkrich. Slovenski glasovi: Sebastijan Kušar, Leon Rudolf, Jan Bučar, Nuška Drašček Rojko, Daniel Bavec Nedelja, 22. 4., ob 16.00 - otroška matineja Filmski ciklus: oskarjevci 2018 PLAYING MEN Dokumentarno-igrani film, 60 minut (Slovenija, Hrvaška). Režija: Matjaž Iva-nišin Petek, 20. 4., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 21. 4., ob 20.15 - mala dvor. Nedelja, 22. 4., ob 19.00 - mala dvor. FANTOMSKA NIT Phantom Thread, drama, 130 minut (ZDA). Režija: Paul Thomas Anderson Igrajo: Daniel Day-Lewis, Lesley Manville. Nedelja, 22. 4., ob 20.30 Filmski ciklus: oskarjevci 2018 THELMA Drama, fantazija, grozljivka, 116 minut (Norveška, Švedska, Danska, Francija) Režija: Joachim Trier. Igrajo: Lili Harboe, Kaya Wilkins, Henrik Rafaelsen, Ellen Dorrit Petersen, Ludvig Algeback Ponedeljek, 23. 4. ob 20.00 - filmsko gledališče 8. 8. Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC 19. aprila 2018 Nagradna križanka Gorenje GTI RADIO VELENJE Nagrajenci nagradne križanke »Svečarstvo Lesk«, objavljene v tedniku Naš čas, 5. aprila 2018 so: Dora Velunšek, Kersnikova 21, 3320 Velenje; Zvonimir Levar, Cesta talcev 3 b, 3325 Šoštanj; Simona Maček, Lipje 33 a, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Trgovini Lesk, Partizanska cesta 10, Velenje. Rešitev križanke: VSE ZA BIRMO. Nagrajenci križanke »Železnina Hudovernik«, objavljene v tedniku Naš čas dne 5. aprila 2018, so: Jasna Gruden, Aškerčeva 5 B, 3325 Šoštanj; Nevenka Privšek, Jenkova 15, 3320 Velenje; Vanda Anžič, Kardeljev trg 4, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: KOPALNIŠKI BLOK ZANA KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si MREŽA ZA KUMARE 1,2x30 m PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949 #SIF (BČS) Terme Zreče Zdravnik svetuje ... Sašo Puncer, dr. med., v specialist ortoped Življenje brez bolečin. Bolečine so najpogosteje posledica mikroskopsko majhnih raztrganin (mikropoškodb) in posledičnega vnetja ahilove tetive in/ali njene ovojnice. Ko je ahilova tetiva poškodovana (ali boleča), jo smemo obremenjevati le do praga bolečine. Pri tendinitisu ahilove tetive je najboljša preventiva izogibanje dejavnikom tveganja za nastanek poškodbe. Športnik naj trening prilagodi fazi poškodbe. V akutni fazi tendinitisa so pomembni hlajenje z ledom, ultrazvočna terapija in globoka frikcijska terapija v kombinaciji z raztezanjem. Pri tendinozi svetujemo injiciranje posebnih »koktajlov«, ki izboljšajo proliferacijo celic v poškodovanem tkivu, terapijo z udarnimi valovi in injiciranje s trombociti bogate plazme. Tudi trn v peti je zelo pogost problem v stopalih, zaradi katerega trpi vedno več ljudi. Bolečino v peti in petni trn povzroča plantarni fascitis, ki je vnetje ligamenta na dnu stopala (plantarne fascije). Pri lajšanju bolečin zaradi plantarnega fascitisa so potrebni počitek, izogibanje dolgotrajni hoji, teku in preveč intenzivni športni dejavnosti, uporaba ledu na mestu vnetja, raztezne vaje za mečne mišice in plantarno fascijo, uporaba ustreznih vložkov za čevlje in nevromišični taping. K bolečini v stopalih ali ahilovi tetivi je treba pristopiti resno in odgovorno, saj je zdravljenje pogosto dolgotrajno. ,-......................................»€ : UDARNI RADIALNI VALOVI 4 + 1 GRATIS Terapija z udarnimi radialnimi valovi je zelo učinkovita za razbijanje , kalcija, za odpravljanje trnov v petah, pri bolečinah v Ahilovi tetivi, pri bolečinah v rami in v komolcu. ■ Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 4 terapij z radialnimi ! udarnimi valovi, v času do 31. 05. 2018. Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu MREŽA ZA BALIRANJE TAURUS 3.000 X 1.23; 1.25; 1.30 145,00 € SETEV TRAVE, KORUZE (z deponatorjem/brez) Informacije: 031 864 341 FOLIJA ZA BALIRANJE: SILOTITE, TENOSPIN, 750 mm Z vami in za vas! KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 9. do 15. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 9. do 15. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu «V- gorenjegroL Gorenje GTI, d. o. o Partizanska cesta 12 3320 Velenje Tel.: 03/ 899 26 26 www.gorenje-gti.si Gorenje GTI - generalni zastopnik in serviser traktorjev Zetor za Slovenijo • Prodaja traktorjev Zetor • Ekskluzivni prodajalec originalnih rezervnih delov Zetor • Servis Zetor (možen tudi na terenu) • Možnost ogleda in preizkušnja traktorja na sedežu podjetja • Ugodne oblike financiranja (do odplačilne dobe 7 let) Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 30. aprila 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "Križanka Gorenje GTI". Izžrebali bomo 3 praktične nagrade »Zetor«. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti. Zdravniški nasveti, gostja: Tadeja Pačnik Vižintin, dr. med., specialistka interne medicine iz Splošne bolnišnice Celje. Tema: crohnova bolezen in ultracelozni kolitis ČETRTEK, 19. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 20. aprila I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 21. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 22. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 23. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK,24. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 25. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 9. do 15. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, o2bčine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. do 15. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 11 19. aprila 2018 OBVEŠČEVALEC 23 IŠČEM Iščemo zanesljivo in prijazno gospo za pomoč starejši osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi večkrat tedensko. Vaš dopis pošljite na info@adriatikus.eu oz. pokličite na 041 645 157. SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec, več vrst žganja, ule-žan hlevski gnoj z dostavo, prodam. Gsm: 041 687 371. Doma vzgojene sadike, zelenjave in balkonskega cvetja ter mnogocvetne mali OGLASI vrtnice in ciprese (thuja smaragd -različnih velikosti), prodam. Bevče pri Dolinšku Gsm: 031 346 155 in 031 750 106 RAZNO Mestno kolo, nerabljeno, žensko in barvni TV, prodam. Gsm: 070 350 364 Vrtne stole, kovinske Alpus, mali plinski žar za kampiranje, štedilnik (2 plin, 2 elektrika, pečica), prodam. Gsm: 070 350 364 KLET FURLAN vabi na pokušino refo-ška, caberneta, malvazije in drugih vin v lasten vinotoč na Kidričevi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411 KOSILNICO BCS 127, nakladalko SIP 17, obračalnik - tračni in stiskalnico -hidravlično, 100 L, prodam. Gsm: 041 958 884 NOVO bencinsko kosilnico z nitko IKRA BF 43, dvo-taktni motor 1,25 KW/43 m3, zračno hlajenje, el. vžig, širina reza 43/25 cm (nit/nož), prilo- žen nosilni pas. Cena po dogovoru. Gsm: 051 301 641 PREDSETVENIK z dvema ježema cca. 2,20 x 2,20, tračni obračalnik - 2 m, z manjšo okvaro. Tel. 03 882 902 ali Gsm: 031 587 884 IŠČEMO občasno pomoč pri izdelavi poliesterskih izdelkov. Zaželene so izkušnje z ročnim laminiranjem. Lokacija Celje. Pomoč iščemo za daljši čas. Gsm: 031 630 794 RAČUNALNIK, osebni, E-2180, pripravljen za uporabo (monitor, miška, tipkovnica). Prodam za 55 €. Gsm: O4I 692 995 ŽIVALI TELIČKO Sivorjavo - limuzin, težko 240 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 003 005 NEPREMIČNINE Manjšo hišo, z gradbeno parcelo, na odlični lokaciji, Koroška 37 v Velenju, prodam. Kočevar, Gsm: 041 954 089 DEŽURSTVA habit nepremičnine HnMt d.o.o.. Komam 4S. V«an|a tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 1-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 45,3 m2, zgrajeno l. 1982, 5/8 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a), 56.000 € Prodaja, stanovanje, 2,5-sob-no: VELENJE, PREŠERNOVA, 65,6 m2, adaptirano l. 2011, 4/5 nad., EI v izdelavi, 66.000 € ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or- ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (V zasebni zobni ordinaciji, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure) 21.4. do 22. 4. 2018 - Ivan Janežič dr. dent. med.; VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 GIBANJE ■ več na ___________ www.habit.si Upravna enota Velenje POROKE RAT BOŠTJAN, Velenje, Efenkova cesta 1 in ŠTELCER JASNA, Velenje, Efenkova cesta 1 RADIVOJEVIC DARKO, Velenje, Prešernova cesta 9B in VONČINA ANJA, Črna na Koroškem, Rudarjevo 32 SMRTI KOPITAR BOGOMIR, roj. 1951, Velenje, Paka pri Velenju 61 REZMAN BORIS, roj. 1953, Velenje, Koroška cesta 44 mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. Naročniki imate 50 % popust. Mega POVEŽITE SE Z NAMI MEGATEL NUDI CELOVIT NABOR IN PODPORO TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV, KI SO INDIVIDUALNO PRILAGOJENE POTREBAM VSAKEGA POSAMEZNEGA POSLOVNEGA UPORABNIKA. Z VAMI ŽE 15 MEGA LET! Še več, še boljši! Za vas smo prenovili našo ponudbo. Več informacij o naših prenovljenih paketih poiščite na spletu ali pa se obrnite na našo prijazno prodajno službo Meoal W www.mega-m.si T 03 777 00 77 E prodaja@mega-i Komunalno podjetje Velenje ■t - t • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna ŠTEVILKA M 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si ZAHVALE V SLOVO < > OSMRTNICE V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. 03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si Q press@nascas.si Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE „ »USAR« Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com - Ureditev dokumentacije ^ - Organizacija pogrebnillsvečanosti - Prevoz in ureditev p^^bjnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti Na voljo smo vam 24ur7Šari U Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja. Spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba, ki dušo obliva. Spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA BOGOMIR KOPITAR MIRKO 23. 10.1951 - 9. 4. 2018 Hvala sosedom iz Pake in Šentilja, še posebej Štefki in Dragu, sorodnikom in znancem. Hvala doktorici Vesni Lah in sestri Saši, osebju bolnišnic Topolšica, Slovenj Gradec, UKC Ljubljana in UKC Maribor. Hvala Magdi Stvarnik za lep poslovilni govor, častni straži in godbi Premogovnika Velenje, pevcem Šentilja in Flaminga, gospodu duhovniku Jožetu Škrinjarju za čustveno pogrebno mašo, pogrebni službi Usar, nosilcem praporov in zastave. Hvala vsem za cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ker ste imeli našega Mirka radi. Sestra Marjana, svak Florjan, nečaki Andrej z Barbaro, Janja z Mirkotom, Blaž z Lucijo, Maja, Melita z Gregom ter mali nečaki Jaša, Žiga, Lara, Maj, Jaša, Juš, Žan, Brina, Matevž, Anže in Tinkara Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan 'i? (Ú o. Ei ^ £ o. ■o n o Q. ■S 5 (Ú O 5