Iz Vojvodine:                     i
Realni plani in instrumenti po virih dobička
Da bi dal Industrijskim ko-[eSrtlvom vzpodbudo za cenejšo proizvodnjo, je okrajnl ljudski adbcnr v Vitoasu v družbenena p4anu določil, da delj poaovico dobičfca z njimi na temelju pro-porcicmalne etopnje, drugo po-iovico pa po določeaem odstot-ka od vioijne materialaUi atro-5kov. To pomeni, da bo podjet-jem ostalo tem več dobička, čim bolj bodo zmanjšala maite-rialne stroške. Toda v prafcsi se je ta, sicer kori&tea ekonomski inštrument potozal kot nezado-sten, lahia bl rekll, bu je iz-igraa. Ljudski odbor ]e namreč ustvaril v prvih šestih mesecih. B5 odstotkov planiranega letne-ga dobička, medtem ko so pod-jetja ustvarila ^o-raj Stlrikrat večja sredstva za samostojao razpolaganje kakor so jih plani-rala za vse leto. Po planu bi moralo podjetjem ostati za vse leto 36 milijonov dinarjev dotoič-ka, toda v poi leta so oatvarila 140 milijonov dinarjev dobička.
To je posledica nerealnih pla-ncw ia pa prefnešenih zalog is laosJcega leta ter povečanje pro-dajnih cen.
Nefcatera podjetja, kakor na primer »Feroplastikac in tovar-na kože so v planu zaračuoala surovine po znatno višjib. ce-nah, kakor pa 30 jih dejarisko nabavljala, medtem ko so pro-dajne cene svojih izdelkov za-računala manj, kakor pa so le-te dejansko bile na tržišču. Taka ja na primer tovarna kožs iz-vršila pdan proizvodnje po fizič-nem obsegu z 51 odstotki, toda netvariia je dvakrat večji letnl dobiček, kakor ga je planirala. Toda tovarna je nabavljala ofcsalno kislino po dvakrat nižji ceni kakor pa jo je planirala, medtem ko je kožo prodajala za 40 odstotkov dražje.
Nekatere gospodaarske organi-zacije so prodajale laaskoletne zaloge, ki so vsebovale manjša mate-rialne stroške kakor so r. le<tošnji pToizvodnji. Druga pod-jetja so spet izkazovala večja plačne sklada kakor pa so bill potrebni, nekatera podjetja pa so zaradi konjukture na tržišča ustvarjala višje cene kakor pa so jih predvidela v družbenem planu.
Ti primerl govore, da je treba posvetiti mrvogo pozornosti re-alnosti planov ln postaviti in-štrurnente za razdelitev dobička na    osnovo reaiizacije,
Ia ne samo to! Dobro bl biilo najti take iaštrumeate, ki bi za-jemali dobiček podjetij odvisn« od tega, na kakšen način so ta dobiček ustvariloL Potrebovall bi take inžtrumente, s kaifcrimi bi delovaim kolektivom ostalo čiin več čistega dobitka, ki je rezultat boljšega izkorižJanja surovin, boljša orgaoizacije dela in povečanja proizvodnje, pove-čaoja produktivnostl, zboljšanja kvalitete itd. Skoraj v celoti pa bi biio treba odvzeiti tisti dobi-čeJc, ki ga podjetja dosegajo a prikrivanjem reieirv in z ne-upravtčeaim dviganjem prodaj-nih cea.           Stevan Vukanič