Damjan Huber	UDK 811.163.6'342.3'342.41(497.4-18)
Rogašovci
damjan.huber @gmail.com
PERCEPCIJA SAMOGLASNI[KIH OPOZICIJ PRI DIJAKIH POMURSKIH SREDNJIH [OL
članek obravnava (slušno) zaznavanje in prepoznavanje samoglasnikov. Med dijaki štirih pomurskih srednjih šol v Murski Soboti, Ljutomeru in Lendavi smo s pomočjo perceptivnega testa izvedli anketo, rezultate pa smo analizirali in primerjali z raziskavo, izvedeno med študenti slavisti in slovenisti (Tivadar 2004a). Ugotovili smo, da dijaki predvsem veliko slabše ločujejo samoglasniško kakovost, medtem ko dolžina (kolikost) posameznih samoglasnikov (skorajda) ne vpliva na pomensko razločevanje besed. Dijaki lendavske gimnazije so med vsemi štirimi šolami imeli še največ težav pri prepoznavanju samoglasnikov, zanimivo pa je tudi, da so samoglasnike veliko bolje (tudi za 17 %) prepoznavale ženske.
1 Uvod1
Z raziskavo smo preverjali zmožnost (slušnega) zaznavanja in prepoznavanja samoglasnikom pri dijakih severovzhodne Slovenije (Prekmurcev oz. Pomurcev). Glede na že opravljene raziskave na tem področju (Tivadar 2003, 2004a, 2004b) nas je zanimalo, ali Pomurci, katerih primarni jezikovni kod se fonetično zelo razlikuje od slovenskega standarda, ločijo pomensko razliko npr. med gost in gdst le s kakovostjo o-ja. Zanimalo nas je torej, kako pomembne so segmentne (kakovost sredinskih samoglasnikov) in nadsegmentne (razlikovanje v trajanju) lastnosti samoglasnikov pri pomenskem razlikovanju besed2 v severovzhodnem delu Slovenije. Podobna raziskava je v Sloveniji že bila narejena, in sicer so samoglasnike s per-ceptivnim testom3 prepoznavali študenti prvega letnika ljubljanske slovenistike in slavistike, zato obstaja možnost neposredne primerjave rezultatov. Raziskava (Tivadar 2004a) je pokazala, da je kakovost samoglasnikov (odprta in zaprta e in o) resnično pomenskorazločevalna in prepoznavna, medtem ko za kolikost (trajanje a,
1	Prispevek je prirejen po avtorjevem diplomskem delu (Huber 2005).
2	Pojem »beseda« v članku uporabljamo kot »/n/epretrgan/o/ in mestovno nezamenljiv/o/ množic/o/ glasov ali črk /^/« (Toporišič 1992: 6), vendar pa se zavedamo, da omenjeni pojem v govoru ne more imeti istega statusa kot v zapisu.
3	V članku je predstavljen perceptivni test, ki je prilagojena različica perceptivnega testa praške fonetične šole in perceptivnega testa, uporabljenega v raziskavi na ljubljanski slovenistiki in slavistiki (Tivadar 2003).
i in u) tega ne moremo trditi.4 Z uporabo besed, ki so jih prepoznavali že slovenisti in slavisti, smo zagotovili najprimerljivejse pogoje raziskovanja (iste besede, isti govorci5).
2 Priprava in izvedba perceptivnega testa
Perceptivni test,6 ki traja 14 minut in 45 sekund (poleg tega še 20 minut: 1. priprava na test, 2. štirje vzorčni primeri in 3. kratka anketa), je sestavljen iz najkakovostnejših (slišnost) posnetkov besed,7 ki vsebujejo želen fonem. Iz posnetega (prebranega) besedila8 smo jih izrezali s posebnim računalniškim programom Cool edit pro 2.00. Upoštevali smo, da test zaradi ohranjanja koncentracije ne sme biti daljši od ene šolske ure. Oba testa, izvedena med študenti (Tivadar 2004a), tudi nismo mogli kar združiti, ker: a) bi test trajal občutno predolgo, b) je treba upoštevati glasoslov-ne razmere v Prekmurju in c) smo morali izboljšati nekatere slabosti, ki so se pokazale pri izvajanju prejšnjih testov.
Preverjane besede v testu nastopajo v fonoloških parih (kolikostnih ali kakovostnih), ob njih je po potrebi tudi spremni tekst (beseda ali dve, stavek) za razumevanje konteksta, ki smo ga želeli doseči s slišano besedo, naglas imajo na zadnjem zlogu (z izjemo kakšen - kakšen), zapisane pa so z velikimi tiskanimi črkami (spremni tekst z malimi). Če gre za stavek, je začetek stavka zapisan z veliko začetnico, konča pa se s končnim ločilom: npr. Povej mi KAJ novega. Pred vsakim primerom je najprej izgovorjena zaporedna številka, sledi trikrat ponovljena testira-na beseda, tako da imajo anketiranci dovolj časa za odločitev. Časovni premor med sintetizirano številko in prvič izgovorjenim primerom je po premisleku in izkušnjah s prejšnjih testiranj podaljšan na dve sekundi (pri Tivadarju 1,2 sekunde), da bi anketiranci imeli več časa za pripravo in koncentracijo. Če primera prvič niso slišali (padec koncentracije, hrup v predavalnici, slabši posnetek itn.), se je isti posnetek istega govorca ponovil še dvakrat v razmaku ene sekunde. Na primer posnetek pod zaporedno številko dvanajst (12. a) majhen GROB b) GROB ~lovek) torej izgleda takole:
Sintetizirana »dvanajst« (dve sekundi premora) + »grob« (ena sekunda premora) +
»grob« (ena sekunda premora) + »grob« (dve sekundi premora).
4	Fonetične raziskave s stališča zaznavanja sta opravljala npr. tudi T. Srebot Rejec 2000: 51-66 in Toporišič 1978: 74-82, v tujini pa npr. Z. Palkova (1994) s Karlove univerze v Pragi.
5	Govorci so isti kot v raziskavi, v kateri so sodelovali študenti ljubljanske slavistike in slovenistike (Tivadar 2004c: 249-251). Analizirali smo šest govorcev, tj. tri moške in tri ženske. Govorci za posamezno besedo so izbrani glede na kakovost (slišnost) posameznih posnetkov (štirje posnetki, in sicer po dva moška in dva ženska najkakovostnejša posnetka za posamezno besedo). Trajanje (in formantne vrednosti) izgovorjenih samoglasnikov je izmerjeno tudi strojno (Tivadar 2003: 103-135).
6	Perceptivni test z rešitvami in razporeditvijo govorcev je prikazan v prilogi.
7	Vsaka beseda ima svojo šifro: npr. med005m pomeni besedo med petega moškega govorca. Zaradi neposredne primerjave obeh raziskav so ohranjene enake šifre za govorce in posamezne besede.
8	O pripravi in izvedbi obeh perceptivnih testov, ki sta bila uporabljena v raziskavi pri študentih sloveni-stike in slavistike, glej Tivadar 2004a: 17-25 in Tivadar 2004b: 36-39. Povedi so objavljene v Tivadar 2003: 177-188.
Percepcija samoglasniških opozicij pri dijakih pomurskih srednjih šol 71 Test vsebuje fonolo{ke pare za:
•	segmentne lastnosti (kakovost sredinskih samoglasnikov - zaprto : odprto): led -let, med - met; gost - gost, klop - klop, grob - grob;
•	nadsegmentne lastnosti (kolikost oz. trajanje ogelnih samoglasnikov - dolgo : kratko): kaj - kaj, kakšen - kakšen, na glas - naglas; sit - sit, bil - bil; nakup -na kup.
Fonološki pari za kolikost in kakovost (segmentne in nadsegmentne lastnosti) samoglasnikov so v testu med sabo pomešani. V nobenem primeru se ne ponovi glas enega in istega govorca pri dveh primerih zapored - vmes je najmanj en primer z drugim govorcem, saj se anketiranci drugače lahko navadijo na govorčev glas. Načeloma se ne ponavljajo niti samo moški niti samo ženski glasovi - to se zgodi le trikrat (dvakrat se ponovita dva ženska glasova, enkrat se ponovita dva moška glasova), vendar se nikoli eden za drugim ne ponovita dva primera za kakovost ali kolikost, ampak najprej primer za kolikost (kaj), sledi pa mu primer za kakovost (gost). V testu je torej prisotnih 11 fonoloških parov, kar pomeni 22 primerov na posnetku (za vsak člen fonološkega para po en posnetek). Zaradi večje objektivnosti in manjše možnosti ugibanja pri reševanju je bil vsak člen fonološkega para (vsaka preverjana beseda) ponovljen še trikrat (skupaj torej štirikrat), kar pomeni, da so anketiranci imeli pred sabo 88 primerov - 88-krat so se morali odločati, kaj so slišali.9 Besede so razvrščene tudi tako, da si ne bi sledili primeri za enak fonem (to se zgodi samo štirikrat za fonem /a/, ko primeri 17, 39, 61 in 83 vsebujejo kakšen, primeri 18, 40, 62 in 84 pa na glas). Na podlagi teh kriterijev smo po vrstnem redu razvrstili 22 besed. Ker vsak primer ponovijo še trije drugi govorci, so primeri od 23 do 88 razvrščeni na enak način kot od 1 do 22 - npr. primeri od 23 do 44 vsebujejo enake in po enakem vrstnem redu razporejene besede kot primeri od 1 do 22, le da jih izgovarjajo drugi govorci.
Perceptivni test (88 primerov, tj. fonoloških parov) rešujemo z obkroževanjem črk (a ali b) pred vsakim primerom. Primeri na listih si sledijo v enakem vrstnem redu, kot jih slišimo po radiu (CD-ju). Pred samim testiranjem moramo anketirancem razložiti, kaj od njih pričakujemo. Če pri kakem primeru niso prepričani, naj vseeno obkrožijo najverjetnejšo možnost in zraven naredijo vprašaj. Samo tako se lahko izognemo ugotavljanju, ali so določen primer slišali, vendar ne tudi prepoznali, ali so ga le preslišali. Seznaniti jih moramo tudi z vprašanjem, ki se nanaša na pravilno izgovarjavo (dve možnosti za obkrožanje - DA in NE). Neobkrožen primer pomeni, da se anketirancem izgovarjava te besede zdi ustrezna. V primeru (za anketirance kakorkoli) sporne oziroma neustrezne izgovarjave (predvsem naglašenega samoglasnika) naj obkrožijo NE. Tudi tu velja, da če o čem niso prepričani, naj vseeno obkrožijo najverjetnejšo možnost in zraven naredijo vprašaj.
Na vseh štirih srednjih šolah je test potekal po naslednjem vrstnem redu:
a) Napoved raziskave in razlaga perceptivnega testa. Strokovni delavci na šoli (profesorji slovenščine, svetovalna delavka idr.) na kratko napovejo raziskavo in
9 Če dodamo, da so vsak primer slišali trikrat, to pomeni, da so v resnici slišali 264 izgovorjenih besed; od tega vsako besedo po dvanajstkrat (na listu so se seveda morali za vsako besedo odločati le štirikrat).
izvajalca testa. Delitev testov, na katerih so na prvi strani najprej navodila, ki jih izvajalec ankete nato še natančneje razloži (predvsem postopek obkrožanja).
b)	Motivacija. Poudariti je treba, da se test ne ocenjuje. Vseeno ga naj natančno rešujejo in naj ne prepisujejo, saj lahko le na ta način dobimo relevantne rezultate. Obkrožijo naj, kaj slišijo, ne pa, kaj bi »morali« slišati. Ni namreč pomembno, da imajo vsi »pravilno« rešen test. Zanima nas resnična zmožnost ustreznega prepoznavanja - če sta kolikost in kakovost samoglasnikov bistveni za pomen besede.
c)Prikaz	vzorčnega perceptivnega testa. Sledi prikaz vzorčnega perceptivnega
testa (štirje primeri	- dva za kolikost in dva za kakovost).		
1. a) osem PET	b) gremo PET himno	DA	NE
2. a) naša VAS	|b]| pri VAS doma	DA	NE
3. a) osem PET	b) gremo PET himno	DA	NE
4. a) naša VAS	b) pri VAS doma	DA	NE
Najprej predvajamo prva dva primera in jih vprašamo, kaj slišijo. Ko se ne morejo odločiti, jim povemo, da je to tisti primer, ko morajo obkrožiti za njih najverjetnejšo možnost ter zraven narediti vprašaj. Preverimo, kaj so anketiranci slišali v obeh predvajanih primerih, ob tem sledi še praktična ponazoritev obkrožanja (a in b) -tudi (ne)ustrezne izgovarjave (DA, NE). Ko razumejo postopek, posnetek predvajamo še enkrat - tokrat vse štiri primere. Primerjajo naj 1. in 3. primer ter 2. in 4. primer. Ob napovedi časa trajanja testa moramo poskrbeti tudi za zbranost anketirancev, ki je sicer odvisna tudi od časa, kdaj je test izvajan. Načeloma ni priporočljivo, da se test izvaja ob koncu pouka, po težkih urah itn., saj so anketiranci takrat zelo utrujeni in komaj čakajo konec ure oz. pouka, zato je raziskava potekala od prve do četrte šolske ure, razen na EMS (osmo šolsko uro), kar pa v povprečju ni vplivalo na prepoznavanje samoglasnikov.
3 Opredelitev anketirancev
Anketiranci so dijaki štirih pomurskih srednjih šol (predvsem iz Prekmurja, kar je razvidno tudi iz spodnjega zemljevida) in spadajo v panonsko narečno skupino. Med njimi so tudi dijaki Dvojezične srednje šole Lendava (program gimnazija), kjer smo glede na dvojezično osnovo - slovenščina in madžarščina - gimnazijcev pričakovali, da bodo pri prepoznavanju samoglasnikov izmed vseh štirih srednjih šol imeli še največ težav. Večina anketirancev, tj. 79, je rojenih leta 1986, 11 leta 1987, 5 leta 1985 in 1 leta 1984. V raziskavi je torej sodelovalo 31 dijakov in 65 dijakinj (skupaj 96, in sicer po en razred na vsaki šoli) četrtih letnikov naslednjih srednjih šol:10
10 Na vseh šolah smo teste opravili v enem tednu, in sicer: GMS - 8. 11. 2004, EMS - 12. 11. 2004, GLJUT - 9. 11. 2004 in GLEN - 12. 11. 2004. V raziskavi so zajeti vsi pomurski gimnazijski programi (en razred četrtih letnikov na vsaki šoli). Vsem šolam in profesorjem se najlepše zahvaljujemo, da so nam omogočili izvedbo perceptivnega testa.
1)	Gimnazija Murska Sobota - GMS (31 anketirancev - 22 dijakinj in 9 dijakov),
2)	Ekonomska gimnazija Murska Sobota - EMS (25 anketirancev - 18 dijakinj in 7 dijakov),
3)	Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer - GLJUT (26 anketirancev - 19 dijakinj in 7 dijakov),
4)	Dvojezična srednja šola Lendava (program gimnazija) - GLEN (14 anketirancev - 6 dijakinj in 8 dijakov).
Slika 1: Kraji bivanja anketirancev in srednješolska središča Murska Sobota, Ljutomer in Lendava.
4 Rezultati perceptivnega testa
Rezultati so predstavljeni iz treh zornih kotov, in sicer:
a)	predstavitev skupnih rezultatov vseh anketirancev (pričakovali smo, da bodo zaradi svojevrstnih jezikovnih okoliščin pomurski dijaki slabše - kot študenti ljubljanske slovenistike in slavistike - prepoznavali samoglasnike),
b)	predstavitev rezultatov po posameznih {olah (glede na dvojezično osnovo - slovenščina in madžarščina - dijakov gimnazije v Lendavi smo pričakovali, da bodo imeli pri prepoznavanju samoglasnikov izmed vseh štirih srednjih šol še največ težav) in
c)	predstavitev rezultatov glede na spol (večjih razlik pri prepoznavanju samoglasnikov glede na spol nismo pričakovali).
4.1 Analiza skupnih rezultatov (glede na govorce)
Prepoznavanje po kakovosti različnih samoglasnikov. Na ravni kakovosti lahko v slovenščini preverjamo e-jevske in o-jevske foneme,11 ki so lahko zaprti ali odprti.
Eden največjih problemov v slovenskem knjižnem jeziku /oziroma govornem standardu/ za vsakega, ki ni ravno Gorenjec ali Ljubljančan, je razvrstitev širokih in ozkih /oziroma odprtih in zaprtih/ dolgih o-jev in seveda e-jev. Ta razlika je pomensko razločevalna (fone-matična) /^/ Vokalna kvaliteta a priori ni predvidljiva (Toporišič 1967: 232.)
Po drugi strani pa niti odprtost ni enaka - najbolj odprta sta dolga naglašena /E:/ in /O:/, sledita jima kratka naglašena /E/ in /O/, najmanj odprta pa sta nenaglašena /E/ in /O/ (Toporišič 2000: 50).
Prepoznavanje e-jevskih fonemov pri dijakih je v povprečju (7-12 %) slabše kot pri študentih.12 Npr. v fonološkem paru led - let dijaki foneme pravilno prepoznavajo le v 82 % (študenti v 94 %). Pri tem paru prihaja do različnih prepoznavanj glede na spol govorca. Anketiranci nekoliko uspešneje led prepoznavajo pri govorcih, medtem ko let pri govorkah. Prepoznavanje o-jevskih fonemov se pri dijakih od vseh fonemov najbolj razlikuje od prepoznavanja pri študentih - pri dijakih je namreč kar za 19-33 % slabše. Izmed o-jevskih fonemov dijaki še najbolje prepoznavajo fonološki par gost -gdst, in sicer 79 % (študenti v 98 %). V negativnem smislu izstopa govorec 004m pri besedi gost s samo 70 % pravilnih prepoznav, v pozitivnem smislu pa govorka 004z pri besedi klop s 74 % pravilnih prepoznav (glej graf 2 in razpredelnico 1).
■	sit □ bil
□	led - let
□	med - met
□	kaj
□	kakšen
□	na glas - naglas
■	grob
□	klop
■	gost
□	nakup - na kup
/i/ /e/ in /E/ /a/	/o/ in /O/
fonoiošlkl par\
Graf 2: Prepoznavanje fonoloških parov pri pomurskih dijakih - skupno.
11	Fonetični simboli so zapisani s pomočjo prirejene mednarodne abecede SAMPA (Zemljak idr. 2002: 160-161). Za naglašene samoglasnike so uporabljeni naslednji znaki: O = o, o; E = e, e; o = o; e = e; a = a, a; i = i, i; u = u, Ü. Dvopičje pri fonemih /O:/ in /E:/ predstavlja dolžino samoglasnika.
12	Podatke za študente slavistike in slovenistike glej v Tivadar 2004a: 25-30. Šifrant: dijaki pomeni dijake pomurskih srednjih šol (4. letnik), študenti pa študente iz omenjene prejšnje raziskave (1. letnik).
Ü
n


S3


ig
3	CO		3	m		3	\D	CO
••o	5	7	••o			5	••O	5
z	m	z	m		m	z	m	z
E3						cS	E3	E3
o	O	o	o		O	o	O	o
Ü
n
S
	3	3		3	7	CO
	••O	7		••o	5	5
m	z	m		m	z	
(N	3			(M	3	
C3	C3	C3		C3	cB	cB
Ü
n
Razpredelnica 1: Prepoznavanje po kakovosti razli~nih samoglasnikov.
13 šifrant: B - analizirana beseda, G - govorec oziroma govorka, P - pravilno prepoznavanje, N -nepravilno prepoznavanje, % P - odstotek pravilnih prepoznavanj, z - ženska, m - moški.
Prepoznavanje po kolikosti razli~nih samoglasnikov. Za razliko od srednjih samoglasnikov, ki imata fonološki par, so drugi samoglasniki brez fonemskega para
-	fonološko razlikovanje obstaja le na ravni prozodije, na ravni naglašenosti in trajanja samoglasnika. V slovenskem jezikoslovju prevladuje sistemsko ločevanje na dolge in kratke naglašene samoglasnike ter kratke in nenaglašene samoglasnike. Temu razlikovanju oporeka T. Srebot Rejec in deli samoglasnike na naglašene in nenaglašene (glej Tivadar 2003: 114). »V slovenskem knjižnem /standardnem/ jeziku kolikostna nasprotja, prim. brät - brat, niso posebno pogostna in prav to je nemara glavni vzrok za njihovo počasno, a vztrajno odpravljanje. Zmagujejo dolgi naglašeni samoglasniki.« (Toporišič 1967: 229.) Obravnavani so vsi trije ogelni samoglasniki, in sicer fonemi /a/, /i/ ter /u/. Izbrani so torej fonološki pari, ki se razlikujejo le v nadsegmentnih lastnostih.
Izmed vseh ogelnih samoglasnikov dijaki (tudi študenti) še najbolje prepoznavajo fonološke pare fonema /a/ (povprečno: dijaki 61 %, študenti 70 %). Kljub vsemu na podlagi teh rezultatov ne moremo trditi, da ima trajanje posameznega fonema odločilen pomen pri pomenskem razločevanju, saj je npr. v fonološkem paru käk{en
-	kakšen izmerjena14 kar precejšnja razlika v dolžini pri govorki 002z (razmerje 1,6 proti 1 v korist käk{en), vendar je primer käk{en002z prepoznan v 88 %, medtem ko je primer kakšen002z prepoznan le v 54 %.15 Po drugi strani velja ravno nasprotno, da je izmerjena zelo majhna razlika v trajanju prav tako v fonološkem paru käk{en
-	kakšen (razmerje 1,1 : 1 v korist käk{en, govorec 002m), pa dijaki prepoznajo primer käk{en002m v 83 %, primer kakšen002m pa v 47 %. Tudi od samega govorca ni odvisen odstotek pravilnih prepoznav - npr. primer käk{en002m dijaki pravilno prepoznavajo kar v 83 %, primer käj002m le v 35 %. Fonem /i/ je v obeh fonoloških parih prepoznan tako slabo (povprečno: dijaki 51 %, študenti 61,7 %), da lahko z gotovostjo rečemo, da pomen posameznih besed ni vezan na trajanje glasov. Tako je izmerjena velika razlika v trajanju pri govorcu 005m za fonološki par sit - sit (razmerje 1,75 : 1 v korist sit), kar pa ni bistveno za pravilno prepoznavanje (s(t005m -53 %, sit005m - 50 %). Analiziran je le en u-jevski fonološki par (dijaki 53 %, študenti 47 %), zato ne moremo govoriti o posebej relevantnih rezultatih. Kljub temu lahko primerjamo dijake in študente ter vidimo, da je tudi prepoznavanje u-jevskih fonemov zelo slabo. Iz povprečja izstopa le govorka 004z - primer nakup004z dijaki pravilno prepoznajo v 63 %, še bolje na kup004z - 72 %, čeprav razlika v trajanju ni nič večja kot pri drugih govorcih (glej graf 2 in razpredelnico 2).
4.2 Rezultati po {olah
fi-jevske foneme najbolje prepoznavajo dijaki GMS in GLJUT, ki so najboljši tudi pri prepoznavanju o-jevskih fonemov. V obeh primerih imajo dijaki GLEN najnižji odstotek prepoznavanja. Podobno velja za prepoznavanje posameznih fonemov: npr. zaprti /e/ v besedi led so dijakih GLEN pravilno prepoznali v 52 %, dijaki GLJUT
14	O trajanju ogelnih fonemov glej Tivadar 2003: 103-135.
15	Iz tega bi lahko sklepali, da se dolgi /a/ prepozna bolje kot kratki, kar pa lahko nakazuje na večjo frekventnost npr. zaimka.
O
«
O
«
o
«

s?

Ü3

a s /S s


Razpredelnica 2: Prepoznavanje po kolikosti različnih samoglasnikov.
pa kar v 83 %. V povprečju so dijaki odprti fonem /E/ bolje prepoznali kot zaprti /e/. Iz povprečja izstopa najvišji odstotek prepoznavnosti zaprtega /o/ v besedi gost pri dijakih GLEN - 82 %. Za odprti /O/ velja, da so ga v besedi gdst v najvišjem odstotku prepoznali dijaki GLJUT (84 %), najnižji odstotek prepoznavnosti ima beseda grdb pri dijakih GLEN (48 %).
Zanimivo je, da dijaki GLEN pri prepoznavanju a-jevskih fonemov niso čisto pri dnu, ampak jih prepoznavajo celo najbolje (odlično je prepoznan predvsem primer kakšen). Prav v tem primeru je mogoče iskati pomembnost medkulturnega oz. med-jezikovnega vpliva, saj pozna madžarščina - ki ima velik jezikovni vpliv na prebivalce dvojezičnega območja okrog Lendave16 - segmentno ločevanje a-jevskega fonema (dolgi in kratki a sta dva različna fonema), medtem ko slovenščina pozna le nadsegmentno ločevanje a-jevskega fonema (dolgi in kratki a - sta alofona istega fonema). Oba i-jevska fonološka para dijaki prepoznavajo podobno slabo (okrog 50 %). Izstopa le 62 % prepoznavanje fonološkega para sit - sit dijakov GMS v pozitivnem smislu ter 44,5 % prepoznavanje istega para dijakov EMS v negativnem smislu. Posebno slabo je prepoznavanje fonološkega para nakup - na küp obeh šol iz Murske Sobote (GMS - 48 %, EMS - 49 %). Veliko bolje ta fonološki par prepoznavata preostali šoli (GLJUT - 60 %, GLEN - 61 %) (glej graf 3, za posamezne fonološke pare in govorce pa Huber 2005: 67-90).
SS
(A O
> (O
i o.
100 80 60 40 20 0
M
	/i/	/e/ in /E/	/a/	/o/ in /O/	/u/
□ GMS	57	90	62	70	48
■ GLJUT	50	91	63	75	60
□ GLEN	49	68	65	64	61
□ EMS	45	88,5	54,5	66,5	49
fonoioškl parl
Graf 3: Prepoznavanje fonoloških parov - predstavitev po šolah.
16 O vplivu madžarščine piše tudi E. Bernjak (1993), ko pravi, da se s tem kršijo pravila obeh jezikov, saj vzamejo en element npr. slovenskega jezika in ga uporabijo skupaj z drugim elementom npr. madžarskega jezika. S tem se izgublja jezikovna zmožnost govorcev v obeh jezikih. N. Lebarič (1993) je naredila raziskavo med učenci četrtih razredov dvojezičnih osnovnih šol v Lendavi in Gaberju (79 otrok). Učenci so morali prebrati določeno besedilo in ga potem po spominu obnoviti. Njihov (posneti) govor so nato analizirali. Ugotovili so, da dvojezičnost v veliki meri škodi in povzroča velike težave pri obvladovanju obeh jezikov - slovenskega in madžarskega. Učenci so skupaj naredili 893 napak. Velik odstotek napak je bil ugotovljen tudi pri obvladovanju glasoslovja: zamenjevali so glasove (113), dodajali so glasove (78), izpuščali so določene glasove (41) ter tudi vstavljali dodatne glasove (14). Vendar pa vpliv tujega jezika ni vedno samo negativen, saj po drugi strani M. Prebeg - Vilke (1995: 65) navaja raziskave, ki dokazujejo, da »/t/isti, ki so se začeli učiti drugega jezika kot otroci, na koncu dosežejo boljše rezultate na vseh jezikovnih stopnjah, še posebej na stopnji izgovarjave. Po pravilu dosežejo stopnjo izgovarjave izvirnega govorca samo tisti, ki so bili izpostavljeni vplivom tujega jezika do šestega leta starosti.«
Percepcija samoglasniških opozicij pri dijakih pomurskih srednjih šol 79 4.3 Rezultati glede na spol
Anketiranke v povprečju (npr. pri fonološkem paru led - let za 17 %, grob - grdb za 16 %) bolje prepoznavajo e-jevske in o-jevske foneme. Opazna razlika med spoloma se pojavi tudi pri fonološkem paru käj - kaj (moški - 54 %, ženske - 63 %). Pri i-jevskih fonoloških parih se rezultati glede na spol ne razlikujejo, saj jih oboji prepoznavajo zelo slabo (51 %). Podobno je tudi pri prepoznavanja u-jevskih fone-mov (moški - 55 %, ženske - 52,5 %) (glej graf 4, za posamezne fonološke pare in govorce pa Huber 2005: 67-90).
Ena izmed domnev, zakaj ženske v višjem odstotku prepoznavajo samoglasnike, je lahko tudi »večja resnost in prizadevnost« dijakinj pri reševanju testa, vendar bi za potrditev te teze potrebovali še dodatne raziskave. Navsezadnje vzorec raziskave glede zastopanosti žensk in moških ni uravnotežen, saj je žensk dvakrat več (65 žensk in 31 moških).
M O
C >
re
C N O a
SH a
100 80 60 40 20 0
m
	/i/	/e/ in /E/	/a/	/o/ in /O/	/u/
□ moški	51	79	58	64	55
■ ženske	51	90	62	72,5	52,5
fonološkl pari
Graf 4: Prepoznavanje fonoloških parov - glede na spol.
5 Sklep
Z raziskavo smo ugotovili (in potrdili), da pomurski anketiranci (dijaki četrtih letnikov pomurskih gimnazij) slabše prepoznavajo v raziskavi merjene samoglasnike17 slovenskega govornega standarda (seveda glede na anketo, narejeno pri slovenistih in slavistih na Filozofski fakulteti v Ljubljani). Veliko slabše je predvsem ločevanje samoglasniške kakovosti. Prepoznavanje e-jevskih fonemov pri dijakih je v povprečju (7-12 %) slabše kot pri študentih. Prepoznavanje o-jevskih fonemov pri dijakih se od vseh fonemov najbolj razlikuje od prepoznavanja pri študentih - pri dija-
17 Polglasnika nismo preverjali, saj v slovenskem jezikovnem standardu ne obstajajo fonološki (kakovostni ali kolikostni) pari, kjer bi se samo na podlagi polglasnika razlikoval pomen celotne besede.
kih je namreč kar za 19-33 % slabše. Pravilno smo tudi predvidevali, da dolžina (kolikost) posameznih samoglasnikov (skorajda) ne vpliva na pomensko razločevanje besed (še najbolje so dijaki prepoznali fonološki par kakšen - kakšen, in sicer 69 %).
Zakaj take razlike? Vendarle ne smemo pozabiti, da so študenti slavistike in slove-nistike vseeno bolje pravorečno (glasoslovno) teoretično in praktično podkovani kot dijaki pomurskih srednjih šol, saj so izbrali študij slovenščine in opravili maturo. Okolje (narečje, madžarščina itn.) prav gotovo spada med najpomembnejše vplive, zato je razumljivo, da pomurski dijaki ne ločijo npr. med zaprtim in odprtim o-jem, saj ga v sistemih prekmurskih govorov ni, ker se vsi odprti o-ji zapirajo ali difton-girajo. Zanimiv je primer prepoznavanja fonema /a/, ki so ga dijaki lendavske gimnazije - za razliko od drugih fonemov - prepoznavali v največjem odstotku (npr. kakšen - kakšen kar 74 %). Ob analizi rezultatov smo še ugotovili, da ženske (npr. led - let celo za 17 %) bolje prepoznavajo analizirane samoglasnike kot moški. Ugotovitev se zdi zanimiva v okviru medosebnih odnosov in družbenih odnosov nasploh ter si zasluži nadaljnjih raziskav.
Odpira se vprašanje, kako je z zaznavanjem in prepoznavanjem samoglasnikov po drugih slovenskih pokrajinah oz. regijah. Tudi v korist šolskega (izobraževalnega) sistema bi bilo dobro ugotoviti, kakšno zmožnost razločevanja knjižnojezikovnih glasov imajo ljudje vseh slovenskih pokrajin, saj bi na ta način laže sistematizirali prioritete poučevanja slovenskega govornega standarda. Ne smemo pozabiti, da je govorjeni jezik zelo pomemben del našega vsakdana, zato ne bi bilo odveč, če bi šola že zgodaj začela opozarjati na posebnosti slovenskega standardnega izgovora.
6 Priloga - Rešitve perceptivnega ttesta z razporeditvijo govorcev
1.	a)	GOST napitek	b) večerni GOST	004m
2.	a)	LED	b) LET	003z
3.	a)	Povej mi KAJ novega.	b) KAJ je novega?	002m
4.	a) NAKUP		b) dati NA KUP	004z
5.	a) pet rečnih SIT		b) še nisem SIT	005m
6.	a) KAKŠEN avto želite?		b) Daj mi KAKŠEN bonbon.	002z
7.	a) LED		b) LET	002m
8.	a)	NAGLAS besede	b) reči NA GLAS	004z
9.	a)	slab MET	b) lipov MED	005m
10.	a) strupen KLOP		b) šolska KLOP	003z
11.	a) Zvon je glasno BIL polnoč.		b) Marko je BIL že doma.	004m
12.	a) majhen GROB		b) GROB človek	004z
13.	a) slab MET		b) lipov MED	002m
14.	a) GOST napitek		b) večerni GOST	003z
15.	a)	pet rečnih SIT	b) še nisem SIT	005m
16.	a)	NAKUP	b) dati NA KUP	004z
17.	a)	KAKŠEN avto želite?	b) Daj mi KAKŠEN bonbon.	002m
18.	a) NAGLAS besede		b) reči NA GLAS	004z
19.	a)	strupen KLOP	b) šolska KLOP	004m
20.	a)	Zvon je glasno BIL polnoč.	b) Marko je BIL že doma.	003z
21.	a)	majhen GROB	b) GROB človek	002m
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
a) Povej mi KAJ novega. [a) GOST napitek [D LED
a) Povej mi KAJ novega. a) NAKUP a) pet rečnih SIT a) KAKŠEN avto želite? a) LED
a) NAGLAS besede
a) slab MET
a) strupen KLOP
a) Zvon je glasno BIL polnoč.
a) majhen GROB
a) slab MET
a) GOST napitek
a) pet rečnih SIT
a) NAKUP
a) KAKšEN avto želite? a) NAGLAS besede a) strupen KLOP a) Zvon je glasno BIL polnoč. a) majhen GROB a) Povej mi KAJ novega. a) GOST napitek a) LED
a) Povej mi KAJ novega. a) NAKUP a) pet rečnih SIT a) KAKšEN avto želite? a) LED
a) NAGLAS besede
a) slab MET
a) strupen KLOP
a) Zvon je glasno BIL polnoč.
a) majhen GROB
a) slab MET
a) GOST napitek
a) pet rečnih SIT
a) NAKUP
a) KAKšEN avto želite? a) NAGLAS besede a) strupen KLOP a) Zvon je glasno BIL polnoč. a) majhen GROB a) Povej mi KAJ novega. a) GOST napitek a) LED
a) Povej mi KAJ novega. a) NAKUP a) pet rečnih SIT a) KAKšEN avto želite?
b) KAJ je novega?	004z
b) večerni GOST	003z
b) LET	004m
b) KAJ je novega?	004z
b) dati NA KUP	002m
b) še nisem SIT	002z
b) Daj mi KAKŠEN bonbon.	005m
b) LET	004z
b) reči NA GLAS	002m
b) lipov MED	002z
b) šolska KLOP	004m
b) Marko je BIL že doma.	004z
b) GROB človek	002m
b) lipov MED	002z
b) večerni GOST	004m
b) še nisem SIT	004z
b) dati NA KUP	004m
b) Daj mi KAKŠEN bonbon.	002z
b) reči NA GLAS	002m
b) šolska KLOP	004z
b) Marko je BIL že doma.	004m
b) GROB človek	003z
b) KAJ je novega?	005m
b) večerni GOST	002m
b) LET	004z
b) KAJ je novega?	005m
b) dati NA KUP	003z
b) še nisem SIT	002m
b) Daj mi KAKŠEN bonbon.	004z
b) LET	004m
b) reči NA GLAS	003z
b) lipov MED	002m
b) šolska KLOP	004z
b) Marko je BIL že doma.	002m
b) GROB človek	003z
b) lipov MED	005m
b) večerni GOST	004z
b) še nisem SIT	002m
b) dati NA KUP	003z
b) Daj mi KAKŠEN bonbon.	005m
b) reči NA GLAS	003z
b) šolska KLOP	002m
b) Marko je BIL že doma.	004z
b) GROB človek	004m
b) KAJ je novega?	002z
b) večerni GOST	004z
b) LET	002m
b) KAJ je novega?	002z
b) dati NA KUP	004m
b)| še nisem SIT	004z
b) Daj mi KAKŠEN bonbon.	002m
73.	a) LED
74.	a) NAGLAS besede
75.	a) slab MET a) strupen KLOP a) Zvon je glasno BIL polnoč. a) majhen GROB a) slab MET a) GOST napitek
76.
77.
78.
79.
80. 81. 82.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
pet rečnih SIT NAKUP
KAKŠEN avto želite?
a) NAGLAS besede
strupen KLOP
Zvon je glasno BIL polnoč.
majhen GROB
a) Povej mi KAJ novega.
b) LET		003z
b) reči NA GLAS		004m
b) lipov MED		004z
b)	šolska KLOP	002m
b)	Marko je BIL že doma.	003z
b)	GROB človek	004m
b)	lipov MED	004z
b)	večerni GOST	002m
b) še nisem SIT		002z
b) dati NA KUP		002m
b) Daj mi KAKŠEN bonbon.		004z
b) reči NA GLAS		004m
b) šolska KLOP		003z
b) Marko je BIL že doma.		002m
b) GROB človek		004z
b) KAJ je novega?		002m
Viri
Slovenski pravopis, 2003. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU in Delo.
Slovar slovenskega knjižnega jezika: Elektronska izdaja v. 1.0, 1998. Ljubljana: DZS.
Literatura
Bernjak, Elizabeta, 1993: Jezikovno-sistemski razlogi primanjkljaja v slovensko-madžarskem jezikovnem tisku. Štrukelj, Inka (ur.): Jezik tako in drugače. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 263-271.
Huber, Damjan, 2005: Sodobni slovenski knjižni jezik v severovzhodni Sloveniji. Diplomsko delo. Ljubljana: Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Lebarič, Nada, 1993: Govorni primanjkljaji pri učencih na dvojezičnem območju Prekmurja. Štrukelj, Inka (ur.): Jezik tako in drugače. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 174-178.
Palkova, Zdena, 1994: Fonetika a fonologie češtiny. Praha: Univerzita Karlova.
Prebeg - Vilke, Mirjana, 1995: Otrok in jeziki: materinščina in drugi jeziki naših otrok. Ljubljana: Sanjska knjiga.
Srebot Rejec, Tatjana, 2000: Ali je današnja slovenščina še tonematična? Razprave 17. Ljubljana: SAZU. 51-66.
Tivadar, Hotimir, 2003: Govorjena podoba slovenskega knjižnega jezika - pravorečni vidik. Magistrsko delo. Ljubljana - Praga: Filozofska fakulteta.
Tivadar, Hotimir, 2004a: Priprava, izvedba in pomen perceptivnih testov za fonetično-fono-loške raziskave (na primeru analize fonoloških parov). Jezik in slovstvo XLIX/2. 17-36.
Tivadar, Hotimir, 2004b: Fonetično-fonološke lastnosti samoglasnikov v sodobnem knjižnem jeziku. Slavistična revija 52/1. 31-48.
Tivadar, Hotimir, 2004c: Podoba in funkcija govorjenega knjižnega jezika glede na neknjižne zvrsti. Obdobja 22. 437-452.
Toporišič, Jože, 1967: Predvidljivost slovenske knjižne samoglasniške kolikosti in kakovosti. Jezik in slovstvo XII/8. 229-236.
Toporišič, Jože, 1978: Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika. Maribor: Založba Obzorja.
Toporišič, Jože, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ. Toporišič, Jože, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Zemljak, Melita idr., 2002: Računalniški simbolni fonetični zapis slovenskega govora. Slavistična revija L/2. 159-169.