GRADBENI VESTNIK RSkc z-oui\ Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3,1000 Ljubljana, telefon/faks 01 422 4622 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG Maribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica angleških povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 3000 izvodov Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na hltp://www.zveza-daits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5500 SIT' za študente in upokojence 2200 SIT; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 40.687,50 SIT za en izvod revije; za naročnike iz tujine 100 USD. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: 02017-0015398955 Gradbeni vestnik* GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH - INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 05:625; ISSN 0017-2774 Ljubljana, april 2005, letnik 54, str. 113-132 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge s prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen-recenzent, ki go določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. . • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini(velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese­ dilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite­ rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slike v običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih .tif ali .jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe: za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku no naslov: FGG, Jamova 2 ,1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pri­ spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Uredništvo Vsebina • Contents Članki • Papers stran 114 Harun Hozo, univ. dipl. inž. grad. PREDNAPETE PLOŠČE PARKIRNE HIŠE LETALIŠČA LJUBLJANA BRNIK PRESTRESSED SLABS OF THE PARKING GARAGE OF THE AIRPORT LJUBLJANA BRNIK stran 120 mag. V ladim ir Gumilar, univ. dipl. inž. grad., MBA, izr. prof. dr. Roko Žarnic, univ. dipl. inž. grad. SLOVENSKA GRADBENA TEHNOLOŠKA PLATFORMA SLOVENIAN CONSTRUCTION TECHNOLOGY PLATFORM stran 124 Etiel Petrinja, univ. dipl. inž. grad., prof. dr. Žiga Turk, univ. dipl. inž. grad., as. dr. Matevž Dolenc, univ. dipl. inž. grad. UPORABA OGRODIJ ZA VZPOSTAVLJANJE VIRTUALNIH ORGANIZACIJ GRID TECHNOLOGIES FOR VIRTUAL ORGANIZATIONS Novi diplomanti gradbeništva J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Koledar prireditev J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Slika na naslovnici: Parkirna hiša letališča Ljubljana Brnik, foto: Oskar Dolenc Mesta ft Stavbe NECSO Sant Gobaln Podzemne gradnje Nadzemna omrežja Autostrade per I 'Italia FEHRL e r ia l iu s» ČemiM vfđe i& e i ifZ v n te n i \ OSlPJili'. nm :r ž iv lje n ja >&tante Body' :.... / : PREDNAPETE PLOŠČE PARKIRNE HIŠE LETALIŠČA LJUBLJANA BRNIK PRESTRESSED SLABS OF THE PARKING GARAGE OF THE AIRPORT LJUBLJANA BRNIK Harun Hozo, univ. dipl. inž. grad. Plešičeva 27,1000 LJUBLJANA Strokovni članek UDK 624.94:691.328.2:725.381 Povzetek I V prispevku so opisane posebnosti gradnje betonske konstrukcije parkirne hiše letališča Ljubljana Brnik, kjer so bile v projektni dokumentaciji predvidene armiranobetonske plošče. Namesto navadne armature smo za plošče uporabili naknad­ no napete jeklene vrvi v zaščitni masti, kijih napnemo po vsaj delnem strjevanju betona. Ponovno se je potrdilo, da morajo izvajalci slediti spremembam na trgu in nenehno preverjati optimalnost tehničnih rešitev, predvidenih v projektni dokumentaciji. Na obravnavanem objektu smo dokazali, da lahko še med gradnjo brez zapletov izvedemo preprojektiranje, pospešimo hitrost in izboljšamo kakovost gradnje. Ponovno smo potrdi­ li, da je tehnologija monolitnih prednapetih plošč ena tistih, ki zagotavljajo kakovostno, hitro in ekonomično gradnjo. Summary | The particularities of the construction of the concrete structure of the parking garage of the airport Ljubljana Brnik, where the reinforced concrete slabs were designed, are described in the paper. Instead of usual reinforcement, the poststressed steel cables in the protective grease were used and stressed after concrete was partly horded. It was confirmed again that the contractor shall follow the changes on the market and control the optimum of technical solutions, provided by the designers. The example shows that it is possible to change the designed technical solutions even during the construction, speed up, and improve the quality of the construction. It was confirmed again that the technology of the monolitic prestressed slabs assures qualitative, fast, and economical construction. 1 • UVOD Slab sloves, ki ga je pred leti povzročila potrebna obnova viadukta Ravbarkomanda, nepravično izničuje nedvomne prednosti prednapetega betona. V zvezi s tem naj na kratko spomnimo na nekatera dejstva iz teori­ je in gradnje betonskih konstrukcij (Tomičič, 1984) ter primerjamo različne sisteme pred­ vsem glede na nosilni mehanizem in antikoro- zivno zaščito. 1. Armirani beton je kompozit, ki svoj nosilni mehanizem vzpostavi šele, ko je beton v nateznih conah razpokal in napetosti pre­ vzame armatura. To v praksi pomeni, daje be­ ton na zgornji površini plošče nad podporami in na spodnji površini plošče v polju drobno razpokan. Zavarujemo ga lahko le tako, da z izračunom dokažemo, da so razpoke manjše od dopustnih (ob domnevi, da so enakomer­ no razporejene). Šteje se, da armatura v tem primeru ostane zaščitena v strjenem betonu. 2. Prednapeti beton z napenjanjem pred vgra­ jevanjem se izvaja na stezi za prednapenjanje (prednapete montažne »II« in votle plošče). Napete žice se zabetonirajo, po končanem strjevanju pa se v oporah steze prekinejo, tako da se sila kablov adhezijsko prenaša na beton. To v praksi pomeni, da beton v polju ostane tlačen, nerazpokan, nad podporami pa je le konstruktivna mehka armatura (v statičnem modelu je nad podporami členek). 3. Prednapeti beton z napenjanjem po strjevanju se lahko izvaja pred montažo (prednapeti mostni nosilci) ali po izvedbi AB konstrukcije, (monolitne prednapete AB plo­ šče). Vrvi za napenjanje se naknadno vstavijo v vgrajene cevi, nato se napnejo in zagozdijo z vgrajenimi sidrnimi glavami. Tu obstajata dve možnosti: a) kovinske rebraste cevi se po napenjanju napolnijo z neskrčljivo injekcijsko malto, ki za­ gotavlja sovprežnost, b) cevi PEHD (visokokakovostna plastika) se napolnijo z mastjo, ki ne zagotavlja sovprež- nosti. To v praksi pomeni, da imajo napete vrvi v zadnjem omenjenem primeru trikratno zašči­ to - prvič v tlačenem AB prerezu, drugič v vo­ dotesni plastični cevi in tretjič vrv »plava« v masti, ki dodatno preprečuje vdor vode ali vlage. Če primerjamo klasično armirane in predna­ pete ravne plošče (brez nosilcev) enake raz- petine, so ostale neposredne prednosti na­ slednje: • bistveno manjši povesi, • eliminacija razpok (kot sestavnega dela nosilnega mehanizma), • manj »mehke« (RA400/500 oz. BSt500S) armature, • bistveno tanjše plošče (15 do 35 %), • hitro razopaženje plošč (že po dveh, treh dneh), • možna je zamenjava vrvi v primeru po­ škodb, • plošče se lahko gradijo tudi brez dilatacij- skih enot. Posredne prednosti so: • cenejša konstrukcija plošč (do 15 %), • lažje plošče, kar posledično vodi k lažji in cenejši celotni konstrukciji (manjša lastna teža, manjše potresne sile, manjše obreme­ nitve stebrov in temeljev), • večja svetla medetažna višina ali nižji ob­ jekt (ob enaki medetažni višini), • teoretično je plošča brez razpok in povesov, kar povečuje trajnost, • hitrejše obračanje opažev in optimalna uporaba (manjše količine) opažnih miz, • bistveno manj potrebne delovne sile in pripadajoče logistike, • bistveno manj transportov na gradbišče in manj deponij ter odpadnega materiala, • krajši rok gradnje AB konstrukcije (> 30 %). Pomanjkljivosti so: • nekontrolirano vrtanje, preboji in modifika­ cije lahko konstrukcijo oslabijo (prednost pa je v tem, da na konstrukcijo ne vpliva vrtanje med vrvmi - pri klasični armaturi pa že z re­ zanjem nekaj palic porušimo projektirano sta­ bilnost in nosilnost objekta), • tanjše plošče so nekoliko manj primerne za prevzem horizontalnih obremenitev v stikih s stebrom (problematično za visoke zgradbe, ki so popolnoma brez AB sten ali jeder - samo stebri), • zahtevana je uporaba betonov večje tlačne trdnosti - MB35 in več (C30/37 in C35/45), ki zahtevajo stalno kakovost proizvodnje, so­ dobne dodatke ter več pazljivosti in nege. Za uporabo te tehnologije so primerne raz- petine okrog 10 m (od 6 do 20 m, optimalno 8,50), čim pravilnejši rastri in seveda pra­ vočasna odločitev o uporabi te tehnologije, da se lahko po potrebi Izvede preprojektiranje. Uporaba prednapetih plošč je izjemno učinko­ vita predvsem za parkirne hiše, ker omogoča do dvakrat manj stebrov v tlorisu in več etaž pri isti višini objekta (v primerjavi z montažnimi ali sovprežnimi konstrukcijami); omenjene pred­ nosti pa so bistvene tudi za poslovne objekte, hotele, bolnišnice in podobno. 2 * SLOVENSKE IZKUŠNJE Sistem z enojnimi napetimi vrvmi za mono­ litne etažne plošče večjih razpetin je v uporabi že desetletja, le v Sloveniji (in celotni nekdanji SFRJ) ni bil sprejet zaradi tujih dobaviteljev in zastarele zakonodaje (še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je to bilo po JUS prepo­ vedano!?). Tehnologija se zelo dinamično razvija, pred­ vsem v razvitem svetu in na Daljnem vzhodu (zahodna Evropa, Severna Amerika, Japon­ ska, Tajska in Avstralija). Svoje začetke ima v ZDA leta 1955. Do leta 1985 so tam naredili že več kot 50 milijonov m2 tovrstnih plošč. V Evropi je v uporabi šele po letu 1970 in takrat so bili pripravljeni tudi ustrezni standar­ di, ki so še dodatno pospešili razvoj in obseg uporabe. Po letu 1990 je bil ta sistem nekoliko v senci hitrega razvoja sovprežnih konstrukcij (jekleni profili-beton). Šele v zadnjih petih letih so v Sloveniji znani trije primeri uporabe te tehnologije (Pipenbaher, 1999), (Mahne, 2000). Lani pa sta se zgodili še dve ključni spremembi, ki bistveno vplivata na ekonomičnost in praktičnost sistema: 1. Podražitev konstruktivnega jekla za 75 odstotkov - za razliko od klasične rebraste armature in mrež podražitev na prednapeto jeklo nima takšnega vpliva, ker je specifični delež (kg/m 2) jekla v primerljivih prednapetih konstrukcijah do trikrat manjši kot pri kla­ sičnih rešitvah. 2. Sprejemanje novih evropskih (EN 1992 in dodatki) predpisov za dimenzioniranje be­ tonskih prednapetih konstrukcij, ki zahtevajo bistveno manj konstruktivne armature in inter­ nacionalizacija projektivne dejavnosti. 3 • PARKIRNA HIŠA LETALIŠČA LJUBLJANA 'Objekt ima pravokotno zasnovo, z dimenzija­ mi 108 X 80 m (slika 1), ima 4 nadstropja '(P+3) (slika 2), pretok vozil poteka čez medetažo (ni posebne spiralne rampe). Ce­ lotna konstrukcija je z dilatacijo razdeljena na 'dve potresni enoti dimenzij 54 * 80 m in s še 'eno dilatacijo ločena od poslovno-servisnega ‘Objekta na vhodni strani (ki je skupaj z zuna­ njo ureditvijo predmet iste pogodbe). Skupna površina objekta je 38.400 m2. 'Osnovni podatki o udeležencih pri graditvi iparkirne hiše so navedeni v preglednici 1, po­ datki o predvidenih količinah glavnih mate- irialov in razlikah po spremembi projektne 'dokumentacije pa v preglednici 2. Investitor Aerodrom Ljubljana, d. d. Svetovalni inženir in nadzornik Aerodrom Ljubljana, d. d., Aeroinženiring Vrednost investicije 2.800 milijonov SIT (vključena tudi zunanja ureditev in poslovna zgradba) Projektna dokumentacija (PZR/PGD) Projektant arhitekture EKO ART, Ljubljana Odgovorni projektant arhitekture Vladimir Koželj Projektant gradbenih konstrukcij MM Projekt, Ljubljana Odgovorni projektant gradbenih konstrukcij Martin Malenšek Izvajalec SCT d. d., Ljubljana Direktor projekta Zvonko Gros Odgovorni vodja gradbišča Bojan Bucik Koordinator preprojektiranja Harun Hozo Preprojektiranje medetažnih plošč Luigi Giannattasio, Dreibau Ingenieur Conseils, Švica Izvajalec napenjanja kablov BBR Conex, Zagreb, Hrvaška Preglednica 1 • Osnovni podatki o udeležencih pri graditvi parkirne hiše letališča Ljubljana Brnik Slika 1 • Tloris parkirne hiše letališča Ljubljana Brnik Material Enota Količine, predvidene po PZR/PGD Razlike v količinah po spremembi projekta Izkopani material m3 14.638 Beton m3 13.483 -1046 Mehka armatura t 2670 -1072 Kabli t 0 80 Opaž m2 56.817 Zidovi m3 131 Ometi m2 4.650 Preglednica 2 • Podatki o prvotno predvidenih količinah glavnih materialov in razlikah po spremembi projektne dokumentacije Slika 2 • Prerez parkirne hiše letališča Ljubljana Brnik 4 • KONSTRUKCIJA OBJEKTA PO PZR/PGD/PZI Objekt je temeljen na točkovnih temeljih, ki imajo kvadratno obliko, široki so 2 do 3,8 m in debeli 60 cm. Med temelji je izvedeno nasutje in nad tem mikroarmirana betonska plošča debeline 16 cm. Medetažne plošče slonijo na močno armi­ ranih ovalnih stebrih 50 /80 cm na rastru 8 X 8 m (krajno polje 8 « 10 m) in vogalnih stenah, ki so potrebne za prevzem potresnih obremenitev. Plošče so debele 26 cm in armi­ rane z armaturo RA400/500. Nad tretjim nadstropjem je kovinska strešna konstrukcija. Projekt medetažne konstrukcije je bil priprav­ ljen v času, koje bilo razmerje med cenami be­ tona in armature nekoliko drugačno kot v času gradnje, tako da so debelino betona zmanjšali na najmanjšo motno mero. Analiza armaturnih načrtov kaže na zelo gosto spodnjo armaturo - na manjših poljih palice 0 20 na 20 cm do» 0 25 na 12,5 cm, nad stebri pa na izjemno» gosto armaturo, kije bila načrtovana v prerezu s priključno armaturo stebra 0 22 na 5 cm, na mestih sidranja armature pa palica pri palici. Izvedba take konstrukcije je zelo zahtevna in za izvajalca tvegana, ker je praktično ne­ mogoče zagotoviti kakovostno vgrajevanje betona na najbolj obremenjenih točkah kon­ strukcije, po drugi strani pa je neekonomična zaradi velikega deleža armaturnega jekla na kvadratni meter površine. 5 • PREDLOG SPREMEMBE PROJEKTA ZA IZVEDBO Bistveno boljša ekonomičnost konstrukcije se pokaže že z večjo debelino plošče (in manj armature), ampak ne v taki meri, da bi bila izdelava nove dokumentacije upravičena. Za optimalno izvedbo konstrukcije so bile predla­ gane in v celoti sprejete naslednje spre­ membe: • Sprememba konstrukcije iz armiranobeton­ ske v prednapeto, tip BBR PT slab, kar pomeni posamezne vrvi premera 15,7 mm, v zaščitni masti in PEHD ceveh. • Medetažna konstrukcija - plošča je stanj­ šana na 22 cm (prej 26 cm), marka betona je iz MB30 spremenjena na MB45 (C35/45). • Uporabljena je rebrasta armatura BSt500S, kar približno ustreza RA500/560 namesto prej predvidene RA400/500. • Namesto vut je nad stebri prerez plošče okrepljen s HEA profili. • Na robu plošče ni preklade, ampak je okrepitev manjša in obrnjena navzgor (kot cestni robnik), kar še dodatno pospeši grad­ njo in dodatno poveča občutek lahkosti kon­ strukcije. Predlog je bil podkrepljen tudi z ekonomsko analizo, ki je pokazala, da je predlagana re­ šitev medetažne konstrukcije za 15 odstotkov cenejša, in zagotovilom, da bodo spremembe izvedene v pogodbenem roku oziroma v določenem roku po potrditvi. Predlog je bil kmalu potrjen in takoj smo se lotili organizaci­ je preprojektiranja in izvedbe plošč po teh­ nologiji PT slab. Poudarjamo, da je bil predlog podan in sprejet v paketu, saj je bilo le tako možno izkoristiti vse prednosti, kijih omogoča tehnologija. 6 • PREPROJEKTIRANJE Z izdatno pomočjo projektanta gradbenih konstrukcij Martina Malenška, univ. dipl. inž. grad. (MM Projekt) ter soglasjem glavnega projektanta Vladimira Koželja, univ. dipl. inž. arh. (EKO ART Ljubljana) so v Švici pripravili in izvedli nov statični izračun medetažnih plošč in pripravili kabelske in armaturne načrte. Še ena posebnost je v tem, da je celoten pro­ ces potekal s pomočjo elektronskih povezav, po katerih smo izmenjevali načrte CAD, digitalne fotografije in skenirane skice. Švicar­ ski biro Dreibau Ingenieur Conseils je odprl (posebno internetno odložišče v obliki internet­ nega naslova ftp, s katerega so, skladno s po­ oblastili, udeleženci lahko kopirali, odlagali ali spreminjali projektno dokumentacijo, vpraša­ nja, skice, predloge in rešitve. Na ta način smo dosegli 4 do 24-urni odziv na vsa vprašanja, ki so se pojavljala med projektiranjem in gradnjo. To je bilo zelo koristno ne samo zaradi od­ daljenih lokacij sedežev udeležencev, ampak tudi zaradi potovanj, ker je npr. konstruktor inž. Giannattasio lahko med potovanji iz Argentine v Estonijo hitro odgovarjal na naša vprašanja, odgovore pa smo lahko v najkrajšem času posredovali izvajalcem napenjanja (BBR Con- ex, Zagreb), vodstvu BBR (BBR Systems, Zü­ rich), odgovornemu projektantu konstrukcij (MM Projekt), Tehničnem sektorju SCT in grad­ bišču. Obenem pa je bila zagotovljena tudi sledljivost in dokumentiranost podatkov. Statični izračuni in kompletna izvedbena do­ kumentacija plošč je bila na ta način priprav­ ljena (Dreibau IC) v dveh tednih, potem je bila še združena in dopolnjena s ponovljenim statičnim izračunom potresa predana v mapo spremenjenih PZI statičnih izračunov in na­ črtov konstrukcije (MM Projekt). Preprojektiranje je bilo pripravljeno po novih evropskih predpisih. Ne glede na nekoliko manj­ še zahteve novih predpisov poudarjamo, daje bilo predvideno zadostno konstruktivno armi­ ranje za preprečevanje krhkega loma (npr. tudi v primeru, če se na kakršenkoli način prekinejo vsi kabli istočasno). Skladno z omenjenimi predpisi je bila izračunana minimalna potrebna konstruktivna armatura čez celotno površino, in sicer armaturna mreža MAR 500/560 Q131 (samo spodaj), vendar je bila po dogovoru z revidenti projektirana Q226, ki zagotavlja še bistveno (70 odstotkov) večjo varnost. 7 • UPORABLJENI SISTEM BBR PT SLAB - ZASNOVA IN NOSILNI MEHANIZEM Sistem BBR PT je zasnovan na enojnih vrveh 15,7 mm, sestavljenih iz več žic trdnosti 1860 N/mm2 (za klasično armaturo zadostu­ je 500 N/m m 2), ki so napete na 65 odstot­ kov oziroma je efektivna napetost približno 1200 N/m m 2 oziroma sila v eni vrvi je dobrih 180 kN. Vrvi so dobavljene v PEHD (črna ka­ kovostna plastika) ceveh in so že namaščene - korozijsko zaščitene. Med možnimi načini polaganja kablov (slika 3) je bil uporabljen naslednji nosilni sistem: v eno smer je čez stebre potegnjeno po 8 vrvi (v polju spodaj in nad stebri na stolicah zgoraj); na ta način se oblikuje (navidezno) primarne nosilce oziroma podpore v eno smer, v drugo smer pa je plošča dimenzionirana kot konti- nuirni nosilec z nadomestnimi okvirji in je dokaj enakomerno napeta z vrvmi na pri­ bližno 1 m (0,5-1,6 m) razdalje, oziroma ko­ likor je pač potrebno po statičnem računu glede na obremenitve in geometrijo (slika 4). Slika 3 • Možni načini polaganja kablov Slika 4 • Navidezni nosilci v plošči 8 • PONOVLJENI POTRESNI IZRAČUNI IN KLASIČNA ARMATURA Z zmanjšano maso medetažne konstrukcije račune za potresno obtežbo in izvesti dimen- je bilo treba (MM Projekt) ponoviti statične zioniranje. Nad stebri je bila projektirana armatura 0 22 na 10 cm dolžine 3 m v obeh smereh, podobno je armiran tudi robni nosi­ lec, ki je uporabljen za prenos potresnih obre­ menitev na vogalne stene. 9 • PROTIPREBOJNE OKREPITVE Novi predpisi omogočajo uporabo različnih predpisov in preizkušenih rešitev. Za izvedbo okrepitve stika med ploščo in stebri je upora­ bljena (ameriška) tehnologija prefabriciranih jeklenih HEA »manšet«, ki se vgradijo v jedro plošče okoli stebra, s čimer se okrepi strižna odpornost prereza. 10 ’ IZVEDBA MEDETAŽNIH PLOŠČ K hitrejši gradnji je bistveno prispevalo tudi prekrivanje posameznih faz (slika 5). Izvedba medetažnih plošč je potekala dokaj enostavno. Na gradbišču so na opaž položili spodnje armaturne mreže, nanje le ob podpo­ rah armaturne palice in HEA profile, na to vrvi za napenjanje in potem zgornjo armaturo (sli­ ka 6). Na robovih plošče so na opaž pritrdili napenjalne glave oziroma ploščice (slika 7). Tlorisni potek vrvi se lahko po potrebi lokalno spreminja za 10 cm brez ponovitve statičnih računov, kar še dodatno poenostavi montažo. Zaradi izjemno goste armature v območju ste­ brov je bil potreben samozgoščevalni beton (slika 8). Po končanem betoniranju in še 36 do 48-urnem presledku se vrvi napnejo in glave napolnijo z mastjo ter zaprejo s plastič­ Slika 5 * Istočasna izvedba več faz gradnje nimi pokrovi (sliki 9 in 10). Med izvedbo seje po­ kazala izredna pred­ nost napetih plošč glede na trajanje gradnje. Na gradbi­ šču se je pokazalo, da je gradnja plošč, upoštevaje opaženje, armiranje, betonira­ nje in razopaženje, potekala dvakrat hi­ treje, kot to traja pri klasični izvedbi. Faze betoniranja plošč so si sledile v tlorisu, po petih predhodno predvidenih segmentih, in potem v naslednjo etažo. Takšno zaporedje je omogočilo, da izdelava stebrov ni bila kritično in so jih zato izvajali na mestu, s sistemskim opaži (slika 11). Opažne mize so znotrc etaže prenašali z električnimi vozički Doka, s Slika 6 • Prednapete plošče so armirane le z minimalno mrežasto armaturo Slika 7 • Prednapete vrvi so sidrane z napenjalnimi in sidrnimi glavami Slika 8 • V območju stebrov je bila zaradi goste armature potreben samozgoščevalni beton Slika 9 • Kable napenjamo z majhnimi in priročnimi napenjalkami Slika 10 • Po napetju kable odrežemo, sidrne glave napolnimo z mastjo in prekrijemo s plastičnimi pokrovi Slika 11 • Stebri so bili zgrajeni na mestu in opaženi s sistemskimi opaži Slika 12 • Po razopaženju ostane prednapeta plošča ravna Slika 13 • Parkirna hiša Brnik jeseni 2004 čimer smo bistveno razbremenili žerjave. Ena od prednosti prednapetih plošč je tudi manjša podajnost v primerjavi z armiranobetonskimi (slika 12). Največja ovira za tekoče napredovanje ce­ lotne gradnje je bil dokaj kompliciran prehod temeljev iz poslovnega v garažni del. Če bi imel objekt enotno višino temeljenja, bi grad­ nja potekala še hitreje. Seveda so vmes na hitrost dela vplivale še številne spremembe in rešitve drugih elementov, kot so dilatacije, rampe, inštalacije in oprema. Če analiziramo le gradnjo AB konstruk­ cije, smo dosegli izjemen čas, saj so bile vse medetažne plošče izvedene v 85 dneh ali 500 m2/dan. Predvsem to je prispe­ valo, da je bil objekt pred zimo pod streho (slika 13). 11 «SKLEP V prispevku so opisani obseg in bistveni momen­ ti preprojektiranja objekta Parkirne hiše Brnik z glavno spremembo konstruktivnega sistema iz klasično armiranega na sistem naknadno na­ petih plošč (PT slab). Zgrajeni objekt v vseh vidikih prekaša s pogodbo zahtevane lastnosti. Bilje zgrajen hitreje,je kakovostnejši in cenejši za naročnika. Pokazalo se je, da je možno znotraj še tako »napetih« pogodbenih rokov tako rekoč mimogrede in brez večjih zapletov izvesti spre­ membo PGD/PZI dokumentacije ter s hitro in kakovostno gradnjo ter zmanjšanjem cene opravičiti naložbo. Pogoj za takšne uspehe pa so strokovnost, razgledanost in želja po izboljšanju pri vseh udeležencih, od izvajalca do projektan­ ta, nadzornika in naročnika. 12 «VIRI PH Brnik - PGD in PZI projektna dokumentacija, Ljubljana, 1999-2004. Tomičić, I., Betonske konstrukcije, GFS Zagreb, 1984. Mahne, I , Izdelava monolitnih betonskih plošč z napenjanjem, Tl SCT 52, Ljubljana, 2000. Pipenbaher, M., Zasnova in izvedba nove garažne hiše v Luki Koper, Zbornik 21. zborovanja SDGK, Bled, 1999. Publikacije, primerjave in prospekti BBR Systems, VSL International, Doka in drugo. SLOVENSKA GRADBENA TEHNOLOŠKA PLATFORMA SLOVENIAN CONSTRUCTION TECHNOLOGY PLATFORM mag. Vladim ir Gumilar, univ. dipl. inž. grad., MBA strokovni članek GRADBENI GROZD, gospodarsko interesno združenje, UDK 624:339.923:061.1 EU Dimičeva 9 ,1000 LJUBLJANA izr. prof. dr. Roko Žarnic, univ. dipl. inž. grad. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2 ,1000 LJUBLJANA in Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Dimičeva ulica 12,1000 LJUBLJANA POVZGtGk I V prispevku je predstavljena ustanovitev SLOVENSKE GRADBENE TEH­ NOLOŠKE PLATFORME, sestavnega dela krovne Evropske gradbene tehnološke plat­ forme. Predstavljeni so namen, naloge in cilji razvoja evropske in nacionalnih platform v kontekstu priprav na 7. okvirni program EU. Opisane so koristi sodelovanja podjetij in institucij ter možnosti za mednarodno razvojno in tehnološko sodelovanje. S u m m a r y I The paper reviews the establishment of the SLOVENIAN CONSTRUC­ TION TECHNOLOGY PLATFORM, a m em ber of the European Construction Technology Plat­ form (ECTP). The intentions and the goals of the ECTP and national construction techno­ logy platform developments are described in the context of the 7. Frame Programm plan­ ning. The benefits for the participating com panies and institutions are presented along w ith the possibilities for international R&D and technological cooperation. 1 • UVOD Evropski politiki in gospodarstveniki se zave­ dajo, da brez pospešenega vlaganja v nova znanja in inovacije ne bo možno doseči (korigi­ ranih) lizbonskih ciljev na področju gospodar­ ske rasti in konkurenčnosti, s tem pa tudi ciljev socialne in okoljske politike. Pomembno vlo­ go pri tržno pogojenem razvoju industrijskih sektorjev bodo odigrale ti. tehnološke plat­ forme. (www.cordis.lu/technoloav-Dlatforms/ home.htmh. Njihov namen je vključiti vse zain­ teresirane skupine na določenem tehnološkem ali gospodarskem področju (industrija je nosi­ lec, npr. gradbeni sektor) v pripravo in izvedbo RTR (raziskovanje in tehnološki razvoj) politike na tem področju. To je narejeno z namenom, da se povečajo privatna vlaganja in izboljša učinkovitost javnih vlaganj v raziskave in tehno­ loški razvoj. Področja platform se določijo glede na njihovo strateško pomembnost, vpliv in potencialni prispevek k uresničevanju evrop­ skih ciljev konkurenčnosti, okoljskega in social­ nega razvoja ter gospodarske rasti. Osnovni namen tehnoloških platform je evidentirati Evropska gradbena industrija je zelo pomem­ ben gospodarski sektor Evrope ne samo glede na obseg proizvodnje in zaposlovanja, ampak tudi zaradi kapacitet za posredni razvoj delovnih mest in vpliv na konkurenčnost drugih industrijskih sektorjev, uporabnikov stavb, transportnih storitev itd. Evropski gradbeni sek­ tor se je zavedajoč svoje vloge in pomena in­ tenzivno vključil v razvoj gradbene tehnološke platforme, saj pri prejšnjih raziskovalnih pro­ gramih, predvsem 6. okvirnem programu, ni raziskovalne in razvojno tehnološke (RTR) pri­ oritete, potrebne raziskovalne in tehnološke preboje, potrebna sredstva in programe. Rezul­ tati bodo pomembno izhodišče za 7 okvirni program EU, s katerimi se usmerja velik delež evropskih sredstev, namenjenih raziskavam in tehnološkemu razvoju. bilo veliko priložnosti za raziskovalne projekte na področju graditve objektov. Evropska grad­ bena tehnološka platforma (ECTP, European Construction Technology Platform) je ena iz­ med 22 evropskih platform ter je dobro orga­ nizirana in pozicionirana v EU. ECTP je pristop k organiziranju evropskega gradbeništva oziro­ ma širše - gradbenega sektorja (graditeljstva) - zaradi doseganja boljših razvojnih rezultatov s pomočjo lastnih (privatnih), nacionalnih in evropskih razvojnih sredstev. 2 • EVROPSKA GRADBENA TEHNOLOŠKA PLATFORMA (WWW.ECTP.ORG) Namen ECTP platforme je: • določitev raziskovalnih in razvojni prioritet, razvojnih programov in sredstev na številnih strateških področjih z veliko družbeno po­ membnostjo za doseganje evropskih ciljev rasti, konkurenčnosti in trajnostnega razvoja; • povezovanje zainteresiranih skupin za skupno vizijo in pristop k razvoju aktualnih tehnologij; • aktiviranje potrebne kritične mase razisko­ valnih in inovacijskih aktivnosti. ECTP je platforma za razvoj in rast grad­ benega sektorja (slika 1). Vključuje vse za­ interesirane strani: velika in SME podjetja, RTR inštitute, izobraževanje, javni sektor in institucije, finančni sektor, investitorje. Pod­ jetja so ključni pobudnik platforme in nosilec dejavnosti (bottom-up pristop). Namenjena je povezovanju in zagotavljanju sinergij med nacionalnimi in evropskimi, javnimi in privat­ nimi sredstvi, aktivnostmi in platformami. ECTP platforma je odprta za sodelovanje. Strateški raziskovalni program ECTP (Stra­ tegie Research Agenda), ki je v pripravi, postavlja izhodišča za pripravo 7. okvirnega programa. S sodelovanjem v platformi se porajajo nova razvojna EU partnerstva, s tem pa omogoča še aktivnejše vključevanje novih članic v 7. okvirni raziskovalni pro­ gram EU in razvoj Evrope. Platforma je organizirana po vsebinskih po­ dročjih (Focus Areas) in nacionalnih platfor­ mah (National Technology Platforms, NTP). Delo koordinira Koordinacijski odbor (Support Group), usmerja pa skupina visokih pred­ stavnikov (High Level Group, HLG). Delovanje ECTP poteka na podlagi temeljnega doku­ menta (Terms of Reference, TOR), ki podaja izhodišča za razvoj platforme, njenega delo­ vanja in organizacije. Večina dokumentov nastaja v nacionalnih platformah (NTP) in v delovnih skupinah vsebinskih področij (Focus Areas, FA), ki so odprte za vse zainteresirane partnerje. V ECTP se lahko zainteresirana pod­ jetja, inštitucije in organizacije vključijo z vključitvijo v delo na vsebinskih področjih, pre­ ko kontaktov s sekretariatom ECTP, preko nacionalnih platform, s sodelovanjem v ple­ narni skupščini in preko Generalnega direktora­ ta EU za raziskave (EU DG Research). Številni aktualni dokumenti so dostopni tudi na spletni strani SGG Cwww.aradbeniarozd-aiz.siT - J f c ' E C TP - E U R O P E A N C O N S T R U C T IO N T E C H N O L O G Y M A lT O R M • 5 G T F -S L O V E N S K A G R A D B E N A T E H N O L O Š K A P L A T F O R M A EUROPEAN COMMISSION EVROPSKA KOMISIJA Slika 1 • Slovenska gradbena tehnološka platforma je del Evropske gradbene tehnološke platforme 3 «VSEBINSKA PODROČJA Vsebinska področja ECTP se formirajo v okviru tematik, ki so posebno pomembna za prihodnost gradbenega sektorja. Tu se pri­ pravljajo ključni dokumenti. Na sliki 2 so prika­ zana vsebinska področja ECTP in nosilna podjetja. V okviru Slovenske gradbene tehno­ loške platforme načrtujemo delo na podob­ nih vsebinskih področjih. Mesta & Stavbe NECSO Sant Gobain Podzemne gradnje Kakovos. /7CC; Soh i Nadzemna omrežja Autos trade per ritalia FEHRL Mater ali Cement življenja Bachy Kulturna dediščina \y. /JjICJ CofiPirU'tU'jn Slika 2 • Vsebinska področja Evropske gradbene tehnološke platforme Štiri začetna vsebinska področja predstavljajo specifične industrijske segmente. Dve horizon­ talni področji (materiali, kakovost življenja) pa povezujejo vsa področja. Rezultate dela sode­ lujočih na vsebinskih področjih koordinacijska skupina (SG) vključi v ključne dokumente ECTP - to je vizijo in strateški raziskovalni program. 3.1 Mesta in stavbe (Buildings and Cities) Mesta so najbolj želen prostor za življenje in delo. Izziv vsebinskega področja Mesta in stavbe je izboljšati zdravje in kakovost življenja prebivalcev mest ob hkratnih zagotavljanju okoljskih in ekonomskih učinkov. Potrebno je zmanjšati razkorak med potrebami državljanov in ponudbo gradbenega sektorja. Na področju Mesta in stavbe se tako pripravljajo nove, med seboj komplementarne iniciative: • novi koncepti stavb in procesov graditve, ki bodo izpolnjevali potrebe vseh državljanov z varnim in prilagodljivim konceptom načrto­ vanja za vse, • z ohranitvijo naravnih virov, uporabo inteli­ gentnih tehnologij, novimi koncepti načrtovanja urbanega prostora, ki bo upošteval potrebe vseh in spoštoval arhitekturno dediščino mest­ nih področij. Razvili bomo nove programe za obnovo obstoječih objektov in nove koncepte stavb z majhno porabo energije. Tematska področja: Urbane teme, Stavbe, Ma­ teriali in oprema, Energija. 3.2 Podzemne gradnje (Underground Construction) Prihodnost podzemnih gradenj v Evropi. Na­ men je sprostiti mestne površine s prenosom infrastrukture pod zemljo ter geotehnične (podzemne) konstrukcije narediti varne in brez vplivov na okolje. To bo zahtevalo visoko učinkovito podzemno gradnjo, izboljšano var­ nost za delavce in uporabnike in zmanjšan vpliv na okolje med gradnjo in pri uporabi. Tematska področja: Načrtovanje na podlagi življenjskega cikla, Numerične simulacije in predvidevanja, Materiali, Vizija za naprave za vrtanje tunelov, Druge tehnologije, Monitoring in transparentna tla, Geotehnotogija, Vzdrže­ vanje in obnova obstoječe infrastrukture, Okoljski vplivi in socialni vidiki. 3.3 Nadzemna omrežja (Networks) Integrirano omrežje storitev in infrastrukture. Nadzemna omrežja predstavljajo največji delež grajenega okolja. Omrežja so hrbteni­ ca razvoja evropske socialne kohezije in go­ spodarske rasti. Vpliv omrežij na evropsko ekonomijo je zelo velik, saj je učinkovitost omrežij temelj evropske konkurenčnosti. Vsebinsko področje Nadzemna omrežja pri­ pravlja razvojno vizijo za vse vrste infrastruk­ turnih omrežij in storitev za državljane, kot so: • transportna infrastruktura (ceste, železnice, vodne poti) za zagotavljanje hitre in varne mo­ bilnosti oseb in blaga, • storitvena infrastruktura (plin, voda, energi­ ja, telekomunikacije, pošta, itd .), ki omogoča lažje delo in udobnejše življenje. Tematska področja: Odgovori na poveča­ nje potreb; Obvladovanje živijenskega cikla; Varnost in varovanje, vključujoč vpliv IT; Vpliv na okolje; Inter-modalnost in inter-operativ- nost. 3.4 Materiali (Materials) Moderni funkcionalni materiali za prihodnost graditve. Gradbeni sektor uporablja večjo količino in bolj raznovrstnostne materiale kot katerikoli drugi sektor. Prihodnje razvojne aktivnosti na področju gradbenih materialov bodo prinesle potenciale za velike okoljske, ekonomske in socialne vplive na grajeno okolje. Intenziviranje raziskav in tehnološke­ ga razvoja (RTR) na področju najbolj po­ membnih in uporabljenih gradbenih materia­ lov je zato vitalnega pomena za razvoj na vseh drugih področjih platforme, razvoj grad­ benega sektorja in grajenega okolja EU. Tematska področja: Cementni materiali Ke­ ramika, Kompozitni materiali, Drugi materiali (v pripravi). 3.5 Kakovost življenja (Quality of Life) Bolj trajnostno grajeno okolje. Gradbeni sek­ tor je upravičeno opredeljen kot sektor, ki po­ membno vpliva na okolje, zaradi česar ima tudi pomemben vpliv in vlogo za doseganje trajnostnega razvoja v Evropi. Najti moramo načine za manjšo porabo energije, manjše nastajanje toplogrednih plinov, manjšo gene­ racijo odpadkov, manjšo uporabo kemikalij ipd. Pri projektiranju in izvedbi je potrebno uporabljati holistični pristop, ki ščiti tako grad­ bene delavce kot tudi uporabnike. To področje vključuje tudi vidike varnosti (kriminal, na­ ravne nesreče, terorizem). Za Slovenijo in ostale države južne Evrope je še posebno pomembno področje potresnega inženirstva. 3.6 Kulturna dediščina (Cultural Heritage) Varovanje naše kulturne dediščine za prihod­ nje generacije. Evropa je kontinent z velikim številom zgodovinskih spomenikov in objek­ tov. Razvojne aktivnosti se morajo uskladiti z ohranjanjem kulturne dediščine. Razisko­ valne, razvojne in inovacijske aktivnosti na po­ dročju materialov in tehnik za ohranjanje (konzervacijo), vzdrževanje in obnovo so zelo pomembneža doseganje ključnega cilja, to je integralnega upravljanja z nepremično kul­ turno dediščino in njeno trajnostno sožitje s prostorom. Pri tem je potrebno razviti po­ sledični pristop k varstvu kulturne dediščine. Vodilo vseh korakov na poti k prenovi kulturne dediščine mora biti stalna misel na posledice, ki jih lahko povzroči poseg. Gradbeni posegi in varstvena načela lahko vodijo do konfliktnih stanj, če se ne upošteva nujnost njihove uskladitve od samega začetka poseganja v dediščino. Aktivna udeležba na področju var­ stva kulturne dediščine v ECTP daje gradbe­ nemu sektorju izredno priložnost za razvoj in prehod na raven razvojno intenzivne panoge. Tematska področja: Ocenjevanje, opazovanje, diagnostika; Materiali; Tehnologije posegov; Okolje in energija; Upravljanje, uporaba, vzdrže­ vanje; Mesto in okolje; Izobraževanje in uspo­ sabljanje; Trajnostni razvoj; Direktive, standardi, tehnične specifikacije; Socio-ekonomski vidiki; Zaščita pred naravnimi nesrečami. 4 • SLOVENSKA GRADBENA TEHNOLOŠKA PLATFORMA Nacionalne tehnološke platforme (NTP) so sestavni del ECTP platforme. Med najbolj aktivnimi članicami ECTP je Poljska. Slovensko graditeljstvo oziroma gradbeni sektorje skoraj od vsega začetka sodeloval pri razvoju krovne platforme. V okviru teh aktivnosti je bila v ok­ tobru 2004 ustanovljena Slovenska gradbe­ nega tehnološka platforma (SGTP, ang. Slove­ nian Construction Technology Platform) ter se s tem pridružila (ob ustanovitvi) 13 nacional­ nim platformam, ki sestavljajo ECTP. Namen SGTP je povezati zainteresirane skupine grad­ benega sektorja v Sloveniji, jih aktivno vključiti v razvoj ECTP ter s tem zagotoviti sodelovanje pri njeni izvedbi v okviru 7. okvirnega progra­ ma EU. Na ta način lahko SGTP platforma pomembno prispeva k tehnološkemu razvoju in rasti slovenskega gradbenega sektorja ter evropski in globalni konkurenčnosti panoge. Cilji SGTP: • mobilizirati in aktivirati podjetja (velika in SME) in druge zainteresirane skupine; • identificirati razvojne izzive, kompetence in potrebe slovenskega gradbenega sektorja; • dopolniti RR potrebe panoge, da bi izpolnili strateške cilje EU na področju graditeljstva ter vključiti aktualne (slovenske) teme med priori­ tete 7. OP EU; • izdelati za Slovenijo aktualne razvojne pro­ grame, ki so harmonizirani z EU programi in usmeritvami; • povezati razvojne programe, podporne me­ hanizme, inovacijske aktivnosti; • povezati in zagotoviti učinkovito porabo javnih ter privatnih sredstev za RTR gradbe­ nega sektorja; • spodbujati in pripravljati pogoje in predloge za sodelovanje v 7. OP; • promovirati slovensko graditeljstvo v EU. Naloge: • organizacija (KO, sekretariat, vsebinska po­ dročja, delovne skupine, komunikacija, splet­ na stran); • priprava razvojnih podlag (namen, vizija, cilji, rezultati, koristi, organizacija SI-CTP, vo­ denje, slovenske kompetence, RTR programi, obstoječe vključevanje v EU programe); • priprava vizije (prispevki k ECTP, vsebinska področja, vizija 2010/2020/2030, razvojne priložnosti); • priprava Strateškega raziskovalnega pro­ grama (tehnološke prioritete, organizacija, projekti, financiranje); • vključevanje ECTP (prispevki k dokumen­ tom ECTP, aktivno sodelovanje, mreženje). 4.1 Koristi sodelovanja Sodelovanje predstavnikov gradbenih podjetij, institucij, organizacij ter drugih zainteresiranih skupin za področje graditve pri Slovenski grad­ beni tehnološki platformi in Evropski gradbeni tehnološki platformi predstavlja sodelovanje pri načrtovanju raziskovalne in razvojno tehno­ loške politike EU na področju graditve objektov. Te usmeritve lahko koristno uporabijo tudi pri lastnih razvojnih programih. Sodelovanje v ECTP pa je pomembno tudi zaradi učinkov mreženja z drugimi evropski podjetji in razvoj­ nimi institucijami ter možnosti za sodobne ob­ like sodelovanja po načelih grozdov (interna­ cionalizacija grozdov). Sodelujoča podjetja in institucije so potencialni partnerji pri realizaci­ ji evropskih RTR projektov, npr. v okviru 7. okvirnega programa, ter potencialni poslovni partnerji pri aplikaciji rezultatov in njihovi poslovni uporabi v vrednostnih verigah gra­ ditve objektov. S sodelovanjem v platformi si slovenska gradbena podjetja lahko zagotovijo sodelovanje v procesih s višjo dodano vred­ nostjo, na posameznih področjih pa lahko ob ustreznem angažiranju in vlaganjih v razvoj postanejo tudi tehnološki nosilci. 4.2 Organizacija in financiranje V prvi fazi delovanje platform ni direktno fi­ nancirano ali sofinancirano niti v EU niti v Sloveniji. Sodelujoči morajo zato zagotoviti lastna sredstva. Postopoma pa se odpirajo možnosti za sofinanciranje potnih in drugih stroškov sodelovanja v platformi. Organizaci­ ja in struktura SGTP posnema ECTP. Tako se omogoči aktivno sodelovanje v ECTP vsebin­ skih področjih, omogoča snemanje sloven­ skih kompetenc na teh področjih ter optimira sodelovanje pri izvedbi RTR projektov ter prenosu rezultatov v gospodarsko prakso. Nosilci aktivnosti (kontaktne osebe): • dr. Miha Tomaževič, Zavod za gradbeništvo Slovenije, član HLG • dr. Roko Žarnic, Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za grad­ beništvo in geodezijo: so-koordinator ECTP vsebinskega področja Kulturna dediščina in nacionalni koordinator SGTP • dr. Marjana Šijanec Zavrl, članica ECTP vse­ binskega področja Mesta in stavbe • mag. Vladimir Gumilar, SLOVENSKI GRADBE­ NI GROZD (SGG), predstavnik nacionalne plat­ forme, SGG je sekretariat nacionalne platforme. 5 «SKLEP SLOVENSKI GRADBENI GROZD se je v okviru projekta pospeševanja inovativnosti in inter­ nacionalizacije aktivno vključil v razvoj plat­ forme in tudi prevzel vlogo sekretariata SGTP. Čeprav je za vse aktivnosti v platformi potreb­ no zagotoviti lastna sredstva, računamo, da se bo ta vložek povrnil v okviru skupnih RTR projektov 7. okvirnega programa, pri katerih bomo skušali z našimi obstoječimi in novimi člani tudi intenzivno sodelovati. Sodelovanje predstavnikov gradbenih podjetij, institucij, organizacij ter drugih zainteresiranih skupin za področje graditve pri Slovenski gradbeni tehnološki platformi in Evropski gradbeni teh­ nološki platformi predstavlja sodelovanje pri načrtovanju raziskovalne in razvojno tehno­ loške politike EU na področju graditve objek­ tov. S sodelovanjem v platformi lahko podjetja slovenskega gradbenega sektorja sodelujejo pri razvoju znanj in sposobnosti za obvlado­ vanje procesov graditve z višjo dodano vred­ nostjo, na posameznih področjih pa lahko ob ustreznem angažiranju in vlaganjih v razvoj postanejo tudi tehnološki nosilci. Dodatne informacije o ECTP oz. SGTP in vprašalnik o interesu za sodelovanje v plat­ formi lahko dobite na spletni strani grozda ('http://www.aradbeniarozd-aiz.si') ali pri na­ cionalnih kontaktnih osebah. 6 «VIRI ECTP, Building for a Future Evrope, Terms of Reference, delovno gradivo, januar 2005. ECTP, Challenges and Development for the Build Environment in Europe, The Harmonised Vision for 2030 for a Sustainable and Competitive Con­ struction Sector«, delovno gradivo, januar 2005. Potočnik, J„ The European Construction Technology Platform and its Role in a Competitive Knowledge Europe«, govor Evropskega komisarja Jane­ za Potočnika na 1. sestanku Visokih predstavnikov ECTP, Bruselj, 1. marec 2005. Potočnik, J„ The Importance of SMEs in the European Knowledge Economy, govor Evropskega komisarja Janeza Potočnika, novinarska konferen­ ca, Regionalni inovacijski in tehnološki center Celje, 18. marec 2005. ECTP, spletna stran: http://www.ectp.ora. 7 • DODATEK Kontaktni podatki: GRADBENI GROZD, gospodarsko interesno združenje, Sekretariat SGTP Dimičeva 9, 1000 Ljubljana Tel. 01 2808184; Fax 01 2808187 E-mail: saa@aradbeniarozd-aiz.si. http://www.aradbeniarozd-aiz.si la h v a la : Aktivnosti Slovenskega gradbenega grozda v okviru Evropske gradbene tehnološke platforme so sofinancirane iz sredstev Ministrstva za gospodarstvo za razvoj grozdov (2004). UPORABA OGRODIJ ZA VZPOSTAVLJANJE VIRTUALNIH ORGANIZACIJ GRID TECHNOLOGIES FOR VIRTUAL ORGANIZATIONS Etiel Petrinja, univ. dipl. inž. grad., strokovni članek prof. dr. Žiga Turk, univ. dipl. inž. grad., UDK 6813 01 624 as. dr. Matevž Dolenc, univ. dipl. inž. grad. Katedra za gradbeno informatiko, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, Jamova cesta 2 ,1000 Ljubljana Povzetek I Tehnološki napredek, ki poteka v zadnjem desetletju s pojavom spletnih storitev in vse večjim povezovanjem udeležencev trga, zahteva ustrezno prilagajanje no­ vostim vseh, ki želijo ohraniti ali celo izboljšati svojo konkurenčnost pred ostalimi subjekti trga. Članek opisuje tehnologijo ogrodja in na njem temelječih virtualnih organizacij. Ogrodja so lahko učinkovita povezava večjega števila računalnikov in drugih naprav, ki se na le-to lahko povežejo. V okviru ogrodja ima vsak uporabnik določenega računalnika dostop do vseh dru­ gih. Tako ima možnost reševanja zapletenih nalog v kratkem času, saj skupna zmogljivost ogradnega sistema presega zmogljivosti najhitrejših računalnikov. Gradbenikom lahko ogrodja omogočijo učinkovitejše poenotenje sicer nehomogenih in raznoterih dejavnosti, ki jih le-ti opravljajo. Nove arhitekture ogradnih sistemov so bile zasnovane tudi z namenom, da se izboljšajo postopki za oblikovanje virtualnih organizacij, ki omogočajo združevanje posameznih subjektov trga v večje enote s skupnim ciljem na dinamičen in fleksibilen način. Summary | New information technology trends going on in the past ten years with the presence of web services and a better connection between all subjects on the market, demand from everybody who wants to be competitive, a continuous adoption of new technologies. The paper describes grid technology and virtual organizations. Grids are a computers' and other resources' connection. They give a possibility to everyone who is using one computerto access all computers connected to the grid. Users can run on the grid complex jobs in a short time period because computers connected together can act as one big computing device. Civil engineers can utilize grids for unifying different operations they are involved in into one homogeneous system. New grid architectures were developed taking in consideration the possibility of forming new vir­ tual organizations. VO gives the possibility to flexibly create new market entities which connect different market subjects with a common goal. 1 • UVOD Gradbena panoga je zaradi številnih ljudi, ki so vanjo vključeni, in raznoterih del, ki jih le-ta opravlja, nadvse obsežna in zapletena struktu­ ra sodelovanj med posameznimi udeleženci. Tehnološki napredek, kijetako korenito spreme­ nil vse, kar nas obkroža, se je uveljavil tudi na gradbenem področju. Vendar seje prav zaradi prej opisane raznoterosti udeležencev ta upora­ ba informacijske tehnologije temeljito uveljavila samo na določenih področjih in skoraj nič na drugih. Tak nehomogen razvoj gradbene pa­ noge ima vrsto negativnih posledic. Komu­ nikacija znotraj panoge je daleč za potencialni­ mi možnostmi, kijih nudi današnja tehnologija. Zaradi slabe komunikacije pa prihaja do ča­ sovne neučinkovitosti, napak in drugih neskla­ dij v viziji dela celotne panoge. Številni poskusi boljše povezave tega področja so bili že pred­ lagani s strani informacijske tehnologije in določene izboljšave so bile že dosežene. V tem sestavku opisana ogrodja in virtualne organizacije so eden od poskusov združitve gradbene panoge s skupno tehnologijo in standardnimi postopki komuniciranja med udeleženci. Seveda je obstoj tako ogrodij kot virtualnih organizacij v veliki meri popolnoma neodvisen od gradbene panoge, vendar je le-ta lahko nadvse zanimiv izziv za tehnolo­ gijo, ki obljublja mnogo. Prvi del članka je namenjen definiciji in opisu ogrodij od ideje same, preko različnih vrst ogrodij do možne implementacije. Opisani sta dve taksonomiji ogradnih sistemov in predstav­ ljen časovni potek pojavljanja posameznih vrst ogrodij. Prikazanje obseg raziskav in investicij v področje ogrodij, v Sloveniji in v evropski uniji. Drugi del članka natančneje opredeljuje, kaj so virtualne organizacije, kako so vzpostavljeno razmerja v le-teh in kako je razvoj ogrodij pove­ zan z njimi. V zadnjem delu članka pa je opisa­ no, kako bi lahko uspešno združili možnosti, ki nam jih nudijo ogrodja in virtualne organizacije v sedaj razvijajočem se konceptu grozdov. 2 • POJAV ZAMISLI O OGRODJIH Pojem ogrodje oz. mreža se na informacijskem področju pogosto uporablja za opis sistema računalnikov, ki so med seboj povezani (tudi splet sam je omrežje, slika 1). Prav zaradi po­ goste uporabe podobnih izrazov smo lahko ne­ koliko negotovi o njihovem pravem pomenu. Postavimo si lahko vrsto vprašanj, kot so naslednja: Kaj so ogrodja? Kaj je razlika med ogrodji, gručami (clusters) in P2P omrežji? Osnovna lastnost, po kateri lahko razlikujemo ogrodja od gruč, je nadzor nad elementi ogrod­ ja oziroma gruče. Gruče sestavljajo običajno podobni računalniki z istimi strojnimi in pro­ gramskimi elementi. Nadzor nad temi sestavni­ mi deli gručeje centraliziran in precej natančno opredeljen in nespremenljiv. To pomeni, da so v gruči vsi računalniki vedno na voljo in se ne morejo priključevati oziroma izključevati iz gruče, kakor se to dogaja pri drugih dveh pove­ zavah računalnikov. Pri ogrodjih so računalniki in druga strojna oprema zelo heterogeni. Tudi programska oprema je običajno precej različ­ na na posameznih računalnikih, ki so povezani v ogrodje. Tretji sistem povezanih računalnikov je spet drugačen od ostalih dveh. Več skupnih elementov ima z ogrodji, vendar se od le-teh razlikuje običajno v številu "peerov" (računal­ nikov), povezanih v P2P omrežje. Mogoče je nadzor nad posameznimi komponentami omrežja manjši in tudi splošen načrt omrežja je pri ogrodjih bolj kompleksen. V ogrodja so po­ gosto vključeni strojni elementi (raziskovalne naprave, zmogljivi računalniki), ki so precej dražji in jih je zato potrebno optimalneje koristi­ ti kot preproste namizne PC-je, ki so običajno glavni sestavni deli P2P omrežij. Poskušali smo opisati razliko med ogrodji in dvema drugima podobnima računalniškima strukturama. Seveda pa je ogrodja mogoče definirati tudi natančneje (lan Foster, 2001): ogrodja poskušajo koordinirati deljenje virov in reševanje nalog v dinamičnih in večusta- novnih navideznih (virtualnih) podjetjih. Definicija je bila prvič zapisana v strokovnem članku The anatomy of the grid. Deljenje ni le prenašanje datotek, kot se to dogaja pri večini P2P sistemov, temveč dejansko omogočanje dostopa do najrazličnejših virov-tako strojnih kot programskih. Zaradi narave nekaterih si­ stemov, ki so na voljo v posameznih ogrodjih, je zelo pomembno natančno nadzorovanje vseh pravic in možnosti, kijih imajo uporabni­ ki le-teh. Neustrezna uporaba dragega risalni­ ka ali naprave za izvajanje porušnih preizku­ sov bi jih lahko nepopravljivo pokvarila. Tem zahtevam lahko ustrežemo z zapletenimi pro­ grami, ki preverjajo identitete, določajo kaj in kdaj bo kdo lahko uporabljal in dejansko omogočajo kolikor se le da optimalno pre­ takanje informacij in nalog v navideznih orga­ nizacijah in ogrodju. Izraz ogrodje se je začel pojavljati sredi de­ vetdesetih let prejšnjega stoletja. Njegove osnutke so predstavljali predlogi povezovanja strojne in programske opreme ter tudi ljudi v znanstvenih in inženirskih panogah. V zadnjih (sedaj že desetih) letih se je pojem ogrodje razširil in preoblikoval. Zanimiva opredelitev tega, kar ogrodja so, predstavljajo vzpored­ nice, kijih nekateri delajo med le-temi in elek­ tričnim omrežjem. Navaden uporabnik elek­ trične napeljave v svojem domu sploh ne ve, od kod prihaja električna energija, ki jo upo­ rablja za vse svoje običajne dnevne potrebe. Prav tako ne pozna zapletenega sistema elek­ trarn, daljnovodov, transformatorskih postaj in vsega, kar je del tega sistema. Podobno naj bi ogrodja omogočala uporabnikom informa­ cijskih storitev uporabo najrazličnejših orodij in storitev preprosto od doma brez poznava­ nja dejanske geografske lokacije in sestave le-teh. Prav ta vizija je osrednja gonilna sila številnih raziskav in prototipnih rešitev na po­ dročju ogrodij. Slika 1 • Primer povezave računalnikov Glavne lastnosti takih sistemov ogrodij so naslednje: • koordinacija deljenja virov • razumljivost-določenost posameznih virov • enovita sistemska podoba • različne storitve (servisi). Prva lastnost se navezuje na deljenje in inter- operabilnost različnih virov, kakor smo omeni­ li že v prejšnjem odstavku, in ne samo na pre­ našanje datotek. V ogrodje vključene osebe imajo neposreden dostop do elementov ogrodja. Ljudje in viri lahko na mnogo načinov sodelujejo za dosego ciljev in razrešitev raz­ ličnih nalog. Druga alinea omenja različne klasifikacije virov, ki so prisotne v ogrodju. Viri so lahko različnih vrst, kot so procesorske enote, shranjevalne enote in komunikacijske, transportne enote. Vsak razred virov vsebuje številne podrazrede. Procesorske enote so lahko del preprostih namiznih računalnikov ali prenosnikov, lahko so cele gruče računalnikov ali pa veliki večprocesorski sistemi (MPP - Massively Parallel Processing). Prav zaradi njihove mnogoterosti je torej potrebno na­ tančno in enolično definirati posamezne vire. Enotna podoba celotnega sistema predstav­ lja posameznemu uporabniku pogled na ogrodje kot na samostojen enovit superraču­ nalnik. Skrite so posamezne lokacije virov in povezave med njimi. Tak sistem omogoča lažjo uporabo razpoložljivih virov in zastira po­ gled na uporabniku nepotrebne in nepoznane podrobnosti sistema. Četrta alinea se tesno navezuje na tretjo. Posamezno ogrodje (superračunalnik) lahko dvema različnima uporabnikoma predstavlja popolnoma drug sistem. En uporabnik ga lahko uporablja za računsko intenzivne naloge, kot je lahko račun dinamičnega modela inženirskega ob­ jekta, drugi pa za iskanje potrebnih podatkov in njihovo shranjevanje. Mnogo ogrodij se že uporablja na znan­ stvenih področjih in nekateri tudi že za tržne namene. Inženirske panoge se prav tako vklju­ čujejo v razvoj ogrodij. Vendar je potrebno odpraviti še nekaj pomembnih nerešenih problemov in izboljšati določene lastnosti in storitve, ki le delno ustrezajo današnjim zahte­ vam informacijske družbe. Ena od omenjenih le delno rešenih zahtev je varnost. Nihče ne bi želel, da lahko pride do posameznih projektnih podatkov kdorkoli. Zato morajo biti definirane in vzpostavljene osnovne varnostne zahteve, kot so: avtentikacija, avto­ rizacija, zavarovanje tajnosti komunikacij, inte­ gracija s posameznimi varnostnimi sistemi... Avtentikacija vključuje enkratno priključitev v sistem, pooblastitve, kredibilnost posamez­ nega uporabnika in drugo. Zahteve, povezane z varnostjo, so velike, le-te pa pripeljejo do dolgotrajnejših in zapletenejših preverjanj identitet in pravic posameznih uporabnikov. Druga zahteva so spet viri. Pomemben je neposreden dostop do virov. Za ta namen je potrebno pripraviti in nato tudi privzeti enotne protokole in standarde, ki opredeljujejo vse vire in hkrati vzdržujejo konsistenten sistem enotnih oznak za posamezne razrede virov. Procesor­ ske zmogljivosti uporabljamo drugače kottele- komunikacijske zmogljivosti. Enotno podobo sistema dosegamo z enotnimi uporabniškimi vmesniki, ki se morajo za različne uporabnike in namene uporabe znati prilagajati. Izdelati je potrebno vmesni programski (middleware) sloj, ki bo uspel vse to združiti (sistem mora omogočati prilagodljivost-scalability). Samo prilagodljiv sistem z dodatnim programskim orodjem in različnimi programskimi vmesniki na voljo bo omogočil večjo uporabo ogrodij v vsakodnevni praksi. Mnogo naporov za dose­ ganje uporabnosti ogrodij deluje v smeri po­ enotenja le-teh s spletnimi servisi (web servi­ ces). Le-ti so namreč ena izmed vodilnih smeri napredka celotnega spleta. 3 • VRSTE OGRODIJ Katere vrste ogrodij so se na trgu začele po­ javljati in katere so šele v zasnovi? Najprej se je pojavilo povpraševanje po računsko zmog­ ljivih sistemih, ki bi lahko izračunali enačbe ali rešili druge probleme, ki jih ostali obstoječi zmogljivi računalniki ne zmorejo, To so račun­ ska ogrodja. Smiselno je razdeliti ogrodja glede na velikost in glede na funkcijo, ki jo poskušajo najbolje implementirati (slika 2). Po velikosti jih lahko razdelimo v tri skupine: • oddelčna oz. aplikacijska ogrodja • podjetna oz. organizacijska ogrodja • medpodjetniška oz. večorganizacijska og­ rodja. Precej hitro so se pojavila večorganizacijska ogrodja, ki so združevala npr. znanstvenike in raziskovalne organizacije s celega sveta. Primer takega ogrodja je SETI@home (slika 3), ki izračunava frekvenčni spekter radijskih signalov iz vesolja. Vsak lastnik osebnega računalnika lahko naloži program, ki v pro­ stem času (takrat, ko računalnika ne uporab­ ljamo) pripomore k znanstvenim raziska­ vam. j P S E T I @ h o m e ¥ J ilP ? ft* 5 *•««*■ fo t »n»«» Slika 3 • Spletna podoba projekta SETI@home (Vir: http://tiathome.ssl.berkeley.edu/ index.html) Vendar gospodarske družbe nerade uporab­ ljajo taka ogrodja. Vzrok so možne varnos­ tne vrzeli. Ko se priključimo v ogrodje, je za­ enkrat še težavno ustrezno zaščititi podatke in procese, kijih s pomočjo ogrodja izvajamo ali uporabljamo. Zato se za komercialne namene intenzivno razvijajo razna organiza­ cijska ogrodja, ki so lahko omejena samo na točno določeno podjetje. Nekatera podjetja, ki razvijajo take sisteme, jih tudi že ponujajo na trgu. Sun nudi svoj Sun ONE sistem, medtem ko IBM trenutno intenzivno pred­ stavlja svojo On-Demand tehnologijo. Funkcijsko pa lahko ogrodja razvrstimo v štiri kategorije, in sicer: • računska ogrodja (compute grids) • podatkovna ogrodja (data grids) • storitvena ogrodja (service grids) • avtonomna ogrodja (autonomic grids) Računska ogrodja smo delno že opisali. Nji­ hovo širšo prisotnost na trgu je pogojevala potreba po tem, kar omogočajo. Finančna podjetja so se zavedala, da je priložnost ko­ ristna, le če so dobički, ki jih prinaša, večji od stroškov (nakup potrebne strojne in program­ ske opreme). Tudi najzmogljivejši računalniki in gruče niso uspele v razumnem času upoštevati določenih zakonitosti trga, vključenih v model. Zato so že skoraj pred petnajstimi leti začeli najprej posamično in stihijsko, nato vedno bolj organizirano razvijati računska ogrodja. Primer . uporabe takih ogrodij so VaR (Value-at-Risk) izračuni finančnih podjetij, kot so lahko banke. I Ob spremembah določenih vrednosti na ti- ' nančnem trguje potrebno ponovno izračunati boniteto vseh udeležencev na trgu, kijih banko kreditira. To je lahko zelo zamuden in zapleten postopek, kije pred pojavom računskih ogrodij lahko zahteval tudi več ur, če ne že celih dni. Ustrezna računska ogrodja (slika 4) so take postopke skrajšala na manj kot uro ali celo samo petnajst minutne izračune, ki jih lahko analitiki tudi večkrat spreminjajo in izvajajo; S širšim pojavom ogrodij bodo zahtevne iz­ račune najrazličnejših enačb in problemov lahko opravljali tudi vedno manjši subjekti na trgu. Tako se bo pluralnost in kvaliteta storitev finančnih in finančno-analitskih družb pove­ čala, (Larry, 2003). Podobne potrebe imajo tudi gradbeniki. Kom­ pleksne zgradbe lahko zahtevajo od konstruk­ torja nadvse zapleten model, ki upošteva vse dejavnike, vključene v izračun notranjih sil in pomikov obravnavanega modela. Pogosto mora inženir opustiti določene dejavnike prav zavoljo časa izračuna. Če bi imel preko svo­ jega računalnika dostop do obsežnega ogradnega sistema, bi najverjetneje lahko posamezen model zasnoval kakovostneje. Podatkovna ogrodja so novejša in omogočajo enoten pogled na celotno podatkovno bazo ali baze podatkov v posameznem podjetju (ali več podjetjih skupaj). Kljub temu da so lahko od­ delki take družbe razporejeni po celem svetu, ima lahko vsak uporabnik takega ogrodja vse datoteke, kijih posamezni uporabniki vključijov ogrodje, enako preprosto na voljo, kot lahko uporablja datoteke na svojem računalniku. Ne­ konsistentnost podatkov v določeni gospodar­ ski družbi lahko predstavlja resno težavo. Prav zaradi tega je pomembno razviti ustrezen pro­ gramski sloj med podatki in uporabniki. Le-to lahko podatke sicer podvoji zaradi enostavnej­ šega in hitrejšega prenašanja najbolj iskanih podatkov, vendar je to uporabniku popolnoma skrito. Uporabnik vidi le eno datoteko in ga sploh ne zanima, kje se le-ta nahaja. Trenutno zelo razširjeni P2P sistemi omogočajo nekaj podobnega (najverjetneje vsi poznamo siste­ me, kot so Napster, Gnutela, eMule in drugi, ki se uporabljajo za izmenjavo glasbe, filmov in drugega digitalnega gradiva). Prisotna tehnologija Prototipne implementacije Ni še na voljo Računski Podatkovni Storitveni Avtonomni Slika 2 • Obstoječe implementacije različnih vrst ogrodij Storitvena ogrodja ponujajo aplikacije, k ijih iima nekdo v ogrodju, vsem uporabnikom lle-tega. En strežnik lahko ponuja udeležen­ cem v ogrodju uporabo svoje programske opreme (urejevalniki besedil, programi za grafiko, programi za račun konstrukcij in dru- igi) ali tudi strojne opreme (shranjevalne 'enote, posebne raziskovalne komponente, ri­ salnike, posamezne senzorje in drugo spe­ cializirano opremo). Prihodnost storitvenih ogrodij in spletnih servisov bo najverjetneje skupna. Oboji se poskušajo približati drug drugemu. Razviti bo potrebno skupne stan­ darde, nato aplikacije in šele potem se bodo lahko storitvena ogrodja res zelo široko upo­ rabljala. Trenutno pogosto omenjen "out­ sourcing" funkcij v podjetju (lahko ra­ zumemo kot IS - informacijski sistem) lahko v celoti uporablja storitvena ogrodja (pred­ stavljajo IT - informacijsko tehnologijo), saj le-ti predstavljajo najustreznejše orodje za doseganje ciljev, ki jih "outsourcing" želi omogočiti. Še na konceptnem nivoju so avtonomna ogrodja, ki naj bi omogočala samonadzorne Merjenje Zaračunavanje Storitve strankam Upravljanje s partnerji Upravljanje s sredstvi Grid sloj Avtonom ni sloj O d k riv a n je N a s ta v lja n je O p tim iz a c ija P op ra v lja n je Z a š č ita P rila g a ja n je U p ra v lja n je Slika 4 • Primer arhitekture ogradnega sistema sposobnosti. Podobno kot se človeško telo samo uspe nadzorovati in se odzove, če je kje kaj narobe, naj bi ogrodja sama odpravljala pomanjkljivosti, preprečevala potencialne težave in optimirala svoje de­ lovanje. 4 • INVESTICIJE V RAZVOJ OGRODNE TEHNOLOGIJE V SLOVENIJI IN EVROPSKI ZVEZI Skupina Tabbje predlagala oceno, kije pove­ zana s trenutno in prihodnjo velikostjo inve­ sticij v ogradno tehnologijo za področje fi­ nančnega trga. Le-to naj bi se s sedanjih 59 milijonov dolarjev povzpelo na 683 milijonov dolarjev v prihodnjih petih letih. Letno naj bi in­ vesticije naraščale kar za 60 odstotkov. Nekatera področja se bodo razvijala hitreje od drugih. Predvsem je pričakovati velik razvoj storitvenih ogrodij, ki naj bi v sinergiji s spletni­ mi servisi res preoblikovala internet, kot ga poznamo danes. Razvoj je pričakovati tudi pri podatkovnih ogrodjih, predvsem pa se bodo pojavila prva prava avtonomna ogrodja. Razvoj računskih ogrodij naj bi bil od 200 do 300-odstoten v prihodnjih petih letih. Le-ta se že precej uporabljajo na področju finančnih ustanov in družb, zato bo njihov nadaljnji raz­ voj v senci preostalih treh kategorij ogrodij. Glavni vzrok povečanja investicij v ogrodja bo seveda izboljšanje konkurenčne prednosti in možno zmanjšanje stroškov z nakupom cenejših manjših računalnikov v primerjavi z veliki in zelo dragimi superračunalniki, (Larry, 2003). Prav gotovo se bodo sredstva za investicije v tehnologijo ogrodij namenjala tudi na drugih področjih in gradbeništvo si lahko od ogrodij obeta mnogo izboljšav celostnega poteka zamisli, projektiranja, gradnje in vzdrževanja objektov. Slovenija se bo morala tudi priključiti raziskavam, ki so povezane z ogradnimi siste­ mi in le-te tudi vpeljevati v svoje gospodarstvo. Prvi koraki so bili že narejeni. Pri raziskovanju po spletu je bilo mogoče najti prve omembe ogrodij v slovenskem prostoru po letu 2000. Mogoče najbolj odmevna in obiskovana pred­ stavitev, ki je vključevala ogrodja in ogradno tehnologijo, je bila IBM konferenca junija 2003. Poleg stotih udeležencev na takratnih predavanjih so le-ta še vedno na voljo tudi preko spleta. Predstavljeno je bilo: računal­ ništvo na zahtevo, virtualizacija računalniških sistemov, mrežno računalništvo in avtonom­ no računalništvo v obliki, ki je lahko razumlji­ va tudi nekomu, ki se prvič sreča s konceptom ogrodij. Tudi nekaj slovenskih revij je že objavi­ lo članke o ogrodjih, med drugimi tudi revija Moj mikro, čeprav šele januarja letos. Prav tako so tudi tu ogrodja opisana zelo splošno in vsekakor primerna za pritegnitev pozorno­ sti o ogrodjih še neobveščenega bralstva. Razvojno področje ogrodij se je v evropskem prostoru precej uveljavilo, mogoče prav toliko kot v ZDA, kjer se je prvič pojavilo. Tudi v sedaj pomembnem šestem okvirnem evropskem raziskovalnem programu, ki je vreden več kot 16.000 milijonov evrov, je področje namenjeno raziskavam in razvoju sistemov ogrodij. Z imenom tehnologije za informacijsko družbo namenja Evropska unija precejšen delež in­ vesticij šestega okvirnega projekta razvoju programja in strojne opreme za izboljšavo produktivnosti in zvišanje storitvene stopnje v Evropski uniji. V spletni predstavitvi je tudi zapi­ sano, da na tematskih področjih, ki so deležna financiranja, želi Evropska unija postati najbolj konkurenčna in dinamična na znanju temelječa družba sveta, ki je sposobna konstantne gospodarske rasti in predvsem, kar ogrodja omogočajo, večje kohezije med posameznimi državami članicami unije. Na spletnih straneh je jasno opisana vizija in so našteti cilji, ki jih želijo pri tem doseči. V prvem obdobju pred­ vsem razvoj oziroma sodelovanje pri razvoju potrebnih standardov za boljšo implementacijo ogrodij. S predstavitve je vzeta tudi slika 5, kjer je razvidno, kaj so prioritete Evropske unije na področju ogrodij prihodnjih nekaj let. Podobne cilje poskuša doseči tudi Slovenija. Z nedavnim pristopom Slovenije v EU smo prevzeli tudi skupne razvojne interese. Ned­ vomno ta družbeni dogodek ni edini vzrok za pojavljanje projektov, člankov in drugega gradiva o ogrodjih v Sloveniji. Najverjetneje pa je precej vplival in spodbudil razne slovenske državne ustanove in ministrstva, da so razpi­ sale projekte s področja ogrodij. Predvsem je na tem področju aktivno udeleženo Mini­ strstvo za informacijsko družbo, ki trenutno fi­ nancira tudi naslednje projekte: • Vključitev varnostnih mehanizmov in digi­ talnih potrdil v okolje ogrodij - 1,8 milijonov SIT • Rudarjenje virtualnega znanja iz obsežnih podatkovnih baz z metodami mehkega raču­ nanja v ogradnih tehnologijah - 8,5 milijonov SIT Splošne nosilne tehnologije za aplikacije Orodja in okolja za simulacije , rudarjenje po podatkih odkrivanje znanja , skupno delovanje ... Gridi prihodnje generacije Arhitektura, oblika in razvoj varnosti, poslovnih modelov, standardov odprte kode , interoperabilnosti ... ct j fp „ V i • GRID.SI: ogradna infrastruktura za virtualne organizacije - 15 milijonov SIT • CRP Projekt - Razvoj, standardizacija in slovenska pilotna implementacija protokolov in ogradnih servisov v kontekstu evropskega projekta EGEE - 14 milijonov SIT • CRP Projekt - Ogradna tehnologija stan­ dardna komunikacijsko-računska infrastruktu­ ra - 11,150 milijonov SIT • Tehnološka infrastruktura s poudarkom na ogradnih tehnologijah - infrastruktura navi­ deznih skupnosti - 8 milijonov SIT Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo sta bila prijavljena dva evropska projekta: Data mining grid in Inteligrid. Pripravljene so tudi spletne strani, ki predstavljajo dogajanje na področju ogrodij v Sloveniji in tudi drugod po svetu, dostopne so na naslovu http:// www.aridforum.si. Na forumu so predstavljeni tudi osnovni pogledi na ogrodja in njihovo po­ tencialno korist. Katedra za gradbeno informa­ tiko je tudi že postavila ogrodje, ki temelji na aplikaciji Condor. Računske zmogljivosti so na razpolago vsem, ki so povezani na omrežje Slika 5 * Shematični pregled ciljev fakultete in imajo nameščen Condor. Nekateri raziskovalci na fakulteti jih že poskusno upo­ rabljajo. Projekt inteligrid ima za cilj vzpostaviti ogrodje, ki bo omogočalo učinkovito in hitro postavitev virtualne organizacije. Projekt Data mining grid pa raziskuje področje rudarjenja podatkov in izvajanje dolgotrajnih procesov, ki so za to potrebni v ogrodju. Primer uporabe ogradne tehnologije ( v ZDA) na področju gradbeništva je projekt NEES grid. Osrednji namen zasnovanega ogrodja je omogočanje enotnega opravljanja poskusov na področju potresnega inženirstva v Zdru­ ženih državah Amerike. Ogrodje povezuje raziskovalce in seizmologe z zmogljivo tele- j komunikacijsko infrastrukturo in omogočo skupno uporabo potresnih naprav in račun­ skih komponent za oblikovanje in preverjanje seizmoloških modelov. Omogoča tudi objavo vseh poskusov in interpretacij podatkov v okviru ogrodja in tako omogoča učinkovito iz­ menjavo raziskovalnih podatkov med zainte­ resiranimi uporabniki. Septembra 2004 je bil projekt uradno zaključen, infrastruktura po predana v uporabo združenju potresnih inženirjev. 5 • OGRODJA KOT ORODJE ZA OBLIKOVANJE VIRTUALNIH ORGANIZACIJ Do sedaj smo si ogledali predvsem sestavo ogrodij in nekoliko opisali obseg investicij v nji­ hov razvoj pri nas in v Evropski uniji. Sedaj bomo povedali nekaj o povezavi med ogrodji in virtualnimi organizacijami (slika 6). Slednje omogočajo združitev raznoterih udeležencev v skupno organizacijo. Le-ta pa ni običajna or­ ganizacija z natančno določenim sedežem in lokacijsko determinirana, vendar je geograf­ sko neenotna. Člani virtualne organizacije se lahko sestajajo na spletnih srečanjih in celot­ no delo lahko poteka preko računalniškega medija. Na spodnji sliki je prikazana možna oblika virtualne organizacije, (Barnatt, 1995). Predvsem storitvena ogrodja so bila že v nji­ hovi zasnovi oblikovana tako, da omogočajo oblikovanje in delovanje virtualne organizaci­ je. Le-ta so zato najverjetnejša prihodnja teh­ nologija za nadaljnji razvoj koncepta virtualne organizacije. Poskusili bomo predstaviti za­ četna pojavljanja virtualnih organizacij oziro­ ma zametke le-teh. VO je dejansko tista, ki jo želimo doseči z vso možno opremo v prihod­ nosti. Danes in predvsem v preteklosti teh orodij ni bilo in so bile VO zelo okrnjene in le v svojem razvojnem obdobju. Za boljšo oprede­ litev, kaj virtualne organizacije so, bomo tu navedli eno od definicij, ki so bile postavljene do sedaj. Definicijo je zapisal Pascal Sieber in je zanimiva, ker opisuje VO kot spodbudo za delo v virtualnih skupinah. Definicija se glasi: Bolj kot je družba ali skupina družb zmožna priskrbeti svoje izdelke in storitve neodvisno od položaja in od vsakršne časovne omejitve, uspešnejša je. Informacijska tehnologija je eden od najpomembnejših dejavnikov pri podpori prostorske in časovne neodvisnosti. Zato definiram virtualno organizacijo kot vsa­ ko institucionalizirano obliko poskusa zago­ tavljanja svojih izdelkov in storitev časovno in prostorsko neodvisneje od svojih tekmecev, (Pascal Sieber, 1998). Nekateri od vzrokov za nastanek VO so na­ šteti spodaj: • Spremembe v "običajnih" podjetjih, ki jih je povzročila večja konkurenčnost drugih podjetij, so bile naravnane med drugim tudi k zmanj­ šanju števila zaposlenih ljudi za celotno živ­ ljenjsko obdobje. Delovna sila ni bila več za- poslovana za vedno, temveč le za določen projekt ali drugače omejeno časovno obdobje. • Vzrokje bil tudi družbene narave. Večja flek­ sibilnost delovnega časa lahko zmanjša raz­ like med npr. enim staršem, ki je v službi od 8. Slika 6 • Primer virtualne organizacije (do 16. ure, in drugim, kije cel dan doma. Vir- ttualno delo omogoča tudi delo od doma ali od (kjerkoli drugod. • Vedno večje je povpraševanje po zelo spe­ cializiranih osebah, ki so seveda strokovnjaki tna svojem področju. Vendar taka oseba težko (dobi dovolj dela za ozko področje v podjetjih, iki ne podpirajo sodobnih tehnologij in virtual­ nega dela. S pomočjo računalnikov in sodob­ nih telekomunikacij se lahko specialist vključi • v veliko število virtualnih organizacij, kjer pris­ peva svoje izkušnje. • Mogoče najpomembnejši razlog za pojav virtualnih organizacij in dela je stalno padanje cen računalniške in telekomunikacijske teh­ nologije. Od leta 1960 do danes je bilo to zniževanje cen konstantno, v zadnjih letih pa celo pospešeno. • Vzpostavitev komunikacijskih standardov, ki omogočajo zvočno in tudi video komunika­ cijo preko omrežja, je prav tako pripomoglo k uveljavljanju VO. Zamisel o oblikovanju VO in tudi dejansko po­ javljanje oblik sodelovanja, ki jih lahko delno pojmujemo kot virtualno organizacijo, obstaja že dolgo let. Digitalna oblika VO dolguje svojo razširjeno pojavljanje predvsem spletu in možnostim, ki so z njegovim pojavom postale dostopne vsem. Sestanki in srečevanja sku­ pine so s telefonskih pogovorov iz preteklosti lahko prestopili v dobo spletnih videokonfe­ renc. Internet omogoča izmenjavo vse več­ jega števila digitalnih dokumentov, ki posta­ jajo glavni proizvod današnjih organizacij, (Potočan, 2002), (Bobek, 2002). Tudi gradbeni inženirji uporabljamo tehnologi­ jo za povečanje naše produktivnosti. V sloven­ skih gradbenih podjetjih je že razširjena upo­ raba elektronske pošte in izmenjave digitalnih načrtov, ki so bili narisani v standardnih raču­ nalniških programih za izdelavo projektov. Tako se je interakcija med posamezniki udeleženimi v določenem projektu že izboljša­ la, kar nedvomno vodi do povečanja učinkovi­ tosti dela. Vendar je to sodelovanje nestan­ dardno in pogosto prepuščeno sprotnemu dogovarjanju preko telefonskih pogovorov. Oblikovanje VO pa je poskus standardizacije komunikacije med člani VO in zagotavljanje palete orodij, ki tako komunikacijo omogoča­ jo. S privzetjem standardnih postopkov komu­ nikacije, lahko razširimo meje komunikacije med večjim številom udeležencev v VO, (Rich, 2003). 6 • OBLIKA VZPOSTAVLJANJA RAZMERIJ V VO V ogrodje so vključeni različni uporabniki in viri. Za lastnike virov je ustrezna uporaba nji­ hovih komponent, vključenih v ogrodje, seve­ da ključnega pomena. Za ta namen z uporab­ niki lahko sklenejo vzajemno pogodbo, ki natančno določa, kaj uporabniki smejo in česa ne smejo početi z njihovimi viri. Prav tako želijo uporabniki od ponudnikov virov in storitev zagotovilo, da bodo viri ustrezno opravljali naloge, za katere so plačali. Pomembno je torej zagotavljanje kakovosti storitev in določitev odgovornosti udeležencev v primeru nedelovanja posameznega vira ali celotnega sistema. SLA (Service Level Agree­ ment) pogodba omogoča nadzorovano sodelovanje med viri in njihovimi ponudniki in uporabniki le-teh. V njej se natančno določijo vloge in odgovornosti posameznika, določijo se tudi cene in kvaliteta zagotovljenih storitev. Nesmiselno je, da ponudniki virov znižujejo cene zaradi pridobivanja večjega števila upo­ rabnikov, če obljubljenih storitev kasneje ne zmorejo zagotoviti. Sporazum mora biti za­ stavljen realistično. Zaradi poenotenja SLA pogodb je ASP Industry Consortium izdala okvirna navodila, kaj morajo udeleženci vklju­ čiti v pogodbo, objavila je tudi preglednico, s katere lahko enostavno izberemo elemente, ki se v posameznih primerih uporabe pojavljajo. Ponudniki storitev in virov so razdeljeni v štiri večje skupine, in sicer: ponudnike aplikacij, gostovanja, omrežij in uporabniške pomoči. Sledi pregled posameznih komponent SLA pri vseh štirih ponudnikih storitev. 6.1 SLA, povezane s ponudniki aplikacij Dostopnost aplikacij: Uporabniki morajo biti sposobni uporabljati določene aplikacije, ki se nahajajo na posameznih virih. Do motenj lahko pride zaradi več razlogov, najpogostejši so zamašitve v omrežju, napake na strežnikih in napačne nastavitve aplikacij samih. Merje­ nje dostopnosti aplikacij ni zapleteno. Običaj­ no lahko merimo dostopnost posameznih aplikacij, njihovo nedostopnost in pogosto tudi čas, ki je minil od zaznave napake do ponovne vzpostavitve normalnega delovanja. Pomembno je, da meritve dostopnosti oprav­ ljamo z zornega kota uporabnika in ne ponud­ nika storitev. Delovanje aplikacij: Po analizah IDC-ja ponud­ niki aplikacij običajno ne posredujejo uporab­ nikom podatkov, povezanih s kvaliteto delo­ vanja aplikacij. Le-to je precej težje meriti kakor dostopnost aplikacij. Za uporabnike pa je kvaliteta storitev pomembna, saj lahko vpli­ va na njihovo poslovanje včasih bolj kot sama dostopnost aplikacij. Kvaliteto storitev ponud­ nikov aplikacij predstavljajo odzivni čas, ki je del vsake uporabe aplikacij, hitrost prenosov podatkov in vse druge lastnosti, ki so pove­ zane s časom, ki ga potrebuje aplikacija, da opravi določeno nalogo. Ločiti je potrebno za­ mude, ki so posledica neustreznega delova­ nja omrežja in tiste, ki so neposredno odvisne od aplikacij. Varnost aplikacij: Kot je bilo že prej omenjeno, je varnost v ogrodjih ena od bistvenih sesta­ vin. Ponudniki aplikacij, ki delujejo v ogrodju, morajo opremiti svoje storitve z vsemi potreb- nimi varnostnimi komponentami, kot so požarni zidovi, SSL tehnologija, preverjanje identitete uporabnikov, nadzorovanje virusov in črvov... Nadgradnje programske opreme: Pogodba mora natančno določiti, katere programe bo ponudnik aplikacij imel na razpolago za upo­ rabnike, katero različico programov bo podpi­ ral in koliko časa bo minilo od pojava nove različice posameznih programov na trgu in njihovo namestitev na virih ponudnikov. 6.2 SLA, povezane s ponudniki gostovanja Dostopnost strežnikov: Ponudniki gostovanja zagotavljajo strežniki, ki so dostopni med 99 in 100 odstotki časa. Za uporabnike je dostopnost strežnikov lahko ključna za uspeš­ no delovanje njihovih podjetij ali pa zgolj aplikacij. Seveda je odvisna od posameznih potreb. Večja je verjetnost dostopnosti strežnikov, višja je cena storitev, zato je pomembno, da uporabniki dobro zastavijo svoje cilje in ocenijo potrebe. Tako se izognejo nepotrebnemu plačevanju previsokih cen storitev. Hranjenje podatkov in hitrost obnavljanja medijev: Za določene uporabnike ogrodja so lahko podatki, ki jih za njih hrani ponudnik prostora, ključnega pomena, prav zato so vsi pogoji, povezani z njihovo hrambo, potrebni temeljite obravnave. Obstajajo standardi in običaji prakse za različno dolgo hrambo po­ datkov v odvisnosti od zahtev uporabnikov. Varnostne kopije in vzpostavitev normalnega stanja: Obstajajo določila, s katerimi se mora­ jo strinjati tako uporabniki kot tudi ponudniki, ki opisujejo, kaj se mora narediti in v kolikem času v primeru naravne nesreče. Ob primeru potresa, požara, poplave ali tudi drugega načina poškodovanja primarnih medijev mora obstajati varnostna kopija, ki se nahaja na drugem mestu in hrani podatke prav za take primere. Sistem mora biti postavljen spet v prvotno stanje v natanko določenih časov­ nih rokih, ki so zapisani v SLA pogodbi. Fizična varnost strežnikov: Tudi konkretna var­ nost strojne opreme je lahko tema, ki je obravnavana in opisana v SLA pogodbi. Le-ta se lahko zagotavlja z raznimi varnostnimi si­ stemi, kot so kamere, alarmne naprave, avto- rizacijske kartice in drugo. 6.3 SLA, povezane s ponudniki omrežij Dostopnost omrežja: Podobno kot pri dostop­ nosti aplikacij je tudi pri omrežjih pomemben podatek njihove dosegljivosti in sposobnosti opravljanja storitev, za katere so namenjena. Meri se čas, ko je bilo omrežje dostopno in seveda čas, ko le-to ni bilo dostopno. Od­ stotek nedostopnosti je osnovna količina, ki jo ponudniki omrežij posredujejo uporabnikom pri zbiranju podatkov za SLA pogodbo. Po­ nudniki običajno zagotavljajo dostopnost, viš­ jo od 99 odstotkov. Primerjava velikega števi­ la ponudnikov je pokazala, da je povprečna dostopnost 99,4 odstotke. Nekatere - za upo­ rabnike kritične aplikacije pa potrebujejo tudi dostopnost omrežja 99,999 odstotkov časa, kar je 5 minut nedostopnosti na leto. Seveda so tako zahtevne storitve na voljo, vendar so tudi njihove cene ustrezno višje. Prehodnost omrežja: Tudi pri omrežjih je pomembna kvaliteta storitev, ki jih ponudniki zagotavljajo. Bistvena kvaliteta omrežja je njegova prehodnost, tj. količina podatkov, kije lahko prenesena preko omrežja v časovni enoti. Le-ta je odvisna od širine hrbtenične povezave omrežja in se lahko spreminja v odvisnosti od medijev prenosa in drugih pro­ storskih in strojnih lastnosti omrežja. -> Objava ' --------------- Uporabniške Zahteva Skupni aplikacije upravljalnik Odgovor Objava Zahteva Upravljalnik Odgovor virov k Uporabniška pravila Slika 7: Prikaz interakcije med različnimi nadzorniki virov in viri samimi Varnost omrežja: Tako kot je varnost po­ membna pri prej naštetih storitvah, je tud pomembna pri prenosu podatkov prekc: omrežja. Ponudniki in uporabniki se morajo strinjati, katerim zahtevam mora omrežje ustrezati za posamezne podatke, ki se pre­ takajo po njem. Podatki se lahko zgubljajo ali pa so prestrezani. Če so podatki zaupne na­ rave, mora biti v SLA natančno določeno, ka­ tere varnostne zahteve mora omrežje pod­ pirati (IPv6, IPSec in drugi standardi). Ker enkripcija lahko upočasni prenos podatkov, morajo biti usklajene tudi zahteve pri spre­ menjenih pogojih delovanja omrežja. Zamude: Pravočasnost izvajanja nalog je lahko pri povezanih nalogah bistvena za pravočasno: prehajanje od ene naloge k drugi. Zamude v omrežju so zato lahko moteče in rušijo sinhro- nijo delotokov. Ogrodja omogočajo poraz­ deljeno, vzporedno računanje nalog, časovne težave, povezane z zamudami v omrežju, so zato ključnega pomena za ustrezno delovanje ogrodja. Temu je potrebno posvetiti veliko po­ zornosti in natančno določiti v SLA pogodbi, kolikšne zamude so dopustne in kdo je odgo­ voren ob prekoračitvi teh vrednosti. Izguba podatkov: Z večanjem količine pre­ nesenih podatkov v omrežju se veča tudi šte­ vilo izgubljenih paketov. Večji je odstotek obre­ menjenosti omrežja, večje so izgube. Pri nekaterih operacijah so zamude, povezane s ponovnim pošiljanjem izgubljenih paketov, nesprejemljive. Taki uporabniki morajo od po­ nudnikov omrežij zahtevati natančne dolo­ čitve odstotka izgube paketov in zagotavljanje večje varnosti podatkov pred njimi. ASP-ji, ki nudijo uporabniško pomoč, prav tako lahko uporabljajo SLA pogodbe, vendar, ker so le-ti na področju ogrodij manj pomemb­ ni in razširjeni, jih ne bomo podrobneje opi­ sovali. Priporočila se pri teh ASP-jih nanašajo predvsem na področja dostopnosti pomoči, odzivnega časa in zadovoljstva strank. Ponudniki specifičnih storitev so običajno spe­ cialisti na svojem področju. Zato se organi­ zacije ali posamezniki, ki se odločajo uporab­ ljati vire v ogrodjih, nagibajo k temu, da SLA ne bi predstavljala le spisek ukrepov ob ne- uresničevanju določenih obljubljenih storitev, temveč vrsto vzajemne pogodbe, v kateri so zapisane smernice sodelovanja med ude­ leženci. Do te spremembe je tudi pripeljala do­ bronamernost ponudnikov storitev in njihova želja po vsakokratnem uresničevanju zastav­ ljenih obljub. Na področju storitev ogrodja je stranka zelo malo vezana na posameznega ponudnika, prav zato morajo le-ti biti pozorni na vsako zahtevo stranke. Če neko storitev obljubijo v SLA pogodbi, jo morajo poskušati v peloti tudi zagotoviti, (Falkowski, 2002). / okviru projekta Globus, kije ena od orodjarn :a oblikovanje ogrodij, so SLA pogodbe ' azdelili na tri različne sklope. • RSLA (Resource Service Level Agreement) - pogodba, ki natančno opredeli delovanje in uporabo posameznega vira ali tudi večjega sklopa podobnih virov. Ponudnik virov se zaveže, da bo dejansko zagotovil vir, ko bodo uporabniki tega potrebovali. • TSLA (Task Service Level Agreement) - Za razliko od RSLA pogodbe se tu opredelijo za­ hteve pri izvajanju celotne naloge. Ponudnik virov se zaveže, da bo v dogovorjenem ča­ sovnem okviru zagotovil vire in aplikacije, ki bodo opravile zastavljeno nalogo. • BSLA (Binding Service Level Agreement) - V BS LA pogodbi ponudnik virov omogoča pove­ zavo določenih že obstoječih nalog, ki so opisane v TSLA pogodbi s potrebnimi viri. Če se med izvajanjem naloge pojavijo zahteve po drugih virih, jih mora ponudnik virov, kije sklenil BSLA pogodbo z uporabnikom, zagotoviti. Razvitje bil tudi SNAP SLA model, ki je vklju­ čen v Globus Toolkit in združuje manjše SLA enote v skupni okvir (slika 7). Nadalje so bili opredeljeni trije različni potencialni uporabniki SLA pogodb, (lan Foster, 2002): • Uporabniška SLA pogodba kot podpora aplikacijam uporabnikov. • Družbena SLA pogodba, ki postavlja pra­ vila skupnega razvrščevalnika (community scheduler). • SLA pogodba virov, ki postavlja pravila upravljalniku virov (resource manager). Seveda je pri uvajanju uporabe SLA v posameznem okolju (npr. v slovensko grad­ beno prakso) potrebno le-te prilagoditi speci­ fičnim zahtevam slednjega. Pogosto podobne pogodbe že obstajajo, vendar so nestan­ dardne in zato težje prilagodljive oblikam pogodb, ki jih uporabljajo v drugih podjetjih. Smiselna uporaba že obstoječih obrazcev za vzpostavitev pravnih razmerij med udeleženci VO, je zato priporočljiva, če ne že nujna. Vklju­ čitev v VO, ki jo omogoča ogrodje, je lahko nezamuden postopek, ki prinaša izboljša­ nje produktivnosti in tako konkurenčnosti posameznih udeležencev na vse bolj global­ nem trgu. 7 • ZAMISEL O GROZDIH (IN NJIHOVA VPELJAVA V SLOVENIJI) Sodelovanje poslovnih subjektov predstavlja vedno večji izziv inje predvsem v skladu s Por- terjevimi petimi pritiski na podjetja nujno za ohranjanje oz. pridobivanje konkurenčne prednosti. Leta 1998 je v Barceloni potekala iprva mednarodna konferenca o grozdih (TCI - The Competitivness Institute). V Sloveniji se je gibanje o grozdih kar dobro razširilo. Pred­ vsem zaradi nadzorovanja in spodbujanja Ministrstva za gospodarstvo, ki je poslovno obliko grozdov poskusilo vpeljati v slovenski prostor. V nadaljevanju navajamo nekaj de- ■finicij in opredelitev, kaj grozdi so in čemu služijo. Večji del je povzet iz uradnih spletnih strani Ministrstva za gospodarstvo RS, (MG, 2004). Spodbujanje medpodjetniškega povezovanja je predstavljalo eno prednostnih področij v razvojnem programu za povečanje kon­ kurenčnosti slovenske industrije zadnja tri leta in se je izvajalo v okviru celovitega projekta spodbujanja povezovanja podjetij, specializa­ cij v proizvodnih verigah in skupnega razvoja mednarodnih trgov po sistemu grozdov. Spodbujanje povezovanja podjetij je zastav­ ljeno v naslednjih smereh: • spodbujanje povezovanja podjetij in spe­ cializacije vzdolž proizvodnih verig - Namen ukrepa je spodbuditi visoko stopnjo med­ sebojnega sodelovanja med podjetji tako na ravni kupec - dobavitelj kot na ravni razvojnih aktivnosti z vključevanjem tesnejšega sode­ lovanja podjetij z univerzo, razvojnimi insti­ tucijami ter drugimi sistemi izobraževanja in usposabljanja. • ciljno usmerjena podpora projektom razvo­ ja grozdov v Sloveniji - Namen ukrepa je spodbuditi mrežno povezovanje podjetij in institucij znanja v Sloveniji. Do sedaj so se oblikovali vSIoveniji številni groz­ di. Med drugimi tudi gradbeni grozd. Ustanovna skupščina je bila februarja leta 2004. V grozd se je vključilo štirinajst slovenskih gradbenih podjetij. Njihova vizija je naslednja: Slovenski gradbeni grozd bo s svojimi članica­ mi postal mreža podjetij, ki bo specializirana in konkurenčna dobaviteljica celovitih rešitev na področju graditve v EU, ki bo dolgoročno konkurenčnost gradil na temeljih tehnološke in organizacijske inovativnosti, razvoja in ka­ kovosti, (MG, 2004). Grozdi in ogrodja imajo mnogo skupnih last­ nosti in poskušajo reševati podobne pro­ bleme, Oboji združujejo nehomogene ele­ mente v skupno celoto zaradi izboljšanja konkurenčne sposobnosti posameznih pod­ jetij in reševanja sicer nerešljivih problemov. Slovenija se je v gibanje grozdov dobro vključila in je ena izmed najbolje zastopanih držav na področju grozdov. Nadvse obeta­ joče bi bilo lahko razvijanje in preizkušanje uvajanja ogradnih tehnologij (programja in strojne opreme) v razvijajoče se področje grozdov. Vsako podjetje, vključeno v grozd, lahko ohrani svojo integriteto. Vsa podjetja grozda se povežejo v skupno omrežje (ogrodje) in oblikujejo tako virtualno podjetje (grozd). Tako lahko pojmujemo ogrodje kot informa­ cijsko tehnologijo, ki omogoča obstoj groz­ da, kar lahko pojmujemo kot informacijski sistem. Sinergijski učinki so precejšnji. Z ust­ rezno politiko dovoljenj in certifikatov lahko oblikujemo homogen "grozd" podjetij, ki ohranjajo nižje funkcije in opravljajo ločeno manjše projekte, združeni pa nastopajo takrat, ko so zahteve večje in nobeno posamezno podjetje ne bi zmoglo opraviti zahtevanih projektov. Slovenska gradbena podjetja, vključena v ogrodje, bi najverjetneje ne potrebovala velikih računskih zmogljivosti, čeprav in­ ženirji (konstruktorji npr.) včasih potrebujejo zmogljive računalnike, pač pa predvsem ust­ rezna podatkovna (data) in storitvena (ser­ vice) ogrodja. V gradbeni panogi je nadvse pomembno sodelovanje vseh udeležencev: inženirjev, arhitektov, izvajalcev, naročnikov, državnih ustanov. Danes je to sodelovanje še precej nepovezano. Informacijska teh­ nologija lahko tu nudi še ogromno možnosti za izboljšanje sodelovanja med vsemi. Z vir­ tualno skupno bazo podatkov bi komunika­ cija stekla precej hitreje in rezultat bi bil bolj­ ši in predvsem hitrejši prehod od ideje k zgrajenemu objektu. Gradbeništvo je del sekundarnega sektorja, z ustrezno imple­ mentacijo sodobne tehnologije tudi na tem področju bi si lahko zagotovili večjo stopnjo gospodarskega razvoja. Nekatera večja slovenska podjetja bi lahko prav tako uporabljala tehnologijo ogrodij za poenotenje svoje proizvodnje in za prido­ bivanje prednosti na tujih trgih, kjer se že vrsto let ukvarjajo s širitvijo ponudbe storitev. 8 • SKLEP Tehnologija, kije bila predstavljena v tem članku, se še vedno razvija, ven­ dar so nekatere izboljšave poslovanja in združevanj, ki jih že ponuja, do­ volj zanimive, da bi se ji tudi gradbeniki približali in poskušali prilagoditi našim potrebam in tako pomagali pri njenem nadaljnjem razvoju. Saj bomo prav mi največ pridobili z možnostmi, ki bodo kmalu ne samo na voljo, temveč najverjetneje kar potrebne za obstoj na vse bolj konkurenčnem in globaliziranem trgu. Prvi koraki so bili že narejeni, sedaj je potrebno, da uporabo enotne informacijske tehnologije sprejme kolikor se le da širok krog udeležencev na gradbenem področju. Enotna in stan­ dardizirana komunikacija lahko olajša delo celotne panoge in skupna teh­ nologija omogoči izboljšanje produktivnosti in kvalitete opravljenega dela. 9 • LITERATURA Barnatt, C„ Office Space, Cyberspace & Virtual Organization, Journal of General Management 20(4): 78-91,1995. Bobek, S., Sternad, S., Spicka, H„ Information Systems in Virtual Corpora­ tions: Issues for ERP Based E-business Systems, Informing Science, 2002 . Falkowski, T„ Feasibility Study on the Use of the ASP Business Model for Enterprise Application Software. Braunschweig, Berkeley, Technical University of Braunschweig and Hass School of Business, Diploma The­ sis, 2002. Ian Foster, C. K., Nick, J., Tuecke, S., The Physiology of the Grid: An Open Grid Services Architecture for Distributed Systems Integration, Open Grid Service Infrastructure WG, Global Grid Forum, 2002. Ian Foster, C. K„ Tuecke, S„ The Anatomy of the Grid: Enabling Scalable Vir­ tual Organizations, International Journal Supercomputer Applications 15(3), 2001. Larry, T„ Grid computing in financial markets: Moving beyond compute­ intensive applications, 2003. Pascal Sieber, J. G„ Organizational Virtualness. VoNet-Workshop, 1998. Potočan, V., The Virtual Organization from the Viewpoint of Informing, In­ forming Science, 2002. Rich, M„ The Virtual Organization, Course outline and Summary, 2003. REŠITEV PROBLEMOV NOSILNOSTI TERENA • preprosto, brez izkopavanj • brez umazanije in škarta • takojšna učinkovitost • priročno, inovativno • zanesljivo, nadzor z laserjem • možni dvigi stavb • evropski patent U retek® je ed in stven a te h n o lo g ija u trjevan ja te m e ljn ih ta l, ki se u p o rab lja za reševan je p rob lem o v p o se d a n ja te re n a . Iz jem n a m o č s tiskan ja te re n a (d o 1 0 .0 0 0 K pa) in n a ta n č n o s t te h n o lo g ije U retek® D eep In jections d e lu je ta v g lob in i te re n a pod te m e lji in s te m ja m č ita popoln uspeh p o seg a in tra jn o s t do sežen ih rezu ltatov. Najzanesljivejša rešitev za probleme posedanja terena. GARANCIJA 10 LET. PRAVA REŠITEV Ž E O D LETA 1 9 7 5 Uretek, d.o.o., Sokolska ulica 5, 1 2 9 5 Ivančna Gorica, tel.: 0 1 / 7 8 7 8 3 8 6 , faks: 0 1 / 7 8 6 9 0 8 2 , GSM: 0 4 0 / 2 3 7 5 6 9 ww w.uretek.si, uretek@uretek.si NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Haris Rosič, Projektiranje montažnih armiranobetonskih konstruk­ cij s programi MONCAD-WIN, SAP 2000 in T0WER-3D, mentor doc. dr. Tatjana lsaković, somentor prof. dr. Janez Duhovnik. Pavel Pučnik, Sodelujoča širina pri ploščah podprtih z nosilci s prečnim prerezom pravokotne oblike, mentor doc. dr. Jože Lopatič. Aleš Zaletel, Sanacija plazovitega odseka ceste Uvod - Fara od km 11, mentor doc. dr. Janko Logar. UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Vid Bežan, O varovanju globokih gradbenih jam z debelostenskimi diafragmami na primeru objekta Villa Urbana, mentor doc. dr. Janko Logar, somentor asist. dr. Boštjan Pulko. Barbara Pezdirc, Vpliv poroznosti in vrste kamene moke na odpor­ nost površine samozgoščevalnega betona proti zmrzovanju/ tajanju, mentor doc. dr. Violeta Bokan-Bosiljkov, somentor David Duh. Gorazd Hudej, Vpliv tehnologije opaževanja na končni strošek gradnje objekta, mentor doc. dr. Jože Lopatič, somentor mag. asist. Aleksander Srdič. Aleš Zupan, Napetosti v monolitni umetni plezalni steni, mentor doc. dr. Boštjan Brank. Minka Mlinarič, Tržno vrednotenje poslovno-stanovanjske stavbe na neaktivnem trgu nepremičnin v Občini Ljutomer, mentor doc. dr. Maruška Šubic-Kovač. Miloš Kmetič, Analiza mejne nosilnosti AB prečnih prerezov, men­ tor doc. dr. Igor Planinc, somentor asist. dr. Sebastjan Bratina. Marko Kovač, Preliminarna ocena samočistilne sposobnosti odstranjevanja dušika in fosforja v Cerkniškem jezeru, mentor doc. dr. Jože Panjan. UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Marjan Vengust, Pregled sodobnih tehnologij gradnje mostov s poudarkom na tehnologiji postopnega narivanja, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj. Rubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad. KOLEDAR PRIREDITEV 1 .6 -3 .6 .2 0 0 5 ■ 5th European Congress and Exposition on ITSHannover, Nemčija www.hgluK.com b.butler@hgluk.com 5.6 - 8 .6.2005 ■ 4th European Congress on TrafficSalzburg, Avstrija www.oevg.st office@oevg.st 6.6 -10 .6 .2005 ■ Technologies to Enhance Dam Safety and the EnvironmentSalt Lake City, Utah, ZDA www.ussdams.org stephens@ussdams.org 5 .9 -9 .9 .2 0 0 5 ■ E-MRS (European Materials Research Society) 2005: Fall MeetingVaršava, Poljska www-emrs.c-strasborgh.fr 1 4 .9 -1 6 .9 .2 0 0 5 ■ IABSE Annual Meetings andIABSE Symposium Structures and Extreme Events Lisboa, Portugalska www.iabse.ethz.ch/index.php iabs.lisbon2005@lnec,pt 1 9 .9 -2 2 .9 .2 0 0 5 ■ 6th International Symposium on Cable DynamcsCharleston, ZDA www.conf-aim.skynet.be/cable info@aim.skynet.be 8.6 - 13.6.2005 ■ Conference EUROSTEEL 2005Research, Eurocodes, Design and Construction of Steel Structures Maastricht, Nizozemska 13.6 - 16.6.2005 ■ 11th Joint CIB InternationalAdvantages for Real Estate and Construction Sector Helsinki, Finska www.ril.fi/cib205 kaisa.venaiainen@ril.fi 27.6 - 29.6.2005 S 2005 RETC16th Rapid Excavation & Tunneling Conference & Exhibit Seattle, Washington, ZDA www.retc.org/retc_CallForPapers.cfm davis@smenet.org 27.6 30.6.2005 H ESREL 2005European Safety and Reliability Conference Gdynia-Sopot-Gdansk, Poljska www.esrel2005.am.gdynia.pl esrel2005@am.gdynia.pl 5.7 - 7.7.2005 ■ 6th International Congress GlobalConstruction: Ultimate Concrete Opportunities Dundee, Škotska, VB www.ctucongress.co.uk 19.7 - 21.7.2005 ■ Conference AESE 2005Advances in Experimental Structural Engineering Nagoya, Japonska 7.8 - 10.8.2005 ■ 2 0 0 5 ITE Annual Meeting and ExhibitMelbourne, Victoria, Avstralija www.ite.org/meetcon/index.html ite_staff@ite.org 22.8 - 24.8.2005 H K Construction Materials (ConMat'05): Performance, Innovations and Structural Implications Vancouver, Kanada www.civil.ubc.ca/conmat05 19.9 - 26.9.2005 ■ The International Symposium of High CFRDsYichang, Kitajska yssdchen@tom.com yssdchen@msn.com 26.10 - 28.10.2005 ■ EVACES - Experimental Vibration Analysis for Civil Engineering StructuresBordeaux, Francija bourgain@maifenpc.fr 27.10 - 28.10.2005 ■ The 2004 Forum on Hydropower; Supply, Security and SustainabilityGatineau, Kanada collug@videotron.ca 22.11 - 25.11.2005 12th World Water Congress M B New Delhi, Indija www.cbip.org cbip@obip.prg 12.3 - 15.3.2006 ■ Roadex 2006Abu Dhabi, Združeni Arabski Emirati www.roadex-uae.ae roadex@gec.ae 22.3 - 25.3 .2006 ■ Holz-Hadwerk 2004Nürnberg, Nemčija www.nuernbergmesse.de 4.7 - 7.7.2006 ■ Infrastructure Facilities Asia 2006Singapore, Singapore www.infrastructure-asia.com enquiry@hqintertama.com 6.8 -10 .8 .2 006 ■ WCTE 2006 World Confeence on TimberPortland, Oregon, ZDA www.alexschreyer.de/eng/w_conf.htm jamie.legoe@oregcmstate.edu Rubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: msg@izs.si