Delo stanovanjske skupnosti
Naša družtaa je v mejah možnosfci že takoj po vojni po-svetila skrb stanovanjskemu področju in to z obnovo poru-šenih domov, z gradnjo stano-vanjskfo hiš in stanovnaj ter z režimom stnovanjskih razme-rij, kakršen je bil nujen v 6a-su velike stanovanjske stiske. Zaradi pomanjkanja sredstev in drugih težav pa to obdob-je ne izkazuje posebnih uspe-hov. Pomembnejši mejndkpred-stavjla leto 1958, v katerem je bila- izvršena nacion^lizaodja stanovanjskih hiš in stanovanj, razen z zakonom določenega maiksimuma. Podružbljanje sta-novanjskega siklada jet tako ustvarilo materialno osnovo za razvoj stanovanjske samoupra-ve v stanovanjskih hišah. U&ta-novljeni so bili hišni sveti. V tem času so gradill statiavanja iz skladov stanovanjskega pri-spevka, ki se je zbiral v ob-činskem skladu. Leta 1965 pa je bil ta sklad ukinjen, stano-vanjski prispevek pa je ostajal organizacijam združenega dela. - Poslovne banke pa so na podlagd sredstev odpravljenih stanovanjskih skladov izobliko-vale     sistem     stanovanjskega
varčevaoja; V tein obdoibju so bila za gospodarjenje s sta-novanjskdmi hišami y družbe-ni lastnini ustanovljena sta-novanjgka podjetja, gradfoana podjetja pa so izvajala izključ-no kocmeroiatao gradnjo. Or-ganizacije združenega dela so reševale stanovanijska vpraša-nja predvsem s krediti, zaradi 6esair je stagniral stanovanjskd sklad. Tak načih reševanja stanovanjskih vprašanj nl bil vzpodbuden za občane z naj-nižjimd dohodki in jdm ni omogočal reševanja njihovega stanovanjskega vprašanja. Pri vsem tem pa je še stalna rast cen tako v gradnji kot v vzdrževanju stanovanj povzro-čala številne težave varčeval-cem kakor razvrednotenje sred-stev za vzdrževanje stanovanj-skih hiš. Tudi zadrževanje sta-narin na isti višini je prepreče-valo Mtrejše prertiike reševa-nja stanovanjske problematike. Posledice navedenih odno-sov so se pokazale predvsem v naglem upadanju gradnje druž-benih stanovanj, v pretiranem dviganju cen stanovanj.nesmo-ternem koriščenju zemljišč, brezvestnem uničevanju   člove-
kovega okolja in v velikem ne-sorazmerju med možnostmi in potrebami posameznikov. Pri-šlo je tudd do špekulativnih prodaj družbenih stanovanj, neustreznega kreditifanja sta-novanjske gradnje, obremenje-vanja- gradbenega materdala z visokimi davki in podobno. Tak sistem je moral nujno do-ždveti spremembe in uvajanje npvih odnosov v stanovanjsko gospodarstvo. Z resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanj-skega gospodarstva iz leta 1972, ' ustavnem dapalnllu, ki aprede-ljuje ustanavljanje stanovanj-skih skupnosti, novo ustavo, zakonom o programiranju in finanoiranju graditve stanovanj in zakonom o družbeni pomo-či v stanovanjskem gospodar-stvu smo dobili pomembne elemente in vzpodbude za na-daljno fazo razvoja stanovanj-skega gospodarstva. Vse to je imelo za posledico sprejem sporazuma o 6 odstotnem mi-nimalnem obveznem izločanju sredstev za stanovanjsko iz-gradnjo in od tega 30 odstot-kov združujemo v .enotni soli-darnostni sklad. Iz teh sred-stev   se -grade   stanovanja   za
družine z nizfcimi osebnimi do-hodki, stare ljudi io mlade družine. To je področje dela, ki ga opravlja v naši občini odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu katerega delo je tudi nadome-stitev dela štanarin stanoval-cev z nizkimi dohodki.
Z zakonom o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami in stanovanji v družbeni lastnihi pa so urejena vprašanja, ki so povezana s položajem hišnih svetov, zbora stanovalcev in otganizacij za vzdrževanje sta-novanjskih hiš.
Na področju občine Center je po popisu iz leta 1971 skup^ no 13-204 stanovanj. Njihova stanovanjska površina pa zna-ša 792.380 m2 uporabne povr-šiine. Od tega je približno 8.000 stanovanj v družbeni lasti, ostala stanovanja pa upravlja-jo stanovanjške enote (npr. stanovanjski sklad JLA) ali p'a so y privatni lagti. Stanarina družbenih stanovanj znaša let-no 13,598.420 dinarjev. Že ta podatek o stanarini pa zgovor-no kaže kvaliteto našega ob-činskega stanovanjskega skla-da, saj znaša povprečna stana-'rina na mesec 115 dinariev na stanovanje.   *
Dohodek' stanarin je od leta 1966 vedno isti. Stroškd vzdr-ževanja tako tekočega kot in-vesticijskega pa so se vsako ieto povečevali. Po zbiranju podatkov za investicijsko vzr-ževanje stanoyanjsklh Iiiš za leto 1975 pa zhašajo preverje-ne potrebe investicijskega vzdr-ževanja za našo- občino 56,900.000 dinarjev. GJede na delitev stanarine in obveznosti iz nje pa je ostalo v letu 1974 za investicijsko vzdrževanje, pri tem je vštet tudi del po-slovnih prostorov le 6,273.000 dinarjev, kar je le nekaj več kot 18 odstotkov potrebnih sredstev. Prav tako je občuten primanjkljaj tudi pri tekočem vadrževanju, saj znaša ta pri-manjkljaj v naši občini kon-cem leta 1973 5,651.000 dinar-jev. Pri tem pa je treba upo-števati, da so znašali viški — neporabljena sredstva tekočega vzdrževanja pri posameznih hi-šah skupno 3,454000 dinarjev. Pri navedenem podatku bo potrebno razmisliti kako bi se sredstva tekočega vzdrževanja pri hišah, ki so v minusu po-krila in kako hišam, ki imajo
neporabljena sredstva zagotovi-ti vrnitev teh sredstev. Ne-dvomno je, da bomo pri tem morali upoštevati načelo soli-darnosti, ki pa bo moralo bi-ti takšno, da ne bo prizadelo tdstega, ki je pametno gospo-daril in štedil. Dejstvo je, da so bila do sedaj vsa sredstva na skupnem žiro računu skla-da hlš in je bilo tako možno pokrivanje s prelivanjem sred-stev.
Zaradi problemov na sta-novanijskem podroSju v naši obdini težiimo k čimvečji in • ugodnejši graditvi stanovanj in k ustvarjanju vseh tisih po-gojev in možnosti, ki bi omo-gočali ve6jo gradinjo. Ta dejav-no$t se odvija v okviru odbo-t& za gradnje -v naši samoup-ravni stanovanjski skupnosti. Glede na dejstvo, da je stano-vahje dolgoročna dobrina z vsemi ekonomskimi in socio-loškami značilnostmi je proble-matika stanovanjskega gospo-darstva še toliko bolj občutlji-va ko v naši. občini govorimo o starem stanovanjskem skla-du.
V pretekli številki »Dogovo-rov« smo objavili gradivo za javno razpravo, v katerem je med drugim tudi zasnova pro-grama dela naše samoupravne stanovanjske skupnosti. V aa-vedenem programu so naštete osredne naloge tako skupnosti kakor tudi odiborov. Poseben poudarek naj bo na napotilu za delo hišnih svetov in zbo-rov stanovalcev. V kratkem pričakujemo, da bomo lahko vse Iiišne svete opremili s pa-ketom predpisov in navodil za delo hišriih svetov in da bo oto-činska skupščina sprejela ustrezen odlok o višini stana-rin in razdelitvi le-teh.
Ko bonno oipravili to delo, pa nas pravzaprav šele čaka začetek prave akcije, katere se bomo morali lotiti vsi —. tako zbori stanova,lcev s hišnimi sveti, krajevne skupnosti in na-ša interesna skupnost Proble-mov, ki so se kopičili zaradi neurejenih razmer vrsto Jet, ne bomo mogli rešiti čez noč. To-da s programom in vključeva-njem vseh prizadetih v ta pro-gram bomo napravili prve ko-rake na novi poti.
V prihodnji številki bomo prikazald problematiko, ki tare bbčane naše občine, in po^lu-šali nakazati reševanje le-te.