Kupujte		
VOJNE BONDE!		
	KgyiCTOEY	Najstarejši
	BUY	slovenski dnevnik
		v Ohio
		
		Oglasi V tem listu
		so uspešni
EN AKOPRAVN O
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDEl
The Oldest Slovene Daily in Ohio

Best Advertising Medium
Volume xxv. — leto xxv.
CliEVELAND, OHIO. THURSDAY (ČETRTEK), DECEMBER 17, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 295
DARUN SE ODREKA VSEH SVOJIM OSEBNIM AMBICIJAM
Francoski admiral je izjavil, da se bo umaknil po zmagi zaveznikov v privatno življenje.
Councilman Crown imenovan za ravnatelja utilitet
FRANCOSKO LJUDSTVO NAJ SAMO ODLOČA O SVOJI USODI IN SVOJI VLADI
Zavezniški glavni stan v se-1 lom Giraudom se bore v Tunisi-^erni Afriki, 16. decembra. — ji ramo ob rami z zavezniki."
[Padne
K.
Admiral Jean Darlan je danes javno izjavil, da ne išče od zaveznikov nobene pomoči za svo-N6 osebne ambicije ter je hkra-naznanil, da se namerava po-ko bo Francija osvobojena, sističnega oprijema, umakniti I ^ privatno življenje.
Prva Darlanova izjava To je bila prva njegova toza-^evna izjava, odkar so se anglo-p^eriške čete izkrcale v sever-P Afriki; v tej izjavi se odloč-1*^ izraža, da je njegov namen pojaško pomagati zaveznikom, vržejo slednji osišče iz Afri-
|ke.
Nima osebnih ambicij
Admiral je rekel, da je že po-"ovno zatrdil ameriškemu po-^^Ijniku generalu Eisenhower-da njegova pomoč pri potis-%nju francoske severne in za-Afrike v vrste zavezni-, nima nobene zveze z njego-i osebnimi ambicijami.
arlan je sprejel časnikarje v vili, kjer si je nataknil na očala ter prebral v fr&nčo': i svojo izjavo, ki je bila po-prevedena na angleščino. ^®inci so me držali % vrat" ,, Admiral Darlan je ob tej pri-dejal, da "so ga držali Nem-' 2a vrat" in da mu je bila nje-|?ova "kooperacija z nacisti zavezniško -okupacijo se-r®fiie Afrike, vsiljena."
'Vsaka kretnja, ki sem jo 1 ^ril, vsaka beseda, ki sepi jo Izpisal ali izgovoril," je rekel "je bila pod skrbnim I Gorstvom Nemcev."
Besedilo njegove izjave I. ^ svoji izjavi je Darlan med ' ""Ijgim rekel:
francoska Afrika si mora , ftiočjo zaveznikov na vse krip-^ prizadevati, da se doseže ^*2 I^emcev in Italijanov. To bo doseglo z edinstvoin vseh ^^ftcoskih državljanov, brez r^like na njihove politične ali ' ^I'ske nazore.
Ko bo enkrat francoski im-osvobojen tega jarma, naj I ^cosko ljudstvo samo določa L^^oji usodi in obliki svoje vla-
Kaj je že storil
K ^ancoski visoki komisar" ' ^ je on sam, ker si je sam na-
Kaj pravijo borbeni Francozi
(Borbeni Francozi generala de Gaulle-a, ki so od vsega po-četka nasprotovali vsakemu pogajanju zaveznikov z admiralom Darlanom, pa so izjavili, da obvladujejo Darlana kljub njegovi sedanji izjavi, slej ko prej osebne ambicije. "Ako bi bilo po željah francoskega ljudstva, bi prišel Darlan pod preki sod ter bi bil še pred jutranjo zoro u-streljen.")
ČETVORČKI
LOUISBURG, N. C., 16. decembra. — Nekima tukajšnjima zamorskima zakoncema so bili rojeni četvorčki, in sicer so bili trije otroci živi, četrti pa je bil mrtvorojen. Zdravniki pravijo, da imajo trojčki, ki so še ostali, vse prilike, da ostanejo pri življenju, čeprav je bil porod predčasen.
Župan Lausche je izjavil, da pričakuje, da se bo Crown lotil neustrašno svojih dolžnosti.
Župan Frank J. Lausche je imenoval Emila J. Crowna, demokratskega councilmana, ki že pet terminov reprezentira v mestni zbornici 31. vardo, katera se nahaja v dolenjem delu mesta, za direktorja utilitet ali javnih naprav.
Hkratu z njegovim imenovanjem je podal župan sledečo izjavo:
"Jaz pričakujem, da se bo Mr. Crown zmožno in neustrašno lotil reševanja problemov utilit-nega departmenta."
S tem je hotel najbrže župan reči, da bo direktor Crown odpravil iz departmenta navlako, ki se je bila v teku desetih let tam nabrala.
Dolžnosti direktorja Crowna bodo mnoge in raznolike. V ju-risdiktijo njegovega departmenta spadajo mestni rezervoarji, mestni vodovodi kakor tudi kanalizacijske ^aprave in mestna elektrarna,
Crown, ki je po poklicu odvetnik in po rojstvu Hrvat, bo najbrže podal dne 4. januarja ostavko kot mestni councilman.
PRIZNANJE NAŠEMU DELU
Mr. Andrew Bomback iz Barbertona nam piše, da so naši zadnji članki vredni več kot tisočq,ki in da jih naši ljudje Zi zanimanjem in odobravanjem zasledujejo. Mr. Bomback je dodal pismu dva dolarja za v naprej plačano naročnino ter sporočil, da je čas, da slovenski uredniki povedo narodu to, kar mu bo v korist, ker "volčje v ovčjih kožuhih pridno skrbe, da narod ne izpregleda in ne vidi, kje je njegova rešitev."
Mr. Bombacku smo hvaležni za priznanje našemu delu.
Mikado ukazal Japoncem, naj vzdrže ali umro
Jugoslovanski polkovnik brani generala Mihajlovica
Polkovnik Dimltrijevič trdi, da hrani Mihajlovič svoje sile za čas zavezniške o-fenzive na Balkanu.
Ameriška mornarica izziva japonsko pomorsko silo, katere pa ni na pregled.
Rusi zavzeli kraj v ozadju nemških ' Vrst, 80 mil j od obleganega Stalingrada
Rusi imajo povsod zaznamovati uspehe, toda priznavajo, da izvajajo Nemci skoro v vseh odsekih močne protinapade.
ta naslov) "je že proglasil ^^eatijo nad vsemi, ki so bili , ('^ti zaradi svojih simpatij do . ^®2nikov, in mnogo teh zavze jjP zdaj že visoka in važna be ^ v visokem komisarijatu. Rehabilitacija častnikov On je vzpostavil vojaške či-
MOSKVA, četrtek, 17. decem-*-bra. — Sovjeti naznanjajo, da so ruske čete več kot osemdeset milj v ozadju za nemško armado, ki oblega Stalingrad, zavzele neko obljudeno točko, kjer so v dvodnevni bitki uničili Rusi nad 30 nemških tankov in en polk motorizirane nemške pehote. . .
Poleg tega so Rusi zasegli v tem kraju 305 sovražnikovih topov, 1,500 motornih vozil in dva s potrebščinami natovorjena vlaka.
O lokalnih uspehih poročajo Rusi tudi s centralne fronte in s Kavkaza.
Včerajšnje nemške izgube
V včerajšnjih vojnih operacijah so izgubili Nemci nad 1,300 mož, 89 tankov, 40 letal in mnogo drugega materiala. Toda Rusi priznavajo, da izvajajo Nemci skoro v vseh odsekih močne protinapade.
STRAŽNIKOMA GROZI SMRTNA KAZEN .
NEW YORK, 16. decembra. —Dvema članoma obrežne straže grozi smrtna kazen, če se izkaže kot pravilna obtožba vlade, da sta na vladni posesti napadla sedem deklic.
Omenjena sta Vincent Regan, oženjen in star 26 let ter oče štirih otrok, in 21-letni Alex^an-der Miller, tudi oženjen in oče dveh otrok. Včeraj sta oba izjavila, da se ne čutita kriva. Prvi je bil postavljen pod $25,000, drugi pa'pod $5,000 varščine.
Državni tožitelj trdi, da je Regan grozil neki deklici, da jo bo vrgel po visokih kamenitih stopnicah svetilnika na Bergen Pointu, ako se mu ne uda, Miller pa je obtožen, da je kriminalno napadel dve mladoletni deklici.
Zavezniški glavni stan v Avstraliji, četrtek, 17. decembra. — General MacArthur naznanja, da se ameriški pritisk stopnjuje na Japonce v Buna okolici, kjer je japonskim bojevnikom njihov mikado ali cesar u-kazal, naj na svojih postojankah vzdrže ali pa umro.
Včeraj je bilo sestreljenih iz zraka devet japonskih letal.
Na krovu nek^^nieriške bojne ladje na južnem Pacifiku, 8. decembra. (Zakasnelo)-. — Močna flotila ameriških bojnih ladij, med katerimi so tudi oklop-nice, dobesedno izziva japonsko mornarico na boj, ob prvi" obletnici japonskega napada na Pearl Harbor. Japonske mornarice pa ni na izpregled.
WASHINGTON, 16. decembra. — Tukaj so nastale vsakO' vrstne špekulacije zaradi po manjkanja sovražne letalske o-pozicije proti ameriškim bomb nikom, ki bombardirajo Buin na južnem Pacifiku. Ti bombniki ne nalete na nikako japonsko letalsko opozicijo, radi česar se sklepa, da morda koncentrirajo Japonci svojo zračno silo za napad kje drugje.
WASHINGTON, 16. decembra. — Svetozar Dimltrijevič, polkovnik jugoslovanske zračne sile, je danes izjavil, da ima general Draža Mihajlovič danes aktivno pod "orožjem 100,000 mož, ako pa zavezniške čete vdro na Balkan, bo lahko postavil na bojišče 300,000 mož.
Polkovnik Dimitrijevič je izjavil, da je priredil iz Kaira že več poletov nad Jugoslavijo, kjer je metal četnikom potrebščine ali pa so iz njegovega letala odskakovali padalci. Polkovnik je rekel, da niso resnična poročila, ki naznanjajo, da se je Mihajlovič umaknil v "relativno neaktivnost" v črnogorske gore."
Polkovnik je dejal, da Mihajlovič noče voditi proti nemškim pancer kolonam bojev v veli-
ANGIE2I DOHITELI ZADNJO STRAŽO MARŠALA ROMMELA
Nemci so delno obkrožili Medjez-El-Bab. -Rommel drago plačuje svoj umik preko Libije.
BOJI MED ČETAMI ANGLEŠKE OSME ARMADE IN ZADNJO STRAŽO MARŠALA ROMMELA
LONDON, četrtek, 17. decembra. — Nemške čete so delno obkrožile kraj Medjez-El-Bab, močno točko zaveznikov, ki leži 38 milj južnozapadno od Tuni-sa, ter nadaljujejo svoja prizadevanja, da zavzamejo ta kraj. Tako naznanja zavezniško poročilo, ko grebejo istočasno zavezniške klešče 600 milj dalje proti vzhodu, da zgrabijo bežeči a-friški zbot maršala Rommela.
Prva jasna znamenja, da maršal Rommel drago plačuje svoj umik preko Libije, so se pojavila snoči, in prav tako znamenja, da zavezniška stvar v Tunisiji dobro stoji.
Spopad J! zadnjo stražo
kem obsep, temveč da hrani Angleška osma armada je svoje moči za čas, ko bodo za- namreč "nekje zapadno od E1
je spoprijela in jim prizadejala velike izgube.
Poročila s fronte naznanjajo, da je pot, po kateri beži Rom-melova armada, posejana z gorečimi vozili, ki so jih razbila in užgala zavezniška letala.
100 milj od El Agheile Kako daleč od El Agheile je pribežala Rommelova armada, poročilo ne pove, vendar se zdi, da je prostor, kjer so dohitele čete osme armade bežeče Nemce in Italijane,V oddaljen najmanj sto milj od El Agheile.
Poročila iz Kaira naznanjajo, da so zajeli Angleži v boju z Rommelovo zadnjo stražo, večje število ujetnik\)v.
Zavezniško letalstvo povzroča ogromne izgube na moštvu
vezniki napadli od morja sem, nakar se bodo tudi njegove čet-niške skupine razlile z 'gorovja v doline ter pomagale zaveznikom.
Dimitrijevič pa je dal ves kredit partizanskim bataljonom v Bosni in Sloveniji, o katerih je dejal, da jih vodijo komunisti in da se ti bataljoni resno bore proti osišču. Zanikal ja je, da bi b*il njihov voditelj Kostja Nagy naslednik generala Mihajlovica. Rekel je, da trosijo te laži v svet fašistični sovražniki. '
Iste izjave je dala v Londonu tudi jugoslovanska vlada.

^seh armadnih častnikov, ki
I v „3^01 bili ti čini odvzeti zaradi iJ'Wih simpatij do zavezni-1^^' Ujetniki zavezniških naro-So bili osvobojeni in njiho-L kretanje jim je popolnoma ' ^bddno.	^
/eklic antižidovskih postav
'I*..	^
^ yisoki komisar je pričel re-pravice onih državlja-katerim so bile te pravice L ^2ete zaradi njihovega pleme-L Vse antižidovske postave, L bile sprejete v Franciji nemških pritiskom, so pre-
^fancoske čete pod genera-
Namen ruskega prodiranja
Ruske čete prodirajo južnozapadno od Stalingrada ob železnici proti KotelnikovskemU v prizadevanju, da se združijo z drugimi ruskimi edinicami pri velikem kolenu reke Don. Ako se jim ta poteza posreči, bodo odrezali Rusi nemški koridor, skozi katerega dobivajo nemške armade v Stalingradu svoje potrebščine. Ta koridor leži med železniško progo in spodnjim Donom.
V	notranjosti Stalingrada je ruska artilerija razsula večje število utrjenih nemških postojank,, in uničenih je bilo 35 letal, 4 med njimi so bila transportna letala za prevažanje vojaštva.
V	okolici Mozdoka na Kavkazu so Rusi pobili nad 300 Nemcev.
NACISTI BpMBARDIRALI ANGLIJO
LONDON, 15. decembra. — Tekom noči je manjše število nemških letal bombardiralo ne katere angleške kraje na sever-novzhodni obali Anglije.
BARBERTONSKI TRGO VEC UBIT
AKRON, 15. decembra. -Snoči je neki avtomobil zadel in ubil Johna Galitzkega, 60 let starega trgovca v Barberto-nu.
in materialu med bežeČimi o-Agheile" dohitela zadnje straže! stanki Rommelovega afriškega maršala Rommela, s katerimi se I zbora.
-v~---'--
Herbert Hoover predlaga osnutek za
povojni mir, ki naj bo—ljudski mir
Mir naj bi bil razdeljen v dvoje periodi v preliminarni * mir v razdobje, v katerem bi se hladno in razumno reševali vsi nujni in pereči problemi.
CHICAGO, 16. decembra. —•
Herbert Hoover, bivši predsednik, je nocoj predlagal, naj bi bil povojni mir razdeljen v dvoje period — preliminarnemu miru naj bi sledila perioda, ki bi
Počitnice prodajalcev v trgovinah
Letos bodo imeli uslužbenci clevelandskfli trgovin prvikrat v zgodovini mesta počitnice za božične praznike, kar je posle dica odločitve članov Retail Merchants Boarda in Cleveland-ske Trgovske zbornice. Tridnevne počitnice prodajalcev ,se bodo pričele na sveti večer ter bodo trajale na božični dan, v soboto in nedeljo. Glavni povod za te počitnice je bil dan z o-gromnim delom, ki so ga v zad njem času dovršili prodajalci, ki so prodali za 29 odstotkov več blaga kakor kdajkoli prej v desetih letih.
Nov grob
Po kratki in mučni bolezni je preminil v Glenville bolnišnici dobro poznani rojak Frank Stanonik, star 66 let, stanujoč na 6706 Bliss Ave. Soproga Margareta je preminila na 8. decembra pred dvemi leti. Pokojni zapušča tukaj žalujoča sinova Bena in Cyrila, hčer Valerijo, poročeno Shock, brata Antona in Johna, sestro Frances, omoženo Speheck in veliko sorodnikov. Rojen je bil v vasi Sop, Sinja Gorica pri Vrhniki, kjer zapušča sestri Jero Jeloč-nik in Mary Justin ter veliko sorodnikov. Tukaj je bival 30 let in je bil član društva Slovan št. 3 SDZ in društva Jugoslav Camp št. 293 WOW. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:15 uri iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in nato' na Calvary pokopališče v družinsko grobnico poleg soproge in hčere. Bodi mu ohranjen blag spomin, i preostalim sorodnikom pa izrekamo naše sožalje!
bila posvečena hladni in trezni re^tvi nujnih in perečih problemov.
"Bistvo mojega predloga je, da bi ne bilo nobenega premirja in nobene mirovne konference, kakršna je bila na primer ver-sajska, ten).več da bi naredili mir v dveh stopnjah," je rekel Hoover.
"Prva stopnja naj bi bila v
11 NACIJSKIH VLAKbV y IZTIRJENIH
LONDON, četrtek, 17. decembra. — Moskovski radio naznanja, da so pretekli teden francoski patrioti iztirili 11 nacij-skih vlakov, natrpanih z nemškim vojaštvom in vojnim materialom. Vlaki so bili iztirjeni na Paris—Biarritz in Paris— Marseille železnici. \
ŠE VEDNO Z ROKAVI-CAMI
LONDON, 16., decembra. — Anthony Eden, angleški tajnik
takojšnjem, pogojnem miru, ki; zunanjih zadev, je zavrnil v niž-
bi usmeril svet proti ekonomskemu, političnemu in duhovnemu okrevanju, in to brez zavlačevanja. 'Nato pa naj bi si svet vzel čag, v katerem bi lahko s hladnim razumom izdelal pogoje za trajen mir."
Sodelovanje Zedinjenih držav
ji zbornici zahteve več poslancev, da bi vlada Velike Britanije protestirala pri španski vladi proti govoru diktatorja g"e-nerala Franca, v katerem je slednji hvalil Mussolinija in njegovo poslanico Hitlerju, v kateri mu izreka upanje, da bo osišče kmalli porazilo Rusijo. E-den je dejal, da taki protesti ne
Hoover je izjavil, da bi morale Zedinjene države že v naprej bi imeli pomena, pristati na pogojen mir in na njegov program, nakar bi morale vsiliti ta pogojen mir.
Kaj naj vsebuje Jnkloči mir
Na dopustu
Danes zjutraj je prišel na dopust iz New Mexico, Pvt. John Krištof, sin Mr. in Mrs. Anton Krištof, 1563 E. 173 St. Doma bo ostal do 27. decembra in prijatelji so vabljeni, da ga pride-jo obiskat. Želimo mu obilo zabave!
Glavna seja
Glavna seja društva Vipavski raj št. 312 S. N. P. J. se bo vršila jutri večer, v. petek, ob 7. uri v Slovenskem domu na Holmes Ave. Volilo se bo odbor za prihodnje leto in razmotri-valo več drugih važnih zadev. Po seji se bo servira,lo prigrizek. Člani so vabljeni na polnoštevil-no udeležbo.
Letna seja Nocoj ima svojo letno sejo društvo Jutranja zvezda št. 137 A. B. Z. v navadnih prostorih Članice so vabljene, da se udeleže v velikem številu.
Za tiskovni fond C. U.
V tiskovni fond Cankarjeve u-stanove sta darovala Frank Petek, 17801 Dillewood Rd. ,$2.00 in grocerist Blaž Godec, $1.00.
Dar "Škrjančkom"
Odbor mladinskega pevskega zbora "Škrjančki" se najlepše zahvaljuje Mr. Frank Podbor-Sku za dar v vsoti $5.00.
Vojak doma
Iz Camp Lee, Va. je prišel na dopust korporal John Peterka, sin poznane družine Mr. in Mrs John Peterka, 1121 E. 68 St. K vojakom zopet odide v nedeljo zjutraj.
VOJAK OBEŠEN
ST. ANDREWS, Newfund-land, 16. decembra. — Tukaj je bil obešen Tom Roland Hutch-Deklaracija ali izjava pogoj-lings, 21 let star vojak in bivši nega n^iru naj bi vsebovala: jsaržent v .angleški zračni sili, Totalno , razorožitev sovražni-1 ker mu je bilo dokazano, da je ka. \	1 lansko leto umoril 19-letno mla-
Določitev začasnih mej. j denko Bernice Connors iz Black Mašinerijo za repatriacijo Harborja.
vojnih ujetnikov in beguncev, ki so bili pognani s svojih domov.
IZUMITELJ UMRL
GARDNER, Mass., 16. decern-
,Odpravo ekonomske blokade j bra. —- Tukaj je umrl-po tri' le-v trenutku, ko je sovražnik po-1 ta trajajoči bolezni Edward G. ložil orožje.	jWatkins, 77 let stari izumitelj
Takojšnjo organizacijo za o- ure budilke.
lajšavo in odpravo lakote, za po- j	-
bijanje bolezni in za pomoč v;	Na dopustu
rekonstrukciji. Ako se tega ne! Na dopust je prišel in sicer
stori, bo zavladala anarhija, ne pa mir.
Provizionalno restoracijo vseh trgovskih pogodb.
Hoover pravi, da mora biti prihodnji mir, — "ljudski mir".
prvič, odkar se nahaja pri vojakih od zadnjega aprila meseca, saržent Edward Lu^wig, sin Mrs. Elizabete Ludwig, 6123 St. Clair Ave. Želimo mu mfto-go razvedrila!
STRAN 2.
ENAKOERAVNOSI
17. decembra, 1942.
..I i	■"
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
"C«
IVsah
"ENAKOPRAVNOST" Trije sveti večeri
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
riy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland In po poStl izven mesta):
Por One Year —• (Za celo leto) —............................................-...........................
Por Half Year — (Za pol leta) ...............................................................................
Por 8 Months — (Za 3 mesece) .....................................-.............................................
$8.50 , 3.50 . 2.00
venskih narodnih šegah in na-1 adventem času staro navado, vadah ima še vedno prvo vlogo Lja go zahajali k zornicam. Na-
By MaU In Cleveland, Canada and Mexico:
(Pq pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) ...................................................................$7.50
Por Half Year — (Za pol leta) ----------------------------------------------------------------------------- 4 00
Por 3 Months — (Za 3 mesece) .............................................-............................ 2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
POk? One Year — (Za celo leto) ------------------------------------------
Por Half Year — (Za pol leta) ....................................................
.....$8.00
...... 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
104
T
AGONIJA JUGOSLAVIJE
I.
V Ridgefieldu, Conn., izhaja v angleščini pisan tednik "Yugoslavia," v katerem smo čitali pod zaglavjem "The Agony of Yugoslavia" članek pod katerim je podpisan neki V. K.; iz tega članka objavljamo sledeče odlomke:	#	.</•
Ime generala Draže Mihajloviča je znano po vsem svetu. Za kaj pa se on prav za prav bori? Jaz ne vem. Vem, da je obvestil svet, da se ne bo nehal boriti do svoje smrti ali dokler ne bo zadnji sovražnik iztiran z jugoslovanske zemlje. Toda vse to nam ne pove mnogo o njegovih vojnih ciljih. Kakšno Jugoslavijo pa si on želi po Hitlerjevem porazu? Ako si je glede tega na jasnem, ni nikoli povedal svojih ciljev. On je član jugoslovanske vlade. On je častnik jugoslovanskega kralja. Ali se bori za ohranitev monarhije? Ali se bori za to, da omogoči vladi, katere član je, po vojni povratek v Jugoslavijo, kjer bi lahko nadaljevala s svojo oblastjo? Upoštevajoč, da je Mihajlovič poštenjak—in mi pimamo povoda, da bi mislili drugače—mora biti odgovor na obe ti dve vprašanji "da."
Toda jugoslovanska vlada nima programa. V vladi so različne skupine. Ali predstavlja Mihajlovič eno izmed teh? Če je t^ko, katero? Razširjene so govorice, .da reprezentira on antijugoslovansko, pansrbsko g r u p o Momčila Ninčiča, ministra zunanjih zaddv. Sovjetski viri trdijo, da je Mihajlovič srbski šovinist in reakcionar; da operira z osiščem; da mori komuniste, mesto sovražne vojake. Dalje je rečeno, da pOganja njegov srbski šovinizem Hrvate in Slovence v vrste komunistov, ka/ zelo slabi totalni odpor proti osišču.
Ne vem, koliko je resnice v teh govoricah, toda toliko je gotovo, da so v nesrečo. Jugoslovanska vlada bi lahko ukinila večino teh govoric, če bi razglasila svoj definitiven povojni program rekonstrukcije dežele, mesto da čaka, kako močna bo Sovjetska zveza po tej vojni.
Dvojna misel se prelepo druži in spaja v božičnem času; prva je naravna misel zimskega sončnega preobrata, kakršna se je pojavljala v starih poganskih časih kot kult narave, druga pa je krščanska misel, spomin na rojstvo Gospodovo kot praznik nadnaravnega pomena.
Že stari Rimljani so nekdaj tudi v naših krajih praznovali svoj božič s tem, da so častili sončnega boga Mitra. Njegovo češčenje je postalo zaradi stroge askeze, vzdržnosti in vztrajnosti v prenašanju težav vojaška religija. V vseh deželah, tudi v naši ožji domovini, povsod, kjer koli so se bili Rimljani naselili, so postavili templje bogu Mitri. Tako na primer se nahaja še dandanes v podzemeljski jami blizu Črnomlja v živo skalo vsekana Mitrova podoba; mladenič kleči na biku, katere-m zabada nož v tilnik, ob strani stojita dve osebi, ena s po-zdvignjeno druga s povešeno bakljo, predstavljajoč vzhajajoče solnce.
Že Rimljani so praznovali spomin tega božanstva na dan 25. decembra kot "dies natalis in-victi" rojstni dan nepremagljivega boga. Njegovi častilci so se zbirali v podzemskih jamah, rovih in skrivnih votlinah. Mi-trovi templji so ^ili bajno razsvetljeni in okrašeni. Verniki so se zbirali k daritvam očiščevanju in bogoslužnim obredom, ki so jih opravljali pogosto do razvrs^tnosti.
V	naših krajih se je ohranilo Mitrovo češčenje dolgo časa, tudi še potem, ko je poganstvu že davno odklenkalo.
Nazadnje pa je bil "nepremagljivi" Mitra vendar pregnan, njegovo češčenje se je spremenilo v krščanski božič, njegov praznik v rojstni dan Zveličar-jev.
V	nekdanjih rimskih pokrajinah in deželah ob Donavi in njenih pritokih so se naselili Slovani. Tudi ti so prinesli s seboj kult narave, njihovi najpomembnejši prazniki so bile spremembe letnih časov. Med njimi je bil tudi božič, mladi bog, mlado sonce, ki pridobiva na moči, ko začne dan rasti. Ta praznik jim je bil skrivnostni dogodek, navdajal jih je z u-
hieni gospodar, ki je bil v nekdanji poganski dobi obenem tu-
rod je pa tam zelo ubog, saj mu je kršna zemlja trda mačeha
di svečenik rodbine, zadruge. Zato se je v mnogih občinah v Vendar danes namesto čudo- ta namen odprla- občinska bla-delnega lesa, ki ga je žgal na gajna in starešina je plačal na ognjišču, in ž njim preganjal jme občine sv. maše. Na predbo-zlobne bese, vsipal kadilo na žični dan, ki so mu rekli "vilja"
Mihajlovič bi moral ta progi'ani^ sprejeti, ali pa podati ostavko kot vojni minif^ter vlade. Ljudske mase pa bi j vedele, kaj jim je pričakovati, ko bi se—če bi se—
sedanja vlada vrnila v-deželo. Pa tudi Washington,
London in Moskva bi vedeli, kako daleč smejo iti v svoji pomoči tej vladi, da se obdrži na oblasti.
Večina članov kraljevske vlade sestoji iz poštenih in patriotiČnih mož. Toda pod vplivom majhne grups srbijanskih patriarhov—NinČiča, Trifunoviča, Jovanoviča in Gavriloviča—se zdi, da kralj misli, da njega ne vežejo odločbe večine vladnih članov, in da ima v svoji oblasti moč, postopati proti volji večine. Imenovanje prvega jugoslovanskega ambasadorja (Fotiča) v Wash-ingtonu, je flagranteii primer kraljeve brezobzirnosti do demokratične procedure. Velika večina članov vlade je namreč glasovala PROTI kraljevemu kandidatu. Kralj pa ga je kljub temu imen,oval.
Moč komunističnega gibanja v Jugoslaviji ni znana,
ker je bila komunistična stranka že pred več kot dvaj-! devetere vrste lesom, plašili so setimi leti razpuščena in pognana pod zemljo. Jugoslo- i jih z ropotom in vpitjem. Svojo
vanski kmet je individualist, ki gleda s sumničenjem na drastične novotarije. Kmetje—moški, ženske in otroci— vstajajo pred jutranjo zoro ter odhajajo k počitku, čim se znoči, in sicer z-^razbolelimi kostmi. Oni so .vedno brez novčiča v žepu. Politični voditelji Jugoslavije in pripadniki vladajočega razieda pa niso hoteli pogledati v oči dejstvu, da se piincipov kapitalistične finance ne more uveljaviti v kmečki ekonomiji. Rezultat tega je
Kupujte vojne bondel *
so začeli duhovniki že zgodaj, takoj po zornici blagoslavljati poslopja. Vsak gospodar je dal župniku po opravljenem blagoslovu nekaj krajciarjev. Ta dan so ljudje zaužili zjutraj črno kavo, nato kozarček žganja, popoldne pa ,je bila velika pojedina. Tu so morale biti na mizi najmanj tri vrste rib in še Tazne druge jedi. Vsa jedila so^ morala v olju plavati, saj je bilo tam olje doma.
Pri imovitejših gospodarjih ni smela manjkati nobena vrsta jedi; vsak gospodar pa si je prihranil za ta dan sodček boljšega vina, tudi če ga je že poprej od pridelka odprodal. Mlado in staro, vse se je veselilo.
Kot narodna jed so sloveli "faclji" podobni kranjskim krofom. Vilja brez facljev je bila kakor smrt očetova v hiši. Celo reveži so si na kakršen način pomagali, da so prišli do facljev. Tako so Istrani pri jedi in pijači čakali rojstva Zveli-čarjeva.
Tudi v Istri se je nekdaj obhajal spomin na Kristusovo rojstvo s polnočnico. V poznejših letih pa, ko so ljudje prihajali v cerkev preveč dobre volje, in prehudo sladko gin jeni, se je ta navada opustila in se je praznovala verkvena slovesnost ob štirih zjutraj.
Navzlic temu je bila taka "polničnica" bolj slovesna kakor katerakoli druga sv. maša v letu. Tako je bil v neki istrs' ki župniji organist, ki je o boži ču orgljal in pel, kar najbolje je mogel, poleg tega pa so zvon-kljali zvonci in bobniči bobnali da se je razlegalo daleč na o-krog.
Vaški fantje so prinesli na kor z vodo napolnjene kokar-ce. Med orgljanjem so fant,/) vtikali piščalke v vodo, piskali nanje in tako glasno žvižgali, da je letelo skozi ušesa. S tem so hoteli posnemati ptičje petje in žvrgolenje.
Po maši je bilo darovanje. Mežnar je postavil na oltar jer-bas. Vanj pa so polagale dekleta in žene darove, jabolka in pomaranče. A ti sadeži so bili mnogo vredni, ker so bili na-bodeni z deseticami. Dekleta so med seboj tekmovala, katera bo imela bolj posrebrene pomaranče in jabolka. Ženske so si oblekle za božične praznike bela krila. O liožiču so delile in spremljale sadje in razna darila, moški pa so si privoščili sladke in močne brežanke.
V ostankih starih šeg in navad gledamo obraz našega naroda iz davnine, segajoč daleč nazaj v temno preteklost, kamor ne sveti pisana zgodovina našega rodu. Med temi starimi običaji je tudi koledova nje, ostanek poganskega praznovanja' zmage sonca nad temo.
Katoliška cerkev je vcepila tem navadam vzvišeni pomen; na mesto kolede so stopili svetniki. Najbolj ohranjena nava da je ostala, da so se o božičnih praznikih nabirali darovi za cerkvene sveče, torej za cerkveno svetlobo, za luč vere.
Nabiranje za cerkvene sveče je obsegalo veliko svečanosti. V vasi so izbrali štiri fante, veljake, poštene in zgovorne. — Vsak fant si je izbral po enega oženjenega moža za nosača. Na
je višji, nadnaravni krščanski vali domačim malikom in hiš- sv. Štefana dan zgodaj zjutraj pomen. V božičnih obredih ter,nim bogovom. Ta pradavna na-'je vzel vsak izmed teh štirih iz-- i narodnih šegah in navadah se i rodna vraža se je ohranila de- j voljenih fantov svojega nosača
novem mladoletju. Na badnji, sveti večer je hišni gospodar posekal mlad hrast in mu obse-kal veje. Hrastov panj, badnjak, je oblil z vinom, obsul ga z žitom in položil na ognjišče, kjer je počasi dogoreval. Pri tem je izgovarjal skrivnostne besede.
Badnjak je bil starim Slovanom simbol boga Peruna, ki kraljuje v oblakih, pošilja blagodejni dež in užiga nebeški o-genj. Od njega so pričakovali sreče in blagostanja v prihodnjem letu. Bili pa so tudi prepričam, da se pojavljajo in gibljejo ta večer v naravi skrivne, neznane sile, človeku prijazne in sovražne. Zle sile so odganjali z
usodo v prihodnjem letu so skušali dognati iz vode studenčni-ce, iz zvezd na nebu itd. Starodavni naši predniki so združevali najrazličnejše šege in navade s praznovanjem božiča.
Na te starodavne navp.de, ki jih podobne opažamo pri vseh
žerjavico v ponev, pokadi vse hišne prostore in kliče božji blagoslov nad hišo in vse gospodarstvo. Božični prazniki družijo v čudovitem soglasju versko skrivnost z naravnim razvojem dogodkov.
Naš domači zgodovinar I. V Valvasor, ki nam je poleg zemljepisnih in zgodovinskih zanimivosti naše ožje domovine o-pisal tudi takratne šege in navade našega naroda, nam poroča v svojem znamenitem zgodovinskem delu tudi o ^božičnih običajih. Navaja Boxitiusa, češ, da so ga častili stari Slovani od tod naj bi bil naš božič.
Že v njegovi dobi so praz^ novali tri svete večere, t. j. božič. Novo leto in sv. Treh kraljev, ki jih zgodovinar imenuje "terje" bositschie". Tudi takrat so že poznali in delali potice ter božični kruh, poprtnik, ali po-prtnjak.
Poprtnik so polagali vsak sveti večer na mko. V nekaterih krajih ga'je prihajal duhovnik blagoslovit, drugod pa so ga ljudje' sami poškropili z blago-slavljeno vodo. Nato pa je družina sedla k mizi in ga jedla. Valvasor piše tudi o tem, kako so hodili davni predniki na sveti večer med polnočnico za oltar poljubovat kateno, ki jo. i-menuje "boschig, mlseza." Kadar je bil sveti dan na petek, so ljudje po polnočnici hitro tekli domov, jedli meso in potem vlekli otroke za^ušesa, da'bi si zapomnili, kdaj so smeli v petek jesti meso.
Valvasor nam poroča v svoji zgodovini tudi o koledi, ki je bila, stara poganska in tudi slovanska šega ter je trajala od božiča do sv. TVeh kraljev. V Valvasorjevem času so še hodili od Miklavža do Svečnice fantje in možje v skupinah po šest, pa tudi do petnajst po vaseh ter peli od hiše do hiše posebne priložnostne pesmi in pobirali darove. Nabrani denar so hranili do Svečnice, po tem so pa kupili voska in naredili mnogo tankih svečic. Spletli so jih po tri skupaj in navezali vrh visokega kola, da so visele navzdol, kep. je bilo podobno košari.
Vse je bilo okrašeno s svilenimi, zlatimi in srebrnimi trakovi, zvezdami itd. Tak kol je bil pogosto tako širok, da sta ga komaj dva moža obsegla. Večkrat je nastalo med vasmi tekmovanje, katera bo prinesla ob Svečnici večji kol k blagoslovu. Nato so vosek prodali in si denar razdelili med seboj. V mnogih primer ih so se godile nedo-stojnosti, zato je cerkveni zbor leta 1691 kristjanom koledo prepovedal. Po krščanskem vplivu se je poganska koleda spremenila, pokristjanila in dobila cerkveni značaj.
Valvasor še piše, da je v njegovi dobi prinesel vsak gospodar na sveti večer v hišo velik panj, lesen čok, ki ga je vrgel na ogenj. Domači so 'pri večerji dajali tlečemu panju po eno žlico ali košček od vsake jedi, po-
birat žita, prediva, denarja itd.' Vsak nosač je imel po več vreč s seboj za darove, fant pa je i-mel mošnjo ali puščico za denar. Ko sta stopila v hišo, je fant pozdravil: "Dobro jutro! Midva sva kolednika, če naju boste kaj obdarovali."
Gospodar je nato prinesel nekaj žita, skledo fižola in drugih pridelkov.
Nekateri so darovali več, drugi manj. Fant se je potem obrnil do gospodinje: "No, mati, kaj pa vi? Ali boste tudi vi kaj dali?"
Različne vesti z Balkana
Odpor jugoslovanskih patriotom ovira oskrbo Italijo
Rim, 9. oktobra (Tribune Geneve)—Grof Ciano in
ota
ski minister za trgovino podpisala v Rimu pomembno m dalekosežno gospodarsko pog° ' bo, ki naj, bi povzročila znatno povečanje izmene italijansko'
bolgarske trgovine.
Največja ovira za razvoj
Gospodinje je odšla m pnne-l^^gj^.^ odnošajev med te^a 1 rnfiln nrediva in delala. u	državama je seveda vpi"®
šanje transporta, kajti vse metne proge gredo skozi slovansko ozemlje, na kater®'^
.narodih, na tak naravni te- nujali mu in prigovarjali ter ga
bilo V demokraciji ali pod diktaturo—da so kmetje živeli	j® krščanstvo postavilo j silili, da naj je
v revščini. Kmet se je dolga stoletja boril za svobodo, ne!'™* božične praz.uke Cerkev 2e zgodovinar sam omenja, , , . . . ,, -1 AT - J 1 1	1 . ! je ta praznik hotela nasloniti na I da je bila ta navada ostanek ne-
da bi SI je pnboril. Ah je danp dozorel za nov ekspen-:at^„j^,,„„ p„g„,sko češčenje j kdanjih poganskih običajev, ko
nient? Ali je'piipravljen, spiejeti komunizem; sončnega preobrata, diila pa mu^go starovavni predniki še žrtvo-. ^	(Dalje jutri.)	.......
sla malo prediva in dejala sem prinesla malo prediva, da bosta predla." Dodala je še včasih meseno klobaso, malo orehov in hrušk in kako jabolko. Zdaj je začel fant povpraševati po družini, zakaj domača dekleta so se rada poskrila, seveda samo zato, da so jih koledniki iskali. Ce so jim bili hiša in njeni prebivalci znani, ali so se hoteli ž njimi seznaniti, so šli iskat ženske po kuhinji, sobah in hramih. Bilo je mnogo pregovarjanja in smeha, preden so dala domača dekleta kak groš, hlapci in dekle pa kakšen krajcar fantu v mošnjo ali puščico.
Koledniki so imeli določene že vse hiše, kjer so spravljali nabrano žito in predivo. Na večer tistega dne so se sešli vsi štirje fantje s svojimi nosači V domači vasi pri isti hiši, kjer so imeli "svečo napravljati." Tam so pregledali vse nabrane darove in prešteli denar. Med večerjo, ki jim jo je dala tista hiša, so se živahno razgovarjali, kako je bilo na potu.
Na dan nedolžnih otročičev jim je dala hiša konja, pa so zvozili vse, kar so bili nabrali na sv. Štefana dan po župniji. Darovano blago se je pozneje prodalo na dražbi. Na Silvestro vo jim je hiša zopet dala konja in voz, da so šli v mesto po "sveSpo" ki so jo okrog poldneva v slovesnem sprevbdu pri; peljali domdv. Velika množica domačinov, mlado, in staro vse je šlo "sveči" naproti. Ko so jo pripeljali v vas, so ji v pozdrav streljali. Konj, ki je vozil "sveče" je dobil komat šopek in novo rdečo, volneno in škrlasto robo, poleg navadne krme pa še pol hleba kruha. Zvečer so se fantje in nosači zopet zbrali, lepo sesta^^ili "svečo" ja prevezali z drobnimi sve-čicami, vpletli razne podobe, šopke, trakove in druge okraske. Hiša jim je dala večerjo, fantje pa so si naročili vina.
Ves čas, dokler so "svečo" sestavljali, se je streljalo. Na Novega leta dan ob devetih zjutraj so "svečo" pogosto nad pol stota težko, vzdignili in jo slovesno nesM z godbo, zvon jen jem in streljanjem proti župni cerkvi. Fantje so pri takih prilikah poizvedovali in si izbirali neveste.
^V poznejši dobi je tako kole-dovanje, ki je bilo nekdaj po-
motijo promet uporni jug' vanski svobodoborci. Položaj danes tak, da je postal celo voz preko morja nezanesljiv nevaren.	...
Italijani in Bolgari so sklen"j da bodo čimprej mogoče uvedli stari načrt prometne ze skozi Albanijo in južno Sr
V zapadni Albaniji in ski obstojajo baje že zdaj . ceste, tako da bi bil problem ureditev odgovarjaj ga dela cestnih zvez skozi donijo. Stroške nameravajo ^ lijani in Bolgari razdeliti ® seboj.
\
dr
V Srbiji zaplenjujej^ okupa+orji ves "p''®' ostanek" žita
<or
H 1% (
edbe-
gf
Nedičev list "Novo izhaja v Beogradu, poroči 4. oktobra, da je glavni gospodarstva v ^Srbiji ^ ^ 30.-septembra razglas, ^ rem naročuje kmetom, da dajo ves preostanek žita. S naj bi se doseglo:	■
1.	prehrana srbskega P valstva;
2.	prehrana nemških nih čet;	^
S.prehrana rudarskih lezniških delavcev;
4.	prehrana orožništva ^ biji; v
5.	prehrana prebivalst^ Beogradu;	^
6.	povrnitev onih količJ" ščice, katere si je vrhovni spodarski komisar izposodi za prehrano Beograda in državnih podjetij.
7.	da se preostanek da polago vrhovnemu komisa"^-'^^.
Novo Vreme razlaga ta glas z naslednjimi hinav besedami;	: t
"Bistri srbski kmet bo z lahkoto razsodil in zavro' dobno šepetanje, da oblas plenjuje turščico in da bo ralo ljudstvo stradati-nasprotno, namen tega P°. rt'
Pot ft«
nja je, da se vsakomur či zadostno prehrano.
vsod v naši ožji domovini v na ,
vadi, prenehalo, ker je bilo pri Nemška straho tem pač praveč "ceremonij" ter'	...
se je od nabranih darov in de-j	V JugOSlaVI|l
narja preveč potrosilo za zgolj priprave.
vIcK^"
i primerja Kristus, prava luč eve-1 loma še dandanes v nekaterih , ta s soncem, njegovo delovanje jugoslovanskih pokrajinah. z zmago svetlobe. Pri naših slo- j Tudi v Istri so imeli ljudje v
k zajtrku. Nato pa so šli vsi skupaj po vsej župniji, kakor si so jo bili že poprej razdelili, na-
AMERICA1N1950
IF THE AXIS WINS . . .
. . . you'll alill be in a uniform, whether you're a man, woman, or child. And vour immediate superior won't Be a hard • boiled American eer-eeant—he'll be a Nazi gaultkar, a itorm trooper or a swaggering Japanese militarist.
IF AMERICA WINS ...
. . . you can be certain that your loved ones now in uniform will be back with you, working at their old jobs and enjoying life as only Americans can. And to get that form of life, you have to siipport your gov-cmmeiit now, by investing 10% of your money in War Bonds.
KAIRO, Egipt, 10-bra (AP) — Tukajšnji York Timea/poroča, da s® !ci V zadnjih tednih zagn^ ^ I vo ofenzivo^čiščenja ter^ gr jvoniji poklali skoro 10»%^,. tr' 'bov in popolnoma razru^ I vasi V okolici Beograda-' sti prihajajo iz uradnih
11» S* Treasury Dept»

gov.
General Aleksander ^ nemški vrhovni poveljnik, v je zagrozil, da bo dal Nemčijo ali Toljsko vse
,vla'
od

od 17. do 50. leta, ako v slaviji ne bosta zopet za" mir in red.	j
Gospodarski položaj v osišča zasedeni deželi J® pen.
'•decembra, 1942.
ENAKOPRAVNOST
#
STRAN 3.
Cesta š+indese+ih dni"
Poveljniki marinov na Guadalcanalu
Smrtna obsodba pomočnikov sabpterjev
I Vsako veliko mesto se hoče asati s široko, lepo, repre-^tativno^ cesto, kakršna je wb el Arbein" — Cesta šti-ketih dni — ki sicer ni le-f'tt ne vodi mimo zelenih vr-ter hiš, a je široka celih km.
1^0 je cesta, ki gre skozi za-i Egipt ter veže Sudan s jim delom te dežele. Tisoč-se je po njej razvijal proved obema deželama, trgo-'ki promet z mrtvim, a tudi
blagom — s sužnji.
Soče in tisoče teh nesrečni-So gonili nekoč kakor živi-Po njej. Danes nima ta pra-prometna žila sicer nobe-pomena več, železnica in %obili so izrinili nekdanje Vane, toda cesta ni izgini-Sledovi milijonov nog, ki so tisočletja po njej, so se i v zemljo in še danes 'jo neštete steze po skalnih ' tako da je smer stare ce-'poznati že od daleč.
nekaterih mestih gredo v širini 12 km druga po-druge, prihajajo iz brez-te puščave in izginjajo v žho puščavo. Danes je ^ el Ardein skoraj pozab-ni pa izključeno, da bo v W bodočnosti igrala še kak-vlogo. '
džarski raziskovalec grof y si je zastavil nalogo, da ves potek stare ceste, pripoveduje sedaj v svo-"ilgi "Neznana Sahara" mu 8 pomočjo avtomobilov in tudi uspelo.
^.Slrne daljave je bilo raz-videti sledove Ceste štiri-h dni, na drugih mestih pa izginila pod pesek. A tudi ^^ksnih krajih je bilo dobiti znake: Darb el Ardein je v vsej svoji dolžini mno-®to kilometrov dobesedno Q kostmi ljudi in živali, Stopali nekoč po njej in so j^ti iz tega ali onega razlo-ie^ Ikenehali živeti. Tisoči in ti-^ 80 na njej umrli od žeje, u ali pa od roparjev in kosti so ostale tam. ^ cesta je v vsej svoji dol-širini silovito pokopali-krajih, kjer je na videz zadostuje odkopati plast peska, da se poka-kosti bitij, ki so tu skleni-oja življenja. Te kosti so nesljivejši kažipot, ki si ga o misliti.
)■
)-B 3-
P
e-
in
li, et '6-oi-
ir-
tni če*
C6'
ta-
led

I


Na sliki je skupina poveljnikov ameriških marinov,'ki skozi daljnoglede opazujejo gibanje Japoncev tekom zadnjih bojev na tem otoku.
Zara beg, jasnovidec in pustolovec
i'
' ki doe isar dne
at^
oi-
lie
ebi"
dbe*
Že-
Sr-
v'
tur i g":
Jasnovidec, osvajalec žensk, slepar, pustolovec in zločinec, vse te lastnosti označujejo 35 letnega turškega državljana Zara Bega ali Kaltahtana, ki je stal nedavno pred kazenskim sodiščem v Bruslju.
Lani pomladi je žarel njegov obraz po vs6h ulicah belgijske prestolnice.
Zara Beg zna odkriti vaše najskrivnejše misli in želje.
Lepaki so oznanjali, da je Zara beg izredno nadarjen jasnovidec in da lahko pove vsakomur, kakšne skrbi ga tarejo in kakšna usoda ga čaka. Zara beg ni samo pojasnjeval usode pogrešanih beguncev, temveč je znal tudi povedati, kje je trenutno ta ali oni vojak. Svojo u-metnost si je pa seveda dal pošteno plačati. Imel je krasen avtomobil in vilo. Njegova sprejemnica je bila vedno polna, tako da so se morali poset-niki prijavljati več tednov naprej, če so hoteli priti na vrsto.
Med mnogimi drugimi je spoznal Zara beg tudi neko damo, ki se je v začetku sedanje vojne odpeljala iz Bruslja z avtomobilom.
Zara beg je to izkoristil. S
svojim pajdašem Sharijanom je vlomil v njeno stanovanje in odnesel več sto steklenic vina, dragoceno perzijsko preprogo in še več drugih stvari.
Ko sta odnašala zavoj s sre-brnino, sta ju pa zasačila mož in hči okradene dame in ju da la takoj aretirati.
Zagovornik je pred sodiščem med drugim trdil, da je Zara beg študiral filozofijo na cari-grajski univerzi in da je bil gost visokih gospodov v Turčiji in Egiptu, med drugimi tudi kralja Faruka.
Navzlic tem "zvezam" je bil pa obsojen na dve leti prisilnega dela, okradeni dami bo moral plačati 8000 frankov od-škodine.
štiri mejnike Atlantskega Carterja.
V Clevelandu je prvi Narodni kongres ameriških Slovencev, kateremu je prisostvovalo 519 delegatov, izrazil svojo skrb in boj^en radi dopisovanja vojnega sekretarja Stim^na z Otonom in svaril, da bi bil vsak poskus obnove Habsburškega cesarstva zelo nevaren za bodoči mir.	6
Clevelandski kongres, ki je v zvezi z obletnico jugoslovanskega zedinjenja, je poudaril, da se Otonovo politično spletkarjenje ne tiče le Avstrijcev, temveč da je silno velike važnosti tudi za vse one narode, ki so bili nekdaj "pod Habsburškim žezlom."
Odpor na Bolg'ar-skem
Mali oglasi
Izurjeni operatorji
na
BORING MILLS
(Horizontal in Vertical)
VELIKIH STRUGALNIKIH
Plača na uro, poleg "overtime." če ste sedaj zaposleni pri obrambnem ;	delu, se ne priglasite.
Wellman Engineering
7000 CENTRAL
Moderno urejeno
sobo se odda v najem poštenemu fantu. Prost vhod in parna gorkota ter vse najbolje urejeno. — PokUčite ENdicott 1215.
Na sliki vidimo tri Nemce, ki so bili v Chicagu obsojeni na smrt, ker so pomagali saboterjem. Prvi na desni je Hans Max Haupt, čigar sin je prijel s podmornico v Ameriko in je že bil z nadaljnimi petimi saboterji mmrčen na električnem stolu. Za Hauptom je Walter Froehling, za njim pa Otto Wergin. Vsi so bili obsojeni na smrt, njihove žene pa na 25 let ječe in na plačilo $10,000 vsaka.
oti že skoro dve leti z orožjem v roki drže svoje postojanke. Bal-kafT je danes podoben vulkanu pred izbruhom. Kdo bi torej mogel zaupati, da bo takšen red izdržal tisoč let ali pa tudi le eno samo leto.
*
OPOMIN BOLGAROM
New York, 8. decembra (NY-T) — Renter poroča z nemške meje, da izvajajo nacisti na kralja Borisa velik pritisk, naj zaduši nemire ia odpor na Bolgarskem. To je baje vzrok ne-številnih aretacij zadnjega t§d-
tovarnah za vojaško opremo, 60:na v Sofiji.
Kako sodi turško časopisje
HITLERJEVO TISOČLETJE Vplivni tusški list "Yenisa-bah" je pred kratkim natiskal članek o različnih nemških izjavah glede novega reda, "ki bo zajel dobo 1,000 let." Turški časopis trdi med drugim; "Ne vemo kaj se bo godilo v prihodnjih tisoč letih, vidimo pa, kaj se že danes dogaja na Balkanu. Vsakdo tam z nezaupanjem opazuje svojega soseda, a jugoslovanski generali in patri-
Ankara, 17. oktobra. — Vplivni turški list "Yenisabah" razpravlja o nekem članku bolgarskega časopisa "Bugarska Reč," v katerem je rečeno, da Bolgarska še ni dosegla vseh svojih narodnih zahtev in da so še ozemlja, na katera ima aspira-cije.
Yenisabah pravi nato: "Pred-no mislijo na druga ozemlja, bi Bolgari morali najprej pomisliti na to, da vladajo v onih ozemljih, katera so si po porazu Jugoslavije prisvojili brez vsakega boja, še vedno notranji nemiri in da vse te dežele, tudi j one, ki so jih iztrgali Grčiji,! še niso končno veljavno pri- j padle Bolgariji, temveč da sel bo odločevalo o njih šele na mi-J rovni konferenci, kjer bo tudi I dognano, kdo je zares zmago valeč in kdo je poražen.
opozorili danes nase ameriško javnost, ker so na shodih v New Yorku in Clevelandu protestirali proti vspodbudi monarhističnih Habsburžanov s strani Ameriških Zedinjenih držav.
Zveza ameriških Jugoslovanov je sprejela resolucijo, v kateri je označen Oton Habsburški, ki sodeluje z War Departmentom
Stanovanje v najem
5 sob, fornez, garaža in vse u-dobnosti. Najemnina $29. Vpraša se na 1471 E, 65 St. '
REVMATIČNE BOLEČINE?
l^oblte dolgotrajno, prijetno toploto s Pain-ExptiHerjem — čudovitim mazilom. Nad 18 miljonc\' prodanih steklenic je dokaz njegove dobrodelnoAti. Zahtevajte pravi pA:n-ExpeUcr s Sidrom na ikati jici.
PAIN-EXPELLER
pri nabiranju vojakov za nov avstrijski bataljon, kot "reakcionaren'' in "mrtev les iz preteklosti." Resolucija dodaje, da
Nemški neuspehi na Ruskem in v Afriki, so silovito uplivali na javno mnenje bolgarske prestolnice. Povsod se govori, da bodo zavezniki kmalu osvobodili Evropo nemškega jarma. Celo vojaki so bili zastopani v številu aretirancev, ki so poifejveč obtoženi širjenja vznemirljivih govoric. Nemci še vedno z vsemi sredstvi iščejo delavcev za tovarne v Nemčiji. V Sofiji, Skop-Iju in tudi drugod na Bolgar-' skem, so odprli taborišča, v ka-
IjVdje kakor Oto in Darlan j terih zbirajo delavce, ki imajo "prav zagotovo ne spadajo med;oditi v Nemčijo.
When you think of
Qood
.Think of us..
Prvi narodni kongres ameriških Slovencev
laJi'l 0^
četniška pomoč Rusij


J*',.
daj' I' •t
^7
'M
i
\
I

'O
lie^' Ji
/ S""
ve-kfO'
rggt'
H'





Časopisna agentura 'ONA po-i roča o svojem današnjem izvo-| du#iaslednje poročilo:	j
New York, 10. decembra CONA) — Ameriški Jugoslovani, ti so zelo važni kot delavci v
*** vi'	\	v '
THE CHB TN/K '5 i A IP TO .RUSSIA
"^dm je dal iz prijaznosti na razpolago Jugoslovanski informacijski center v New Yorku.




y-is-t/9
"Oh, how nice! A rubber chcck!"
Drawn for O. E. M.
Three ilrat, wide neck (tyle, also complete line of CORY replacement / glas« and parts. ^
8 cup size ^
$395
Black Trim
U&d on ony hoot for dflileloui coff«e end tiia. Fully equipped t Safety Stand for Upper — HtnQcd Oecantor "Cover —Handy CofFee Measure —CORY Glo&s ROD.
r%Z *295 $495
Speedtf tutcL
GLASS FILTER
Ftti moit gtasi coffee mgkerk No hooks, no wiros* no cloth. A giaul Supplied with every CORY.
SEPARATELY
JOSEPH KALAN HARDWARE
6421 St. Clair Ave.
-"THAT LITTLE CA»WE"i-«"-:.t'ic^..c.,i..T-By B. Link |
V<Mov« Wo\M \T FEEUS, BRO-VH^ra, WHEM Hoo ?LAX VWVTH h %uacw Foa THE ■ ?»n"bT "fipAE tHEN OwiE VHTo CHoSENL SE.XT& ASO \ou HAn/S Mo CWOICE o-*
To HIMSBUF
3'l6A,-AMtWHEtlE.
■ CTOSTAS rfHoo&HT.-vfs A F;2f\|v\S UP I ■fHEV All4T UAU jHlK' FOR NOWlM'.—
Goes?) V'M IM Foa
OKE %EA0XIFUL.
CUEANING.— iVu BET tHEiZES A' CAkUaon.
CrtE, Too
IS
■paoBftauV CHAIR
AMES OCA GOKN A SQowr RlfeHT HERE. HAW-HAW-
HooQ. OWcuE DUDLEY WILL RAWE ^EM llV R16HT HERE. OW TioV-
HO-HO HEaE'^. WHERE »'uuSvT.
And This is
Place HO -Ho

#
&

WAR BONDS
V. S. Bluejackcts and Marines are
now issued self-inflating life belts to add to their protection on the high seas. These belts wrap comfortably about the waist and during less dangerous periods can be worn deflated. It only takes a second to insert a small gas cartridge which inflate/ the belt.
These cartridges look much lilce ho "sparklets" whicli we use iii a seltzer bottle. Tlie, same carbon dioxide gas is used for inflating the life belts. Your purchase of War Bonds will aid in providing this new measure of safety for pur Sailors a#d Marines and for the boys who go- across on our convoy ships. INVEST AT LEAST TEN PERCENT of your income every pay-IS. S. Tnvsitry Department
Oglašajte v Ejnakopravitosti

STRAN«.
ENAKOPRAVNOST
37. decembra,
194!
ALOJZ KRAIGHER
MLADA UUBEZEN
A odkod bi vzela? Prihranke
ji je bil že vse izmolzel. Pokojnine ni dovolj, obresti so izčrpane, glavnica ga mora ostati po očetovi želji nedotaknjena do Tomove samostojnosti. Sin ji izpodbije vse pomisleke; prvič: želja ni določba, čeprav je v oporoki; drugič: če si vzame od glavnice, si vzame kakor posojilo; v nekaj mesecih je lahko vse že zopet v redu.
"Tretjič pa: — Saj sem samostojen! Za samostojnost ravno gre. Kako bom samostojen brez denarja?"
Navihano se ji reži v obraz, da se nasmehne tudi^na;
"Zvijač si poln: — jurist boš dober."
"No, vidiš, — in celo brez izpitov!"
Pa se ugrizne v j«zik: — ti prekleti izpiti. Mati ga pogleda vprašujoče.
"Mama, nič se ne boj! Se pred božičem napravim izpit. Saj sem že precej pripravljen; a za ta tečaj je bilo prepozno
—	in poguma mi'je bilo zmanjkalo . . . Samozavesti, vidiš? Samostojnosti! ... Pa smo zopet tam! Saj je vse odvisno od tega. In samozavest in samostojnost sta odvisna od denarja. Circulus — razumeš?"
"Circulus vitiosus!"
"Ah! . . . Na, mama, tu^i ti bi bila dober jurist."
Skloni se k nji in jo objame krog vratu, pa pritisne svoje lice" k njenemu;
"Porednica si, mama, veš? In resnično te je škoda . . ."
Ona vstane in ga priihe ljubeznivo za ušesa:
"Zdaj sva si.dobra ,Tomo. Pojdi na vrt, jaz pridem takoj za tabo. Rada bi se še kaj pomenila . .
— Tomo leži na hrbtu v travi pod drevesom in gleda v jasno junijsko nebo, ki bi mu skoraj vid jemalo, ko bi si ne hladil pogledov v zelenem listju košatih hrušk in jablan. Kakor hitro je prišel od matere, je bil naenkrat ves otožen, neznano tesnobo je začutil v prsih. In ustne so mu šepetale:
"Kje je vera? Kje nevera?"
Zdaj pa se jezi sam nase: — Ali je nisi sam zavrgel? Ali je nisi sam odpahnil ? — surovo in brezobzirno? — da bi te ne motila na tvojih grešnih potih? Pravico ima, da si poišče drugega. — "Vera je zaročena!"
—	Zakaj pa ne? Če je pametna, se tudi poroči. Kaj to tebe briga? Ali ti je morda žal, prijatelj? ... Ali naj bi bila drsala kleče za tabo, ko si gazil blato vseh ostudnosti po dunajskih ponočnih ulicah? ...
Če se vzpne na oba komolca, vidi na obzorju vrhove kam-nišikh planin. Sinje pečine se vzdigujejo v nebo, tako pre-lestno snažne, s koprnečimi obrisi kipeče v jasni vzduh — kot molitev in povzdigovanje neskončno čistih,'v nedolžnosti
razgaljenih deviških duš. In blesketanje kristalnih solnčnih žarkov se odbija od skalovja ko da je razgrnjena čez vse' tenči-ca iz samih svetlih biserov, ki migljajo in plapolajo do neba... Tomu pa se zdi, da gle-
čo in brezmejno vdanost, za-
upanje in vero . . .
"O, Tomaž neverni, ti je žal za vero?"
Tomo skoči naglo na noge in se ozre po vrtu, malo jezen nase, da se vdaja sanjam, zmerom zopet sanjam.
Wt je precej obširen, lepo obdelan in v popolnem redu. Na tem koncu trata s sadnim drevjem; v sredi zelenjadne in cvetlične grede, preprežene s peščenimi stezicami; v ozadju lopa, obdana od obeh strani in od zadaj z mladim smrečjem.
Tomo šeta okoli gred. Roke v hlačnih žepih, glavo poveše-' no, z mislimi na Dunaju. Nasmešek razočaranja mu igra krog ust: — O, to krokarsko, vlačugarsko življenje! človek misli, da uživa; pa samo zapravlja — čas, mladost in svoje sile, telesno zdravje in zdravje svoje duše. Počasi izgublja zmožnost za resnični užitek, za lepoto in dobroto, za naravo in preprostost. Glej, da se iztržeš, Tomo, l^diču in njegovim angeljem! Plačaj še teh par sto kron, pa se resi — na otok blaženih! — Otok blaženih ! Nasmešek mu postane porogljiv ,in trpek . . . Saj si ga bil zaslutil, Tomo, ta otok blaženih, pa si mu bil pokazal hrbet! . ..
Mehka roka mu seže pod pazduho ter ^e ga oklene:
"Kaj premišljuješ, Tomo? Ali sem te prestrašila?"
"Nisem zapazil, da si prišla, mama."
Tiho in počasi šetata med gredami, vsak v svojih mislih, kakor bi ne našla v prvem hi pu besede za razgovor. Tomo bi rad vprašal radi Vere, pa ga je sram. Materine misli so v preteklosti, pri ranjkem možu in njegovi smrti. A nenadoma je tudi Tomo v pravi smeri:
"Deseto leto že poteka, mama, odkar se je bil oče . . ponesrečil."
"Ti si se spomnil? že vse te
dni mi je na mislih. V enem mesecu imamo obletnico. Za svoj god, na svetega Henrika dan je bil — izvršil."
Z nervozno kretnjo utrže listič z ribizljevega grma:
"Jezik se ti je zataknil, ko si rekel . . . ponesrečil. Dobro, Tomo! Saj imaš pravico, izvedeti resnico, že davno bi ti bila povedala in razodela . . . marsikaj bi ti bila rada razložila ..."
Izpustila je njegovo laket. Z zamaknjenim pogledom in z valujočo duško hodi poleg njega:
"A zadnja leta si mi bil tako nezhansko tuj, sovražen, neusmiljen, — da ti nisem mogla blizu. Letos se mi zdiš dostopnejši; najbrže zato, ker si nekaj pretrpel, vsaj nekaj malega pretrpel."
Tomo gleda v stran in mati nadaljuje:
"Trpljenje ublaži človeka, Tomo. Nič ti naj ne bo hudo za to, kar imaš za sabo! Vse je dobro, kar izkusiš in preizkusiš. So stvari, ki ti jih nihče ne dopove, ki se jih od nikogar ne naučiš. Sam moraš priti do spoznanja. In prav je, da pride kaj trpljenja na človeka; sam se še prepričaš, da je prav. Kam pa bi z ošabnostjo, ko bi ne dobili tuintam po prstih?"
Tomu je malo, sitno in vroča so mu lica; rad bi pojasnil materi, kako je bilo z Vero, — in da je on zločinec; — pa se samo nerodno zlekne v plečih, vzdihne in se ozre precej poni-glavo po vrtu.
"Tudi jaz sem nekaj pretrpela, Tomo. Deseto leto poteka od njegove smrti, — deseto leto moje pokore. Bila, sem grešila; reS\Sem bila kriva, Tomo. Nič ti ne tajim; dovolj si star, da me vsaj deloma razumeš. A tebi so gotovo rekli, da sem ga edino jaz pognala v smrt. Z^to si mislil, da si lahko brezobziren proti meni."
"Ali sem bil tako strašansko brezobziren, mama? če sem bil parkrat malo drzen . . , mladina je objestna, mama. Kaj sem pa napravil?"
"Ah . . . vse ravnanje in ponašanje . . . Mnogokrat bolj raniš s • kretnjo in pogledom nego s psovko."
"Saj sem vendar vedel, 'da ti nisi kriva! Oče je bil bolan.
"Vedel si? A prepričan nisi bil. Slutnje so te motile, čustvo
se ne da prevarati, čisto razumljivo se mi zdi, da nisi prav verjel. Kdo bi ti očital?"
Tomo je v zadregi; z roko zamahne in pogleda mater plaho in proseče, — pa ne najde izgovora in reče kratko: "Odpusti, mama!"
Ona se ga zopet oklene: "Dober fant si, Tomo. če ti ne očitam, ni potreba odpuščati.«— A kdo ti je povedal?"
"Stara mati. Ona te je zmerom zagovarjala." — Nenadoma se zopet, zmede in zardi ter hiti nadaljevati: "Menda te je imela rajša nego očeta. Pravila mi je bila, da je bil bolan, da je bil zmerom slab na živcih. Potem pa da je bil dobil še neko drugo f— bolezen ... in kot posledico — pojave blaznosti. Ali ne?"
"Naša stara mati, — vidiš, to je dobra ženska! Koliko je ona pretrpela v svojem življenju!. In zmerom boljša je postajala. Take stare mamice, to so svetnice! Le jo poslušaj, če se razjezi nad komerkoli! To je drugače kot pri meni. Tu ni nobenega sitnarjenja ali trmoglavosti ali celo sovražnosti. PraVičen srd pravičnega sodnika. .. izkušenega, razumeva-jočega, neskončno dobrega sodnika, — Časi te podraži, a nikoli ne iz hudobije; zmerom ima dobro misel in lepe namene s tabo. Po obedu te je zbadala."
Tomo je razmišljen in pogled mu je nestalen; mati zapazi, da je ne posluša. Stisne se tesneje k njemu:
"Kaj premišljuješ, Tomo?" On jo pogleda ma,lo zbegan in neodločen:
"Eno bi rad vedel, mama. že davno bi te bil rad vprašal. — Kdaj je bil oče zbolel! Kdaj je bfl — soplno zbolel? Ne zameri mi vprašanja, majka!" — Stisne ji roko in jo pogleda s prosečimi očmi: "Samo to bi hotel vedeti; — Ali je obolel... Al je obolel — pred . . . No, pomagaj, majka!"
"Po tvojem rojstvu, Tomo! Poldrugo leto ali kaj takega po tvojem rojstvu."
Njen obraz postane mrk, s povešenim pogledom stopa poleg sina.
"Ti si lahko brez skrbi, podedoval nisi ničesar od te bolezni."
' "Hvala, mama!"
Tomo si je oddahnil ... A
kakor da ga tare še sto vprašanj . . .
Nenadoma se mati odloči: "Sediva tam v lopo, Tomo! Vse ti razložim." —
Henrik žitnik je bil siten človek. Nervoznost ga je mučila že iz dijaških let. Večen glavobol in slab želodec, utripanje srca in slabo spanje — v eno-mer neprilike in zgaga, v šoli in drugod, prepiri in nastopi, tožbe in pritožbe. V srcu je bil morda dober človek; a sam ni mogel zase, če ga je prijelo. — Mati je imela svoje križe z njim . . . in ona sama je bila oposiorila snaho, ko se je ta mo-žila s Henrikom.:
"Ali ga poznaš, Helena? Ti si upaš v zakon z njim? Misliš, da preneseš vse njegove sitnosti? — Draga moja, le preuda-ri, predno se mu zaobljubiš! Preizkusi ga, nikar ne hiti s svatbo!"
Helena pa si je domišljevala, da ga neizmerno osreči s svojo ljubeznijo. Prepričarja je bila da je ljubezen pri obeh neskončna. Prisegala ^e, da ji bo
igrača, krotiti mu nestrpnost in muhavost. In zdelo pe ji je naravnost, da je poklicana, ozdraviti ga od bolezni, pripraviti mu gnezdo sreče, ki je sanjala o njem.	"
A kmalu po poroki — živeli so v trgu na deželi — so se pojavila nesporazumi jen ja. Helena je bila preživahna, preveč življenja-željna in vesela, da bi se bila mogla odreči družbi. Niti je ni bil pripravljal na kaj takega, ko je bila že nevesta. Zdaj pa je naenkrat hotel, da se popolnoma odtegne vsemu
svetu, vsej družabnosti in vsem zabavam. Sam čmeren samotar, nezadovoljen z vso okolico, je zahteval, da postane tudi ona čmerna samotarka in da zabavlja vsemu svetu. — Ona je bila drugače sanjala ,to gnezdo sreče. Upala je bila, da bo narobe ona njega iztrgala čelarnosti in ga sprijaznila z življenjem.
Motila se je bila v njem; prečenj avala je bila sebe in svojo ljubezen. Sprva si ni sama sebi upala priznati, da ji postaja zoprn, da so ji čisto izhlapela čustva, ki jih je bila gojila zanj. šele med nosnostjo, zlasti v zadnjih mesecih in v tistih tednih po porodu se ji je do kraja ohladila duša. Malenkostno sitnat-jenje in zlobno zbadanje, najrazličnejše surovosti in brezobzirnosti so jo polagoma iztreznile.
Postavila se je po robu in se pripravila na boj. Ko se je vrnila iz otroške sobe zopet v družbo, bohotne j ša in lepša nego preje, mikavnejša po dozo-Jrelosti in čaru materinstva, si-jajnejša po duhu in dovtipu, ga je začela mučiti s koketnostjo, mu je začela dražiti ljubosumnost. Trop čestilcev se je sukal okoli nje, njen salon je bil od-
prt mladini, ki je ljubimkala rajala pod njenim vai'si^'_ Vozila se je v mesto nakupom® obleke merit, zabavat se h k certom in v gledišče, zaP'"® 1 jat po vseh pravilih fin^
sipne dame. Henrik jo spremljati na plese in na ^ lice in na maskerade. rad — vdati^e je moral ko bi "hodila sahia, bi bil « osmešen. Preklinjal je . , zil, ko se' je dolgočasil , prave družbe, ves nestrpen^ nepotrpežljiv, na milost milost prepuščen razdrazen svojih živcev.
(Dalje prihodnjič)
AMERICAIN19S0 IE THE JAPS WIN . •
. . . Admiral Yamamoto ^ ready; lias announced
S Jano tt\	thfi
[<
Ilans tQ ouse.
occupy
IF AMERICA WINS . • '
. . . the White House
continue to be occupied by chosen by popular vote
occupant would 7»^ choose ?	<	o»n Ji
The number of	yout
you buy now will signify ; choiceJ
U, 5. Treasury DepU
ČE NAMERAVATE
kupiti harmonike, zglasite se pri nas, ker imamo nekaj v zalogi, od $30. naprej. Ameriškega kromaticB^^ izdelka, so kot noVfe in jih dobite po polovični ceni. I#* tudi mnogo drugih vrst.
Hoedl's Music House-7412 St. Clair Av«-

'M 'M
m
'M
m m
'M »i
m.
'm m »i m i# m »i :< »:
m m
•M 'M
m m m,
'M.
Božič....
Dasi je ves svet v vojni, pa je božična sezona še vedno čas radosti in sreče. Skoro pred 2000 leti je bil svet obogaten z darilom, ki nam je bilo podarjeno v Betlehemu. Naša dolžnost je, da storimo naše drage bolj srečne kot navadno na ta veliki dan. Druge lahko obogatimo s tem, da mislimo nanje in jim damo pripravno darilo.
Naši dve veliki prodajalni imata veliko zalogo vsake vrste koristnih daril. Tukaj si lahko izbbrete po svoji volji iz bogate ' izbire, ako pridete SEDAJ.
Pridite in oglejte si:
Svetilke, skrinje iz cedrovine, Hassocks, blazine, šivalne kabinete, udobne stole, pisalne mizeT~ izdelovalce waff lov, toasterje, namizne radije, kuhinjske kabinete, baskete za magazine,
končne mizice...	i
Mjiogo je še drugih vsakovrstnih daril za vsakega v družin,.
Kupite sedaj ~ prihranite denar
A. GRBINA IN SINOVI
6019 St. Clair Avenue . 1530 J Waterloo Rd.
PRIDITE PO KOLEDAR ZA 1943!
I
stvo nadčloveškega razkošja,
uživajoč najvišjo mero poze-meljske krasote, ga navdaja kakor lansko zimo, kadar je sedel pred njo, oko v oko, s hre-penečim srcem in vriskajoče dušo, ki mu je plala in žehtela v blaženi ljubezni. Pred sabo vidi njeno temn'o oko z modrikasto belino in sinjim bleskbm,
z žametnimi trepalnicami in svilenimi veki, svetlikajoče se od nežne vlage, odsevajoče are-
v
N*
m
m
'm w.
i*
m j«
m. m m
>: 'M
m
m m i« m i*
m m !* N*
m w. m 'm
..... :
TRGOVINA ODPRTA: V PETEK IN SOBOTO — 10.
zjutraj do 9. zvečef V*
The May Co. s pritličje
Pozdrav za mladenke in deklice!
Nove obleke
1.99 do 5-9®
Primerni za dari^*'
Katero -majhno, ^

W
W

te
tudi veliko dekle D® bilo vzhičeno projeti obleke pod
\božič n i m drevesco
Presenetljivi stili iz
pega blaga in vzore®
Vzorci za s p o r t • • • % IdK" praznično m soi»
nošo! Obširna ... in v vseh merah 7 do 14 za mladen'^ in deklice.
The May Co. Basement
y y



AG
fjk


Krasota za okntt
Priscilla Figured
ZAVESE
f
Izvrsten nakup po samo
Krasne zavese—izvrstno ukrojene \ finega marquisette bl^ga—ki ostali po Večkratnem pranju kot nove. vtisnjenih "madrars"—"cushion in posebnih okraskih. V vseh . Zavese so obrobljene in jih lahko obesite.
The May Co. Basement
»n
4;
111;
ri)
%
z
\ %
k
k h \
k
M
t
!
'>vA.t/ 'r.:\ ;wl«-