socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto XVII
ŠTEVILKA 23 (585)
VELENJE, 12. JUNIJA
Cena 7 din
YU ISSN 0350- 5561
Predlog
Mesto Velenje -Titovo Velenje
Včeraj je bila seja vseh treh zborov skupSCine občine Velenje. Delegati so na seji poleg drugih pomembnih točk dnevnega reda obravnavali tudi predlog predsedstva občinske konference SZDL Velenje o poimenovanju našega mesta po tovarišu Titu. Predlog objavljamo v celoti.
Iskrena želja in pobuda, da bi Velenje poimenovali po tov. Titu, je med delovnimi ljudmi in občani prisotna že dalj časa. Javno je bila ta pobuda izražena leta 1978, ko smo v Velenju postavljali skulpturo oz. spomenik tov. Tita. Ta pobuda je znova oživela v lanskem letu, ko smo vsi z najglobljim občutjem spremljali bolezen tovariša Tita. V letošnjem letu je ta pobuda oživela znova z željo, da jo tokrat tudi uresničimo.
Marca letos je Predsedstvo OK SZDL Velenje obravnavalo osnutek akcijskega programa za ohranjanje ter trajno obeleževanje življenja in dela tov. Tita v občini Velenje in v ta program vkključilo tudi številne pobude, da bi Velenje poimenovali po tovarišu Titu.
Pobudo Predsedstev SFRJ in ZK, da se v vsaki republiki v Jugoslaviji poimenuje eno mesto po tov. Titu, smo konkretizirali s predlogom, da delovni ljudje in občani v Velenju povedemo akcijo, da se ta pobuda in iskrena želja uresniči prav v Velenju.
Tako konkretiziran predlog so obravnavala vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij v občini in vse krajevne konference SZDL, OO ZSMS, KO ZZB in OO ZK v krajevnih skupnostih.
V vseh KK SZDL in drugih organih D PO je bila pobuda za poimenovanje Velenja po tov. Titu sprejeta s širokim odobravanjem in željo, da na ta način trajno obeležimo razvoj Velenja kot socialističnega mesta, ki je nastalo in se razvilo po zmagi socialistične revolucije, z imenom tov. Tita.
UTEMELJITEV PREDLOGA:
V	vseh razpravah je bilo izraženo prepričanje, da smo delovni ljudje in občani v Velenju s svojim dosedanjim delom in rezultati dokazali, da znamo in hočemo uresničevati tisto, kar v praksi pomeni, boriti se za uresničevanje Titovih idej — o samoupravljanju in Titove vizije razvoja naše samoupravne socialistične skupnosti.
Zavedamo se, da pomeni nositi Titovo ime, sicer velik ponos za slehenega občana tega mladega mesta, da pa mora ta ponos izhajati prvenstveno iz rezultatov družbenoekonomskega razvoja, političnih in samoupravnih odnosov in da se morajo na vseh področjih življenja in dela kazati dovolj tehtni rezultati, ki so lahko v ponos ne le Velenju, ampak naši celotni socialistični samoupravni skupnosti.
V	vseh razpravah je bila izražena zavestna odločitev, da smo in bomo tudi v bodoče dokazali, da je Velenje resnično socialistični delavski center, ki je vreden, da nosi Titovo ime. Delovni ljudje in občani smo se obvezali, da bomo s svojim delom in ravnanjem, s svojo družbenopolitično aktivnostjo ter z oblikovanjem še bolj humanih, socialističnih — samoupravnih odnosov dokazali, tako kot vsakikrat do sedaj, da v celoti sledimo Titovi poti, da bomo to pot bogatili in varovali in storili vse, da ne bo okrnjena veličina imena, s katerim se bo ponašalo naše mesto.
Takšna zaprisega in odločitev je bila v vseh delovnih kolektivih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih sprejeta še zlasti v lanskem letu, ko smo se poslavljali od tov. Tita.
Velenje kot mesto in kot industrijski center je rezultat uspehov, ki jih je dosegla naša samoupravna socialistična skupnost v povojni izgradnji.
V	borih 35. letih smo iz malega trga, s približno 1800 prebivalci,
zgradili moderno in lepo urejeno, verjetno najlepše jugoslovansko mesto, v katerem danes živi okrog 24.000 prebivalcev. Po tem, kaj in koliko je bilo tu storjeno za človeka, kolikšno družbenoekonomsko in socialno preobrazbo je kraj doživel v tem času, koliko so se razvili samoupravni socialistični odnosi in koliko so se spremenili ljudje, lahko Velenje služi za primer uspešnega razvoja delavskih centrov v naši socialistični skupnosti.
Sredstva, ki jih je širša družbena skupnost namenjala zlasti za razvoj energetike, smo bogato oplemenitili s požrtvovalnim delom rudarji, kovinarji in vsi delovni ljudje in občani. Stalno pripravljenost, storiti še več za čim hitrejši napredek ožje in širše družbenopolitične skupnosti, smo vedno dokazovali s konkretnimi akcijami, ki so rodile bogate sadove in so lahko v ponos celi Jugoslaviji. Priznanja, ki jih je ob svojih obiskih v Velenju izrekal tovariš Tito našim delovnim ljudem in občanom, potrjujejo, da smo znali njegove pobude in potrebe družbene skupnosti uresničiti v praksi.
Zavest delovnih ljudi in občanov, da smo s svojim delom dokazali neomajno pripadnost v vseh naporih za izgradnjo samoupravne socialistične in Titove Jugoslavije, se zato izraža prav skozi željo, da Velenje poimenujemo po tovarišu Titu.
S prepričanjem, da je v širši obrazložitvi dovolj utemeljitev, ki opravičujejo uresničitev te dolgoletne želje in odločitev delovnih ljudi in občanov v Velenju, daje Predsedstvo Občinske konference SZDL Velenje vsem trem zborom občinske skupščine v obravnavo in sprejem predlog, da ob letošnjem občinskem prazniku poimenujemo Velenje po tov. Titu — v Titovo Velenje.
TGO Gorenje
Obisk gostov iz Beloruske SSR
Delegacija prezidija vrnovnega sovjeta beloruske socialistične republike, ki jo je vodil predsednik Ivan Poljakov, je prejšnji četrtek v spremstvu predsednika skupščine SR Slovenije, Milana Kučana, obiskala tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Po ogledu proizvodnje v temeljni organizaciji združenega dela Zamrzovalniki so gostom predstavili združeno delo Gorenja v Velenju. Med pogovori so predstavniki Gorenja
poudarili, da namenjajo v zadnjem času v prizadevanjih za prestrukturiranje proizvodnje posebno pozornost programom, ki zahtevajo manj surovin in reprodukcijskih materialov, ter nadaljnjemu povečevanju izvoza. Podrobneje so predstavili tudi izvozne dosežke in pri tem povedali, da je tovarna gospodinjske opreme Gorenje do leta 1978 izvažala v Sovjetsko zvezo na leto od 30.000 do 40.000 štedilnikov, v le-
Tisoči, milijoni delovnih ljudi in občanov, od najmlajših do najstarejših, obiskujejo HIŠO CVETJA v Beogradu, da bi tudi tako izrazili spoštovanje tovarišu Titu. V zadnjih tednih so obiskali naše glavno mesto tudi mnogi prebivalci Šaleške doline, se poklonili spominu tovariša Tita ter tako znova izkazali globoko privrženost njegovemu delu in poti.
Velenje
Med ogledom proizvodnje
tih 1979 in 1980 so ta izvoz po-trojili. Letos pa bodo iz Velenja prodali v Sovjetsko zvezo predvidoma okrog 90.000 štedilnikov. Pred podpisom pa je pogodba, da bi Gorenje izvažalo v Sovjetsko zvezo tudi male gospodinjske aparate.
Delegacija prezidija vrhovnega sovjeta beloruske socialistične republike je med pogovori v tovarni gospodinjske opreme Gorenje še posebej zanimala njihova samoupravna organiziranost in uresničevanje samoupravljanja.	/
Po obisku v Gorenju so si gostje iz beloruske socialistične republike ogledali še središče Šaleške doline.
Velenjski sindikati
Seja predsedstva
Priprave na tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije v občini Velenje so bile osrednja točka dnevnega reda torkove seje. Člani so obravnavali tudi osnutek resolucije za kongres, razpravljali o evidentiranih možnih kandidatih za člane in funkcionarje RS ZSS, na dnevnem redu pa so imeli še nekatera druga vprašanja.
Srečanje žensk pobratenih " občin
Včeraj se je začelo v Velenju tridnevno srečanje žensk iz pobratenih občin. Udeleženkam srečanja iz Vrnjačke Banje, Splita, Pucarjeve-ga, Ormoža in Zveze slovenskih organizacij iz Celovca so ob prihodu priredili prisrčen sprejem učenci osnovne šole Anton Aškerc. Zatem so udeleženke odšle na domove svojih gostiteljic. Danes si bodo žene iz omenjenih krajev med drugim ogledale TGO Gorenje, zvečer pa bodo obiskale krajevno skupnost Kono-vo, kjer bo pogovor na temo ,.Ženska — samoupravljalka v krajevni skupnosti". Odšle bodo tudi na eno izmed kmetij v tej krajevni skupnosti. Jutri si bo 28 udeleženk letošnjega srečanja, ki ga organizira svet za vprašanja družbeno-go-spodarskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje, ogledalo še središče Velenja, muzejske zbirke na velenjskem gradu, spominski park na Graški gori, Napot-nikovo galerijo in Kajuhovo spominsko sobo v Šoštanju ter spominsko sobo v Topolšici.
Od svojih gostiteljic se bodo žene iz pobratenih in prijateljskih občin poslovile proti večeru.
(v)
XIII. republiško srečanje
Na športnih
igrah 300 učencev
V Velenju bodo danes in jutri XIII. republiške športne igre za učence osnovnih šol s prilagojenim programom. Letošnje igre bo organizirala osnovna šola XIV. divizije Velenje skupaj s centrom ŠŠD pri zavodu za šolstvo SRS ter republiško zvezo društev za pomoč duševno prizadetim osebam. Pokroviteljstvo nad igrami pa sta prevzela občinska konferenca SZDL Velenje in Projektivni biro Velenje.	* Učenci bodo tekmovali v teku na 60 m. skoku v daljino, krosu, metu žogice, plavanju, malem nogometuin rokometu. Za udeležence srečanja je organizator pripravil tudi kulturni program. Danes zvečer ob 19. uri bo na Titovem trgu osrednja prireditev ob mednarodnem letu invalidov v občini Velenje, jutri ob koncu iger. bodo za vse udeležence pripravili kulturni program gostitelji — učenci osnovne šole XIV. divizije. V času iger bo na osnovni šoli XIV. divizije odprta tudi razstava likovno-tehničnih izdelkov učencev.
Pred III. kongresom samoupravljalcev Jugoslavije
Za popolnejši in hitrejši razvoj samoupravljanja
Le nekaj dni nas loči od pričetka tretjega kongresa samoupravljavcev Jugoslavije, največjega in pomembnega delovnega dogovora delavskega razreda, od katerega pričakujemo, da bo tri desetletja bogato samoupravno prakso dopolni! z novimi izkušnjami in da bo dal nove spodbude za še popolnejši in hitrejši razvoj samoupravljanja.
Vsekakor ni potrebe, da bi na kongresu iskali nove poti za razvoj samoupravljanja. Potrebno je le, da z ustavo in zakonom o združenem delu že dogovorjenim potem odpre nove perspektive, ki bodo delavca pripeljale v položaj stvarnega subjekta celotne družbene reprodukcije.
V teh dneh potekajo še zadnje razprave o osnutku resolucije za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, ki je bila deležna veliko pripomb. Delavci opozarjajo, da osnutek resolucije ugotavlja le stanje našega družbenega trenutka, kaže na nedorečena in neuresničena načela ekonomske politike in delovanja samoupravnega sistema, vendar ne nakazuje konkretnih rešitev. Zavedati pa se moramo. da so pogoji delovanja in stopnja razvoja posameznih delov naše skupnosti kaj različni, zato so rezultati razprav spodbudni le tam, kjer so stališča osnutka resolucije soočili s poglobljeno analizo konkretnih družbenoekonomskih odnosov in doseženo stopnjo učinkovitosti samoupravnega delegatskega sistema ter na osnovi razprave spodbudili ustvarjalnost delavskega razreda za bolj organizirano delovanje subjektivnih sil pri iskanju učinkovitejših rešitev za hitrejše
uresničevanje sistema m gospodarskega razvoja. Nadalje. kjer so razčlenili način in vsebino dela obstoječih ustanov, delegatskega sistema in dela njihovih organov ter odgovornost za spreminjanje in izvajanje samoupravnih in družbenih odločitev na vseh ravneh. Prav tako pa tudi tam, kjer so razčlenili delovanje mehanizma in ukrepov družbenoekonomskega in političnega sistema in zahtevali njihovo dopolnjevanje tam. kjer so se pokazali neučinkoviti, za njihovo zamenjavo. ter kritično ocenili uresničevanje svoje vloge, pravic, obveznosti in odgovornosti v samoupravljanju in družbenoekonomskemu razvoju. '
Predloge, mnenja, ocene, zahteve po dopolnitvi, podrobnejši opredelitvi in konkretizaciji zahtev iz resolucije. ki so bile izrečeni v bogati razpravi in ki jih bomo delegati prenesli s svojimi prispevki na kongres in v zaključne dokumente kongresa, bodo pogoj in poroštvo, da bo III. Kongres samoupravljalcev Jugoslavije kongres s svojimi rezultati izpolnil pričakovanja in ustregel zahtevam delavcev. Ti se zavzemajo predvsem za bolj učinkovit družbenoekonomski razvoj, za bolj stabilne gospodarske razmere ob istočasni želji, da bi samoupravljanje napredovalo s hitrejšimi koraki in da bodo sprejeti sklepi vplivali na široko mobilizacijo vseh delovnih ljudi in občanov za razreševanje in nadaljnji razvoj družbenoekonomskih samoupravnih socialističnih odnosov.
Franc Trebše predsednik OS ZSS Velenje
Šaleška dolina
Ob dnevu civilne zaščite
Občinski štab za civilno zaščito občine Velenje je pripravil pester program aktivnosti v počastitev dneva civilne zaščite. V nedeljo s pri-četkom ob 7. uri bo v Rdeči dvorani 10. občinsko tekmovanje enot prve medicinske pomoči civilne zaščite, 20. junija bo v KS Šmartno ob Paki združena vaja enot CZ, 28. junija pa bo v Šoštanju IL občinsko tekmovanje gasilskih enot CZ.
r
Razprava o projektu »Velenje 2000'
■ m
L
1
Razvojne rešitve nič več le po navdihu I
I
J
Prejšnji petek je bila v Velenju prva širša razprava o dolgoročni usmeritvi razvoja občine Velenje in o oblikovanju projekta ,,Velenje 2000", ki so jo sklicali skupščina občine Velenje, občinska konferenca SZDL Velenje in občinska raziskovalna skupnost Velenje. Zraven predstavnikov združenega dela Šaleške doline so se posveta udeležili tudi zastopniki izvajalcev — Ekonomskega centra Maribor, Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana, Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za urbanizem Velenje.
Naloga občinske raziskovalne skupnosti je tudi obravnavanje problematike, ki ima življenjski pomen za razvoj celovitega občinskega prostora, je v uvodni besedi med drugim poudaril Ciril Bezlaj, predsednik skupščine občinske raziskovalne skupnosti Velenje. In ker je prav vprašanje strategije razvoja občine Velenje eno od tistih pomembnih vprašanj, na katerega bo treba dati v naslednjem obdobju jasen in nedvoumen odgovor, se je občinska raziskovalna skupnost Velenje odločila za projekt ,,Velenje 2000", ki je bil izbran med več nalogami, za katere menijo v tej skupnosti, da jih je potrebno uresničiti do leta 1985.
Zaostreni pogoji gospodarjenja, težave pri oskrbi s surovinami, svojski problemi razvrednotenja okolja v Velenju, neugodna
struktura zaposlenih, ekstenzivno zaposlovanje v preteklosti in s tem povezani socialni problemi ter nesorazmerja med razvojem industrije in infrastrukture so prav gotovo vzrok, da se je v zadnjem,času povečalo zanimanje za obvladovanje težav, s katerimi se soočamo. Istočasno pa je začelo prevladovati prepričanje, da je mogoče obvladovati težave, ki nas pestijo oziroma ki jih lahko pričakujemo, s smotrnimi odločitvami o prihodnjem razvoju. Rešitve posameznih problemov pa bo mogoče poiskati predvsem s strokovnimi, z znanstvenimi metodami podprtimi pristopi. Zahtevnejši pogoji gospodarjenja, hiter gospodarski in družbeni razvoj ter drugi dejavniki namreč ne dovoljujejo več, da bi iskali in optimalno določali razvojne rešitve zgolj po navdihu.
Ideja o potrebnosti raziskav o dogajanjih in naravnih danostih v Šaleški dolini se je porajala v občinski raziskovalni skupnosti Velenje več let. S samoupravnim sporazumom, sprejetim leta 1979, je bil združen prvi denar za lastne raziskave, istočasno pa so začeli tudi že s prvimi raziskavami. V letu 1980, v času priprav planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje 1981—1985, pa je bil že izdelan program raziskav, ki ga je občinska raziskovalna skupnost Velenje združila v projekt „Vele-nje 2000". Vendar pa so se, po besedah predsednika izvršilnega
odbora občinske raziskovalne skupnosti Venčeslava Svoljška, pri uresničevanju te zamisli srečevali s precejšnjimi težavami. Kljub razviti industriji je v Šaleški dolini sorazmerno malo raziskovalnih kadrov, pa še tisti, ki so, so razdrobljeni in nepovezani. Ozd Gorenje Raziskave Razvoj pa je za zdaj tudi edina registrirana raziskovalna organizacija v občini. Zato so se morali za uresničitev programa občinske raziskovalne skupnosti, posebej pa še projekta „ Velenje 2000", povezati z raziskovalnimi organizacijami zunaj občine. Vseskozi pa si prizadevajo, da bi v raziskave vključili domače kadre, ki bi se na ta način tudi usposobili za poznejše samostojno raziskovalno delo.
Delo pri pripravi projekta ..Velenje 2000" bodo usmerjali in vodili trije projektni sveti, in sicer za gospodarski, sociološki in prostorski razvoj. V kratkem bo občinska raziskovalna skupnost že podpisala pogodbe z izvajalci del — Ekonomskim centrom Maribor (gospodarsko področje), Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana (sociološko področje ter Zavodom za urbanizem Velenje in Biotehnično fakulteto Univerze Ljubljana (za prostorsko področje). Do leta 1985 bo združeno delo Šaleške doline združilo v okviru občinske raziskovalne skupnosti za raziskave 10,557.000 dinarjev, se
pravi, da bo treba denar kar najbolj varčno uporabljati.
Med prvo širšo razpravo o dolgoročni usmeritvi razvoja občine Velenje in o oblikovanju projekta ,,Velenje 2000" so zlasti še naglasili, da bo eno od ključnih vprašanj, kar zadeva prihodnji gospodarski razvoj, prestrukturiranje gospodarstva. V prihodnje bi združeno delo občine Velenje prodajalo tudi tehno-ogijo in licence. Sicer pa bo treba, kot je mogoče ocenjevati, kar 90 do 95 % vseh storitev in proizvodov plasirati zunaj Velenja, proizvodnjo kar najbolj prilagoditi potrebam trga in se boriti za vsak nov proizvod, ne samo za skupino izdelkov.
Priprava projekta ..Velenje 2000" pa mora, kot je bilo med razpravo večkrat naglašeno, spodbuditi zanimanje za znanstveno raziskovalno delo v občini; priprava tega dokumenta naj bi bila namreč ,,šola" za usposabljanje raziskovalnih kadrov.
Konkretne koristi od projekta „Velenje 2000" bodo prav gotovo imeli načrtovalci razvoja za naslednje srednjeročno obdobje oz. za daljše obdobje, ki se bodo lahko opirali na rezultate raziskav. Nedvomno pa bo lahko našlo v opravljenih raziskavah konkretne koristi tudi združeno delo Šaleške doline oziroma celotna družbenopolitična skupnost.
M.
Izvršni svet skupščine občine Velenje
Nižja stopnja za SIS družbenih dejavnosti
Napak v akciji NNNP ne smemo olepševati. To je ena od usmeritev, ki je bila sprejeta ob prvi oceni akcije NNNP 81 na izvršnem svetu skupščine občine Velenje. Ta usmeritev je prav gotovo pomembna in potrebna, saj so člani izvršnega sveta ugotavljali, da aktivnosti često niso potekale zadovoljivo, da pa marsikje o slabostih niso spregovorili dovolj kritično in jih verjetno tudi odpraviti niso nameravali. Menili so, da mora končna analiza akcije NNNP 81 opozoriti na vse bistvene napake. Ne sme pa se dogoditi, tako kot ob prejšnji akciji, ko takšna analiza kljub obljubam sploh ni bila izdelana.
Ze na seji so opozorili na nekatere pomanjkljivosti, ki so ovirale nemoten potek akcije. Tako so ugotavljali, da je potrebno kar najhitreje izpolniti center zvez, kjer so nastajali veliki zastoji pri prenosu sporočil in ukazov. Opozorili so na nezadovoljivo delo kurirskih služb in premajhno sodelovanje narodne zaščite. Opozorili so tudi na veliko pomanjkanje povratnih informacij (obvestil o dogajanju na terenu), kar je seveda zelo oviralo delo. Nekatere napake so bile značilne že v prejšnji akciji, vendar jih doslej še nismo odpravili. Tako je, na primer, zatemnje-vanje uspelo le delno, saj so ponovno gorela posamezna reklamna svetlobna telesa, kot napis ,,Srečno" na Šaleški 16, ki je očitno ,,pozdravljal sovražnikova letala." Precej pripomb je bilo izrečenih tudi na dolžino vaje, saj je bila ta predolga ali pa je bilo zanjo predvidenih premalo aktivnosti. To pa so le nakatere od pomanjkljivosti, ki so se pojavljale med vajo in vplivale na njeno končno oceno. In ker je bilo v akciji veliko nalog uresničenih dobro, je potrebno še toliko večjo pozornost in skrb nameniti odstanitvi vseh pomanjkljivosti, da bomo morebitnega sovražnika ali druge nepredvidene okoliščine pričakali dobro pripravljeni.
Druga pomembna točka seje izvršnega sveta, je bila obravnava analize opravlje'nih del po pogodbi o delu na območju občine Velenje. Analizo je pripravila skupnost za zaposlovanje, je pa le delno uporabna, zaradi premajhne točnosti podatkov. Kljub temu je pomembna, saj se toteva področja, na katerem bi lahko vsaj malo omilili problem brezposelnosti, če se bo ta tudi v naši občini močno povečala. Trenutno imamo okoli 190 iskalcev zaposlitve, med njimi pa je največ delavcev ozkega profila. Na seji je bilo dogovorjeno, da skupnost za zaposlovanje dopolni pripravljeno analizo in pridobi kar najbolj točne podatke o pogodbenem delu, to analizo pa bi kasneje obravnavale tudi družbenopolitične organizacije in delegati skupščine ter sprejeli ustrezne ukrepe, ki bi omogočili večji nadzor nad pogodbenim delom in možnost zaposlovanja nezaposlenih delavcev.
Na seji so spregovorili še o problematiki * samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Tu so zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev nastale precejšnje težave v otroškem varstvu, izobraževanju, socialnem skrbstvu in zdravstvu. Samoupravne interesne skupnosti so za pokritje teh problemov želele dogovoriti uporabo presežnih sredstev iz lanskega leta, kar pa jim doslej ni uspelo. Presežnih sredstev je 35 milijonov dinarjev. Potrebna pa bi bila za gradnjo vrtca v šmartnem ob Paki, prizidka k domu odraslih, peto osnovno šolo in za pokritje izgube v zdravstvu. Predlogi interesnih skupnosti so prav gotovo upravičeni, saj & izvajanje začrtanih in v širši družbeni skupnosti potrjenih programov samoupravnih interesnih skupnosti (kljub precejšnjim stabilizacijskim prizadevanjem) ogrozile letošnje in lanskoletne podražitve.
Ker presežna sredstva potrebujejo štiri tako pomembne interesne
skupnosti, bo prav gotovo tudi v združenem delu potrebno bolj tehtno premisliti, kam je smotrneje usmeriti teh 35 milijonov dinarjev; v združeno delo za razširitev materialne osnove — dela (ponavadi pa za skromno povišanje osebnih dohodkov delavcev) ali v te samoupravne interesne skupnosti. Ob tem pa je jasno, da je nastal velik del težav v interesnih skupnostih zaradi prekomernega zaposlovanja v združenem delu naše občine v preteklih letih in zaradi skokovitega povečanja števila prebivalcev.
Presežna sredstva pa nastajajo tudi v letošnjem letu, vendar le ta ne morejo biti vsakoleten regulator za odpravo različnih pomanjkljivosti in prenapetih programov samoupravnih interesnih skupnosti, zato je komite za družbene dejavnosti predlagal, izvršni svet pa potrdil, da se trenutna prispevna stopnja za sise družbenih dejavnosti v naslednjih mesecih letošnjega leta zmanjša za nekaj nad 0,5 indeksne točke. S tem bo nekoliko razbremenjeno tudi združeno delo.
> - ... ,
Seveda pa vprašanje lanskih presežnih sredstev ostaja še naprej odprto.
Na seji izvršnega sveta so člani spregovorili tudi o zaprtosti informacij in o praksi, da delovnim ljudem in občanom ne nudimo točnih in pravočasnih obvestil. Menili so, da bi morala biti širša družbena skupnost bolje seznanjena z različnimi problemi, ki jih obravnavajo le v manjših sredinah in so pomembni za razvoj celotne občine, posameznih organizacijah združenega dela ali krajevnih skupnosti. To je pomembno še toliko bolj, ker breme vseh nepremišljenih odločitev pade na celotno družbeno skupnost. Prikrivanje informacij pa ustvarja nezaupanje in škoduje našemu samoupravnemu socialističnemu sistemu.
BORIS ZAKOŠEK.
"NAS C ASc glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta Kruntiška Foita 10.
»NAS CAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«: kot tednik pa izhaja »NAŠ C AS« od L marca 1973 naprej.
URFDNIŠTVO: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik). Slane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob petkih.
Uredništvo in uprava Velenje, ce-stu Františka Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-316.850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena'posameznega izvoda je 7 dffttrjcV. letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev).
Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČOP Večer. Maribor.
Nenaročenih rokopisov in folo-gralij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 nc plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Delo PM Mozirje
Zadovoljiva prometna varnost
V začetku prejšnjega tedna so se na skupnem zasedanju zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Med drugim so obravnavali poročila pravosodnih organov o njihovem delu v preteklem letu, obravnavali so poročilo o uresničevanju družbene samozaščite na področju celjske regije v letu 1980 in sprejeli še vrsto sklepov in odlokov. Podrobno so se seznanili tudi s poročilom o delu postaje milice Mozirje.
Delo miličnikov v lanskem letu so ocenili zelo pohvalno, zlasti njihove napore pri uresničevanju samozaščitnih ukrepov, tvorno sodelovanje z organizacijami združenega dela, občani in z drugimi dejavniki ter njihova stabilizacijska prizadevanja. Delegati so poudarili, da je potrebno preventivno dejavnost v prihodnje še okrepiti, še naprej razvijati vse sestavine družbene samozaščite, tudi zaradi zaskrbljujočega porasta gospodarskega kriminala v minulem letu.
Kaznivih dejanj te vrste so namreč lani našteli kar 50, leto poprej pa vsega 8. Največ je poneverb, nedovoljene trgovine s tujo valuto in zlatom, gozdnih tatvin ter ponarejanja in uničevanja poslovnih listin. Na področju klasične kriminalitete so obravnavali •113 kaznivih dejanj. Na področju klasične kriminaliete so obravnavali 113 kaznivih dejanj. Vseh dejanj je bilo torej skupno 163 ali 54 več kot v letu 1979, ob tem pa seje znatno popravila raziskanost kaznivih dejanj. Na področju klasične kriminalitete je močno poraslo število velikih tatvin in tatvin, karje vsekakor posledica pomanjkljivega in neodgovornega varovanja družbenega in zasebnega premoženja.
Lani je poraslo število nenadnih smrti in delovnih nezgod, manj pa je bilo samomorov, požarov in drugih dogodkov. Več je bilo tudi prekrškov javnega reda reda in miru vendar ocenjujejo, da se stanje ni bistveno poslabšalo. Število je namreč večje zaradi doslednejšega ukrepanja delavcev milice.
Tudi varnost cestnega prometa je kljub slabim voznim razmeram še vedno zadovoljiva. V mozirski občini je bilo lani 35 prometnih nesreč, od tega tri s smrtnim izidom. Največ se jih je pripetilo zaradi neprimerne hitrosti, vožnje po levi strani in zaradi vinjenosti. daleč največ nezgod pa so povzročili vozniki osebnih avtomobilov. Miličniki so v lanskem letu zabeležili tudi 621 kršitev cestno prometnih predpisov, pri čemer prav tako krepko prednjačijo vozniki osebnih avtomobilov. Zaradi kršitev prometnih predpisov so delavci milice poleg tega opozorili 1760 oseb, ali 899 več kot predlani. Tudi to je dokaz, da miličniki v skrbi za boljšo prometno vafn09t namenjajo veliko pozornosti urejanja' prometa, pomoči udeležencem v prometu in preventivnim ukrepom. Tak* šna je tudi njihova usmeritev v letošnjem letu, seveda pa bodo ostreje obravnavali prekrške, ki so najpogostejši vzroki prometnih nesreč.
J. P,
Listina s plaketo
»Josip Broz Tito -30 let samoupravljanja"
Skupnost klubov samoupravljalcev Jugoslavije je sklenila, da se ustanovi priznanje — Listina s plaketo ,,Josip Broz Tito — 30 let samoupravljanja", ki jo podeljujejo organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in skupnosti, družbene organizacije in društva, samoupravne interesne skupnosti in klubi samoupravljalcev.
Listina s plaketo se podeljuje organizacijam in delavcem — sa-moupravljalcem za prispevek in aktivnost: k razvoju družbenoekonomskega in političnega sistema socialističnega samoupravljanja, povečanju samoupravne zavesti delovnih ljudi in občanov, razvijanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov, razvijanju bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti, negovanju ter razvijanju revolucionarnih tradicij, utrjevanju spološne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter osebno pripravljenost in prispevek posameznikov k razvoju socialističnih samoupravnih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Zato skupščina skupnosti klubov samoupravljalcev Slovenije priporoča organizacijam in orga-
nom, da Listino s plaketo ,, Josip Broz Tito — 30 let samoupravljanja" podelijo organizacijam in delavcem — samoupravljal-cem ob obeleževanju 30-letnice samoupravljanja, 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, ob 3. kongresu samoupravljalcev in drugih pomembnih jubilejih v razvoju posameznih organizacij združenega dela.
Postopek za sprejem sklepa o podelitvi Listine s plaketo ,, Josip Broz Tito — 30 let samoupravljanja" je opredeljen v priporočilu o podeljevanju, ki ga je sprejela skupščina skupnosti klubov samoupravljalcev Slovenije 25. marca letos.
Organizacije združenega dfla, družbenopolitične organizacije in skupnosti, družbene organizacije in društva, samoupravne interesne skupnosti in klubi samoupravljalcev, ki so sprejeli sklep o podelitvi Listine s plaketo ter v občini uskladili predloge, tako kot je navedeno v priporočilu o podeljevanju Listine s plaketo, lahko naročijo ustrezno število Listin s plaketo pri Delavski enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4.
Jezikovno razsodišče (25,26)
Sozvočne besede
»Ljudem je treba jasno in glasno povedati, da imamo govorne organe in torej govorne ure, ne pa govorilne organe in ure, kakor vse prepogosto beremo in slišimo.« — »Razsodišče prosim za pojasnilo glede uporabe pisen in pismen. V zadnjem času opažam, da se vse češče uporablja beseda pisen v primerih, ko bi se po mojem mnenju morala uporabiti beseda pismen.«
Je že tako v jezikih: včasih jim besed za nekatere važne stvari manjka' za druge pa kot da jih imajo preveč. Zadnje velja za zgornje sporne dvojice, ki kakor da ena drugo spodriva-jo oz. tekmujejo za iste vloge.
Govorni organi so tisti, ki pomagajo pri govoru (govorjenju), sami pa seveda ne govorijo. Podobno imamo tovorni vlak, tj. vlak za tovore. Pridevnik govorilni se bolj veže na glagol govoriti (prim. npr. še gorilni, npr. špirit). — Zato sta najprimernejši zvezi govorni organi in govorilne ure (tj. ure, ko smo po uradih in ustanovah dostopni strankam za pome-nek). Spet pa imamo v šoli govorne ure; v njih vadimo govor (govorjenje), tj. se učimo lepo in ustrezno delati besedila.
Med govorni in govorilni je
torej razlika tudi v pomenu.
Podobno je pisen in pismen. Pisen se nanaša na glagol pisati (kakor tudi pisalen), pismen pa pomeni, da zna kdo prav pisati (ali da sploh zna pisati), poleg tega pa se lahko nanaša še na pismo ali listino (torej pismeni odgovor v pomenu odgovor v pismu ali listini). Nekaj k pogosti rabi pisen namesto pismen prispeva tudi vzporednost z govoren: govorno in pisano izražanje, govorni in pisni kanal ali prenosnik ipd. Tudi v jeziku moramo zmeraj več in natančeje ločevati, zato se ne upirajmo gospodarnosti in zdravim težnjam v njem. S sozvočnicami torej previdno in preudarno.
Razsodišče vabi vse posameznike. društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komen-skega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
Slaba ocena za ocenjevalce"
tr
»Ocenili smo, da se moramo lotiti zakonskih ukrepov ... Obe strani ocenjujeta, da je položaj na meji resen ... Strokovni so-delovalci skupnosti so ocenjevali finančni in delovni program ... Ocenili so, da jesenska setev kasni... Po ocenah samoupravne interesne skupnosti ... In kako ocenjujete vreme za soboto ... Državnika ocenjujeta ...«
Ze nekaj časa smo priča pravi povodnji besed ocena, oceniti, Ocenjevanje in nepotrebnemu širjenju —razkroju — pomenskega območja te besedne družine. Gre za papagajsko izražanje, ki se iz politično-gospo-darskega in časnikarskega jezika nebrzdano širi v druge jezikovne zvrsti, celo v pogovorni jezik. Vzrokov je verjetno vič^močan vsakdanji vpliv Tanj ug^j^a. jezik množičnih. občil, nekritično sprejemanje političnega žargona, miselna lenoba pišočih in
govorečih in še kaj. Izražanje postaja tako čedalje bolj enolično. brezbarvno in prazno. Izrazi, ki jim nekritično obešajo vsemogoče pomene, izrivajo številne že utrjene besede, prinašajo v izražanje miselno ohlapnost in nam siromašijo jezik. V obravnavanem primeru nam pretirana in nedomača raba sicer domače besede izpodriva tele utrjene pomene: misliti, meniti, biti mnenja, skleniti,ugotoviti, obravnavati, dognati, tehtati, prepričan biti, soditi, zdeti se, poudarjati, pripominjati, itn.
Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
Prepočasi, nezavzeto, pa tudi oportunistično
V pripravah na letošnjo drugo programsko volilno konferenco občinske organizacije ZKS Velenje so bile problemske konference komunistov Vegrada, velenjskega dela Gorenja in energetskega dela REK Velenje; opravljeni pa so bili tudi zbori komunistov v Eri in Veplasu. Problemske konference so še posebej izpostavile vprašanja dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela, svobodno menjavo dela ter odnose s tozdi blagovnega prometa in storitev. Obravnavale pa so, razumljivo, tudi izpolnjevanje proizvodno gospodarskih nalog kot pogoja uspešnega uresničevanja politike gospodarske stabilizacije. __
Komite občinske konference ZKS Velenje je na zadnji razširjeni seji, bila je 4. junija, pregledal, kako poteka uresničevanje akcijskih usmeritev, ki so jih sprejele problemske konference oziroma zbori komunistov v Gorenju, energetskem delu REK Velenje, Vegradu, Eri in Veplasu. Osnovna ugotovitev iz obširne razprave je bila, da predstavljajo problemske konference oziroma zbori komunistov v organizacijah združenega dela kjer je več osnovnih organizacij ZK oz. v okviru sestavljenih organizacij združenega dela, dobro
razgovor z vsemi poslovodnimi delavci velenjskega dela Gorenja. V osnovnih organizacijah ZK pa morajo zaostriti odgovornost komunistov za uresničevanje stališč problemske konference. Zlasti tudi zategadelj, ker bi morali resnično nemudoma začeti razreševati vprašanja, ki so posameznim sredinam dobro znana.
Zadnji predlogi za uveljavljanje novih cen za izdelke TGO Gorenje, pri čemer vsebinski postopek ni bil drugačen od tistih iz prejšnjih let, pa kažejo, je bilo poudarjeno na' seji komiteja občinske konference ZK Velenje, da se samoupravni postopki za uveljavljanje novih cen počasi utirajo pot, nasploh pa bi kazalo ugotoviti, kaj delavci v resnici mislijo o uveljavljanju novih cen. Ugotavljati je namreč mogoče, da še zmeraj ni v zadostni meri prisoten pravi interes za uveljavljanje dohodkovnih odnosov, čeprav je kazno, da je mogoče le na ta način krepiti materialni položaj združenega dela in stabilizirati gospodarstvo. Borba za uveljavljanje dohodkovnih odnosov, dogovarjanje in sporazumevanje, v času, ko so pretrgani reprodukcijski tokovi, zagotovo ni lahka. Vendar pa moramo v teh prizadevanjih vztrajati se zavedati, da vseh željenih ciljev ne
Termoelektrarnah uveljavitev skupnega načrtovanja in ustvarjanja skupnega prihodka in njegova delitev med energetskimi tozdi obeh delovnih organizacij.
Komite OK ZK Velenje je na četrtkovi seji, med drugim, poudaril, da morajo komunisti v šoštanj-skih Termoelektrarnah oceniti izvajanje zaključkov lanske problemske konference, prav tako pa tudi ravnanje njihovega kolegijskega poslovodnega odbora in ugotoviti idejnopolitično odgovornost komunistov na odgovornih delovnih mestih za oportunizem pri uresničevanju sklepov problemske konference.
Omeniti pa tudi velja, da so bili nakajkrat prisotni poskusi, da bi bilo predsedstvo problemske konference komunistov energetskega dela REK Velenje razsodnik o posameznih strokovnih vprašanjih, kar je prav gotovo nesprejemljivo in nedopustno.
VEC ZAVZETOSTI ZA URESNIČEVANJE DOGOVORJENIH NALOG NE BI NIKJER ŠKODILO
Manjše ali večje težave pri uresničevanju sprejetih stališč imajo pravzaprav v vseh okoljih, kjer so bile problemske konference oziroma zbori komunistov. Večja zavzetost • za uresničevanje spre-
znova opozarjajo na nesprejemljivo prakso nadaljnje drobitve nizkih gradenj oz. gradbenih obratov na več ozdov oz. v več ozdih v občini.
V ERI se srečujejo s pojavi podjetniškega obnašanja posameznih temeljnih organizacij združenega dela in nepripravljenostjo za skupno nastopanje in za združevanje sredstev za razširitev materialne osnove. Zato naj bi še ta mesec komunisti Ere znova zastavili, aktivnosti za odpravo slabosti, ki so prisotne, ob tem pa naj bi ocenili tudi položaj te trgovske in proizvodne delovne organizacije
Formalnost brez večjih koristi
Komite občinske konference ZKS Velenje je na zadnji seji, ob pregledu uresničevanja stališč problemske konference, poslušal tudi informacijo o položaju TGO Gorenje in o predvidevanjih za rezultate poslovanja v tem letu.
Poudarjeno je bilo, da bi morala tako izvršni svet skupščine občine Velenje kot zbor združenega dela skupščine občine Velenje nemudoma uvrstiti položaj TGO Gorenje na dnevne rede rednih sej oziroma sklicati izredne seje. Formalnosti, kot je denimo obravnava rezultatov gospodarjenja v lanskem letu na seji 11. junija, ne prinašajo velikih koristi. Na dnevne rede morajo, neodvisno od sprejetega programa dela, prihajati sproti resnično žgoča vprašanja posameznega trenutka.
Delegati občinske konference ZK Velenje morajo, kot je bilo sklenjeno na seji komiteja OK ZK, takšno stališče in zahtevo posredovati družbenopolitičnemu zboru skupščine občine Velenje.
Iz proizvodnje v TGO Gorenje
osnovo za zagotavljanje idejne in akcijske enotnosti komunistov znotraj posameznih tozdov oziroma sozdov. Zal pa, kot je mogoče ugotavljati, komunisti prepočasi ali premalo zavzeto uresničujejo sprejeta stališča, v nekaterih okoljih pa imajo opravka celo s pojavi oportunizma posameznih komunistov.
SAMO STRINJANJE S PREDLAGANIMI STALIŠČI JE ODLOČNO PREMALO
Komunisti Gorenja so na problemski konferenci obravnavali gospodarski položaj in družbenoekonomske odnose v velenjskem delu Gorenja ter izgradnjo družbenopolitičnega sistema in vlogo OO ZK. Sprejeta stališča so osnovne organizacije ZK obravnavale dokaj različno, prav tako različno pa jih tudi uresničujejo, in to kljub dejstvu, da so bili predlagani nosila in roki za uveljavitev posameznih stališč. Zato bodo morale osnovfte organizacije ZK ugotavljati pripravljenost komunistov oziroma posameznih okolij, v katerih delujejo komunisti, za uresničevanje stališč, sprejetih na problemski konferenci.
Sicer predsedstvo problemske konference ugotavlja, da so se v nekaterih osnovnih organizacijah ZK samo strinjali s predlaganimi stališči problemske konference, obenem pa niso konkretizirali sklepe ter določili roke in odgovorne nosilce za izvajanje posameznih nalog. Se pravi, da v nekaterih okoljih premalo zavzeto in premalo odgovorno uresničujejo stališča problemske konference, kljub temu, da so med stališči tudi naloge, ki zadevajo dolgoročno usmeritev. Premalo zavzetosti in pripravljenosti za obraVnavo in Uresničevanje stališč problemski-' konference je, kar je bilo posebej podčrtano, med poslovodnimi strukturami. Zato bo predsedstvo problemske konference sklicalo
bo mogoče doseči čez noč. Do teh nalog se morajo opredeliti tudi komunisti Gorenja, pri čemer velja poudariti, da dilem v zvezi z dohodkovnimi odnosi ni. Pospešeno in prizadevno uveljavljanje dohodkovnih odnosov postaja in je eno od temeljnih razvojnih vprašanj tudi Gorenja.
Pričakovati je mogoče, da bodo komunisti velenjskega dela Gorenja na novi problemski konferenci, ki naj bi bila 2e v kratkem, spregovorili zlasti še o težavah, s katerimi se trenutno sooča Gorenje in o notranjih naporih za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije.
STALIŠČA PROBLEMSKE KONFERENCE — TUDI SAMOUPRAVNE NALOGE
Program uresničevanja sklepov problemske konference komunistov energetskega dela REK Velenje je na zadnji seji, po razpravi v osnovnih organizacijah ZK Rudnika lignita Velenje in šoštanjskih Termoelektrarn, potrdil tudi delavski svet Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Sklepi problemske konference so tako postali tudi samoupravne naloge.
Na četrtkovi seji komiteja OK ZK Velenje je bilo, med drugim, ugotovljeno, da je kolegijski poslovodni odbor šoštanjskih Termoelektrarn zaviral aktivnosti pri obravnavanju in sprejemu programa uresničevanja sklepov problemske konference. Neurejenost, ki je znotraj slovenskega elektrogospodarstva, se še nadalje odraža tudi v REK Velenje, slišati pa je še zmeraj tudi mnenja, da naj bi organiziranost slovenskega elektrogospodarstva in družbenoekonomske odnose v elektrogospodarstvu in energetiki določali oziroma urejali „z vrha". Jasno ob vsem tem je, da je poglavitna naloga komunistov v Rudniku lignita Velenje in v šoštanjskih
jetih stališč bi zagotovo pospešila razrešitev prenekaterega vprašanja, s katerim se v delovnih organizacijah srečujejo.
V Vegradu ugotavljajo prve uspehe pri uresničevanju stališč problemske konference, ob tem pa
kot nosilca preskrbe v Šaleški dolini.
V Veplasu se je v zadnjem času okrepilo delo komunistov in osnovnih organizacij ZK v obeh proizvodnih tozdih, vendar pa še zmeraj ugotavljajo, da so prav vse družbenopolitične organizacije premalo usposobljene za politično delo.
SPROTNO SPREMLJANJE URESNIČEVANJA SPREJETIH STALIŠČ
Ker komunisti in osnovne organizacije ZK prepočasi in premsdo zavzeto uresničujejo stališča, sprejeta na problemskih konferencah oziroma na zborih komunistov, bo komite OK ZK Velenje tudi za naprej redno spremljal uresničevanje skupno dogovorjenih nalog, da bi tudi na ta način pospešil njihovo uveljavljanje.	M. L.
Franc Draks, delegat za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije
Skrbno izdelati nagrajevanje po delu
Na tretjem kongresu samoupravljalcev Jugoslavije bo predstavljal energetiko iz naše občine Franc Druks, član kolektiva REK Velenje. Izbor ni bil slučajen, čast, da prisostvuje kongresu in na njem tudi aktivno sodeluje pa je bila dodeljena aktivnemu sindikalnemu delavcu. V soz-du REK je Franc Druks trenutno predsednik koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata, sicer pa je tudi član predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov in član občinske konference zveze komunistov Velenje.
,,Ze v predkongresnih pripravah in razpravah ne moremo govoriti samo o_ naših sporočilih III. kongresu in o resoluciji, ampak mora biti naša pozornost usmerjena k nalogam, ki jih moramo v naši družbeni praksi dovolj zavzeto in odgovorno opraviti, da bomo lahko odstranili vse slabosti, težave in napake, ki smo jih ugotovili pri ocenjevanju dosežene stopnje razvoja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov ter materialnega in socialnega stanja. Zakaj želim v uvodu poudariti to misel," pravi Franc Druks in nadaljuje: ,,Zato, ker sem mnenja, da smo se priprav na kongres lotili dovolj resno in obsežno, da pa moramo v praksi realizirati sklepe, stališča in usmeritve, ki nam jih daje resolucija in jih bo dopolnil kongres. Seveda ne smemo pričakovati operativnih navodil za reševanje problemov v posameznih okoljih; tega kongres ne more dati. Zaključki, sprejeti na kongresu, pa bodo vsekakor nudili ustrezne usmeritve in bodo velika vzpodbuda za pokongresne aktivnosti.".
V energetiki so pripravam na kongres namenili veliko pozornosti. Vsi delavci elektrogospodarstva Slovenije so sodelovali pri oblikovanju sporočila kongresu. Skupno sporočilo delavcev elektrogospodarstva opisuje doseženo stopnjo razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov med subjekti, ki sodelujejo pri proizvodnji, prenosu in distribuciji električne energije", ter naloge in usmeritve za nadaljnjo organiziranost ter urejanje dohodkovnih odnosov v elektrogospodarstvu Slovenije.
„V naših delovnih organizacijah (Rudniku in Termoelektrarnah) smo posvetili največ pozornosti dograjevanju sistema nagrajevanja po delu, delovanju
delegatskega sistema in informiranju. Ob obravnavi vprašanja delitve po delu smo v rudniku izpostavili problem nagrajevanja delavcev v izredno težkih delovnih pogojih. Izdelana je bila obsežna analiza, na osnovi katere
Franc Druks: Predvsem moramo uresničiti sprejete sklepe
so sedaj v izdelavi izhodišča za dograjevanje sistema delitve po delu oziroma za oblikovanje celotne politike delitve osebnih dohodkov. Tu pa nastajajo zelo zapletena vprašanja. Se vedno namreč nt urejena politika cen električne energije, zato imamo v energetiki pogosto ,,izgube".
To pa otežuje oblikovanje sistema delitve po delu, saj ni prave odvisnosti osebnih dohodkov od doseženega dohodka.
Poseben problem v rudarstvu je tudi pomanjkanje delovne sile, kar bo potrebno upoštevati ob iskanju najustreznejših rešitev pri oblikovanju sistema delitve po delu.
Ob obravnavi delegatskega sistema in informiranja pa smo ugotovili," pravi Franc Druks, „da veliko dogovorov na tem področju doslej nismo uresničili.
Ker pa se je .delegatski sistem potrdil v praksi, smo še bolj dolžni odpraviti tiSte pomanjkljivosti, ki ovirajo nadaljnji razvoj tako delegatskega sistema, kakor tudi sistema obveščanja.
Odpravljanje različnih pomanjkljivosti pa bo terjalo od vseh nas več odgovornosti in zavzetosti, kot smo jo pokazali doslej."
B. Z.
Sredi bistvenih vprašanj
Ko so na redni letni seji medobčinskega sveta ZSS za celjsko območje ocenjevali svoje delo v preteklem letu, so člani soglašali z ugotovitvijo, da je družbenopolitična aktivnost sveta in njegovih organov veljala predvsem bistvenim vprašanjem položaja delavcev oziroma razreševanju konkretnih problemov. Pri tem so skušali v praksi kar najbolj uveljaviti Titovo pobudo o kolektivnem vodenju ter osebni in kolektivni odgovornosti in utrditi vlogo sveta kot mesta za dogovarjanje, usklajevanje in uresničevanje široke sindikalne aktivnosti v vsej regiji, ne da , bi ob tem nadomeščali delovanje posameznih občinskih svetov in prevzemali njihove naloge. Pregled opravljenih aktivnosti kaže, da je svet spremljal najrazličnejša gospodarska, politična, samoupravna in socialna gibanja ter skupne probleme razreševal v tesnem sodelovanju z občinskimi sindikalnimi sveti ter drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Posebna skrb je bila v tem obdobju posvečena socialnemu položaju delavcev, njihovemu informiranju, področju varnosti in družbene samozaščite, programiranju dela za akcijo NNNP ter še posebej zagotavljanju pogojev
za normalno proizvodnjo, boljše gospodarjenje, zagotavljanje minimalnega standarda oziroma socialne varnosti delavcev.
Prizadevanja za stabilna gospodarska gibanja so bila v ospredju razprav tudi na nedavni redni letni seji v Šoštanju, pri čemer so za izhodišče služili rezultati gospodarjenja na celjskem območju v prvem letošnjem četrtletju. Podatki kažejo, da se je osebni dohodek v regiji v primerjavi z enakim obdobjem lani povišal za 27 odstotkov, dohodek na delavca povprečno za 40, celotni dohodek pa za 41 odstotkov. Pri obravnavanju teh kazalcev poslovne uspešnosti je svet posebej opozoril na problem izgub, ki so se v tem obdobju povečale za 34 odstotkov in znašajo skupaj blizu petsto milijonov dinarjev (v občini Velenje so se izgube povečale za 17 odstotkov, v Mozirju pa so jih v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem uspeli zmanjšati). Povsod tam, kjer poslujejo z izgubami ali na robu rentabilnosti, so poudarili 'v razpravi, je zato potrebno temeljito analizirati vzroke za tako stanje in opredeliti konkretne ukrepe za izboljšanje rezultatov gospodarjenja. V posameznih okoljih pa
naj bi znova oživili delo odborov za dobro gospodarjenje.
Zadnja seja medobčinskega sveta zveze sindikatov Slovenije je med drugim začrtala tudi smeri delovanja pri razreševanju socialnega .položaja delavcev. Obravnavi teh vprašanj bo namenjena jesenska konferenca slovenskih sindikatov, nanjo pa naj bi se najbolje pripravili z oblikovanjem ocen o razmerah v posameznih okoljih ter oblikovanjem stališč in predlogov za utrjevanje socialnega položaja delavcev.
Osrednja pozornost pa je pri obravnavi najaktualnejših nalog veljala pripravam na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. V teh dneh potekajo razprave o vsebini osnutka kongresne resolucije, ob čemer vsepovsod poudarjajo pomembnost nalog, ki nas čakajo po kongresu. Na osnovi ocen razvoja samoupravnih odnosov in usmeritev sprejete resolucije bo v slehernem okolju potrebno izdelati konkretne programe aktivnosti za uresničevanje dogovorjenih izhodišč. »{ji
Ko so govorili o vprašanjih s področja preskrbe, so člani sveta poudarili pomembnost nove samo-
upravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in preskrbe v celjski regiji. Samoupravni sporazum o ustanovitvi te skupnosti je doslej podpisalo'81,4 vseh predvidenih podpisnikov (v občini Velenje 81,7, v mozirski občini pa 92,9 odstotkov). ..Pospe-ševanje proizvodnje hrane in nemotena preskrba nista skrb le dela delavcev, zato je na našem območju potrebno storiti vse, da bi k sporazumu pristopili še drugi.
Ugotavljamo namreč, da zato ni nobenih zadržkov, marveč gre le za ravnanje vodstvenih organov, Id sporazume zadržijo v svojih predalih oziroma ne poskrbijo za ustrezne razprave v zvezi s tem," so med drugim poudarili v razpravi.
Na seji v Šoštanju so izvolili tudi sedem novih članov medobčinskega sveta ZSS Celje, med njimi Franca Trebšeta, predsednika občinskega sindikalnega sveta Velenje. Marcela Medveda pa so razrešili dolžnosti podpredsednika medobčinskega sveta zaradi razrešitve funkcije predsednika občinskega sveta ZSS Veienje in prevzema nove delovne dolžnosti.
J. K.
Komunalni center
Proslavljajo dvajsetletnico delovanja
Delavci Komunalnega centra Velenje slovijo letos dvajsetletnico delovanja. Ta pomemben jubilej bodo obeležili s slovesnostjo, ki jo bodo pripravili danes popoldne ob 17. uri v prostorih družbene prehrane REK Velenje.
Zasnove ima ta delovna organizacija v rudniku lignita Velenje, ki je opravljal komunalna dela za potrebe naglo razvijajočega mesta. Kasneje se je ta dejavnost odcepila od rudnika in ustanovljeno je bilo podjetje „Veko" Velenje, ki je v prvi vrsti opravljalo gradbena dela, skrbelo pa je tudi za nekatera komunalna dela. Ker se je to podjetje vse bolj usmerjalo v gradbeništvo, potrebe po komunalni dejavnosti pa so tudi postajale vse vefije, je bilo v Velenju 9. maja leta 1961 ustanovljeno novo komunalno podjetje. Začetki so bili zelo skromni, saj so bili praktično brez opreme. Na voljo so imeli le nekaj krampov in lopat in en sam kamion. Kasneje se je dejavnost tega podjetja naglo širila, priključevale pa so se mu tudi nekatere druge, nekomunalne dejavnosti, med drugim frizerstvo, krojaštvo, mizarstvo, čevljarstvo, kleparstvo, ključavničarstvo, avtomehanika, kolarstvo, elektroinštalaterstvo in pleskarstvo itd. Kasneje so se te enote krepile, [»ostajale samostojne obračunske enote, nato pa so se tudi odcepile. Krepila pa se je tudi sa-rpa dejavnost Komunalnega centra Velenje, saj so bile potrebe našega mesta vse večje. Danes ta delovna organizacija preskrbuje občane s pitno vodo, prečiščuje in odvaja odplake, čisti površine v naselju, odvaža in odlaga odpadke, v svoji sestavi ima tudi pokopališčno in pogrebno službo, ureja in vzdržpje ulice in prometne poti, parke, zelenice in rekreacijske površine, gradi pa tudi prometne in hidrogradbene objekte.
Pri svojem delu pa se srečujejo z mnogimi težavami. Za komunalno dejavnost namenjamo skromna sredstva, ta vprašanja pa želimo imeti kar najbolje razrešena. Pri tem pozabljamo, kako cene materialu, energiji in osnovnim sredstvom skokovito naraščajo. V Komunalnem centru pa pravijo, da cen storitev nikoli ne uspejo povišati sorazmerno s povišanjem stroškov. Tako se zgodi, da že tako minimalno zastavljenih programov, ne morejo uresničiti. Zato pravijo, da bo potrebnega več sodelovanja širše družbene skupnosti. Zavedati se bomo morali, da bo potrebno, če bomo želeli imeti komunalna vprašanja zadovoljivo razrešiti, nameniti za to več denarja.
Seveda pa delavci Komunalnega centra ob praznovanju pomembnega jubileja kritično ocenjujejo tudi svoje delo. Kar najhitreje je potrebno odpraviti vse notranje slabosti in tudi na ta način prispevati k kar najboljši razrešitvi teh vprašanj v naši občini. Prepričani so, da bodo nudili uporabnikom še kvalitetnejše in celovite usluge v drugi polovici letošnjega leta, ko bodo pričeli delovati združeno z delovnima' organizacijama Toplovod in DOM. Referendum o združitvi je bil že preteklo leto, skupaj pa naj bi pričeli delovati julija letos.
Največja želja vseh zaposlenih v Komunalnem centru Velenje ob 20. letnici delovanja pa je boljše sodelovanje s širšo družbeno skupnostjo. Pri delu pa računajo na večjo pomoč prav vseh občanov naše občine. „Naša naloga je skrb za lepo okolje. Tega pa sami ne moremo uresničiti, saj bo okolje lepo le, če bodo k temu prispevali vsi občani," pravijo in upajo, da bo takšno sodelovanje prineslo dobre rezultate.
MIRA ZAKOŠEK
Gozdarstvo in lesarstvo mozirske občine
Le povezovanje zagotavlja uspeh
V sklop obiska delovne skupine centralnega komiteja ZKS v občinski organizaciji ZK Mozirje je sodila tudi problemska konferenca komunistov iesne industrije in gozdarstva. Namenili so jo družbenoekonomskim odnosom in problemom na področju predelave lesa. Poleg članov delovne skupine in članov občinske konference ZK Mozirje so se je udeležili še člani sekretariatov osnovnih organizacij zveze komunistov Lesne industrije Gorenje-Glin Nazarje, Montažne gradnje Smreka Gornji grad in Gozdnega gospodarstva Nazarje ter poslovodni organi.
Lesaiji so na problemski konferenci znova razgrnili vrsto že dolgo znanih težav s katerimi se nenehno otepajo. Znova zato, ker so o celotni problematiki razpravljali že ničkolikokrat in na vseh ravneh, napredka pa ni. Najpomembnejše so seveda pomanjkanje kakovostnega lesa za potrebe lesne industrije, ki obenem s pomanjkanjem reprodukcijskih materialov in nerazumnim divjanjem njihovih cen, že ogrožajo nemoteno proizvodnjo. Zasebni lastniki gozdov ob novih virih dohodkov ne kažejo več zanimanja za poseke in les v gozdu hranijo za »hujše čase«, kot je bilo rečeno v razpravi. Tudi prispevki za posekan les so zelo visoki, zato je mozirska občina predlagala, da bi novi zakon o gozdovih predvidel plačevanje prispevkov glede na biološko zmogljivost gozdov in ne več glede na količino posekanega lesa. Seveda bi bil to le eden izmed potrebnih ukrepov, potrebno jih bo seveda še več, pa tudi večja mera dnižbeno-političnega dela na terenu.
Velik problem je tudi dohodkovno zelo privlačna nedovoljena trgovina z lesom. Spodbuja jo med drugim tudi previsoka razlika med ceno hlodovine in žaganega lesa. Razpravljalci so znova poudarili, da je nadzor prešibek, daleč premila pa je tudi kazenska zakonodaja, ki nedovoljene trgovine vsekakor ne zavira. Problem je tudi iztrošena oprema v tovarni ivemih plošč, zaradi (pre)visokih cen na domačem tržišču nespodbuden izvoz, pa zagotavljanje deviz za soudeležbo pri nakupih doma in še bi lahko naštevali.
Svoj delež težav so v razpravi prispevali tudi gozdarji. Poleg že,ome-
njenega nezanimanja za posek, pa problema zagotavljanja deviz za nakup rezervnih delov in opreme, težko dostopnih gozdov in razdrobljenih parcel, je njihova največja težava pomanjkanje delovne sile. Stanje je pravzaprav kritično, če upoštevamo, da je povprečna starost zaposlenih v neposredni proizvodnji krepko nad40 let. Le6 odstotkov delavcev je mlajših od 25 let in kar 35 odstotkov starejših od 45. Precej se jih bo kmalu upokojilo, številni invalidsko, saj je zaradi težkih delovnih pogojev odstotek invalidskih upokojitev zelo visok. Tuja delovna sila je predraga in manj usposobljena in torej ne more predstavljati dolgoročne rešitve, zanimanja med mladimi za delo v gozdu pa ni. Težko delo jih ne privlači in v razpravi so poudarili, da tudi znatno višje nagrajevanje zanimanja ne bo spodbudilo. Razprava ni dala konkretnega odgovora na ta resnično pereč problem. Teh je seveda še več. Obrtnega dovoljenja za sečnjo ni moč dobiti, ob vsem pomanjkanju delovne sile na družbenem in zasebnem področju. Na drugi strani je veliko mizarjev in med njimi prav malo uslužnostnih. Občine bi na tem področju morale imeti več samostojnosti, so menili v razpravi.
Prav razprava pa je pokazala, da so najpomembnejši problemi drugod. Predvsem so gozdarji in lesarji v Gornji Savinjski dolini premalo povezani. Ne gre za formalno povezovanje pod eno streho, to se je v preteklosti že večkrat izkazalo za neuspešno. Kljub vsem sklepom iu stališčem na vseh ravneh je povezava med njimi še vedno šibka. Želje po skupnem nastopu na trgu, predvsem po skupnem programu, so kljub nekaterim poiskusom ostale na papirju. Možnosti so, prav tako zmogljivosti, le prave volje za oblikovanje celovitega in enotnega programa primanjkuje. Tudi sodelovanje med gozdarstvom in predelovalno industrijo je kljub nekaterim dosežkom na področju dohodkovnih in drugih odnosov, še vedno slabotno. Strniti bo poprej treba probleme, ki tarejo vse, izbrati najpomembnejše in jih skupno rešiti, prav tako pa strniti razvojne načrte in usmeritve ter izoblikovati skupni program.
J. P.
Zdravstveni center Velenje - TOZD Zobozdravstvo
Delovni program za letos še
ni potrjen
Skrbi za zdravo zobovje posvečamo še vse premalo pozornosti. Premalo se namreč zavedamo, da slabo zobovje vpliva na celotno počutje človeka, povzroča pa tudi mnoge bolezni. Na,tem področju smo še vse premalo prosvetljeni in na zobozdravnika se spomnimo šele takrat, ko imamo težave z zobmi. Tudi sredstva, ki jih namenjamo v ta namen, so mnogo preskromna. V tozdu zdravstvo Velenje pravijo, da ta zadoščajo za kurativno dejavnost, za preventivno dejavnost in vzgojo pa jih zmanjka. Kljub temu pa ne smemo reči. da temeljna organizacija zobozdravstvo Savinjsko šaleškega zdravstvenega doma Velenje ni nič naredila na tem področju. Svojo skrb so v večji meri usmerili v sistematično preprečevanje bolezni zobovja pri predšolskih in šolskih otrocih. Večja akcija, ki so jo organizirali, je bila sanacija šestič. To akcijo, v katero naj bi zajeli vse šestletne otroke občin Velenje in Mozirje, je vodila specialistka za ustne in zobne bolezni dr. ANICA PISTOTNIK. »Moram priznati,« je dejala, »da smo bili ob koncu akcije razočarani, saj je v Velenju uspela le 70 odstotno, v Mozirj u pa 87. Na pregled smo vabili vse šestletne otroke. Ti imajo namreč že prve stalne zobe, katere naj bi s to akcijo ohranili zdrave. Ni potrebno posebej poudarjati, daje to zahtevalo veliko dodatnega dela prav vseh zaposlenih v našem tozdu. Seveda pa
in tako težko pokrivamo potrebe po zobozdravstvenih storitvah naših občanov. Menim, da za starše, ki se tako neodgovorno obnašajo do svo-
dr. Ivana Jevšek: »V vrtcih bi si morali otroci umivati zobe.« j
smo v času, ko smo se skoraj vsi zobozdravniki posvetili tej akciji, namenili manj pozornosti ostali dejavnosti. Del časa smo rezervirali za otroke, ki smo jih vabili na pregled, pa smo bili včasih brez dela, ki ker starši niso pripeljali otrok. To se gotovo ne bi smelo dogajati, saj že tako
dr. Anica Pistotnik: »Za neodgovorne starše, ki jih ni malo, ni opravičila.«
jih otrok, ni nikakršnega opravičila. Zobozdravstveni delavci smo ob tem spoznali, da bo potrebnega še mnogo dela, da starši spoznajo, kako pomembna je skrb za zdravo zobovje od dne, ko dobi dojenček prvi zob.«
Tudi na tem področju so v letošnjem letu že veliko naredili. Krajevne skupnosti, šole, vrtce, so razdelili med posamezne zobozdravnike, ki so zadolženi tudi za predavanja, za starše. V preteklih letih so v zobozdravstvenih ambulantah občine Velenje zaposlili nekaj stomatologov na področju predšolskih in šolskih ambulant in tako imajo zadovoljivo kadrovsko zasedbo. Težje pa je v občini Mozirje, kjer še vedno nimajo otroških zobnih ambulant.
S šolami in vrtci dokaj dobro sodelujejo, več težav pa imajo z vključitvijo v sistematično varstvo zob tistih predšolskih otrok, ki ne obiskujejo vzgojno varstvenih ustanov. Obrnili so se na vodstva krajevnih skupnosti, žal niso naleteli na razumevanje.
Pravijo sicer, da je sodelovanje s šolami in vrtci dobro, vendar ga želijo v prihodnje še poglobiti. »Predvsem v vrtcih.« poudarja dr. IVANA JEVŠEK, predsednica delavskega sveta tozd Zobozdravstvo,« je potrebno doseči, da si bodo otroci redno umivali zobe. Vzgojiteljice bi namreč lahko veliko doprinesle k temu, da bi si otroci pravilno čistili zobe, na ta način pa bi jih navadiji tudi, da sije potrebno po vsakem hranjenju umiti zobe.«
Vsi otroci bi morali jemati tudi fluorove tablete. Te naj bi uživale že'
nosečnice in matere, ki dojijo. Razdeljevali naj bi jih v šolah in vrtcih. To je namreč najbolj zanesljiv način, da bi otroci tablete resnično jemali. V nekaterih šolah in vrtcih so s to akcijo že pričeli.
Veliko skrb posvečajo tudi preventivnemu varstvu zobovja nosečnic. V ta namen imajo organizirano prednostno ambulanto v šolski zobni ambulanti. Za nosečnice in starše so pripravili v zdanjem času številna predavanja. Žal se jih udeležuje le desetina vabljenih. »To nam vedno znova potrjuje, menijo sogovorniki, »da je na področju izobraževanja občanov s področja varstva zobov narejenega še vedno premalo. Občani namreč tega ne jemljejo niti toliko resno, da bi prišli na predavanje. Slaba udeležba nikakor ne sme in tudi ne bo vzrok, da bi prenehali s takšnim načinom preventivnega delovanja. Nadaljevali bomo z novimi akcijami in prepričani smo, da tudi uspehi ne bodo izostali. Zavedamo se, da bomo uspešni, ko bomo dosegli, da bodo ljudje imeli zdrave zobe. Ti pa bodo zdravi, če bomo bolezni pravočasno preprečevali, najmanjšo okvaro pa takoj odpravili.«
Naložba v preventivno zobozdravstveno varstvo se prav gotovo še kako izplača, saj bo pri občanih, ki bodo ohranili zdrave zobe, kasneje izdatkov za kurativno delo sorazmerno manj. Zavedati se moramo, da je preprečevanje bolezni mnogo ceneiše kot pa kasneje zdravljenje.
V tozdu zobozdravstvo Velenje se srečujejo s številnimi težavami. Še vedno nimajo potrjenega programa in finančnega načrta za letošnje leto. »Smo v izredno nezavidljivem položaju,« pravi dr. MILOŠ LEŽAIČ, vodja tozda, »saj še vedno ne vmo v kolikšnem obsegu lahko izvajamo naše delo. Po podatkih skupnosti zdravstvenih delovnih organizacij SR Slovenije, so se cene materialov v letošnjem letu dvignile za 54 odstotkov, mi pa smo podražili svoje storitve le za 16 odstotkov. V programu za letos, ki naj bi ga obravnavala skupščina zdravstvene skupnosti, predlagamo 25-odstotno podražitev, kar pa je še vedno mnogo prenizko. Smo zelo ogorčeni, saj menimo, da se ne bi smelo dogajati, da cen zaradi nere-snosti nekaterih delegatov, ki ne prihajajo na seje skupščin in so zato nesklepčne in se nekatere tako zelo pomembne odločitve, kot je naprimer program dela, sprejemajo z velikimi zamudami. Zaradi tega se srečujemo v zobozdravstvu z mnogimi težavami, ki bi odpadle, če bi bile te stvari pravočasno urejene. Delegati, ki so jim zaupane tako pomembne odločitve, bi se morali svoje odgovornosti bolj zavedati. Nikakor ni sprejemljivo, da posledice njihovega neodgovornega dela, nosimo zaposleni v zobozdravstvu in podobno tudi drugi izvajalci. Mislim, da bi morali proti neodgo-
vedno
vornim delegatom ukrepati, saj ne delajo krivice le Dam, ampak tudi vsem delegatom, ki so na sejo prišli, pa morajo priti še enkrat.«
Za letošnje leto v tozdu zobozdravstvo ne načrtujejo razširitve dela. Pravijo, da so izdelali dokaj obsežen program. Seveda pa je bilo potrebno ta program prilagoditi možnostim združenega dela naše občine. »Uporabniki bi se morali zavedati,« pravi dr. Miloš Ležaič, »da jim mi lahko nudimo le toliko, kolikor so pripravljeni za to dejavnost nameniti sredstev. Doslej se je namreč dogajalo, da sredstev ni bilo dovolj. V združenem delu so delavci menili, da za to dejavnost dovolj dajejo, ko pa pridejo v zobno ambulanto. se razbuijajo, daje čakalna doba predolga in podobno. Res je ta
dr. Miloš Ležaič: »Nikakor ni sprejemljivo, da nosimo mi posledice neodgovornega dela delegatov.«
dolga. Da pride pacient na vrsto mora čakati do štiri mesece, pa tudi precej poredko ga naročamo. Toda s sredstvi, ki jih imamo na razpolago, ne gre drugače. Želeli bi, da se zavedajo. da bodo morali, če bodo hoteli imeti področje zobozdravstvenega varstva bolje urejeno, za to več dati. Torej je to absolutno njihova odločitev«
Še veliko je nerazrešenih vprašanj na področju zobozdravstva. Da bomo ta vprašanja kar najuspešnejše razrešili, da bomo zadovoljni tako uporabniki kot izvajalci, pa bo potrebnega še veliko sodelovanja, saj se bomo le na ta način lahko dogovorili za kar najboljšo rešitev, s katero bomo zadovoljni uporabniki in seveda katero bo lahko finančno pokrilo naše združeno delo.
Mira Zakošek
r, i
i
i
i
i
i
i i
i i
Pred izbiro poklica
1
Zdravstveni poklici
i
Med zdravstvene poklice uvrščamo poklice medicinske sestre oziroma medicinskega tehnika, medicinske sestre-babice, farmacevtskega tehnika, laboratorijskega tehnika, zobotehnika in zobozdravstvene asistentke.
MEDICINSKA SESTRA je prvi sodelavec zdravnika. Njeno osnovno področje dela je nega, kamor sodi skrb in strokovno negovanje bolnega, onemoglega človeka. Opravlja tehnične storitve, kot so odvzem krvi, prebavnih sokov, merjenje temperature, dihanja, srčnega utripa. Medicinska sestra je tudi zdravstvena vzgojiteljica in svetovalka bolnikom, družinam na domovih in mladini v šoli.
Možnosti za zaposlitev so predvsem v zdravstvenih zavodih, kot so ambulante splošne prakse in specialistične ambulante, bolnišnice in različni zavodi.
MEDICINSKA SESTRA-BA-BICA dela v ustanovah za zaščito žene-matere in dojenčka. Take ustanove so porodnišnice, dispanzerji in posvetovalnice za žene.
Delovno področje obsega nu-denje zdravniške pomoči porodnicam, oskrbovanje dojenčka in poučevanje matere o negi dojenčka. Babica obiskuje porodnice in dojenčke tudi na domu in jim pomaga v prvih tednih po porodu.
Za uspešno opravljanje obeh poklicev so potrebne osebnostne
L za uspe poklicev s<
lastnosti, kot so dar opazovanja, razumevanje za sočloveka, spoštovanje njegove osebnosti, natančnost, vestnost, požrtvovalnost, potrpežljivost, ljubezen do sočloveka ter smisel za sodelovanje z drugimi.
FARMACEVTSKI TEHNIKI so zaposleni v lekarnah, lekarniških postajah ali bolnišničnih lekarnah, kot tehniški kader pa tudi v proizvodnem procesu ali v laboratorijih farmacevtskih tovarn.
Delo farmacevtskega tehnika obsega pripravo zdravil v lekarnah po navodilih, receptih. Zdravila pripravlja pod vodstvom in nadzorom strokovnjakov. Zdravila tudi prodaja in shranjuje ter pripravlja material za različne vrste sterilizacije in aseptično delo.
V analitskih laboratorijih opravlja kvantitativne in kvalitativne analize zdravil. V njegovo področje dela sodi nadalje gojenje, nabiranje, sušenje, shranjevanje in pakiranje rastlin. Delo opravlja pretežno v zaprtih prostorih, le izjemoma na terenu. Nekatera opravila so povezana s posebnimi delovnimi pogoji, kot so prah, hrup, strupeni hlapi in plini.
LABORATORIJSKI TEHNIK dela različne analize v biološkem materialu, in sicer v mikrobiologiji in pri preiskavah krvi, vode in živil. Pri delu stalno uporablja mikrosope, razna barvila, labo-
ratorijsko steklovino ter kemikalije. Ugotovitve vnaša v posebne tabele, obrazce in diagrame ter vodi laboratorijsko dokumentacijo.
Delo opravlja v zaprtih prostorih, v zdravju nevarnih škodljivih pogojih. Dela s strupenimi plini, s kemikalijami, pri čemer je nevarnost opeklin. V času epidemij je v veliki nevarnosti okužbe. Dela lahko stoje, npr. pri biokemičnih opravilih, to stanje je dolgotrajno, zato mora imeti zdrave noge. Vse delo pa je tesno povezano s finim ročnim delom, zato je jpotrebna dobra spretnost rok in prstov. Zahteva se tudi oster vid, razlikovanje barvnih nians, natančnost in velika mera odgovornosti.
ZOBOTEHNIK — Področje dela zobotehnika je strokovno delo v zobozdravstveni službi. Posebnost tega poklica je, da je vsak izdelek unikat. Delo obsega pripravo izdelka za posameznika in za čisto določeno poškodbo. Tako izdeluje najrazličnejše zobne prevleke, nadzidke, mostiče in opornice. Za nepravilno razviti zobovje in čeljusti izdela orto-dontske aparate. Pri svojem delu uporablaj laboratorijsko vrtalko in drobne instrumente. Pri izdelavi naštetih izdelkov uporablja mavec, uliva, polira, spajka in tudi točkovno vari. Dela v zaprtem prostoru v zabotehniškem laboratoriju. Značilnost poklica je izredno natančno ročno delo, za kar je potrebna velika spret-
nost rok in prstov. Za uspešno delo je nujno potreben zdrav vid in sposobnost razločevanja barvnih odtenkov.
ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA - Značilno za poklic zobozdravstvene asistentke je, da je prvo pomočnik zobnega zdravnika in da povezuje delo med zdravnikom, bolnikom in tehničnim laboratorijem. Njeno delo obsega pripravo in oskrbo delovnega prostora, pomoč in asistenco v zdravniški ordinaciji in administracijo.
Svoje delo opravlja pretežno stoje, zato ne sme yieti okvar hrbtenice. Vestnost in natančnost ter razumevanje sočloveka, morajo biti bistvene lastnosti, vseh, ki želijo opravljati ta poklic. Delo zahteva ročno spretnost in dober vid s sposobnostjo razločevanja barvnih odtenkov.
Vsi, ki se boste odločili za enega od naštetih poklicev, se boste I morali vključiti v programe I zdravstveno varstvo, laboratorijska dela ali zobotehniška dela. Ustrezne šole so v Slovenj. Gradcu, Celju, Mariboru in Ljubljani. Možnosti zaposlitve so tesno povezane s podeljenimi kadrovskimi štipendijami v zdravstvenih organizacijah. Potrebe po zdravstvenih delavcih so bile v preteklih letih nekoliko nižje od priliva- iz šol, zato so se predvsem ■ medicinske sestre zaposlovale iz- H ven velenjske občine.
M. V.
I I I I I I
I i
-J
25 let društva energetikov Šoštanj
Programov niso prekoračili
Predsednik zveze energetikov Jugoslavije Vajo Skendžič izroča predsedniku Francu Rog^nu plaketo
Sredi preteklega tedna co se delegati skupščine občinske kulturne skupnosti sešli na ponovljeno 6. redno sejo, ker je bila seja ob prvem sklicu nesklepčna. Pa tudi
tokrat z udeležbo delegatov ne moremo biti zadovoljni, saj je bila tudi ta druga seja komajda sklepčna. Delegati so sprejeli finančno poročilo o delu in o uresničitvi fi-
Upokojenci v mozirski občini
Večina socialno ogroženih
Med najpomembnejše sestavine socialne politike nedvomno sodi socialna varnost upokojencev. Temeljite analize področja socialne politike so se lotili tudi v mozirski občini, poudarjajo pa, da natančnega gmotnega stanja upokojencev niso mogli ugotoviti. Kljub temu so zbrani podatki zaskrbljujoči. Od 2.430 upokojencev jih je v lanskem letu kar 43 odstotkov prejemalo pokojnino nižjo od 3.500 dinarjev. Od tega je starostnih 11,3, invalidskih 28,3 in družinskih 4,1 odstotek. Povprečna starostna pokojnina je lani z znašala
6.100 dinarjev, invalidska 4.300 in družinska 4.100 dinarjev, v celoti pa povprečno komaj. 5.400. Glede na dejstvo, da okrog 21 odstotkov vseh upokojencev prejema več kot 10.000 dinarjev pokojnine, je jasno, da ostalim mesečni osebni prejemki ne zadoščajo za normalno Ai življenje.
Vzroki zato so očitni. V sestavi upokojencev prevladujejo invalidski upokojenci in starostni, ki so bili upokojeni zelo zgodaj. Nizka pokojnina je tako pogojena s krajšo delovno dobo in z nizko startno osnovo. Velik delež invalidskih
pokojnin je posledica težkega deta v gozdu in neurejenih delovnih pogojev v preteklosti. Ob ocenjevanju dejanske socialne ogroženosti je sicer treba upoštevati dejstvo, da veliko upokojencev ni izključeno vezano na življenje zgolj s pokojnino. Primanjkljaj sredstev si zagotavljajo z nekaterimi kmetijskimi dobrinami, z delom za druge občane, borci pa dobivajo nadomestilo do minimalne pokojnine. Ob tem je seveda res, da ti dohodki stanje le blažijo in socialne varnosti ne zagotavljajo.
J. P.
nančnega načrta skupnosti za preteklo leto.
Iz poročila je razvidno, da je bi bilo za amatersko in profesionalno dejavnost ter za pospeševanje kulturnih dejavnosti v preteklem letu namenjenih nekaj več kot 9,5 milijonov dinarjev, pri tem pa je treba reči, da izvalci svojih programov niso prekoračili, saj so porabili za dva odstotka manj sredstev, kot so načrtovali.
Za večja vzdrževalna dela (dela na velenjskem gradu), založniško dejavnost in materialno opremljanje (dokončanje začetnih del na posameznih kulturnih objektih v KS) pa so porabili nekaj manj kot 4 milijone dinaijev, ali za dva odstotka več, kot so načrtovali na začetku leta. Prekoračitev je nastala pri delih na gradu. Za kulturno skupnost Slovenije oziroma za uresničeanje njenega programa je velenjska kulturna skupnost morala v preteklem letu nameniti nekaj več kot 14 milijonov dinarjev. Za preteklo leto je občinski kulturni skupnosti ostalo tudi 1,9 milijona dinarjev presežnih sredstev, vendar odločitve v združenem delu, kako s tem denarjem, še ni.
V nadaljevanju so delegati sprejeli tudi finančni načrt občinske
kulturne skupnosti za letos. Za redno dejavnost bo na voljo 11,8 milijonov dinarjev, za uresničitev programa večjih vzdrževalnih del, založništva in materialnega opremljanja pa 3,8 milijona dinarjev, ali skupaj 15,6 milijonov dinarjev.
V razpravi je ena izmed delegatk tudi vprašala, kako je z dislociranim oddelkom srednje glasbene šole v Velenju, vendar odgovora ni dobila. 2e novembra lani je bil namreč poslan republiški izobraževalni skupnosti predlog za ustanovitev omenjenih oddelkov Velenju, v katerega bi se lahko vpisali učenci celjskega in koroške regije. Vendar do danes republiška izobraževalna skupnost sploh še ni našla časa, da bi razpravljala o tem predlogu.
Seje sKupsctne se je udeležila tudi predstavnica Zgodovinskega arhiva Celje in delegate seznanila s težavami, ki jih imajo pri financiranju njihove dejavnosti. Občinska kulturna skupnost je namenila za to dejavnost 206 tisoč dinarjev, vendar so v zahteve arhiva višje. Delegati so menili, da bi si morali v prihodnje prizadevati, da bi to dejavnost financirali tudi iz občinskih proračunov, ker vendarle ne opravlja delo le za kulturno skupnost.
60 let kulturnega društva Šmartno
Občinska kulturna skupnost
Uspešna in raznovrstna dejavnost
Jubilejne predstave so se udeležili iz vse države
Med najbolj delovnimi društvi
Malo je društev v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s tako uspešno in 'raznovrstno dejavnostjo kot kulturno društvo Šmartno ob Paki. Letos mineva 60 let od njegove ustanovitve. Ta jubilej bodo proslavili kar najbolj svečano jeseni, zato so se na občnem zboru preteklo soboto dogovorili, da bodo v ta namen organizirali mesec kulture, začeli pa so tudi že zbirati gradivo za izdajo posebne knjižice, v kateri bodo v besedi in sliki predstavili dosedanjo bogato dejavnost.
V kulturnem društvu Šmartno ob Paki danes aktivno sodeluje nad 100 krajanov, in to v naslednjih sekcijah: folklorni, likovni, literarni in glasbeni, in v gledališču Pod "kozolcem, ki ga lahko upravičeno uvrstimo med najboljša slovenska amaterska gledališča. Pred tremi leti je društvo dobilo za svoje uspešno delovanje v kraju pa tudi izven njega Kajuhovo nagrado.
Nagrada pa jih ni uspavala — kot je dejala na občnem zboru dosedanja predsednica Slavica Pečnik, ampak je pred njih postavila še večjo odgovornost, da tudi v prihodnje nadaljujejo pomembno kulturno poslanstvo, ki se ne kaže le v različni!} prireditvah oziroma predstavah, ampak tudi v kulturni vzgoji ljudi, kajti kulturno društvo ima v vsakem okolju tudi vzgojno funkcijo. Prav zato si bodo v prihodnje prizadevali pritegniti k delu še več ljudi, ki jih zanima kulturna dejavnost, in organizirali po posameznih predstavah zanimive pogovore pa tudi oglede
prireditev v drugih krajih. Ob tem so izrazili tudi željo, da bi bilo v kraju več profesionalnih prireditev oziroma gostovanj tudi od drugod.
Da jih prejeto priznanje pred tremi leti resnično ni uspavalo, kaže nenazadnje tudi 20 nastopov njihove folklorne skupine v krajih v občini pa tudi izven nje. Njihovi nastopi, na katerih so predstavili stare kmečke običaje — kot so mlačev "šrangarija in stari plesi —, so bili povsod lepo sprejeti.
Likovniki so se predstavili z vrsto uspešnih predstav, moški pevski zbor sodeluje na vseh proslavah in drugih priložnostnih prireditvah v kraju in izven njega, literarna sekcija je izdala tri številke glasila MI, gledališče Pod kozolcem pa je zaslovelo po vsej Sloveniji, v drugih republikah pa tudi na tujem. Med drugim so se predstavili tudi našim
zdomcem v Zahodnem Berlinu.
/
Lepega priznanja pa so bili deležni šmarški gledališčniki prav te dni. Na seji skupščine združenja amaterskih gledališč v Postojni so jih izbrali za" sodelovanje na tednu slovenske drame v Kranju, na mednarodnem festivalu v Kato-wicah. Nastopili pa bodo verjetno tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Svoje veliko ljubiteljstvo do gledališča so Šmarčani pokazali tudi po končanem občnem zboru, ko so udeležencem zbora zaigrali novo delo Divje svinje.
Da bi društvo tudi v prihodnje
nadaljevalo dosedanje plodno delo, bodo odslej namenjali še večjo pozornost delu s pomladkom in si bodo prizadevali, da bi se čimveč mladih, ki so sedaj Slani prav tako uspešnega kulturnega društva na osnovni šoli bratov Letonje v šmartnem, po končani šoli vključilo v delo njihovega društva. To delo pa naj bi usmerjal mentor-kul-turnik. Na občnem zboru so omenili tudi zelo dobro sodelovanje s kolektivom Vino, ki je — kot so dejali — vseskozi naklonjen delu društva.
Smarški gledališčniki so med drugim ob 30-letnici, ki jo je ta kolektiv slavil pred nedavnim, pripravili posebno predstavo. Na občnem zboru so se nadvse razveselili novice predstavnika krajevne skupno^, sti, da so v polnem teku priprave na gradnjo oziroma obnova doma kulture v kraju. Načrti bodo verjetno gotovi 2e do oktQbra letos, prenovljen dom pa naj bi izročili namenu konec leta 1983 ali v začetku leta 1984. V razpravi smo med drugim še slišali, da so nezadovoljni s sedanjim izborom filmov, ki jih vrtijo v kraju, enako pa tudi z obratovalnim časom knjižnice.
Skratka, na rob sobotnega občnega zbora' kulturnega dništva Šmartno ob Paki lahko zapišemo, da je njihova dejavnost nadvse plodna in uspešna, to pa gotovo zato, ker društvo živi s krajem in kraj z njimi oziroma ker delujejo z roko v roki z drugimi organizacijami v krajevni skupnosti.
S. VOVK
Člani društva energetikov Šoštanj so preteklo soboto nadvse slovesno proslavili 25-letnico delovanja. Jubilejne proslave, ki so jo s svojim nastopom popestrili člani šoštanjskega okteta in moškega pevskega zbora Svoboda Brestanica, ob prihodu gostov pa so pred domom kulture v Šoštanju igrali godbeniki Zarje, so se udeležili mnogi gostje: predsednik Zveze energetikov Jugoslavije Vajo Skendžič, predsednik Zveze energetikov Slovenije Alojz Tomaže-vič ter predstavniki društev iz drugih republik in pokrajin. Jubilejne proslave so se seveda udeležili ustanoni člani društva, med njimi tudi prvi predsednik Milan Vra-bit, slavnostni govornik pa je bil Marko Vraničar, predsednik republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo.
Vse zbrane v domu kulture, kjer je bila jubilejna proslava, je najprej pozdravil sedanji predsednik društva Franc Rogan ter nato opijal _tudi dosedanje delovanje društva. Ustanovili so ga 1. junija leta 1956, v letu, ko sta začela obratovati prva bloka šoštanjskih termoelektrarn. Sprva se je društvo imenovalo Društvo strojnikov, strojevodij in kurjačev, leta 1968 pa je dobilo sedanje ime. Ob ustanovitvi je imelo društvo 18 članov, danes pa jih ima že 185. Od leta 1960 so vanj včlanjeni tudi energetiki iz Tovarne usnja Šoštanj. V teh 25. letih se je društvo razvilo v eno najmočnejših stanovskih organizacij tako po številu kot po uspešnosti delovanja.
V društvu vseskozi — kot je dejal v uvodnem nagovoru Franc Kogan — namenjajo kar največjo skrb strokovnemu izobraževanju in izpolnjevanju članov s tem, da organizirajo razna predavanja, seminarje, tečaje in strokovne ekskurzije. Zelo tesno sodelujejo tudi z drugimi podobnimi organizacijami. Poleg truda, ki ga vlagajo za izboljšanje strokovnosti članov, pa so veliko storili tudi pri navezovanju prijateljskih stikov in "sodelovanja z drugimi društvi. Zlasti dobre prijateljske in delovne stike imajo s pobratenima društvoma iz Zagreba in Sente.
,,Za sedanji razvoj in tako uspešno delovanje našega društva gre vsekakor zahvala mnogim našim posameznikom, ki so vseskozi prizadevno delali v društvu in pa delovni organizaciji Termoelektrarne Šoštanj ter njenemu vodstvenemu kadru, ki je pokazal obilo razumevanja za reševanje problematike društva in nam vseskozi nudil strokovno in materialno pomoč," je še posebej poudaril v svojem uvodnem nagovoru Franc Rogan, sedanji predsednik društva energetikov Šoštanj.
Marko Vraničar, slavnostni govornik, je najprej čestital društvu za 25-letni jubilej v imenu izvršnega sveta SRS in republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo. Večino svojega govora je namenil vprašanju gospodarjenja z energijo in njenimi viri in poudaril, da je ena. od pog-lavitvih sedanjih in bodočih nalog sprememba strukture porabe koriščenja energije ob močnejši naslonitvi na domače vire ter seveda kar najbolj smotrna poraba
Občni zbor je bil nadvse deloven, saj so po plodni razpravi gledališčniki predstavili še svoje najnovejše delo.
posameznih energetskih virov. Tudi v novem srednjeročnem obdobju je dana energetiki temeljna prednost. Zato bo treba odločno spreminjati odnos do energije, učinkovitosti njenega pridobivanja in predelave ter nacionalnega trošenja, če ne želimo, da bo namesto spodbujevalca gospodarskega in družbenega razvoja energetika postala eden od temeljnih omejitvenih dejavnikov. Pričakovane potrebe po energiji, spremembe energetske politike zaradi razmer na svetovnem trgu in devizno plačilni položaj Slovenije jasno kažejo, da bomo morali nadaljevati z intenzivnimi toda racionalnimi vlaganji, je poudaril Marko Vraničar. Omenil je, da bo na področju pridobivanja premoga vsa pozornost namenjena pospešeni modernizaciji premogovnikov. Poleg vlaganj v obstoječe premogovnike bo z intenzivnim izvajanjem raziskav znanih nahajališč premoga že v tekočem srednjeročnem obdobju pripravljeno izkoriščanje premoga tudi v drugih krajih Slovenije, sovlagali pa bodo tudi sredstva za odpiranje premogovnikov v drugih republikah in pokrajinah. Za pokrivanje potreb po električni energiji -bodo zgradili nove proizvodne objekte s skupno močjo 760 MW, od tega v drugih republikah in pokrajinah 250 MW.
V tem obdobju bomo pričeli graditi tudi vrsto objektov, ki bodo zagotavljali kritje potreb po električni energiji po letu 1985. Nadaljevala se bo izgradnja prenosnega omrežja ter objektov distribucije. Pri koncu so tudi dela pri odpiranju rudnika urana na Zirovskem vrhu, v tem obdobju pa bodo začeli tudi priprave na gradnjo nove nuklearne elektrarne kot skupne naložbe SR Hrvatske in SR Slovenije.
Marko Vraničar je med drugim povedal, da bodo verjetno še v tem mesecu posredovali republiški skupščini predlog energetskega zakona, ki mora postati razvojno sistemska osnova, na kateri bomo gradili prihodnji razvoj energetskega gospodarstva, oblikovali v polni ustavni vsebini funkcijo uporabnikov in razvijali skupen ter - splošen odnos do oblikovanja in izvajanja energetske politike.
Šoštanjskim energetikom je za jubilej čestital tudi predsednik Zveze energetikov Jugoslavije, Vajo Skendžič in dejal, da sodi društvo med najbolj delavna društva v državi. Za njihovo dolgoletno plodno delo jim je izročil plaketo Zveze energetikov Jugoslavije, poleg tega pa bo ob jubileju društvo prejelo tudi odlikovanje red zaslug za narod s srebrnim vencem.
S. Vovk
Naši osmošolci v šolskem letu 1980 /1981
8. a. osnovne šole Anton Aškerc Velenje, razredničarka Lidija Volk
Prva vrsta: Sergeja Kušar, Mojca Kričej, Milena Piškur, Jaroslava Hušek, Branka Krajnc, Robi Rednak; droga vrsta: Andreja Kolenc, Magda Skledar, Ksenija Biščič, Robi Bratiša; tretja vrsta: Brigita Meža, Alenka Gantar, Natalija Krajnc, Miran Debelak; četrta vrsta: Matjaž Es, Agica Robnik, Janez Slemenjak, Boštjan Vučina; peta vrsta: Saša Slemenik, Boris Laubič, Igor Marin, Aleksander Forštner. Manjkajo: Tonči Tepež, Franci Vodlan, Blanka Lakovšek, Alenka Zavolovšek, Željko Prpič, Bojan Klančnik.
8. d osnovne šole Anton Aškerc, razredničarka Lenka Zabovnik
Prva vrsta: Esta Podbevšek, Simona Ričko, Janez Meža, Mirko Čepin, Tomo Matic, Andrej Bevc, Dani Dobnik; druga vrsta: Brigita Dobrajc, Romana Panter, Mateja Ramšak, Alenka Krevh, Mateja Sevčnikar, Irena Potočnik; tretja vrsta: Višnja Gavran, Zlatka Dolar, Anica Pustinek, Ksenija Nežmah, Danica Podrzavnik, Franci Varga; četrta vrsta: Gresti Medved, Jože Knez, Matjaž Baškovič, Zdravko Petek, Bojan Prelovšek, Jani Tajnik, Branko Fliser, Safet Hodžič, Marko Sajko.
8. b osnovne šole Anton Aškerc, razredničarka Terezija Žinko
Prva vrsta: Primož Mastnak, Suzana Prešiček, Rosanda Gričar, Lidija Majcen, Alenka Zeleznik, Mateja Borovšak; druga vrsta: Vesna Lešnik, Andreja Aberšek, Mojca Berič, Olga Ramšak, Nevenka Sevšek, tretja vrsta: Vinko Meža, Barbara Terglav, Boris Založnik, Jani Ilovšek, Tatjana Glušič, Pavlica Šibanc; četrta vrsta: Mirko Meža, Robi Jedlovčnik, Senad Alič, Robert Tomič, Damjan Veber, Ervin Šehič; peta vrsta: Severin Jeseničnik, Irena Krivec, Igor Zbičajnik.
8. a osnovne šole Veljko Vlahovič, razredničarka Bronka Sporn
Čepijo: Zlatko Kompanj, Srečko Podlesnik, Ciril Špital, Matej Veršec, Sergej Ramšak, Roman Ring, Borut Plaskan, Simon Gnezda, Ivan Videmšek; v drugi vrsti čepijo: Ida Marbat, Barbara Dolinar, Darja Pajk; stojijo: Vito Meško, Mitja Grimsič, Srečko Ramšak, Igor Strmel, Matjaž Rems, Marjan Jazbec, Danica Pustatičnik, Lea Malovrh, Dragica Hudej, Andreja Ažber, Dragica Fišer, Mojca Kaš, Egon Fece, Stanka Cigale, Milena Zevart, Olga Tavčar, Aljana Kolar, Blažka Dolinšek. Manjka Branka Dušak.
H. c osnovne šole Anton Aškerc, razredničarka Milena Zdovc
*rva vrsta: Tomaž Draž, Sonja Princi, Dane Dolinar, Nataša Razpotnik, Samo Cestnik, Cvetka '.apušek; druga vrsta: Martina Podlesnik. Jolanda Krofi, Lijana Čampa, Alenka Ževart, irastnik Zvonko; tretja vrsta: Zdenko Sevšek. Dani Pristušek, Nadja Koželj, Simona Gril, >arja Nadvežnik. Andreja Pernovšek, Met? Malovrh: četrta vrsta: Janko Tavčar, Andrej
Jovak. Robert Dolar, Zoran Lukežič, Miran Bolha, Jani Veternik, Gorazd Podlesnik.
8. b osnovne šole Veljko Vlahovič, razredničarka Kristina Kovač
Čepijo: Jože Kovač, Matjaž Kortnik, Matjaž Končan, Inge Naraglav, Aleš Mikiavžina, Tanja Blažek, Andreja Jebelj, Janja Tič. Marjana Prosenjak; prva vrsta: Roman Brodej, Andrej Borkovič, Peter Medved, Ksenija Kardoš, Mateja Trunkl, Rebeka Župeve, Mateja Oblišar,
Alenka Ocepek, Melanija Tkalec; Sabina Sušeč, Bojan? Tizmonar; tretja vrsta: Robin Bolič, Vladimir Malenkovič, Polona Cesar, Živko Gumzej, Borut SkornšeL, Irena Škorjanec, Magda Kvartič, Damjana Trauner. Manjkajo: Mateja Žužek, Ervin Pirnat, Dani Prah.
Naši osmošolci v šolskem letu 1980 /1981
8. c. osnovne šole Karel Destovnik Kajuh Šoštanj, ravnateljica Slavica Kreps Cepijo: Tatjana Kovač, Bogdan Podvratnik, Jože Menih, Štefan Pečnik, Tatjana Ledinek, Saša Copar; druga vrsta: Borut Krajnc, Andreja Atelšek, Miiojka Golob, Jožica Kropej; tretja vrsta: Bernarda Dobnik, Damjan Turinek, Bernarda Gol6b, Andreja Požganje, Mihela Ledinek, Marija Kolar, Darinka Tekavc; četrta vrsta: Franc Vrčkovnik, Marjan Ledinek, Robert Kovač, Me Dermol, Davor Piamberger, Peter Šmon, Branko Debeljak.
8. a osnovne šole Biba Roeck Šoštanj, razredničarka Darinka Meh
Prva vrsta: Andrej Jevšenak, Franc Hudobreznik, Milena Hudej, Bernarda Plešivčnik, Zdenka Raščan, Boris Mahne; druga vrsta: Natalija Szabo, Metka Osterc, Jasna Srebre, Slavica Hočevar; tretja vrsta: Milanka Balaban, Tatjana Sovič, Milena Vrtačnik, Milena Podgoršek; četrta vrsta: Zoran Ilič, Tadeja Stvarnik, Katjuša Hliš, Gregor Konečnik; peta vrsta: Franc Pleterski, Boris Glavnik, Darko Jelen, Jožica Koren, Bernarda Hudobreznik; četrta vrsta: Ivo Stropnik, Jolanda Oremuž, Padovnik Renata, Peter Bolha, Ivo Krenker; manjkajo: Moica Erhart, Darja Zager, Robert Oberč. Magda Vajdi, Drago Koderčič.
8. a osnovne šole Karel Destovnik Kajuh Šoštanj, razrednik Darko Menih Cepijo: Janez Svetina, Natalija Beovič, Valerija Koren, Zdenka Stropnik, Ivica Šumah, Uroš Potočnik, Peter Laure, Matjaž Delopst; druga vrsta: Romana Melanšek, Romana Ledinek, Doroteja Mikek, Martina Drev, Ida Drev, Marta Lesnik, Marija Trap, Robert Brglez; tretja vrsta: Peter Nedeljko, Irena Arzenšek, Zlatko Kugonič, Jurij Globačnik, Vlasta Pačnik, Roman Turk, Rafko Atelšek, Danilo Gregorc.
8. a osnovne šole Bratov Letonje, Šmartno ob Paki razredničarka Ida Centrih, ravnatelj Andrej Centrih
Prva vrsta: Vida Ribezel, Tihna Korber, Peter Peršič, Andreja Kolar, Blanka Feužer, Tini Šmerc, Štefan Gaberšek; druga vrsta: Rajko Rudnik, Marija Drev, Andrej Škraber, Metka Jordan, Mateja Drofelnik, Frida Puncer, Zdenka Kotnik, Viki Urleb; tretja vrsta: Roman Šabec, Matjaž Zlovše. Manjka Diana Verdev.
8. b. osnovne šole Karel Destovnik Kajuh, razredničarka Amalija Dragar, ravnatelj Karel Kordeš
Čepijo: Jože Grtičnik, Janko Polovšak, Darko Božič, Alojz Hleb, Jože Justin, Rudi Štrigl; druga vrsta: Andreja Štefan, Marjana Knez, Magda Tujinek, Andreja Sevčnikar, Nataša Komprej, Mojca Klemenčič, Veronika Laznik, Safeta Muslimovič; tretja vrsta: Peter Menih, Franc Hriberšek, Simon Srebre, Damjana Mevc, Tatjana Naraločnik, Marjanca Dermol, Jolanda Leber. Manjka Mateja Donko.
8. b osnovne šole Bratov Letonje, Šmartno ob Paki, razredničarka Marta Katič, ravnatelj Andrej Centrih
Prva yrsta: Željka Ostojič, Janez Fajdiga, Jelka Jašinsky, druga vrsta: Natalija Hafer, Polona Drofelnik, Peter Pliberšek, Branko Berdnik, Natalija Emeršič, Vlado Dobnik; tretja vrsta: Irena Irman, Alenka Liker, Nada Nežmah, Andreja Ovčjak, Jure Žohar, Janko Goričnik. Manjkata: Marta Hudej, Romana Jelen.

Spremembe cen komunalnih storitev
Svet skupnosti za cene občine Velenje je v četrtek 28. 5. 1981 med ostalim obravnaval in potrdil tudi nove cene komunalne oskrbe in storitev, ki smo jih na podlagi sklepov delavskih svetov in organov SKIS Velenje predlagali Komunalni center Velenje (TOZD Komunalna oskrba), Toplovod Velenje (TOZD Toplotna oskrba. ^
Uporabniki komunalne oskrbe in storitev so o potrebnih in predvidenih spremembah cen komunalne oskrbe in storitev razpravljali in soodločali ob obravnavi in sprejemanju letnih programov, ki so bili objavljeni v prilogi tednika NAS CAS, dne 13. februarja 1981.
Spremembo cen komunalne oskrbe in storitev narekujejo predvsem velike podražitve toplotne in električne energije, pogonskih goriv ter nekaterih najpomembnejših repromaterialov za vzdrževanje.
Osebna in skupna poraba delavcev v komunalnih organizacijah je v dogovorjenih mejah in minimalno vpliva na spremembe cen, še posebej pa je omejeno zaposlovanje novih delavcev.
Delegati skupnosti za cene so imeli pri presoji ustreznosti predlaganih cen komunalne oskrbe in storitev odgovorno in nehvaležno delo, saj je bilo potrebno potrditi take cene, ki bodo zagotavljale normalne pogoje gospodarjenja izvajalcev, hkrati pa so morali upoštevati ukrepe ekonomske politike na področju oblikovanja cen ter vpliv cen na življenjske stroške uporabnikov.
Glede na to, da so predlagane cene komunalne oskrbe in storitev za zagotavljanje enostavne reprodukcije na področju komunalnih dejavnosti v občini Velenje še vedno med najnižjimi v Sloveniji, vpliv novih cen na življenjske stroške uporabnikov pa glede na predvideno rast osebnih dohodkov ne bo večji kot v preteklem letu, je svet skupnosti za cene potrdil predlagane cene z nekaterimi izjemami. -
Cene vodooskrbe, odvajanja odplak in odvoza smeti je svet skupnosti za cene potrdil v predlagani višini, za toplotno oskrbo pa je potrdil le 25 Vt> podražitev in ne 32 kot smo predlagali. Zaradi tega izvajalec toplotne oskrbe ne bo ustvaril načrtovanega poslovnega sklada za izboljšanje in modernizacijo obstoječega oskrbovalnega sistema in bo nekoliko počasneje napredoval pri izvajanju ukrepov za racionalnejšo porabo toplotne energije (opremljanje toplotnih postaj z regulacijsko avtomatiko in toplotnimi števci, izboljšanje izolacije cevovodov itd.), zato pričakujemo od uporabnikov, da bodo bolj kot doslej tudi sami Stedili s toplotno energijo.
Poleg cen komunalne oskrbe, ki jih je svet skupnosti za cene potrdil, so bile obravnavane tudi cene storitvenih ur dela, storitev pogrebne dejavnosti in storitev nekaterih strojev in mehanizacije, ki jih svet skupnosti za cene samo spremlja. Posamezne cene pogrebnih storitev, ki so bile izračunane na podlagi standardov in normativov dela, so bile predlagane za povečanje od 0 % do 160 V«, vendar svet skupnosti za cene ni soglašal s takimi podražitvami. Dogovorjeno je bilo, da je sprejemljivo povišanje cen pogrebnih storitev v povprečju za največ 25 posamezne storitve pa največ za 30 %. Na tak način bo izvajalcu zagotovljen ustrezen prihodek od teh storitev, čeprav bodo cene posameznih storitev ne na ravni, ki jih opravičujejo standardi in normativi dela.
Cene storitvenih ur dela, ki se uporabljajo za neposredni obračun nekaterih servisnih storitev uporabnikom (vzdrževanje internih instalacij centralnega ogrevanja, vodovdov, vzdrževanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja itd) bodo večje za 8 % do 17 It.
V skladu z opisanimi odločitvami sveta skupnosti za cene občine Velenje bodo uporabniki komunalne oskrbe in storitev od 1. 6. 1981 dalje plačevali komunalno oskrbo in storitve po naslednjih novih cenah (glej tabelo):
Zap. Vrsta oskrbe oziroma št. storitev	Merska enota	Stara cena din	Nova cena | din	
1. Vodooskrba				
a) industrijska potrošnja	m3	5,80	7,10	122
b) široka potrošnja	m3	3,99	5,45	136
2. Odvajanje odplak				
a) industrij, in široka	m3	2,01	2,20	109
potrošnja				
3. Odvoz smeti		\ ..		
a) industrijska potrošnja	m2	0,72	1,03	143
b) široka potrošnja	m2	0,53	0,77	145
4. Uporaba odlagališč				
komunalnih odpadkov				
a) Odvoz smeti in drugih				
odpadkov	m3	42,50	43,00	101
b) dovod prekrivnega				
materiala	m3	19,50	19,50	100
5. Toplotna oskrba				
a) industrijska potrošnja	MWh	510,00	637,00	125
— zagotovljena moč	MWh	179,00	191,00	106
— energija	MWh	331,00	446,00	135
b) široka potrošnja	MWh	300,00	375,00	125
— zagotovljena moč	MWh	105,00	113,00	107
— energija	MWh	195,00	262,00	134
6. Osnovna pogrebna storitev				
a) letna najemnina za				
družinski grob	storitev	200,00	260,00	130
b) izkop in zasip grobne				
jame	storitev	1.930,00	'2.420,00	125
c) ureditev pokojnika	storitev	356,00	460,00	129
d) uporaba mrliške vežice	storitev	407,00	500,00	123
e) pogrebni sprevod	storitev	550,00	664,00	121
f) prevoz in dokumentacija storitev		349,00	443,00	127
7. Osnovne storitvene ure dela				
a) enostavna dela (PK)	ura	135,00	156.00	115
b) raznolika dela (KV)	ura	165,00	193,00	117
c) zahtevna dela (VKV)	ura	185,00	210,00	114
d) prevoz serviserja in				
izguba časa na poti	storitev	80,00	90,00	112
e) prevoz materiala do				
naročnika	storitev	80,00	90.00	112
V	ceni vodooskrbe za industrijsko potrošnjo je vračunan prispevek za razširjeno reprodukcijo v višini 2,00 din/kub. m, v ceni za široko potrošnjo pa v višini 1,00 din/kub. m ter republiški vodni prispevek v višini 0,66 din/kub. m.
V	ceni odvajanja odplak je vračunan prispevek za razširjeno reprodukcijo v višini 1,00 din/kub. m za vse uporabnike.
Omenjeni prispevki se izločajo iz prihodka izvajalca in uporabljajo za posebej dogovorjene namene, v skladu s planom SKIS Velenje.
Obračun toplotne oskrbe za uporabnike, ki nimajo vgrajenih merilnih naprav, opravi na podlagi cenika iz 5. točke ter naslednjih standardov porabe toplotne energije v ogrevalni sezoni:
a) ogrevanje 1 m2 druž-
benega stanovanja na sezono	„
b)	ogrevanje 1 rrr stanovanja v enodružinskih hišah
c)	ogrevanje poslovnega prostora
d)	ogrevanje sanitarne tople vode na
+ 60 stopinj C za osebo
0,30 MWh/m2 na sezono
0,42 MWh/irr na sezono
u ?. -
1,4 MWb/m2 radiat. na sezone.;
Složni smo
Postal sem mladinec
Konec meseca maja so bili sed-mošolci sprejeti v mladinsko organizacijo, s čimer so sprejeli nove pomembne dolžnosti.
O tem, koliko te dolžnosti poznajo in kaj jim pomeni vstop v organizacijo ZSMS so nekateri izmed njih takole pripovedovali:
JOŽE KATA-NEC: „V 5oB smo veliko govorili o mladinski organizaciji pred sprejemom v Zvezo socialistične mladine. Menim, da dokaj dobro poznam dolžnosti, ki mi jih nalaga članstvo v tej organizaciji, seveda pa upam, da jih bom še bolje spoznal med delom. Z veseljem bom sodeloval pri delu mladinske organizacije, tako na naši šoli kot v krajevni skupnosti Lokovica, kjer živim. Predvsem želim delati na kulturnem in športnem področju."
IRENA URH: ,,Doslej sem aktivno delala v pionirski organizaciji, sodelovala pa sem tudi v številnih krožkih na naši šoli. Prepričana sem, da bom s takšnim delom lahko nadaljevala v mladinski organizaciji. Naloge mladinca smo dobro spoznali na sestankih, ki smo jih imeli pred sprejemom v to organizacijo. Delovati pa ne nameravam samo v šoli, temveč tudi v krajevni skupnosti Topolšica, seveda, ko me bodo sprejeli v svoje vrste."
SANDI NE-ŽMAH: „V šoli smo sicer imeli predavanja o nalogah mladincev, vendar svoje delo, ki naj bi ga opravljal v organizaciji ZSMS, še vse premalo poznam. Mladina je na našem področju precej neorganizirana. Prav vsi, ki smo bili sprejeti v mladinsko organizacijo, bi se radi vključili v delo na terenu. Živim v krajevni skupnosti Velenje levi breg in pravzaprav sploh ne vem, če je mladina tu organizirana. Nekoliko bolj aktivni so na desnem bregu, kjer so mlade mladince že povabili na sestanek in jih na ta način seznanili z nalogami, ki jih bodo imeli v svoji sredini."
URŠKA JURAK: ,,Sestanki, ki smo jih imeli na šoli pred sprejemom v Zvezo mladine socialistične Slovenije, so mnogo premalo, da bi spoznali naloge mladincev. Prepričana sem, da bom v šoli aktivno delala v mladinski organizaciji. Doslej sem delovala v pionirski organizaciji in bila preteklo šolsko leto predsednica pionirskega odreda na naši šoli. To aktivnost pa želim sedaj prenesti v mladinsko organizacijo. Upam, da se bom lahko vključila tudi v mladinsko organizacijo v krajevni skupnosti Gorica. Menim, da je mnogo premalo narejenega, da bi se mladinci aktivno vključili v delo na terenu, pa čeprav bi prav radi sodelovali."
BORIS ZAKOŠEK
Minilo je leto dni, odkar je umrl tovariš Tito. Vedno nas je učil, da moramo bratstvo in enotnost narodov in narodnosti skrbno čuvati. Pot do samoupravne, socialistične in svobodne Jugoslavije je bila krvava. Dolgo smo se borili zanjo. Nihče ne more zanikati, da smo svobodo stežka priborili. Koliko mesecev smo se borili, da sedaj živimo svobodno! V najhujših trenutkih smo bili složni. Med borci sta prevladovala ljubezen in zaupanje. Nismo hoteli biti sužnji. Dogodki na Kosovu so nas prepričali, da notranji in zunanji sovražnik ne miruje, zato je potrebna budnost na vsakem koraku. Sovražnik je imel cilj razbiti bratstvo in enotnost, vendar mu to ni uspelo.
Vsi se bomo trudili, da še poglobimo bratstvo in enotnost med našimi narodi in okrepimo prijateljske vezi do sosednjih držav.
Martina Podjavoršek, /. a
Razmišljanja
Izbira poklica - pomembna življenjska odločitev
Težko seje odločiti za poklic. Izbrati si moraš takšnega, ki ti bo všeč in te bo razveselil, ti bo v razvedrilo. Veliko je takšnih ljudi, ki ne vedo kam bi odšli v službo. Prestavljajo se iz službe v službo. Takšni delavci nimajo veselja do dela, ki so si ga izbrali.
Mene veselita dva poklica. Morala se bom odločiti za takšnega, ki mi bo zares ugaja. Delo med otroki me veseli, zato bi rada postala vzgojiteljica ali pa učiteljica. Vsak dan si med veselimi obrazki, ki se igrajo. Veliko se lahko pogovoriš in jih tudi naučiš.
Ne morem pa pozabiti tudi na drugi poklic: to je delo med živalmi v naravi. Lepo je biti raziskovalec. Odkrivaš skrivnosten svet in se poučuješ o tem in onem. Med živalmi lahko doživiš veliko lepega. Veseli me predvsem delo z delfini. Rada bi bila med njimi, a ne vem, če bo bo to uspelo. Daleč sem od teh prijateljev in tako je upanja le malo.
Za poklic se ne moreš odločiti kar čez noč. To moraš prej temeljito premisliti, nato se šele podati na pot, kije prava. Mislim pa, da se bom odločila za tak poklic, ki mi bo v življenju koristil in mi kasneje odločitve ne bo žal.
Klara Pustoslemšek, 6. b osn. š. Šmartno ob Paki
Kaj želim postati?
Velikokrat sem že razmišljala o svojem bodočem poklicu. Teh je veliko in izbira je težka. Zdaj si želim postati to, zdaj ono ... Težko seje odločiti. Kljub temu, da vem, da bo to potrebno kmalu storiti, se nikakor ne morem odločiti.
Bila sem še majhna, ko sem po televiziji gledala sovjetske vesoljce, kako so v vesoljski ladji obkrožali zemljo. Med starimi knjigami sem našla tudi knjige Jurij Gagarin, German Titov, Kolumba vesolja. Skrivnosti atoma in Pogled v vesolje. Od takrat me nekje v podzavesti spremlja želja, da bi poletela v vesolje. Toda vem, da to ni mogoče, kajti že moje zdravstveno stanje mi to ne dopušča, pa tudi ustreznih pogojev za to nimam. Upam, da bom kmalu spoznala, kateri poklic bi bil zame primeren in ob katerem delu bi bila zadovoljna.
Željka Brajdič, 6. b osn. š. Bratov Letonje
Na poklic moram misliti že sedaj
Vsakega otroka že od mladih nog zanima delo, ki ga opravljajo njegovi starši in sorodniki. Tudi mene so zanimala dela, ki jih opravljajo starejši ljudje.
Delo z otroki meje navduševalo že v mali šoli, kjer smo večkrat pazili na mlajše otroke in jim svetovali, kaj naj se igrajo. Ko sem začela hoditi v šolo, sem bila zelo rada s sošolkami in mlajšimi otroki. Nikoli nisem bila osamljena. Vedno sem si želela postati učiteljica, posebno še, ker nisem poznala toliko poklicev, kot jih sedaj.
S časoma pa sem začela resneje razmišljati kaj bom, ko bom velika. O poklicih se pogovarjamo tudi v šoli, kjer nam učitelji svetujejo in pomagajo pri izbiri. Poklicev, ki bi jih rada opravljala, je zelo veliko. Najbolj pa si še vedno želim postati učiteljica ali vzgojiteljica.
Dom a nam svetujejo in nas priganjajo k delu in učenj u, ker vedo, da nam bo to koristilo, ko bomo veliki. Sklenila sem, da se bom pridno učila, da bom lahko postala to, kar želim. Vsak človek mora delati, ker si z delom krajša čas in služi denar!
Marinka Medved, 6. b osn. š. Šmartno ob Paki
Alarm me ni presenetil
Zgodaj zjutraj nas je predramil alarm, ki me ni presenetil. Znak nas je opozarjal na zračni napad. V primeru takšnega napada bi se jaz skrila med podboja vrat. Vedno moramo biti pripravljeni na napad, saj nas sovražnik lahko v trenutku napade.
Narodi SFRJ živimo v bratstvu in enotnosti, kar pomeni, da smo med seboj trdno povezani v eno-
2,50 MW/osebo na sezono
e) ogrevanje 1 m3 sanitarne
tople vode na + 60 sto-	-
pinj C	0,077 MWh/mJ
Osnovna pogrebna storitev iz 6. točke cenika zagotavlja dostojno izvršitev pokopa po minimalnih standardih, naročnik pa se lahko odloči tudi za obsežnejšo storitev, ki se obračuna v skladu z evidentiranim cenikom izvajalca.
V	zaključku želimo uporabnike v enodružinskih hišah, ki so že sprejeli predračun in splošne položnice za plačevanje komunalne oskrbe do konca leta seznaniti, da jim bomo za plačilo nastale razlike med starimi in novimi cenami poslali novo položnico.
Razlike med vrednostjo dejanske porabe in plačanimi akontacijami ter eventualne razlike zaradi sprememb ali pomanjkljivosti pa bomo obračunali pri letnem obračunu.
Hkrati predlagamo tistim uporabnikom, ki imajo pri LB TB Velenje odprt tekoči račun, da pooblastijo banko za tekoče plačevanje vseh komunalnih storitev in se na ta način izognejo zamujanju plačil in trošenju svojega dragocenega časa.
V	pričakovanju razumevanja in dobrega sodelovanja prosimo uporabnike, da svoje eventualne reklamacije bodisi na kvaliteto oskrbe ali pravilnost obračuna, ki bi lahko imele za posledico spremembo obračuna, pismeno naslovijo na našo obračunsko službo: Komunalni center, Koroška cesta 37 b. Velenje.	DO VEKOS Velenje
— Komunalni center — Toplovod
tnosti in kot bratje, ki stopamo po Titovi poti. Tudi znotraj naše meje in zunaj knžarijo sovražniki, ki hočejo razdreti naše bratstvo in enotnost.
V šoli smo spoznali alarmne znake, ki nas opozarjajo na napad. Naredili pa smo tudi izpit za prvo pomoč. V šoli pa imamo organizirano tudi civilno zaščito.
Vsi moramo biti pripravljeni, kot da bo že jutri vojna in delati kot da bo večno mir.
Erika Glušič, 7. b OŠ Štirinajste divizije
Obisk v tovarni
Velenjski šolarji smo za marljivo in uspešno zbiranje papirja dobili od Dinosa lepo nagrado. 2Q. maja smo se odpeljali na poučen izlet v papirnico Ceršak. Tam so nas lepo sprejeli. Razka-zali so nam ves potek dela. Dobili smo tudi značko in dve mapi.
Povedali so še. da jim dela ne bo zmanjkalo, če bomo še nadalje tako pridno zbirali star papir. Zato sodelujte v vseh zbiralnih akcijah. Prislužili si boste denar za izlet, pa morda tudi izlet, kakršnega smo imeli mi.
Antoneta Dominkovič, 4. r oš. Miha Pintar Toledo Velenje
Vsi smo bili zelo resni
Odnosi v svetu se iz dneva v dan bolj zaostrujejo in medtem, ko se revni ljudje bore za skorjico kruha. na drugi strani porabijo velesile ogromne vsote denarja za oboroževanje.
Lahko rečemo, da je Jugoslavija ena najbolj mirnih dežel v Evropi, toda nekateri dogodki tudi že pri nas kalijo največjo vrednoto in temelj vsega razvoja — MIR. Prav zato je potrebna nenehna pripravljenost. V velenjski občini smo izvedli akcijo NNNP, ki naj bi pokazala, kakšna je obrambna pripravljenost ljudi.
Vsi občani smo akcijo vzeli resno. Ulice so bile veliko bolj prazne kot običajno. Tovarne, šole in drugi pomembni objekti so bili zastraženi. Povsod pa je bilo veliko plakatov, ki so izražali le eno: sovražnik pri nas nima kaj iskati! V teh izrednih okoliščinah so nas v soboto zvečer v Šoštanju obiskali pevci s Koroške. Ta dogodek je samo dokas več, da bi tudi v vojni ostala kulturna dejavnost med Slovenci živa ter da ne bi zamrlo povezovanje z rojaki onkraj meja, temveč se samo še bolj krepilo.
Priznati moramo, da akcija ni potekala brez manjših težav in »nezgod,« toda napake v takšnih vajah nas samo učijo, kaj bomo morali v prihodnje še izboljšati, kje so tiste kritične točke, pri katerih se vedno zatakne. Zavedamo pa se, da je največja vrednota, ki jo akcija prinaša, povezovanje ljudi v želji za izpolnitev skupnega cilja.
Prepričana sem, da je ta akcija pokazala, da smo pripravljeni na obrambo naše domovine. Ljudje so marljivo stražili tudi vso noč, poleg tega so občani upoštevali vsa navodila teritorialne obrambe in narodne zaščite ter pokazali veliko discipliniranost, ->rav smo vedeli, da je ta vaj, vu samo igra, katere pomen paje zelo velik.
Andreja Sevčnikar, 8. b oš. Karel Destovnik-Kajuh
Upam, da ne bo nikoli vojne
23. maj, dan, ko je bila v nasi občini spet izvedena akcija NNNP. Ze na poti v šolo smo srečevali pripadnike narodne zaščite, kako so stražili mesto, ki je bilo prazno in tiho. Srečevali smo le redke ljudi, avtomobilov skorajda ni bilo. V meni so se porajali občutki, kot da bi bilo vse to res in ne le vaja ter preizkušanje naših sposobnosti. Ljudje so se izredno vživeli v to akcijo.
Ko smo prispeli do šole, smo videli, da je tudi ta dobro zastražena z vseh strani, da ne bi prišel v stavbo morebiten sovražnik. Naš krožek se je preimenoval v propagandni oddelek. Takoj smo pričeli z delom. Natisnili smo glasilo, ki smo ga posvetili akciji in ga razdelili med učence. Zatem smo natiskali letake, ki naj bi bodrili ljudi v vojni s sovražnikom. Te smo razstrosili po šoli. Delali smo zelo pridno, da nas ne bi kdo opazil, saj bi nas tako »tvegana« naloga lahko stala življenje. Ko je zazvonilo, in so se učenci selili iz razreda v razred, so si ogledovali letake. Ni bilo tistega vsakodnevnega tekanja po hodnikih. Vse je bilo tiho. Vsak je bil zaposlen v mislijo, kako hudo in žalostno bi bilo, če bi bilo to res. Tudi mi. otroci, smo pokazali, da znamo biti resni, če je potrebno.
Na poti domov in doma sem opazovala ljudi, kako budni in pazljivi so bili. Vsako sumljivo osebo ali stvar so takoj prijavili, da ne bi prišlo do neprijetnih presenečenj. Da smo to akcijo uspešno opravili, so pripomogli ljudje sami. Dobili smo nove izkušnje in se marsičesa naučili. Moje želje pa so. da tega znanja ne bi bilo potrebno nikoli uporabiti.
Anita Napotnik, 7. b oš. Karel Destovnik Kajuh
Občinsko gasilsko tekmovanje
Šalečanke in Velenjčani
Pod pokroviteljstvom občinske gasilske zveze Velenje je gasilsko društvo Škale uspešno izvedlo letošnje občinsko prvenstvo, na katerem so merili moči in znanje gasilke in gasilci iz trinajstih gasilskih društev. Tekmovanja se niso udeležili le gasilci iz Topol-šice. V kategoriji članic je nastopilo 8 desetin iz 7 društev, v kategoriji člani »B« nad 30 let je nastopilo 6 desetin in 6 gasilskih društev, v kategoriji člani »A« do 30 let pa je nastopilo 13 gasilskih desetin iz 11 gasilskih društev.
Tekmovanje je bilo hkrati tudi izbirno za letošnje državno prvenstvo, ki bo v Titovih Užicah. Po končanem tekmovanj u so člani tekmovalne komisije odločili, da bodo našo občino zastopale na-
slednje desetine: pri članicah ponovno dekleta iz G D Šalek, pri članih pa moška desetina Velenje I, ki je imela najboljši čas vaje.
Posebno priznanje velja mladim Šalečankam, ki so si pravico nastopa priborile kljub pomlajeni sestavi.
Rezultati: članice Šalek 673,3, Šmartno ob Paki 660,7, Šentilj II 654,5, Škale, Šentilj, Paška vas, Gabrke, TUŠ Šoštanj;
Člani »B« nad 30 let: Velenje I 930,5, Šalek II 902,9, TUŠ Šoštanj
898.5,	Šoštanj I, Bevče, Paška vas, člani »A« do30 let: REK Velenje
905.6,	Šalek90215, Gabrke 1901,9, Velenje II, TUŠ Šoštanj, Lokovica, Šmartno ob Paki, Šentilj, Škale, Pesje, Paška vas, Gabrke II in Šalek II.	Ojsteršek
Planinsko društvo Velenje
Blegošje oživel
Program izletov velenjskega planinskega društva za leto 1981 omogoča planincem in drugim ljubiteljem narave, da spoznavajo nove predele naše domovine, obiskujejo kraje, kjer je okupator sejal smrt, srečujejo se s planinci drugih društev ter nabirajo kondi-cijo za zahtevnejše poti.
Za zadnji izlet, ki je bil v nedeljo 31. maja 1981, bi lahko rekli: „Ce imaš rad planinsko cvetje, zelenje, ptičje petje in razglede, pojdi z nami!"
Izlet na Blegoš je privabil kar 80 planincev, ki so se v zgodnjih jutranjih urah odpeljali iz Velenja. Ko je mesto še spalo, sta avtobusa odpeljala preko škofje Loke v Poljane, znan kraj po rezbarjih in slikarjih. V bližini je rojstna hiša pisatelja Ivana Tavčarja. Kmalu nato, ko je avtobus zavil z glavne ceste, nas je odložil pri izhodišču poti na Blegoš. Po mešanem gozdu in senožeti se povzpnemo do vasi Čabrace ter od tu nadaljujemo pot na vrh Blegoša (1563 m), najvišjega vrha Loškega pogorja. Predajamo se vročemu soncu, spremlja nas ptičje petje in cvetje. Hodimo mimo utrdb ob stari jugoslovansko-italijanski meji ter se bližamo vrhu, na katerem je že veliko planincev.
Blegoš je oživel. Razgled je čudovit. Proti vzhodu je Loško pogorje in Polhograjski dolomiti, prek Sviškega polja .vidimo Kamniške alpe, na severu je pobočje Jelovice, za njo Julijci in Bohinjske gore, na zahodu Pore-zen pa proti jugu Cerkljansko in Idrijsko hribovje. Kar prehitro se nam zdi, moramo sestopiti. Od planinske koče se po lepi gozdni
Gasilke Šaleka že četrtič na državno tekmovanje
Osnovna šola Gustav Šilih
Planinci poročajo
stezi spustimo do vasi Javorje, kjer nas že čakata avtobusa.
Utrujeni in polni čudovitih vtisov puščamo za sabo prijazne vasi Poljanske doline ter se vračamo v Velenje. Preživeli smo lepo sončno nedeljo.	^
Izlet na Blegoš sta vodila Irena Berložnik in Stane Jamnikar, 14. junija gremo na Vodiško planino — partizanski dom Dražgoše.
J. Hočevar
Na osnovni šoli Gustav Šilih v Velenju ima planinski krožek že več kot 20 letno tradicijo. Vanj so vključeni učenci od tretjega do osmega razreda. Letos šteje 98 članov. Planinci tretjih razredov hodijo po Šaleški planinski poti in se na njej uvajajo v planinske pohode, pridobivajo vztrajnost in vzdržljivost. Letos bo to transverzalo končalo 30 planincev. Planinci, ki so končali Šaleško pot, se lahko vključujejo na izlete po vsej Sloveniji. V letošnjem letu je bilo 14 planincev na Obirju, 12 na Ojstrici, 38 na Klopnem vrhu, 43 na Grmadi, 42 jih je hodilo po poteh XIV. divizije, 31 na Lisci, 18 na Travniku in 24 na Kumu.
Končali bodo še Šaleško pot ter izlet na Uršljo goro. Udeležili so se tudi pohoda v Skorno ob otvoritvi spomenika, sodelovali pri sprejemu štafete mladosti in prvomajski ba-kladi.
Petnajst najbolj vztrajnih planincev bo letos dobilo bronasti znak ,,pionir planinec". Osem pionirjev planincev je uspešno opravilo planinsko šolo in izpolnilo znanje o hoji v gore. Planinci 8. razredov že uspešno pomagajo mentorju pri vodenju posameznih izletov. Zanje bodo v počitnicah organizirali petdnevni pohod čez Karavanke.	Mentorici Hajda Podgoršek, Anica Podlesnik
Pod Blegošem
ni
Šoštanj
I Biserna poroka pri |——
■ Kumrovih
IV Metlečah pri Šoštanju je, ob ratnem prosvetnem društvu. • cesti v Topolšico, vsa v zelenju hi- Jožefa se jev Družmirju izučila za I ša Jožefe in Fortunata Kumer, ki šiviljo, Fortunat pa v šoštanju za I že 60 let živita v skupnem zakon- krojača. Ker ima še vedno dober 1 skem življenju. Pred dnevi pa je spomin mi je povedal, da je mo-
I bilo to tudi uradno potrjeno, saj ral v prvo svetovno vojno že 26. I sta zaradi bolezni kar doma, v 10.1914. leta v Galicijo in Karpa-1 krogu številne družine, obhajala te, kjer je v hudi zimi dobil takšne I biserno poroko.	ozebline, da so mu hoteli obe no-
IV	gi odrezati, na kar pa seveda ni I
V imenu skupščine občine Ve- pristal in le skrbni negi takratnih I lenje sta poročni obred biserne bolničark se ima zahvaliti, da je I poroke op^vUa Martin P rimo- ozdravel, nakar je moral še na 1
I žič, ki je jubilantoma tudi čestital soško fronto. Po razpadu« in jima podelil posebno občinsko Avstroogrske se je 1918 takoj I
priznanje, ter matičarka Angela pridružil Maistrovim borcem in I Zaveršnik. Visokemu jubileju pa bil na koroškem bojišču v Dravo-1 jima je v imenu krajevne skup- gradu in Sinči vasi, za kar je pre-
Inosti Šoštanj čestital in poklonil jel tudi Maistrovo spomenico. I šopek cvetja Stane šmajdl.
Med obema vojnama sta imela z I Za prijetno vzdušje na tej ženo nekaj časa gostilno, dolgo
■ nevsakdanji ,,ohceti" so let pa krojaško delavnico, v ka- . poskrbeli pevci Šaleškega okteta, teri sta izučila okrog 20 vajencev I ki so zapeli nekaj lepih domačih šiviljsko krojaške obrti. Nekaj let ■ pesmi. Seveda je bilo ob tem pred drugo svetovno vojno sta si
I svečanem dogodku zbrano tudi zgradila tudi hišo, v kateri sedaj I številno sorodstvo, pravnukinji živita ob skrbni negi hčerke Elice I Polonca Ramšak in Mateja in Pepce. Fortunat je bil nekaj I
INagode pa sta bili za priči pri tem mesecev tudi v partizanih kot zares redkem slavju, saj 60-letni bolničar in stražar v bolnici „Jel- | jubilej skupnega življenja le ša" v šentandražu, kjer je I malokdo dočaka.	ranjence zdravil domačin, dr. |
I
I UlUl LUV1U, M d I y\j ici. JU«ltt	|
izhaja iz znane šoštanjske družine	Takšna bi bila v nekaj obrisih I
Hliš, kjer so bile 4 hčerke in sin.	življenjska zgodba obeh jubilan-1
Fortunal se je rodil 1. 6. 1894,	tov, ki jima k 60-letnici skupnega I
Jožefa pa 24. 3. 1893, poročila	življenja in biserni poroki iskreno
Ista se 4. julija 1921. leta, spozna-	čestitamo tudi mi.
la pa na vajah za igro pri tak-	v. Kojc I
Oba zakonca sta domačina - ^ela izVelenja. Po vojni pa je Fortunat iz številne Brecl|eve	££ |
S^^SarS je šel v zasluženi pokoj.	|
brat Lovro, star 90 let. Jožefa pa
irnrr^r-j
3. Zdanilo seje dokončno. Veter je utihnil, vendar so sivi, težki oblaki še divjali čez Gorovje. S seboj so nosili deževje, ki bo v naslednjih dneh spralo poslednji sneg s pobočij.
Ken je stopil iz koče. V roki je držal kopalo. Ognil se je mrtve živali pred pragom, stopil k orjaški bukvi onstran jase, se ustavil pred kamnito gmoto.
Molčal je. Misel seje sklonila k materi, kije počivala tu.
Kopal je v dišečo gozdno prst, ki jo bodo zdaj
zdaj prepredle pomladne korenine. Napravil je plitvo jamo, se nato vrnil v kočo in stal na pragu z očetovim truplom v naročju.
Nosil ga je k poslednjemu počitku počasi, s skrbjo. Položil ga je v jamo, prinesel iz koče posodja z vsem, kar jim je še ostalo: s kosi divjačine, s pšeničnimi pogačami, s posušenimi gozdnimi sadeži.
»Za tvojo dolgo pot v deželo senc, oče!« je zašepetal.
Še orožje je položil k truplu. Nož, oklep,
šlem. Vse umetno skovano in okra Seno — znak, da je bil pokojni odličnega rodu. Nato je Ken gomilo zagrebel in znosil nanjo kamenja, zato da bi zveri ne raznesle ostankov, in zato, ker je bil tak običaj njegovega rodu.	:>v-
Bilo je opravljeno. Ken je utrgal teloh. Za očetov grob enega in drugega za materin ...
»Spita v miru!« je dejal polglasno.
Dvignil je glavo. Vdihnil je globoko jutranji zrak.
Ne, to ni bila več le žalost, bilo je novo neznano občutje, ki ga nosi novi čas.
»Počivajta v miru — vajin sin odhaja v dolino!« , Zvenelo je kot zakletev, Ken rje stisnil ročaj knežjega meča v mladi pesti in ponovil:
Ta hip je sonce preario oblake in po Gorovju, nabreklem od pomladnih popkov, se je razlila rdeča svetloba.
Od tu mi tam-vaš obveščevalec
Reklamno sporočio, mafi oglasi..
V domačem tedniku NAŠ ČAS
zmesljiv uspeh!
Tudi ovčereja si počasi, a vztrajno pridobiva nazaj nekdanjo veljavo
Pašništvo v mozirski obfiini
Znova oživljeno zanimanje
Urejanje planinskih pašnikov v Gornji Savinjski dolini je danes skrb kmetijske zemljiške skupnosti, v pomoč pri zahtevnem delu ji je Zgomjesavinjska kmetijska zadruga, pozabiti pa seveda ne smemo tvornega sodelovanja koristnikov. Ne glede na vse napore je jasno, da stanje planinskih pašnikov v mozirski občini v tem obdobju ni prav nič razveseljivo. Z uvajanjem intenzivne reje krav za pridobivanje mleka in z uvedbo pašnokošne-ga sistema je namreč uporaba planinskih pašnikov pred leti močno upadla. Posledica tega dejstva so razumljivo zaraščeni in zanemarjeni planinski pašniki, slabo vzdrževane pastirske koče, staje za živino in napajališča.
Na območju Gornje Savinjske doline je 3.164 hektarov pašnikov, vendar jih je danes za pašo primernih le še nekaj manj kot 2000. Leta 1955 se je na teh pašnikih prepaslo 1660 govedi, leta 1966 le še 893 in v lanskem letu 947. Povsem jasno je, da bi se z ureditvijo pašnikov njihove zmogljivosti povečale na 2200 glav goveje živine. Ukrepi so torej nujni in v zadnjem času je že krenilo na bolje. Z vse večjim obsegom vzreje plemenskih telic in.z vedno večjim pridelovanjem mleka se je zlasti po letu 1976 planinska paša
pričela znova oživljati, tudi njene nedvoumne prednosti so ponovno v ospredju zanimanja.
Jasno je namreč, da se s pašo v planini znatno poveča krmna osnova na kmetijah, izboljša se tudi zdravstveno stanje živine. Prednosti seveda niso le ekonomskega značaja. Pozabiti namreč ne smemo na ohranjanje prvobitne podobe krajine in predvsem pomena, ki ga imajo planinski pašniki z vidika splošnega ljudskega odpora. Ustrezna družbena podpora vsemt ki si prizadevajo za oživitev in hitrejši razvoj planinskega pašništva, bo torej več kot nujna.
Skrb za pašnike se je okrepila zlasti po letu 1979. V tem letu je kmetijsko-živinorejski zavod iz Celja izdelal ureditvene načrte za pašnike na Solčavskem, lani pa je kmetijska zemljiška skupnost naročila načrte še za vse ostale pašnike. Izvajalci se pri delu srečujejo z vrsto težav, predvsem pri ugotavljanju točne površine in pri razmejevanju med pašnikom in gozdom. Vrsta dogovorov in usklajevanj ni dala željenih učinkov, zato so se sedaj odločili za meje iz leta 1958.
Pri ogledih pašnikov so ugotovili veliko mero zapleveljenosti s praprotjo in ščavjem, poraščenosti
s šopjem in zelo slabo stanje objektov. S čiščenjem šopja, zatiranjem plevela in z ustreznim gnojenjem bi zagotovili pašo za vsaj 2200 glav goveje živine. Seveda pa je breme urejevanja za posamezne koristnike le preveliko. Živinorejska skupnost Slovenije zato namenja za ureditev enega hektarja planinskega pašnika 2000 dinarjev, za obmejna področja pa 4000. Kmetijska zemljiška skupnost občine Mozirje je za ureditvena dela v lanskem letu prispevala 450.000 dinarjev. Opravljenega je bilo veliko dela, pri ograjevanju pašnikov z bodečo žico pa so nastala nesoglasja med pašnimi skupnostmi in lovci. Ti so namreč opazili številne odrgnine pri divjadi. Zato so se dogov6rili, da bodo na stečinah postavljali lesene ograde, vendar dogovora niso dosledno upoštevali.
Zanimivih bo še nekaj številk. Na 21 pašnikih se je lani paslo 947 govedi in 270 ovac. 2ivina je bila last 336 kmetov, paša je povprečno trajala 106 dni, ali skupno preko 90.000 dni. Povprečno je živina priraščala za pol kilograma na dan, glede na podatke iz lanskega leta je torej skupni prirastek na paši lani dosegel številko 45.000 kilogramov.
J. P.
Gradbena obrtna zadruga Velenje
Uspešno sodelovanje z RŠC
Konec prejšnjega leta je bila ustanovljena gradbena obnna zadruga Velenje. To je organizacija združenega dela, ki združuje dela in sredstva obrtnikov kooperantov in tako njihovo skupno ponudbo vključuje na ožje in širše tržišče. Gradbena obnna zadruga je bila ustanovljena ob podpori tozda Inženiring Rudarskega šolskega centra Velenje, s katerim tudi poslovno tehnično sodeluje. Dejavnost zadruge je zelo razvejana. Tako kooperanti izvajajo vsa zidarska, fasaderska, tesarska, kleparska in zaključna instalacijska dela ter dela nizkih gradenj z gradbeno mehanizacijo. Zadruga poleg tega organizira sodelovanje med člani zadruge in drugimi organizacijami združenega dela in zadrugami, kupuje reprodukcijski material za skupno proizvodnjo in obrtne storitve, nabavlja opremo in stroje ter organizira delovne
priprave in orodje. Prav tako zadruga prodaja izdelke iz skupne proizvodnje in organizira proizvodnjo in storitve za člane. Članom omogoča prevozne in skladiščne storitve ter komercialna in administrativna strokovna dela. Zadruga svojim kooperantom tudi omogoča proizvodnjo na področju predelale, obdelave in dodelave lesa ter pri izdelavi, montaži in popravilih opreme za intenzivno proizvodnjo mesa.
Osrednji program te enovite organizacije je izgradnja farm za proizvodnjo mesa. Na tem področju so si člani zadruge že pridobili izkušnje, saj so v lanskem letu v Pazinu zgradili dve farmi, ki že obratujeta. Za istega investitorje člani zadruge tudi v letošnjem letu gradijo dve farmi z okoli 15.000 kv. m površin Izgradnja ponude-nih del poteka v skladu s sprejetim programom, doseženi so 2e tudi
ODDAJAM RADIA VELENJE
lahko prisluhnete na utOakratkovalovnem območju na frekvencah 88.9 MHz ( oddajnk Velenje ) m 97,2 MHz ( pretvom* Ptešivec ) četrtkii m pelkfli od 8. do 11. ure, ob sredah pa od 8. do 11. ure ter od 13. do 15. ue.
r.i.'!br
lOSl
industrija gradbenega materiala
GRADNJA žaleč
odprti kamin
Schiedel odprti kamin tip antika je nov izdelek na našem tržišču.
Moderna centralna kurjava nam ogreba prostore z vso tehnično popolnostjo, ki je odprti kamin ne more nadomestiti, kljub temu pa je odprti kamin s svojo tisočletno tradicijo pri nas vedno bolj iskan. Čar odprtega kamina je bil vedno v njegovem zunanjem izgledu. Stari oblikovalci so videli svojo glavno nalogo v tem, da so zunanjost kamina oblikovali s tako umetniško dovršenostjo, da je dajala kaminu osrednje mesto v urejenem družinskem okolju. Suhoparna tehnična popolnost pri sodobnih gradnjah stanovanj še bolj podžiga naše želje po estetskem okolju. Odprti kamin omogoča s svojo široko paleto oblik in materialov doživljanje lepote odprtega ognja, kar pri centralni kurjavi najbolj pogrešamo. Dopolnjevanje centralne kurjave z odprtim kaminom nam pomaga ustvariti tako atmosfero in ugodje, ki si ga želimo primerno vremenu in času.
Tehnični podatki
TIP	II	III
Prostornina prostora v m3	do 90	do 120
Velikost ognjišča v cm2	70/50	90/70
Profil dimnika v cm H'4,5 m	20	25
Profil dimnika v cm 3 rmH>4,5 m	25	30
Dovod svežega zraka v cm2	240	360
Odprtina na oblogi kamina za dovod zraka v prostor na bočnih straneh cm2	120	180
Teža kamina v kg	420	630
Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC
telefoni: (063)710-740, 710-741, 710-719, 710-773 telex: 33533 YU - SIGRAD
PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu
telefoni: (063) 722-027,722-078,722-089,722-151,722-144
učinki (pogodbeni rok, zahtevana kvaliteta, konkurenčne cene), ki zagotavljajo, da se s takšno organizacijo obnnikov zadruga lahko pojavi s ponudbo kjerkoli in kadarkoli. Največji problem so trenutno premajhne zmogljivosti obrtnikov kooperantov, saj zadruga trenutno lahko pokrije le '15 odstotkov potreb, ki jih izkazuje tozd Inženiring za gradnjo farm po vseh republikah naše domovine. Zato je osnovna naloga zadruge krepitev kooperacijskih zmogljivosti.
Ena od nalog pa je tudi osvar janje sodobne tehnologije gradnje. Pri tem je mišljena-^tandarizacija gradbenih elementov po sistemu montažne gradnje, ki omogoča hitrejšo gradnjo in bistveno vpliva na izkoriščanje delovnega časa in organizacijo gradnje.
Zelo pomembno je sodelovanje z RŠC, ki nudi celovito ponudbo na področju izgradnje farm, kar zagotavlja zadrugi in kooperantom trajnejše in stabilnejše gospodarsko delovanje.
Zadruga pa poleg tega preko svojih obrtnikov — kooperantov sodeluje pri izvajanju različnih manjših gradbenih del. Predvsem so to dela s področja obdelave in dodelave lesa in lesne oprene ter druga zaključna gradbena dela.
Usmeritev razvoja zadruge je usklajena z usmeritvami razvoja malega gospodarstva v občini, saj ompgoča vključitev samostojnega dela občanov in njih sredstev v organizirano, zahtevnejše delo, ohgnem povečuje socialno varnost delavcev obrtnikov ter zadovoljuje potrebe združenega dela in prebivalstva. -, ., . .. ., , s, . ,
■',m> «..». . -	•-- ... v-> k..
B.zr
/postanite naročnik dnevnika večer in tednika 7d že danes.n a j kasneje pa do konca junija. v decembru vam ju bomo pošiljali brezplačno.
večer in 7d naročite:
-	po telefonu 062/21-050
-	pri raznašalcu na terenu , - v prodajni službi,
svetozarevska 14, maribor
■z
V
VEČER 7D

NAROČAM OD DNE: VEČER S TEDNIKOM 7D □ VEČER BREZ TEDNIKA 7D □
momo. o» ozmiCnt s KitctM. k«tb»o tocuo n«woC<ti
III.
t W0ii«0. VW»Tt rOOATKg Z VtimiMl CfTLUOTMI
IME IN PRIIMEK
poštna številka					kraj																	
																						
uuca																						
																						
rooro		•9			-i?		▼				z.				T			T ftj V ■				
VEČER
NAROČILNICA
SVETOZARKVSKA «4
82000 MARIBOR
Koledar
Petek, 12. junija — Janez Sobota, 13. junija — Anton Nedelja, 14. junija — Vasilij Ponedeljek, 15. junija — Vid Torek, 16. junija — Beno Sreda, 17. junija — Dolfe Četrtek, 18. junija — Marko
Dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Petek, 12. junija — dr. Hribarjeva (dnevna), dr. Zupančič (nočni)
Sobota, 13. junija — dr. Kopitar (dežurni), dr. Hrastnikova (pomožna dežurna)
Nedelja, 14. junija — dr. Kopitar (dežurni), dr. Hrastnikova (pomožna dežurna)
Ponedeljek, 15. junija — dr. Pustovrh (dnevni), dr. Žubrova (nočna)
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Sobota, 13. junija — dr. Romana Lah, Velenje, Kidričeva 17 Nedelja, 14. junija — dr. Romana Lah, Velenje, Kidričeva 17 Dežurna od 8. do 12. ure v zobni ambulanti ZD Velenje, sicer v pripravljenosti doma
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Petek, 12. junija — dr. Stupar
Sobota, 13. junija — dr. Stupar Nedelja, 14. junija — dr. Stupar Ponedeljek, 15. junija — dr.
Lazar
Torek, 16. junija — dr. Lazar Sreda, 17. junija — dr. Pirto-všek
Četrtek, 18. junija — dr. Glušič
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE - SEDEŽ ŠOŠTANJ
Od petka, 12. junija do četrtka, 18. junija — Peter Rihtarič, dipl. veterinar, Šoštanj, Prešernov trg 7, telefon 881-143
MATIČNI URAD VELENJE
ROJSTVA:
Rodilo se je 29 dečkov in 43 deklic POROKE:
Jože Plešnik, roj. 1959, strojnik iz Velenja in Jožica Fužir, roj.
1960,	delavka iz Velenja; Miran Korošec, roj. 1958, strojni ključavničar iz Podkraja in Jadranka Pire, roj. 1962, delavka iz Velenja; Franc Kukovica, roj. 1958, miličnik iz Velenja in Lidija Ravnjak, roj. 1962, dijakinja iz Velenja.
Esad Karabegovič, roj. 19&2, rudar iz Velenja in Zuhra Lepič, roj. 1957, delavka iz Velenja; Istok Hudomalj, roj. 1956, dipl. elektro inženir iz Velenja in Tatjana Gu-ček, roj. 1959, študentka iz Velenja.
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ
ROJSTVA:
Rodilo seje 9 dečkov in 8 deklic
POROKE:
Stanko Anželak, roj. 1954, mizar, Zavodnje 1 in Cvetka Balant. roj. 1959, perica. Spodnji Razbor 57; Miroslav Vačovnik, roj. 1956, priučen ključavničar, Šoštanj, Glavni trg 3 in Valerija Zager, roj. 1959, saldokontist, Topolšica 51/a; Damijan Hočevar, roj. 1^57, posluževalec, Šoštanj, C^ikarje-va cesta 7 in Vlasta Ošlovnik, roj.
1961,	referent, Šoštanj, Canka-rjeva cesta 7.
SMRTI:
Ljudimila Vučko, gospodinja, Prelska 33, stara 70 let; Jože Zaje, upokojenec, Tovsto 8, star 62 let; Tomaž Stopar, upokojenec, Zavodnje 23, star 82 let; Jožef Kos, invalidski upokojenec, Skorno pri Šoštanju 33, star 44 let; Stanislav Vidic, pleskar, Šoštanj, Primorska cesta 1, star 48 let; Marija Pogačnik, družinska upokojenka, Šoštanj, Koroška cesta 31, stara 73 let; Jožef Bačovnik, kmet, Bele vode 61, star 56 let; Franc Žele-znik, invalidski upokojenec, Za-bukovica 18/b, star 62 let, Franc Pučko, upokojenec, Zavodnje 21, star 79 let.
Kino
REDNI KINO VELENJE
>12.6. — petek ob 10., 18. in 20. uri LAŽNE HČERKE LAŽNEGA DOKTORJA - zahodno-
nemška komedija. V glavni vlogi: Peter Steiner.
13., 14. 6. — sobota in nedelja ob 18. in 20. uri LADJA SMRTI
—	ameriški. V glavni vlogi: Ge-orge Kennedy, Richard Crenna.
14. 6. — nedelja ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — NORE DIRKE TOMA IN JER-RYA — ameriška risanka.
15.6. — ponedeljek ob 18. in 20. uri NEKDO JE UBIL MOJEGA MOŽA — ameriška kriminalka. V glavni vlogi: Faarah Favvcett-Majore.
16., 17. 6. — torek in sreda ob 18. in 20. uri KO SE BLIŽA KONEC — ameriška avanturistična grozljivka. V glavni vlogi: Paul Newr an, Jacqueline Bisset.
18.	>. —četrtek ob 18. in 20. uri ŽELEZNI KRIŽEC — angle-ško-nemški vojni. V glavni vlogi: Maksimilian Schel.
19.	6. — petek ob 10. uri ŠERIF IZ VESOLJA — italijanski akcijski. V glavni vlogi: Bud Spencer.
19. 6. — petek ob 18. in 20. uri MANEKENKA IN DETEKTIV
—	ameriški, triler-komedija. V glavni vlogi: Charles Grodin.
KINO DOM KULTURE VELENJE
14.	6. — nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — NORE DIRKE TOMA IN JE-RRYA — ameriška risanka.
15.	6. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE -ŽELEZNI KRIŽEC — angle-ško-nemški vojni.
18. 6. — četrtek ob 20. uri
MANEKENKA IN DETEKTIV
—	ameriški, triler-komedija.
KINO ŠOŠTANJ
13. 6. — sobota ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA — NORE DIRKE TOMA IN JER-RYA — ameriška risanka
13.	6. — sobota ob 19.30 PEKEL V VESOLJU - ameriški fantastični. V glavni vlogi: Caro-line Munro, Christopher Plum-mer.
14.	6. — nedelja ob 17.30 in 19.30 LAŽNE HČERKE LAŽNEGA DOKTORJA - za-hodnonemška komedija
15.	6. — pondeljek ob 19.30 LADJA SMRTI — ameriški.
17. 6. - sreda ob 19.30 NEKDO JE UBIL MOJEGA MOŽA
—	ameriška krimjnalka
KINO ŠMARTNO OB PAKI
12. 6. — petek ob 20. uri LADJA SMRTI — ameriški.
14. 6. — nedelja ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA — NORE DIRKE TOMA IN JER-RYA — ameriška risanka.
16.	6. — torek ob 20. uri ŠERIF IZ VESOLJA — italijanski akcij-ski.
i9. 6 — petek ob 20. uri ŽELEZNI KRIŽEC — angleško-nemški vojni.
te. Tel. 850-030 interna 405, od 6 do 14 ure.
PRODAM MOTORNO KOLO MZ 150, letnik 1980, registriran do avgusta. Tel. 850-900, interna 55 (dopoldan.)
PRODAM KOMPLETNO OTROŠKO KOŠARICO in otroško stajico. Vprašati na telefon 851-293.
POCENI PRODAM FIAT 1300, starejši letnik. Registriran do februarja 1982. Polak, Dobrna, Pristava 9.
TAKOJ ZAPOSLIM* KV STRUGARJA IN KV KLJUČAVNIČARJA. Naslov v uredništvu.
KUPIM ŠKOLJKO ŠKODE 110 in kompleten sprednji del brez motorja. Safet Musiimovič, Petra Stanteta-Skale 11, Velenje.
NA AVTOBUSU IZLETNIKA se je našla večja količina denarja. Informacije na Izletniku v Velenju.
PRODAM HLADILNI TOČILNI PULT, star 6 mesecev, sedem miz s stoli in ostali gostinski inventar. Naslov v upravi lista.
Mali oglasi
KUPIM RABLJENO OTROŠKO SOBO ali posamezne elemen-
Vaš
prijatelj
in obveščevalec - domači tednik
NAŠ ČAS
ZAHVALA
V veliki žalosti ob izgubi našega zvestega pomočnika
Tomaža Stoparja
pokopanega v Zavodnjem 30. maja 1981
se zahvaljujemo za izražena sožalja, številne vence in kropitje, zdravniško in drugo pomoč tov. dr. Menihu in kolegom, vsem sosedom, zlasti še tov. Antonu Goršku in Vidi, Breznikovim, Horva-tovim, Žokovim, Tevžu Potočniku in Ančki iz Šoštanja, vsem sorodnikom s Koroškega ter mnogim znancem, prijateljem in domačinom, ki ste se v tako velikem številu udeležili njegovega pogreba. Posebej se zahvaljujemo dekanijskim duhovnikom iz Velenja in Šoštanja ter g. Koželjniku, ki ste ga prišli kropit, pokopat, pa tudi nas tolažit v bridkosti.
DRAGI TOMAŽ, MI TE NIKDAR NE POZABIMO!
Franc Šmon — župnik, Micka — gospodinja, Micka — mežnarica, brat, nečaki in nečakinje z
družinami.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam priskočili na pomoč ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta
Franca Pucka
se iskreno zahvaljujemo:
Žena Ana, sin Franc, hčerka Marija, zet Drago in vnuka Matjetka in Janez.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očka in dedka
Franca Trampuša
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala vsem dobrim sosedom, ki so nam v
najtežjih trenutkih nudili pomoč. Zahvaljujemo se dr. Reberniku za večletno požrtvovalno pomoč, prim. dr. Jenšterletu ni vsem
delavcem intenzivnega oddelka celjske bolnice. Zahvala velja tudi profesorju Marinu in vsem godbenikom, pevcem za ganljivo petje in častni
straži.
Posebno se zahvaljujemo tovarišu prvoborcu Tekavcu za ganljiv govor ob slovesu. Hvala tudi za čudovito cvetje šoli XIV. divizije ter kolektivoma Gorenja in Rudarskega šolskega centra. Vsem, ki ste ga poznali in se ga spomnili, najlepša hvala
ouoms? (Vsiivii'!.
Vsi njegovi
„Naprejz mladimi" v velenjski
Rdeči dvorani
V ponedeljek. 15. junija ob 20. uri se obeta ljubiteljem dobre glasbe in plesa lep in nepozaben večer. V Rdeči dvorani v Velenju gostuje znana mednarodna vokalno-instrumentalna skupina »Up With people« — Naprej z mladimi. Štirideset mladih umetnikov bo v dveurnem »show-programu« predstavilo vrsto folklornih plesov ter glasbo s celega sveta. Njihove pesmi govore o enakosti, razumevanju in prijateljstvu vseh narodov sveta.
Skupina »Up with people« je gostovala že na vseh kontinentih. Povsod so bili navdušeno sprejeti in marsikateri svetovno znani časniki so pisali o nepozabnem doživetju jih videti in slišati.
Cena vstopnic je 100 din, za sidnikate 70 din. učenci tn dijaki pa lahko dobe vstopnice na šolah po 50 din.
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
VEGRAD
VELENJE, PREŠERNOVA 9
Gradbeno industrijsko podjetje VEGRAD VELENJE, n. sol. o., Prešernova 9/a Velenje
Razpisna komisija delavskega sveta TOZD GRADNJA VELENJE
RAZPISUJE
na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD in določil 75., 76., 77. in 78. člena statuta TOZD prosto področje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenovanje
VODENJE TOZD GRADNJA VELENJE (ni reelekcija)
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	visokošolska izobrazba tehnične ali družboslovne smeri, oziroma z delom pridobljene izkušnje;
—	najmanj pet let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih nalogah,
—	da njegova dosedanja dela zagotavljajo, da bodo doseženi sprejeti programi in smeri razvoja TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti;
—	da ima organizacijsko vodstvene izkušnje in sposobnosti, biti mora družbeno-politično aktiven in imeti pravilen odnos do dela.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisom rezultatov dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GIP VEGRAD, Velenje, Prešernova 9/a. Prijava mora imeti oznako ,,za razpisno komisijo TOZD GRADNJA VELENJE", vsebovati pa mora tudi predlog smernic razvoja TOZD.
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko-socialni sektor
Po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Inženiring
OBJAVLJAMO
prosta dela in naloge
1.	POMOČNIK VODJE TOZD FINANČNO PODROČJE
Pogoj: - visoka ali višja izobrazba ekonomsko finančne smeri,
—	3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
—	moralno etične kvalitete;
2.	VODJE PROGRAMA GRADBENIŠTVA V INŽENIRINGU
Pogoj: — visoka ali višja izobrazba gradbene smeri,
—	3 oziroma 5 let delovnih izkušenj,
—	strokovni izpit,
—	moralno-etične kvalitete.
Za oba delokroga je predvideno poskusno delo. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko socialna SlUfb£	3, 15dni.j>9-objavi oglasa:,^
službo316 vŽbirno,va cff^i razgovor v.kgdrovsko socialno Stanovanja ni" na vojjo?*"*
L

Vprašali smo
RŠC - Tozd inženiring
Udeleženci letošnje kolonije
8. mala Napotnikova kolonija
Veselo kljub dežju
Toplovod Velenje
GD Šalek
Šport telesna kultura, rekreacija
Prireditve
Nogomet
Za slovo zmaga
Z nedeljskim neodločenim rezultatom (l:l) v slovenskem derbiju v Ljubljani proti Svobodi so si igralci Rudarja skorajda že zanesljivo zagotovili obstanek v drugi ligi. saj je pričakovati. da bodo v zadnjem kolu na domačem igrišču ugnali še moštvo Leotarja.
Zmaga v nedeljo, pa čeprav samo z golom razlike. Velenjčanom namreč zanesljivo zagotavlja obstanek v ligi, ne glede na razplet v prvi ligi in na rezultate srečanj moštev, ki se v drugi ligi borijo za obstanek. Če se bo iz prve lige vrnilo eno moštvo v zahodno skupino II. lige bodo potem izpadla štiri moštva, če pa bosta izpadli moštvi »vzhoda«, potem iz zahodne lige izpadejo tri moštva. Le v primeru, da bi iz prve lige izpadli moštvi »zahoda«, bi potem iz druge zahodne lige izpadlo pet moštev. Razplet dogodkov na dnu prvenstvene lestvice kaže. da se bo moralo eno moštvo vrniti v vzhodno, eno pa v zahodno skupino.
Glede na sedanje število točk Vrbas in Bosna nimata več možnosti za obstanek v ligi. nekaj teoretičnih možnosti ima še GOŠK Jug, ki je s 26. točkami na 14. mestu. Štiri moštva (Svoboda, Jedinstvo Bihač. Maribor in Rudar) imajo po 28 točk. Svoboda gostuje v nedeljo v Visokem, Maribor bo gostil Čelika. Velenjčani pa Leotarja. Če vsi trije slovenski klubi zmagajo, si bodo zanesljivo zagotovili obstanek in potem bo verjetno četrti potnik za republiško ligo Jedinstvo Bihač ali Jedinstvo Brčko. ki se bosta srečala v nedeljskem zadnjem kolu v Bihaču.
Pred največjim uspehom
Nogometaši Smartnega so na pragu največjega uspeha v več kot petdesetletni zgodovini šmarškega nogometa. Po nedeljski zmagi v gosteh nad neposrednim tekmecem v boju za L mesto so Smarčani najresnejši kandidati za naslov republiškega prvaka. V predzadnjem kolu SNL so igralci Smartnega v Mariboru premagali domačega Železničarja z rezultatom 0:1 (0:0) in razveselili svoje številne navijače. ki so jim z bučnim bodrenjem pripravili izdatno pomoč. Zavedajoč se pomembnosti tega srečanja, so Smarčani zaigrali zares dobro, predvsem pa borbeno in se iz Maribora povsem zasluženo vrnili z obema točkama. Pred svojimi vrati so igrali zelo zanesljivo in s hitrimi nasprotnimi napadi skušali presenetitylomačine. To jim je uspelo v 66. mmuti, ko je Kodre pobegnil zasledovalcem in spretno poslal žogo v mrežo. Šmartno je sedaj v pričakovanju zadnje prvenstvene preizkušnje, ki bo dokončno odgovorila na vprašanje, kdo bo republiški prvak. Možnosti za osvojitev tega naslova ima tudi še ljubljanski Slovan, vendar pa mnogo manjše kot Šmartno. Ljubljančani se lahko na zmagovalno stopnico povzpnejo le v primeru visoke zmage nad Ilirijo in poraza Šmartneganadomačem igrišču proti ekipi Vozil iz Nove Gorice. Toda v Šmartnem so vsi trdno odločeni, da enkratne priložnosti ne bodo spustili iz rok in da bodo z dobro igro v zadnjem kolu prvo mesto le še utrdili. Odločilno srečanje z Vozili se bo v nedeljo v Šmartnem pričelo ob 17. uri.
Letos sedme
Preteklo soboto je bilo na sporedu zadnje prvenstveno kolo v II. zvezni rokometni ligi-sever za ženske. Velenjska dekleta so se od svojih gledalcev poslovile z visoko zmago, saj so zad-njeuvrščeno ekipo na lestvici Slavonijo Dl premagale kar z 32:15 (18:6). Čeprav so Velenjčanke nastopile oslabljene — brez Slavice in Dobrile Golič, se jim pomlajena ekipa iz Slavonskega Broda ni mogla resneje upirati. Tako so igralke Velenja v 22. kolih letošnjega prvenstva zbrale 24 točk in osvojile sedmo mesto. Velika želja Velenjčank, da bi se podobno kot lani uvrstile na peto mesto, ki bi jih zanesljivo uvrstilo v prvo B ligo. Tudi s sedmim mestom imajo še nekaj upanja. vendar morajo počakati na razplet kvalifikacij.
V	zadnjem kolu so igrale: Kmetič, Špoljar 7. Terbulj 3, Omerovič 4, Re-dnak. Kotnik 4. Djordjevič 4, Bovha 10. Hleb.
Bodo uspeli
V	derbiju so igralci Šoštanja sicer premagali v gosteh Partizan TUS z rezultatom 33:27 (15:12). vendar pa imajo zelo malo možnosti, da bi osvojili prvo mesto. Trenutno so na tretjem mestu s 27. točkami. V vodstvu so Prule (28). na drugem mestu pa je Jelovica, ki ima prav toliko točk kot Ljubljančani na prvem mestu. Kaže. da tjodo imeli v zadnjem kolu najlažje delo igralci Prul. ki gostujejo v Tržiču. Škofjeločani morajo v goste k Minervi. Šoštanjčani pa k Velik: Nedelji.
Točki v gosteh
Igralke Smartnega ob Paki so v predzadnjem kolu prvenstva v republiški rokometni ligi gostovale v Šentjerneju in premagale domačo ekipo z rezultatom 13:12 (6:6). Trenutno so Šmarčanke s 23. točkami na petem mestu, vodi pa Mlinotests35. točkami. V zadnjern kolu se bodo igralke Smartnega srečale z Mlinotestom.
Zakaj sem
Karate
Novi mojstri
Karate klub Velenje je bil ustanovljen 196fUeta in je najstarejši klub v Sloveniji. V preteklih letih delovanja so dosegli vrsto vidnih uspehov pri nas in zunaj meja. Zadnji, pomemben uspeh pa je pridobitev novih mojstrov karateja v svoje vrste. To je lep dokaz trdega in uspešnega dela v klubu vseh, zlasti pa trenerjev. Za pridobitev naslova mojstra karateja je potrebnih šest let intenzivnega treninga in tekmovanj na boriščih po vsej državi.
Sedaj ima karate klub Velenje devet nosilcev črnega pasu. dva pa sta klub zapustila.
Naziv mojstra so si v soboto 6. junija zasluženo pridobili Nande Korpnik, Zdenko Miklavc, Salko Devedžič in Vojko Vah.
Vsekakor bodo novi mojstri v klubu v veliko pomoč pri nadaljnjem delu.
ES0 v republiškem finalu
Na Ljubnem ob Savinji je bil v nedeljo popoldne nogometni turnir, na katerem so se pomerile zmagovalne ekipe rekreacijskih lig Koroškega, Šaleškega in Savinjskega področja. V finalno tekmovanje štirih najboljših ekip Slovenije, ki bo v Kranju, so se uvrstili nogometaši ekipe HSO, zmagovalci rekreacijske lige v občini Velenje.
Rezultati: Rečica—Peca 1:1, ESO-—Rečica 3:1 in ESO—Peca 7:3.
J. P.
Kako dolgo še?
V	Zavodnjah, rojstnem kraju našega velikega umetnika Ivana Napotnika je bilo konec preteklega tedna spet nadvse živahno. Ze osmič so odmevala dleta in kladiva učencev osnovnih šol, ki so ustvarjali različne skulpture iz lesa. Na letošnji mali Napotnikovi koloniji se je zbralo 33 učencev iz osrednjih šol občine Velenje, kot gostje pa so se jim pridružili še učenci iz osnovnih šol Franjo Vrunč Celje, Prebolda in Radeij ob Dravi.
V	petek zjutraj so se udeleženci kolonije skupaj s svojimi mentorji zbrali najprej v Šoštanju, kjer so jim pripravili učenci osnovne šole
K. D. Kajuh iz Šoštanja v domu Kulture kratek kulturni program, ogledali pa so si tudi Napotnikovo galerijo. Potem so se odpeljali v Zavodnje. Čeprav je prvi dan deževalo, to ni motilo. Kiparili so v razredu, taborniki pa so jim pred šolo postavili velik šotor, tako da so lahko mladi kiparji nemoteno ustvarjali.
V	soboto okrog trinajste ure, ko so končali delo in svoje izdelke razstavili pred šolo, smo se lahko prepričali, da so bili tudi udeleženci letošnje male Napotnikove kolonije zelo pridni. Skulpture, kot so kmečka mati, partizani in druge, so se tako pridružile tistim, ki so jih naredili udeleženci prejšnjih kolonij in tako se na najbolj izviren način ohranja spomin na umetnika Ivana Napotnika.
Občinska zveza prijateljev mla-
Zlata medalja za kakovost
Geslo letošnjega kmetijskega sejma v Novem Sadu je bilo »Prikaz naporov v boju za prehrano«, istočasno pa je bil v tem mestu tudi svetovni kongres o prehrani. Poleg Jugoslavije so na sejmu sodelovale evropske države — proizvajalke kmetijske tehnologije in dežele v razvoju kot možni kupci te tehnologije. Delež jugoslovanskih proizvajalcev kmetijske opreme je bil zato prilagojen prav potrebam teh dežel.
Tozd Inženiring iz DO RŠC je v Novem Sadu sodeloval z vso svojo ponudbo za opremljanje perutninskih farm. Razstavil je opremo za krmljenje in napajanje ter naprave za ogrevanje in prezračevanje objektov na farmah. Predstavil je tudi bokse za svi-njerejo. novost v ponudbi pa so bile kletke za kure nesnice, ki so namenjene za velikoserijsko proizvodnjo perutnine. Nova je tudi peč za sežiganje organskih odpadkov. pj tudi miniaturna naprava za proizvajanje bio plina, ki nastaja pri razkrajanju hlevskega gnoja. Komprimiran plin se uporablja za ogrevanje farm in spremljajočih objektov.
Seveda je tozd Inženiring poskrbel tudi za ustrezno predstavitev svojih izdelkov. Tako je prek multivizije z diapozitivi, ki so bili opremljeni z besedilom. predstavil obiskovalcem sejma svojo dejavnost pri opremljanju farm. Kljub veliki konkurenci so bili Inženiringov! izdelki deležni velike pozornosti. Dokaz za to je zlata medalja. ki jo je tozd Inženiring za kakovost svojih izdelkov letos prejel že tretjič zapored. Morda še to. daje tozd Inženiring postavil že nad 700 objektov in da je delež njegove opreme pri proizvodnji kurjega mesa v Jugoslaviji kar 28-odstoten.
G. G.
Nastopilo bo več kot 1.500 gasilcev
V tem času se v tudi,v občini Velenje vrstijo različne gasilske prireditve. Pravi gasilski praznik pa bo v nedeljo v Saleku.
Tamkašnje gasilsko društvo bo pod pokroviteljstvom TGO Gorenje Velenje organiziralo tradicionalna, tokrat že dvanajsto, medobčinsko tekmovanje gasilcev v trodelnem napadu in v štafeti za pokal Šaleške doline" in v počastitev letošnjih jubilejev.
Pričakujejo, da se bo v šaleku zbralo nad 1500 gasilcev, saj se je za tekmovanje prijavilo kar 150 gasilskih desetin iz vse Slovenije, Tekmovanje se bo začelo ob 7. uri.
Brezno na cesti
Krajani Podkraja, Klavža in Velikega vrha, ki se vozijo na delo ali po opravkih, se že dalj časa opravičeno jezijo na jamo, ki je odraz slabega dogovarjanja v krajevni in občinski samoupravi, še nevarnejša pa je ta ovira za občana, ki te nevarnosti ne pozna. Cesto, v stanju, kakršnem je, bi bilo potrebno nujno zapreti, saj se na njej lahko pripeti huda nesreča. Seveda pa zaprtje ceste za krajane ne more biti rešitev. V Vdenje in Šmartno ob Paki sicer lahko pridejo po precej dolgi obvoznici, kar pa bi bila lahko le začasna rešitev.
Težave s to cesto pa niso nove, saj jih rešujejo 2e dve leti. Pri tem se srečujejo z mnogimi ovirami. Cesto koristi le malo uporabnikov, njeno popravilo pa bo zelo drago, saj bodo morali zanj odšteti kar okoli 10 milijonov dinarjev. Težave pa so tudi s pridobitvijo izvajalca, ki bi bil pripravljen dati jamstvo za popravilo te ceste.
Z razrešitvijo te težave pa kljub < vsemu ne bi smeli več odlašati, saj ni prav, da bomo o tem začdi resno razmišljati šde, ko se bo na cesti pripetila kakšna nesreča.
Jože Miklavc
Koncert dunajskih solistov in nova razstava
Drevi ob 20. uri bo v knjižnici Ve-lenjfrkoncert dveh dunajskih solistov, ki gaje posredoval Avstrijski kulturni inštitut iz Zagreba. Nastopila bosta violončelist FLORI AN K ITT in pianist CARLOS RIVERA. Izvajala bosta skladbe F. Schuberta, C. De-bussyja in R. Straussa.
Florian Kitt je študiral na dunajski glasbeni akademiji, v Kolnu in v Detmoldu. Po svojem prvem nastopu na Dunaju, leta 1964, je igral kot solist v znamenitih orkestrih po vsej Evropi, v Aziji ter Severni in Južni Ameriki. Od leta 1970 vodi razred violončelistov na Glasbeni akademiji v Grazu. Kitt obvlada ogromen repertoar klasičnih del za violončelo in mnogi skladatelji so mu že posvetili svoje skladbe.
Carlos Rivera se je rodil v Peruju. Glasbeno akademijo je končal v Limi. Leta 1963 se je izpopolnjeval na Glasbeni akademiji na Dunaju, kjer je po štirih letih odlično končal zaključni izpit. Sedaj je profesor na tej akademiji. Koncertiral je v Evropi ter obeh Amerikah in posnel več plošč, med njimi tudi z Dunajskim komornim orkestrom.
Neposredno pred koncertom bodo odprli razstavo kiparskih del kiparja samouka iz Celja. Alojza Pongrašiča. Pongrašič je varilec v vzdrževanju tovarne Aero Celje in je pričel kipariti pri svojem delu. Obdeluje baker, svinec, kamen in les. Doslej je že večkrat razstavljal v domovini in nekajkrat v inozemstvu. Njegova razstava bo odprta štirinajst dni.
dine Velenje in Zveza kulturnih organizacij občine Velenje, ki sta organizirala skupaj s podružnično šolo v Zavodnjah letošnjo kolonijo, sta v spomin na to srečanje vsem udeležencem podelili posebna priznanja, enako mentorjem, med katerimi so bili tudi takšni, ki so sodelovali že na vseh dosedanjih srečanjih. Poleg priznanj so vsi dobili tudi knjižico s Kajuhovimi pesmimi. Nadvse lepo je bilo ob slovesu, saj so jim učenci šole v Zavodnjah pripravili kratek kul-
turni program, domačin Ivan Knez pa jim je zaigral nekaj pesmi na ci-tre.
Škoda je le, da se te slovesnosti na koncu razen udeležencev kolonije, predstavnikov občinske zveze prijateljev mladine, kulturne skupnosti oziroma zveze kulturnih organizacij občine Velenje in predstavnika društva prijateljev mladine iz Zavodenj ni nihče drug udeležil, saj bi ob večji pozornosti učend še z lepšimi občutki odšli domov.	—sv—
Učenci o. š. Veljko Vlahovič Velenje med delom
Zmanjšani stroški
postal gasilec?
oskrbe
V soboto so se delavci Toplovoda zbrali na delovni akciji, med katero so čistili oba magistralna vročevoda od Šoštanja do Velenja. Pobudnik akcije je bila osnovna organizacija sindikata, zbralo pa se je nad 35 odstotkov vseh zaposlenih. Še posebej dobra je bila udeležba delavcev iz strokovnih služb, vodstev družbeno-^ političnih organizacij in organov UDravIjanja.
V izrednem vzdušju so udeležena od 6. do 14. ure opravili polovico vseh potrebnih del na 4,5 kilometra dolgi trasi. Očistili so zemljišče pod cevovodi, pokosili
i
travo in odstranili grmičevje ob trasi. Posebej naporno je bilo čiščenje zemljišča pod cevovodi, ki ga nekateri neodgovorni stanovalci uporabljajo za smetišče.
Pred letošnjimi letnimi dopusti v Toplovodu načrtujejo še eno delovno akcijo. Z njo bodo dokončali potrebna dela in tako prihranili najmanj 180.000 dinarjev. Na ta način se bodo kar najbolj konkretno vključili v stabilizacijska prizadevanja, zmanjšali stroške toplovodne oskrbe in znova preizkusili svojo akcijsko sposobnost.
M. J.
Preizkusili svojo sposobnost
Po zadnjem tekmovanju mladih gasilcev, ki je kljub odlični organizaciji trajalo kar štiri ure, to je seveda razumljivo glede na veliko udeležbo, smo vprašali štiri tekmovalce zakaj so gasild.
- IRENA HRI-
BERŠEK: „V naše gasilsko društvo Gabrke sem se včlanila pred štirimi leti, ko mi je bilo enajst let. Na občinskih tekmovanjih sem bila skupaj z današnjim že trikrat, dvakrat kot pionirka, danes pa kot mladinka. Vaj nimamo toliko, kolikor bi jih morale imeti, ker smo ene v šoli dopoldne druge popoldne, ena naša gasilka pa celo obiskuje šolo v Ljubljani. Mene je za gasilstvo navdušil brat, seveda gasilec, sploh pa me zelo veseli delo v tej organi-zadji, ker rada pomagam drugim ljudem."
-sv-
SIMON LA-MOT: „Tudi v naši družini ni nihče gasilec. Sem šele začetnik, saj sem gasilec šele eno leto. Vseskozi me je delo v tej organizaciji privlačilo, pa čeprav to delo ni lahko, pogostokrat pa je tudi nevarno. Z mojimi enajstimi leti še nisem sodeloval v nobeni ,,pravi" akciji, bom pa kasneje, ko bom velik."
MATEJA RED--
NAK: „V GD škale sem se včlanila lani, stara pa sem deset let. Za gasilstvo me je navdušil oče, ki je že dolgo gasilec. Prepričana sem, da bom vseskozi gasilka, tudi kasneje, ko bom zrast-la, da bi pomagala ljudem, če jim zagori hiša ali ob drugih nesrečah. Vaje imamo trikrat na teden in jih zelo rada obiskujem."
muje^i že za mla- ^^^^^^^^
opazoval in spremljal gasilce pri njihovem dobrem delu, zato sem si dejal, da se jim bom pridružil. Gasild smo si med sabo dobri tovariši, za nas je najvažnejše geslo: Vsi za enega, eden za vse."