Eiazn.tero$IL Najbcgatejša gospodična — najskromnejša nakupovalka. Gospodična Doris Diike, najbogatejša gospica na celem svetu, ki je podedovala že z 12. letom prem.ženje staršev v znesku — 150 milijoriov dolarjev, se mudi začasno v Parizu. V posesti premoženja, koijega obresti tudi pri najboljši volji ne more porabiti, pa kaže izredno štedljivost pri nakupovainju. 191etna dama se zanima zacene, jih primerja in kupuje 1g predmete, ki so poceni. Na uprašanje, zakaj da se peha ona kot tolikokratna milijonarka za tržnimi cenami, je odgovorila gospica Duke: »Zadeva je popolnoma enostavna. Ako bi se trucHli vsi drugi, da bi bili poučeni glede dnevnih cen in bi te med seboj primerjali, bi j_e zapadli skušnjavi, da bi kupovali dvakrat toliko, kolikor rabijo, in bi si prihranili polovico izdatkov.« V občem pa ni neskaljeno \eselje: igrati ulogo najbogatejše deklice na svetu. Gospica Duke kaže plahosit napram ijavnosti in bi jej bilo najljubše, ako bi se ne zmonil sploh nikdo za njo. Letalca pojedii IjudožicL Pred dve- ma mesecama se je neki letalec po imenu Trist, odpravil preko gorovja na N-~-vi Gvineji in od tedaj ga niso več videli. Kakor pripovedujeta dva domačina, se jc Trist v Avstraliji ponesrečil z aeroplanom in je šel s prostora, kjer je moral pris.ati, v bližnjo vas. Domačini so pa tam zelo divje narave ter so ga pobili in si z nj.m priredili pojedino. Skupina 50 oseb, ki je šla pred nekaj dnevi pogrešenega iskat, se je morala vrniti, ker so jo ogrožali domačini. Iz statistike o samonmorih v Združenifi državal- Severne Amerike. Preko prepada Arroyo Seco v Pasadeni, v lepem vrtnem mestu, katerega imenujejo tudi ciom milijonarjev ameriškega mesta Los Angeles, se vzpenja most, ki je cilj samomorilcev, ki skačejo z mosta in priletijo na iz globočine grozeče skalc. 32 moških in žeiisk se je že pognalo z mostu v prepad. Most je za samomorilce tolika privlačnost, da že ugiba policija, če ne bi kazalo, da bi obdali vsako stran mosta z mrežo, v katcro bi se ujel samomorilec. »Samomor je prišel preveč v navado, da je postal socijalni problem,• ki ima globoko segajoč pomen«, tako namreč povdarja poročilo amerikanske zavarovalne družbe, ki vsebuje statistiko glede samomor iz 1. 1930. Po tej statistiki lahko cenimo število samomorilcev v Združenih državah na letnih 18—20.000 oseb in to brez vsakega pretiravanja. Po nadaljnjih zatrdilih statistike je odstotna številka samomorov v 100 amerikanskih mestih s 100.000 prebivalci od 15.40 v letu 1900 poskočila v 1. 1930 na 20. Med temi 100 amerikanskimi mesti z največjimi odstotki glede samomorov je pa Newyork na — zadnj€in mestu.