ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 1/2008 CENA EUR 4,60 9 9771318437109 ROLAND 500 Dovršeno obrača nje: Inline obračalni sistem s prevlekami OptiPrint. Prihranite čas s hitro proizvodnjo in poenostavljenim postopkom v procesu produciranja - ROLAND 500 v formatu B2 je specializiran tudi za obojestranski tisk pri einem prehodu, z novim Inline obračalnim sistemom. Njegove karakteristike: hitrost do 15.000 pol/h, OptiPrint prevleke za brezmadežno tiskanje in prihranek prostora z enim obračalnim bobnom. Za komercialne tiskarne so na voljo stroji za tisk zdesetimi barvami in vmesnim obračalnim sistemom. Za bolj zahtevne tiskarne, ki se ukvarjajo tudi s tiskom embalaže, paje stroj dobavljiv tudi zdvojnim lakirnim členom. Z največjim povdarkom na prihranku časa. Želite več informacij? Obrnite se na nas! MAN Roland d. o. o., Tolstojeva 9 a, 1000Ljubljana, Telefon: 01/ 565 92 35, www.man-roland.si Suprasetter A52/A74 Prostorski čudež Suprasetter A52/A74 nudi vstop v termično CTP tehnologijo. Idealen za vse, ki želijo na malem prostoru skrajno gospodarno proizvodnjo v malih in srednjih formatih. Z inovativno lasersko glavo, izpolnjuje vse zahteve za prvovrstno upodabljanje plošč. Heidelberg nudi vašemu podjetju najvišjo stopnjo varnosti investicije v malem formatu. Heidelberg d.o.o., Ljubljana Tržaška cesta 282 • 1000 Ljubljana • telefon (0)1 422 85 16 • www.heidelberg.com -HEIDELBERG- ••HUBER • •GRUPPE MICHAEL HUBER GmbH München SVETOVANJE IN SERVIS LETO DRUPE MESALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV SEDEŽ V LJUBLJANI TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMSKE KAKOVOSTI Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) PANTONE® osnovne nianse HKS® osnovne nianse ROTO heat in cold set barve SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) ECO barve LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) pomožna sredstva FLEKSObarve na vodni in organski osnovi TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, torefleks) in Dantex razvijalni stroji • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave Zastopa in prodaja PERLA, d. o. o. Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin telefon 01 563 74 26 faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net Spet prihaja čas, ko se bo veliko pisalo in govorilo o tiskarski prihodnosti. Pridružimo se! DRUPA tokrat pod sloganom en svet - ena Drupa napoveduje 1800 razsta- vljalcev iz 50 držav in približno 400.000 obiskovalcev iz 122 držav. To ni samo evropski, temveč svetovni sejem. Od 29. maja do 11. junija bo v Düsseldorfu predstavljeno nešteto strojev, priprav, orodij, sistemov v razstavnih sklopih: ti- skarska in medijska predpriprava, tisk, knjigoveznica in tiskarska dodelava, predelava papirja, embalažna produkcija in materiali ter storitve. Več informacij lahko dobite na spletni strani www.drupa.de. Slovenskim tiskarjem, grafičarjem in grafikom ter založnikom želimo sejem čim bolje predstaviti, zato smo se povezali z NTF, oddelkom za tekstilstvo - študij- ski program grafična in medijska tehnika, ki pripravlja ekskurzijo, z Združenjem za tisk in medije pri Gospodarski zbornici, ki pripravlja posvetovanje DRUPA po DRUPI, naša revija pa bo prispevke s tega posvetovanja objavila. Drupa po Drupi je že bila. Bila je dobro obiskana in predstavila je panogo kot dejavnost z veliko pričakovanji in priložnostmi. Predstavljamo si, da bo tokratni posnetek sejma prinesel strnjen pregled opreme in rešitev s posameznih po- dročij, kijih bodo predstavili naši specialisti za pripravo, tisk, dodelavo in karto- nažo. Nadaljevali pa bi s predstavitvami, ki se bolj tičejo sistemskih rešitev, in sicer: poslovni modeli in novi izdelki, informatika, sistemi za spremljanje kako- vosti in produktivnosti. To ne bo prenos znanj iz prakse, pač pa pregled, ki se bo lahko strnil iz prikazanih rešitev na Drupi. Že danes lahko na spletni strani Drupe berete prispevke o smernicah tako v medijih kot v tisku. Posvet bo namenjen vsem slovenskim založnikom in tiskarjem, tistim, ki vodijo podjetja ali njihove dele, in tistim, ki jih prihodnost zanima. Program bo pripra- vljen v marcu, izveden pa takoj po Drupi, v prvi polovici junija. Drupa, ki je praviloma vsake štiri leta, sovpada z razvojnimi cikli, ki jim morajo grafiki in založniki slediti. Današnja grafična oprema po mojem mnenju ne do- voljuje amortizacije, daljše kot deset let. Za tiskarske, knjigoveškeali dodeloval- ne stroje je to največ osem let, medtem ko je za grafično pripravo štiriletni cikel predolg. Glede na to, da smo na Drupi običajno videli prototipe in da so bili do- bavni roki več kot leto, si sedaj glede na lastno opremljenost predstavljajte, ka- ko hitro vas lahko čas povozi pri pripravi investicijskih študij. Veseli me, da urednik ni iskal novega uvodničarja in mi je kljub moji upokojitvi še zaupal izzivalno vlogo. Ta bo v prihodnje manj konkurenča, pa bolj splošna. Pričakujem, da nam bo ta projekt z Drupo uspel, in nadaljujem delo. Ivo Oman Katera stniktiira?Kakšna belina?Kolikšna teža Ruzličiće strakftir, gnmuiiiirfn,OflteiiLm /'••sttmirnili papirjev so ic t minimalne. da razliko opazijo le sepro/i sionalci! K« 'l vo'lilni ili-t ritmi t-r papirja in papirju dopolnilnih ] >i/iizvöjJov za gralimi in pisarniški trg zagotavljamo celovito ponudbo najLioljši Si--..^•/iixjr - j''*'-- Zc'ir-' wzflz-Vw 1 '■'Y papirja in papi ijil dopolnilnih | noi/vodov /a gral'irni in pisarniški trg zagotavlja ino celovito ßöitudbo iiajLioljših i iti svi'Kivnui znamk papirjev. Ukrali sq odlikujemo po izvrstni storitvi, napisani na kožo vsaki posamični stranki. INDUSTRIJA IN SOLA SKUPNA PREDSTAVITEV NA DNEVU ODPRTIH VRAT Že nekaj let se grafična indu- strija spopada s pomanjkanjem ustrezno usposobljenih kadrov v tisku in dodelavi. Izobraževanje za grafične poklice postaja vse manj zanimivo za mladino in ta- ko nastaja neskladje med potre- bami industrije in delovno silo. Šola zato išče različne poti, da bi navdušila devetošolce za izobra- ževanje v programih grafični teh- nik in grafični operater. Tako za osnovnošolce prirejamo v šolskih delavnicah naravoslovne dneve, seveda na teme s področja grafi- ke. Ti dnevi so zelo dobro obi- skani, vendar pa še nimamo in- formacij, koliko najstnikov nam uspe navdušiti za šolanje pri nas. Obiskujemo tudi osnovne šole, če so nas le pripravljene sprejeti, in zavode za zaposlovanje, kjer predstavljamo grafične poklice. Pri tem sta nam že večkrat po- magala Alojz Sešlar in Bernard Bucik, člana obrtne zbornice, ki sta učence iz okolice povabila v svoje obrate in jim predstavila za- nimivo in ustvarjalno delo v ti- skarnah. Vsako leto pripravimo tudi različno informativno gradi- vo, ki ga delimo po šolah. Še po- sebno skrbno pa se pripravimo na informativna dneva. Lansko jesen smo se odločili še za eno obliko promocije, in sicer organizacijo dneva odprtih vrat. Smiselno se nam je zdelo k sode- lovanju povabiti tudi grafično industrijo. Tako so se nam pri- družili predstavniki Cetisa, Go- renjskega tiska, Valkartona, ti- skarn Bori in Mladinske knjige. Želeli smo predstaviti učen- cem, njihovim staršem, svetoval- nim delavkam in sploh širši jav- nosti zanimive in ustvarjalne po- klice v grafiki in spodbuditi zani- manje zanje. Radi bi izkoristili priložnost in prepričali obisko- valce, da delo v grafični industriji ni niti fizično, težaško niti uma- zano in zato ni manj vredno od poklicev v drugih panogah. Dan odprtih vrat je bil 24. oktobra 2007, organizirale pa smo ga šole v ljubljanski regiji, ki izobražuje- mo deficitarne poklice. Program smo ponovili trikrat v istem dne- vu, da bi omogočili obiskoval- cem udeležbo na več šolah. Obiskovalce smo najprej pope- ljali v učilnice za poučevanje me- dijskega tehnika in tam so jim naši dijaki predstavili svoje pro- jektne naloge. Ogledali so si lah- ko kratke filmske spote, obliko- vanje revij, naslovnic, pripravo internetnih strani in podobno. Nato so jih v delavnicah za tisk in knjigoveško dodelavo učitelji aktivno vključili v delo. Izdelali so si svoj zvezek, potiskali naslov- nico, dokončali lično kartonsko škatlo. Nekateri učenci so s stra- hom poprijeli za delo, zato pa so njihove mame z veseljem sodelo- vale. Dalj časa so se zadržali pri štiribarvnem ofsetnem stroju. Marsikateri učenec je bil prese- nečen, kako hitro je bila potiska- na časopisna stran, pripravljena prav za ta dan. S seboj so obisko- valci lahko odnesli najrazličnejše tiskovine in promocijsko gradi- vo. Po aktivnem delu so obiskali še šolski bazar in borzo dela. Za obiskovalce smo razstavili vrsto izdelkov, ki nastajajo v naših šol- skih delavnicah. Predstavniki omenjenih podjetij pa so z boga- tim gradivom predstavili svoje proizvodne izdelke, tiskarne in delo. Ponudili so jim tudi mož- nost zaposlitve po končanem izobraževanju. Obiskovalcev je bilo manj, kot smo pričakovali, saj smo obvesti- li vse osnovne šole v Ljubljani in njeni okolici ter objavili obvesti- lo tudi na več lokalnih radijskih postajah. Od novinarskih hiš so nas obiskali le z Dela in objavili o našem dogodku tudi kratko vest. Kljub vsemu menimo, da je bil dan uspešen, in to predvsem za- radi sodelovanja šole in indu- strije. Soglasno smo ugotovili, da so skupni nastopi nujni, saj bomo le tako lahko celovito prestavili pe- stre možnosti za delo. Upamo, da se nam bodo letos na dnevu odprtih vrat pridružila še druga grafična podjetja. VESNA POMPE Vesna Pompe, ravnateljica Srednje medijske in grafične šole, odhaja v pokoj Naša neutrudna ravnateljica Vesna, moja kolegica na Sre- dnji medijski in grafični šoli v Ljubljani že približno dvajset let, jih ima 60. In njeni kolegi in kolegice smo se ob tej prilo- žnosti oktobra kolektivno lotili nagovora. »Kar naporno je bilo, draga Vesna. Najprej smo vzeli v pre- cep Tvoje ime in v njem skušali najti kakšen namig na Tvojo osebnost. Nomen est omen, pravi latinski pregovor. Ime je torej znamenje. En majhen popravek bi bilo treba dodati, en majhen »t«, ki Vesno dela še bolj vestno. In če samo po- gledamo kratice, skrite v akrostihu Tvojega imena, dobimo Veselo, Energično, Smelo, Navdušeno in Aktivno bitje pozi- tivne naravnanosti. Dobimo skratka prinašalko pomladi, pa ne le v imenu. In če pokoketiramo še s Tvojim dekliškim pri- imkom, izvirajočim verjetno iz lipe (Lipovšek), vidimo meh- ko, a odločno in vzravnano bitje. In ko smo se, draga Vesna, pogovarjali o Tvojih lastnostih, smo na prvo mesto postavili (saj ne boš verjela) Tvoj smeh. Verjetno zato, ker vsi najbolj potrebujemo optimizem, do- bro energijo, ki se generira in regenerira prav v prisrčnem, glasnem in odkritem smehu. Kolegica Te je imenovala »pri- vrženka jutranjega smeha v zbornici«. No, lahko tudi ugi- baš, kdo je kaj rekel, a to ne bi bilo pravo ugibanje, saj nas izvrstno poznaš. Recimo ... Zimaji ne more do živega. Svo- ja leta izvrstno skriva „.V času njenega ravnateljevanja se je na šoli pospešeno gradilo; morda bi lahko sprejeli pod svoj krov še kakšne krovce ali gradbenike ... Prenavljali so se programi ... Dobili smo grafičnega operaterja pa medij- skega tehnika ... Šola je dobila novo ime z novim poudar- kom ... Srednja medijska in grafična šola - tako bodi! Zra- sla je nova knjižnica, svetla, sodobna, velika; vanjo je užitek stopiti tudi za tiste, ki niso ljubitelji knjig . Ne klone in ne klone pred ministrstvom; uspelo ji je pridobiti dovolj denar- cev za prenovo šole „Punca je v odličnih odnosih z indu- strijo ... Zdi se mi, da nima dlake na jeziku in da mi pove vse, kar mi gre ... Od kod jemlje vso to energijo? Potem smo postajali vedno bolj nagajivi in smo se zazrli v živalski svet. Saj se spominjaš, Vesna, znane angleške pi- sateljice Virginie Wolf, ki je vse ljudi, ki so jo obdajali, videla kot živali v basni? Neutrudna veverica, torej. Vedno nekaj zbira, je nadvse potrpežljiva in vztrajna, zmeraj nekaj tre, pa naj bo lešnik ali problem, kot da nje prav nič ne tare. Vedno nekam hiti, zmeraj se ji mudi . Pa še ena asociacija je bila porojena. Tista o skromni mravljici, ki smo jo kar prepesnili. Z zamudo je priletela tudi pridna čebelica, ki pa zna tudi do- bro pičiti na pravo mesto. In kje so druge lastnosti? Predanost delu, pozitivnim vre- dnotam, družini, domovini, človeštvu? Deliš jih s svojimi ko- legi, družino in prijatelji, z vsemi, ki pridejo v stik s Teboj, in glej čudo prečudno, bolj ko deliš, bolj se vse množi. No, vsaj zaključek je lahko resen in mora vsebovati tudi ka- kšen citat. Draga Vesna, Bog Te ohrani v cvetji. Veš, da je to Gregorčič, ki ga kot slovenistka izvrstno poznaš. Ostani zdrava pa čim bolj podobna sama sebi. Za nas še naprej ohranjaj široko odprta vrata in prav tako odprto srce ... Aja, citat, saj si vendar tudi anglistka. Kako že pravi William Shakespeare v Hamletu, svojem ver- jetno najbolj znanem delu? Sam sebi bodi vedno zvest in iz tega sledi kot dnevu noč, da drugemu ne boš nikdar nezvest.« Da, takole smo napisali, našo ravnateljico do solz nasmeja- li, toda če bi vedeli, da Vesna že krepko razmišlja o odhodu v pokoj, bi se manj potrudili in bi hranili energijo za slovo. Tako pa ostajamo nekako presenečeni, sami, malce zme- deni . in ji z besedami hvaležnosti želimo še veliko zdravih let. Vemo, da ne bo mirovala, da si bo kaj kmalu našla ka- kšno novo zaposlitev, nov izziv, na katerega bo, kot je to počela v šoli, odgovorila z vsemi svojimi sposobnostmi, z vsem žarom in predvsem s pristnim smehom in nasme- hom. Mojca VIVODZOR SLOVENSKI GRAFIČARJI DRAGO ZOREC IN SEDEM KIPCEV O Dragu Zorcu, Slovencu, ki ima večplastno medijsko podje- tje v Avstraliji, smo v reviji Grafi- čar že večkrat pisali (3/2004, str. 6-8; 1/2005, str. 6, 7; 6/2005, str. 6-8; 1/2007, str. 8-10). Tu- di tokrat bomo predstavili števil- ne nagrade, ki jih je v preteklem letu prejel. Še posebej pa se bo- mo posvetili t. i. tiskarskim oskarjem, ki jih podeljuje ameri- ško tiskarsko združenje (Printing Industries of America). Tovrstne nagrade za kakovost v grafični dejavnosti se imenujejo po pr- vem severnoameriškem tiskarju denarja Benjaminu Franklinu in jih imenujejo kar benny. Lansko jesen so bile tiskovine Zorčevega podjetja, ki je dopol- nilo 30-letnico obstoja, nagraje- ne s kar sedmimi (!) tiskarskimi oskarji in številnimi drugimi na- gradami. Brošura, namenjena la- stni promociji podjetja, ki je bila tokrat podnaslovljena Oda obrti, je bila nagrajena z bennyjema v najuglednejših kategorijah: pra- vijo, da tega ni mogoče izdelati (They Said it Couldn 't be Done) - torstne bennyije je dobil že v le- tih 2003,2004 in 2005 -, in naj- boljša predstavitev po mnenju žiri- je (Judges'Best of Show). Dobitni- ke teh dveh bennyjev vedno ra- zglasijo šele na slavnostni prire- ditvi; tiskarji so samo obveščeni o nominaciji, o morebitni nagra- di pa ne. Poleg teh je brošura Zorčevega podjetja D&D Glo- bal Group prejela še pet grafičar- skih oskarjev, in sicer v nasle- dnjih kategorijah: lastni promo- ci ali manj zaposlenih (Print/Gra- phic Arts Self-Promotion-Printers with 20 employees or less), vroči tisk s folijo in reliefni tisk (Foil Stamping and Embossing/Debos- sing), štiri- ali večbarvne knjižice (Booklets, 4 or more colors), poseb- na nagrada za inovacijo (Special Innovation Awards) in uporaba okoljevarstvenih materialov (En- Slika 1. Drago Zorec na slavnostni podelitvi v Chicagu lansko jesen prejema enega izmed sedmih bennyjev. vironmentally Sound Materials). V zadnji kategoriji je Zorec pre- jel bennyje že petkrat, ker vedno uporablja izključno certificirane osnovne in pomožne materiale (na primer papir, tiskarske barve in kemikalije pomožnih sred- stev). Tudi na področju inovacij je bil večkrat nagrajen, predvsem za vpeljavo in uporabo dvanajst- barvnega tiska MCP (Multi Co- lor Process), ki je tudi zaščiten. Poleg tiskarskih oskarjev je Dra- go Zorec prejel še šest plaket Award of Recognition. Največkrat nagrajeni grafični izdelek, osma izdaja promocijske brošure Zorčevega podjetja, je enake velikosti (230 x 365 mm), obsega (24 strani) in knjigoveške oblike (dvojni knjižni blok, ki ju združuje osemstranski ovitek) kot v preteklosti, a tehnološko zahtevnejša od predhodnih. Za- posleni podjetja D&D Global Group so s svojim znanjem, iz- kušnjami in inovacijami resnič- no ponazorili odo obrti, kot so podnaslovili izdelek. Skratka, morebitnim naročnikom so do- kazali, da so sposobni izdelati vr- hunske grafične storitve in izdel- ke, tako na področju oblikova- nja, fotografije kot tudi kakovo- stnega tiska in zahtevne dodela- ve. Na naslovnici je detajl bogato dekorirane ameriške tiskarske preše Columbian Georgea Cly- merja iz začetka 19. stoletja. Ne- kateri dekorativni elementi so hkrati lakirani in dodelani v iz- bočenem slepem tisku. V notra- njosti brošure je raznovrstno in zelo zanimivo poudarjena upo- rabnost in prednost sublimacij- Slika 2. Posnetek s slavnostne prireditve; z leve proti desni stojijo: Irena Lukač s slo- venske ambasade v Washingtonu (ZDA), Danica in Drago Zorec ter Michael Makin, predsednik CEO, PIA/GATF (ZDA). Komori, Ryobi www.kadox.si DEMONTAŽE, MONTAŽE, SERVIS ZUNANJA IN NOTRANJA TRGOVINA, ZASTOPANJE, SVETOVANJE MAJDEŠILČEVE8,1000LJUBLJANA,TEL.: +3861 51501 30, FAX:+386 1 51501 35 E-MAIL: DOLORES.KALCIC@KADOX.SI Slika 3. Drago Zorec in njegovih novih sedem bennyjev ter šest plaket. skega rastra, dvanajstbarvnega ti- ska MCP ter njegove razširitve s kovinskimi barvami - MCPC (Multi Color Process Metalic). Za dosledno ponazoritev flouro- scenčnih barv so uporabljene ski- ce v Parizu rojenega in v Avstrali- ji živečega umetnika Michela Canettija. Tudi v tej številki je predstavljeno delo slovenskega umetnika; tokrat je to v tekstilne izdelke oblečena hiša Mateja An- draža Vogrinčiča. Zorčevo podjetje je v tridesetih letih delovanja osnovno kakovo- stno tiskarsko dejavnost razširilo na področja oblikovanja razno- vrstnih - predvsem akcidenčnih - tiskovin in embalaže ter obli- kovanje spletnih strani, poleg te- ga ponuja vrhunske fotografske storitve kot vodilni tovrstni avstralski studio, vodijo in orga- nizirajo distribucijo izdelkov ter tudi marketinških storitev. Hkrati so od lani na ogled že prvi muzejski predmeti, naprave in stroji z grafičnega področja, ki jih je Drago Zorec začel zbirati že pred mnogimi leti. Poleg ome- njene lepotice (tiskarske preše Columbian) so v zbirki tudi an- gleški preši Albion in Atlas, števil- ne naprave za dodelavo (na pri- mer za žlebljenje, stiskalnice), ve- lik nabor črkovnjakov z stavskim gradivom, poleg tega tudi studij- ska kamera, filmski projektor, fotografski reflektorji iz začetka 20. stoletja in številni drugi pri- pomočki. Skupaj je Drago Zorec prejel že dvajset bennyjev, lani pa še šte- vilne druge nagrade: ameriško grafično združenje IAPHC je iz- delkom Zorčevega podjetja po- delilo 21 nagrad (za leto 2006), ki so združene pod imenom me- tiska (The International Gallery of KITAJCI PRIHAJAJO! Kitajska grafična industrija Slika 4. Naslovnica nagrajene brošure. Superb Printing); poleg najvišje nagrade (The International Best of Show) še 15 zlatih medalj, tri srebrne in dve bronasti. Avstral- sko združenje PICA (PrintingIn- dustry Craftsmanship Awards) je podelilo dve diamantni nagradi in dve plaketi. Zorčevo podjetje je prejelo tudi dve nacionalni zla- ti medalji. Kot Sappijev tiskar le- ta za Avstralijo je bil nagrajen z dvema srebrnima nagradama, poleg tega tudi z največjo Agfino nagrado za najbolj inovativno upodobitev slikovnega materiala v tiskarstvu. Za Draga Zorca in njegove so- delavce sedem ni več pravljično število, je realnost, za katero pa so morali trdo in kakovostno de- lati. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani LITERATURA IN VIRI D&D Global Group 27. 12. 2007 Graphic Arts Information Network 27. 12. 2007 IAPHC: The Graphic Professionals Resource Network 27. 12. 2007 Kohn, P. High-definition print is only the start for Mel- bourne innovator News Release, 8. 12. 2007 SAPPI 27. 12. 2007 Twyman, M. Printing 1770-1970 The British Library, London, 1998 Victorian PICAs a glittering evening Australian Printer magazine, November 2007, str. 11 Pa kaj? A res? Kitajska je postala ena vodilnih držav na področju tiska, poskuša pa narediti še korak naprej s pomo- čjo tehnoloških inovacij. Kitajci so med največjimi izu- mitelji na področju grafike, saj so razvili lastno pisavo, izumili pa- pir, tisk in premične črke (?), ki pa zaradi raznovrstnosti njihove pisave niso bile preveč uporabne. Je dežela, ki je tisočletja razvija- la svojo kulturo, med komuni- stično ureditvijo pa v deželi po- leg parol ni bilo vidnega gospo- darskega napredka. Danes je drugače. Kitajska zagotovo ni več samo kmetijska država, ki si jo predstavljamo iz osnovnošolskih njig za geografijo, posejana z .ičnimi riževimi polji - je dr- va neverjetne gospodarske ra- Mpaf dan uporabljamo stvari na katerih piše: izdelano na Ki- tajskem, vendar se tega ne zave- damo. Peking, glavno mesto Kitajske, v katerem je dnevno registriranih več kot tisoč osebnih avtomobi- lov, šteje 13 milijonov prebival- cev. Celotna Kitajska ima pribli- žno 1,3 milijarde prebivalcev. Dnevno število raste veliko hitre- je kot velikost googlovega po- štnega nabiralnika. Samo od ja- nuarja do oktobra 2007 je bilo več kot 12 milijonov rojstev. Na Kitajskem je okoli 180.000 grafičnih podjetij, v katerih je za- poslenih 3,4 milijona delavcev, kar je več tiskarjev kot v Evropi in Ameriki skupaj. Tiskarska industrija je razdelje- na na tri najpomembnejše regio- nalne baze. To so Pearl River Delta, Yangtze River Delta in Bohai Sea, kjer je največja kon- centracija grafičnih podjetij. Vse glavne regionalne baze so na ju- gu, kjer imajo dobro logistično podporo pri izvozu. Mesto Senzen (sliki desno) Izpostaviti velja mesto Senzen v pokrajini Guangdong, 25 kilo- metrov iz Hongkonga, ki ima 15.500 grafičnih podjetij, v kate- rih je zaposlenih 530.000 ljudi. Podjetje Leo Paper Group Leo Paper Group je eno od podjetij, ki so že dalj časa usmer- jena na evropski in ameriški trg. Glavna dejavnost so knjige in embalaža. V tiskarski dejavnosti je zaposlenih 24.000 in na po- dročju embalaže 2000 ljudi. Velikosti podjetija so nepred- stavljive ne samo za slovenske, ampak tudi za evropske razmere. Obkrožajo ga blokovska naselja z zelenicami, v katerih prebivajo zaposleni; slika desno spodaj. KITAJSKA TISKARSKA INDUSTRIJA barve. Njihova predrznost gre ta- ko daleč, da poleg kopije strojev identično opremijo tudi sejemski prostor, na katerem predstavljajo grafične stroje. Gre za podjetje Beiren Group Coperation. V Heidelbergu o tožbah ne razmi- šljajo, ampak energijo raje usmerjajo v lasten razvoj. S povečanjem izvoza kitajskega blaga se je povečalo tudi povpra- ševanje po embalaži, navodilih, nalepkah ipd. Z boljšo tehnolo- gijo Kitajci uspešno izboljšujejo kakovost. Poleg te pa je cena naj- pomembnejša, saj je Kitajska za- radi poceni delovne sile zelo kon- kurenčna. Pri časopisih ne more tekmovati z evropskim prosto- rom, zaradi časovnih omejitev. Danes veliko mednarodnih ti- skarskih velikanov posluje s Ki- tajsko v obliki investicij ali s pro- dajo tiskarskih strojev. Nemški Heidelberg je na Kitajskem od- prl proizvodnjo tiskarskih in zgi- balnih strojev. Gre za prvo tovr- stno proizvodnjo Heidelbergo- vih strojev zunaj matične domo- vine. Stroji, ki so narejeni na Ki- tajskem, so delno prirejeni in na- menjeni izključno kitajskemu tr- gu. Številnim ponaredkom in ko- pijam na Kitajskem pa se ni izo- gnil niti Heidelberg. Kitajska in- dustrija poskuša trgu ponuditi kopijo njihovih strojev, sicer pod drugim imenom, vendar identič- ne tehnologije, oblike in celo tudi v prihodnje, kaže razvoj to- vrstnega izobraževanja, saj se na Kitajskem in drugod po Aziji ustanavljajo šole, ki jih po opre- mljenosti ne najdemo nikjer v Evropi. Primer sta Limkokwing University of Technology in In- dustrial Training Institute (Ma- lezija), ki je opremil svoje prosto- re s Heidelbergovimi grafičnimi stroji v vrednosti nad 20 milijo- nov evrov. Knjiga, embalaža in etikete pa so proizvodi, pri katerih lahko kon- kurirajo ob primernih nakladah in kakovosti. Le vrhunska kako- vost in primerna dodana vre- dnost bosta morda prepričali podjetje, da bo poslovalo z evropskimi grafičnimi hišami. Da Kitajska misli ostati resen tekmec na področju tiskarstva Gregor FRANKEN Univerza v Ljubljani VIRI Podatki z interneta so bili zbrani 4. in 5. oktobra 2007: http://english.peopledaily.com.cn/200512/30/ eng20051230_231896.html http://www.cpirc.org.cn/en/eindex.htm http://www.beiren.com/en/ http://www.eprint.cn/forum/beirenen/ index.htm http://www.bjreview.com.cn/books/txt/ 2006-12/21/content_51084.htm http://www.leo.com.hk/ http://www.print-media-academy.com/ http://www.limkokwing.edu.my/v6/ http://www.ilpselandar.gov.my/English/ home.htm NADALJEVANJE IZ ŠT. 6/2007, STR. 28 3.2 Stroji za kapljični tisk V kapljičnem tisku lahko s pri- lagojenimi tiskarskimi črnili po- tiskamo kakršen koli tiskovni material, stroji pa so v vseh obli- kah. Skoraj vsak pozna osebne ti- skalnike in fototiskalnike za do- mačo digitalno temnico, mnogi uporabljate zmogljive pisarniške tiskalnike (small format ink-jet sy- stems, office applications) za for- mate A4 in A3, manj znani pa so stroji za studijsko, polindustrij- sko ali industrijsko dejavnost. Osebni in pisarniški kapljični tiskalniki imajo najpogosteje ti- skovno geometrijo ravno - rav- no, tako da se štiribarvna tiskalna glava gibje levo-desno in pravo- kotno na smer gibanja pole. Ti- ska v obeh smereh (dvosmerno, bi-directional), medtem ko se po- la tiskovnega materiala ravnole- žno premika na primernem tran- sportnem mehanizmu. Tiskarska črnila so v eni (CMYK), dveh (CMY + K) ali štirih ločenih kar- tušah (C + M + Y + K). Fototi- skalniki imajo v dveh ali ločenih kartušah šest tiskarskih črnil, po dve cian in magenti (standardno DIGITALNI TISK DANES Slika 31. Fotokapljični tiskalnik za avtorsko ali studijsko uporabo ima v tiskovni glavi šest ločenih kartuš za tiskarska črnila C1 + C2 + M1 +M2 +Y + K. Nekateri imajo namesto dveh pisanih barv dve črni (sivi), da lepše natisnejo črno-bele slike, drugi tudi do deset kartuš s procesnimi barvami. Tiskovna glava upodablja sliko v obeh smereh (bi-directional), tiskovni material pa se gi- blje pod njo enosmerno. Tiskalniki te vrste uporabljajo tiskarska črnila na podlagi barvil ali pigmentov. Pigmentna so svetlobno bolj obstojna, barvila pa ponujajo več možnosti pri tiskanju različnih materialov (folije, tekstil, preslikači ipd.). Slika 32. Delovanje enoprehodnega trdočrnilnega tiskalni- ka (Solid Ink Color Printer): A) Na jeklen upodobitveni valj (1) se stransko nepravilno (zrcalno) drug za drugim upodobijo vsi štirje barvni izvlečki. Od tod se še med istim obratom (!) v tiskovni črti prenesejo na tiskovni material (2), kjer nasta- ne stransko pravilno obrnjen natis. Zadosten tiskovni tlak zagotavlja tiskovni valj (3), ki sočasno tudi zatali (fiksira) na- tis. Z jeklenega upodobitvenega valja se vedno prenese vse raztaljeno črnilo (sto odstotkov), brez ostanka, da lahko tiskovna glava (4) nanj nanese štiri nove izvlečke. B) Tiskar- ski oziroma črnilni vosek se v ogretem barvniku (1) raztali in kaplja v tiskovno glavo (2). Ta brizga kapljice taline (3) na upodobitveni valj, ki je premazan s silikonom in ogret. Ogret zato, da se kapljice ne zatalijo, medtem ko silikonski pre- maz omogoča popoln prehod taline na papir. C) Ko se ti- skarski vosek (1) prenese na »hladen« papir (2), v kapljevi- nastem stanju prodre v njegovo notranjost. Ker se sproti ohlaja, se elementarne rastrske točke (3) ne morejo preveč razširiti, povečati ali deformirati (spreading, scattering). S papirjem tvorijo trdno povezavo, medtem ko so deformaci- je pri kapljičnem tiskanju s črnili na podlagi barvil ali pi- gmentov pogoste. (D) Tiskovna glava (A) se ne giblje, mar- več poteka po vsej širini upodobitvenega valja (B). Vse štiri izvlečke upodablja v tiskovni črti hkrati in zagotavlja neopo- rečno barvno skladje. aA/\ EUR02003 Austria -Switzerland x4 ImagePROGRAF Ko bi le lahko pogledali v nase glave Znotraj vsake tiskalniške glave v izdelkih imagePROGRAF je več kot 30 let Canonovih izkušenj z brizgalno tehnologijo Bubblejet, kar zagotavlja izjemno kakovost in storilnost. V novih tiskalnikih velikega formata imagePROGRAF iPF8000S in iPF9000S se nahaja 8-barvni sistem pigmentnih črnil LUCIA, ki omogoča obstojen izpis pri hitrosti 37,4 m/h. Skupaj s Canonovim orodjem za kalibracijo barv zagotavljata tiskalnika dosledno kakovost izpisov na številnih medijih, ki se v popolnosti ujemajo od tiskalnika do tiskalnika. Zahvaljujoč Canonovi tehnologiji je mogoče med izpisovanjem you can zamenjati posode s črnilom, ne da bi prekinjali proces tiskanja. Za učinkovito in donosno tiskanje velikih formatov obiščite http://www.canon.si/lfp ali pokličite + 386 1 5308 710. Slika 33. Studijski tiskarski stroj za kapljični tisk s tiskovno glavo ob tiskovnem valju, na katerega je napet tiskovni material. Slika 34. Širokoformatni studijski tiskalniki so primerni tudi za tiskanje zemljevidov, vendar morajo imeti več kot štiribarvne tiskovne glave. in svetlo cian oziroma magenta barvo). S tem zagotovijo večji barvni obseg in kakovostno upo- dabljanje najsvetlejših barv; slika 31. Ker pri enem prehodu tiskal- ne glave v tiskovni črti natisnejo vse procesne barve, sodijo med enoprehodne sisteme (single-pass systems). V pisarniški dejavnosti so po- gosti tudi trdočrnilni tiskalniki. Presek in delovanje enopreho- dnega trdočrnilnega tiskalnika ponazarjajo skice na sliki 32. Stroji kapljičnega tiska za stu- dijsko dejavnost so namenjeni predvsem za izdelavo preizku- snih ali korekturnih odtisov. Pri formatih do A3 se tiskovna glava premika nad ravnoležno polo ti- skovnega materiala, pri večjih formatih in bolj preciznih izved- bah pa je pola napeta na tiskovni valj. Ta se vrti, ob njem pa se enosmerno premika tiskovna glava. V spiralni tiskovni črti upodobi vse barvne izvlečke hkrati, stroji te vrste so torej tudi enoprehodni sistemi; slika 33. Stroji za izdelavo korekturnih odtisov so namenjeni za pregled publikacije neposredno pred ti- skom. To je revizija, s katero ugotovimo pravilno uporabo pi- sav, razporeditev strani, slik, barv, logotipov ipd. Zadostuje tiskovna glava s štirimi procesni- mi barvami CMYK, razmeroma nizka naslovna ločljivost, zato pa malo večja hitrost in format. To- vrstni stroji so uporabni tudi za natis geodetskih in gradbenih načrtov, če imajo več kot štiri- barvno tiskovno glavo, pa tudi zemljevidov; slika 34. S preizkusnim digitalnim ti- skom ugotavljamo vizualno ka- kovost reprodukcije. Za barvno obvezujoč pogodbeni natis mo- rajo zelo natančno simulirati standardne razmere v kasnej šem proizvodnem tisku, za kar imajo šest- ali celo osembarvne tiskov- ne glave. Šestbarvna tiskovna glava ima dve cian in magenta čr- nili, osembarvna pa standardne in korigirane procesne barve (CMYK + CMYK) ali pa celo tri cian in magenta črnila, vendar le eno rumeno in črno (C + C + C + M + M + M + Y+K). V nekaterih primerih za tisk čr- no-belih reprodukcij uporabljajo tudi več črnih oziroma sivih ti- skarskih črnil. Trdočrnilni studijski tiskalniki imajo po širini natisa namešče- nih več nepremičnih tiskovnih glav. Tudi te so štiri-, šest- ali osembarvne. Skupina polproizvodnih in proizvodnih strojev za kapljični tisk je primerna za številne dejav- nosti. Tiskajo na pole ali zvitke. To so hitrotekoči stroji (high spe- ed ali high volume printing sy- stems) s tiskovno hitrostjo okoli 2 m/s (približno 21.500 odtisov formata A3 na uro), stroji za ti- skanje, oplemenitenje in dodela- vo embalaže (industrial packa- ging printing systems), širokofor- matni stroji za tiskanje na pole ali zvitke do širine pet ali celo osem metrov (lagre format printing sy- stems), stroji za tiskanje časopisov (newspaperprinting systems), stro- ji za tiskanje fotografij v fotola- boratorijih (photographic prin- ting systems) idr. Glede na izved- bo in zahteve imajo tiskovne gla- ve premične ali nepremične po vsej širini natisa, z ene ali obeh strani tiskovnega materiala. Na- vedene sisteme prikazujejo slike 35, 36 in 37. Izjemen potencial enopreho- dnega kapljičnega tiska je prav integriranje tiskovnih glav v sta- cionarno zaporedje ali matrico nad transportnim sistemom in v proizvodne linije za oplemenite- nje in paketiranje. Novejše Xaarove tiskovne glave Platform 3 imajo na primer pri širini 70 mm 1000 šob in so iz- delane z mikropreciznostjo, kar pomeni, da so šobe v vsaki na istem mestu. Tudi na letev jih drugo ob drugo lahko namesti- mo z mikronsko natančnostjo, tako da odpadeta barvno usklaje- vanje in kalibracija; slika 38. Linearno nameščene in nepre- mične tiskovne glave ima tudi Incin stroj za kapljični tisk On- set; slika 39. Pri največjem for- matu 320 x 152 lahko naslavlja Slika 38. Platform 3 je najnovejša Xaa- rova tiskovna glava za kapljični tisk- barvne tiskovne glave. E Slika 35. Širokoformatni kapljični stroj za tiskanje jumbo plakatov za panoje, zgrad- be, vozila ipd. premika zgolj nekaj centimetrov CMYK in lak. Tiskovni materi- v levo in desno. Na njej je 24 al, ki se giblje pod njimi, natisne šestbarvnih modulov, v vsakem v vseh barvah pri enem samem pa 24 tiskovnih glav, skupaj 576 prehodu; slika 40. s 73.728 naslovljivimi šobami. S V enoprehodni digitalni rotaci- tem je zagotovljena upodobitve- ji Truepress Jet520 (slika 41) za na ločljivost 600 dpi pri prostor- tiskanje časopisov je Dainippon nini kapljice 28 pl. Betatestiranje Screen uporabil Epsonove multi- tiskarskega stroja Onset se je za- tone piezo DOD tiskovne glave. čelo v Veliki Britaniji v drugi po- Z vodotopnimi pigmentnimi čr- lovici leta 2007. nili tiska na papir širine 52 cm s Slika 36. Nekateri stroji za velikoformatni kapljični tisk spominjajo na ofsetne odtiso- valnice, saj imajo tiskovne glave nameščene v gibajočem se vozičku, medtem ko ti- skovni material miruje na tiskovni plošči. Slika 39. Industrijski tiskarski stroj za multiprehodni kapljični tisk Digital Inca Onset. Slika 37. Visokozmogljiva rotacija za kapljični tisk, ki je namenjena za tisk časopi- sov. Inca Digital in SunChemical sta skupaj razvila enoprehodni stroj za kapljični tisk z UV-ti- skarskimi barvami FastJet. Na- menjen je za tiskanje valovite le- penke, embalažnih materialov torej, do formata 203 x 122 cm pri ločljivosti 300 x 200 dpi in zmogljivosti 6000 m2 na uro. Na letvi so štirje moduli s 24 tiskov- nimi glavami, tj. 96 tiskovnih glav za vsako procesno barvo hitrostjo 64 m na minuto. Pove- dano drugače, v eni uri lahko na- tisne 25.200 barvnih strani for- mata A4. Ta proizvodni stroj za kapljični tisk ponuja IBM pod oznako Infoprint 5000. MEMS Ta tehnologija je sveti gral ka- pljičnega tiska. V prihodnosti bodo namreč prevladovali zmo- 73.728 šob in potiska 500 m2 ali 100 pol na uro. To je multipre- hodni stroj, ki upodobi barvni odtis z UV-tiskarskimi barvami v petih prehodih (five-pass system), kar traja okoli 40 sekund. Ti- skovni material med tiskom leži na vakuumski mizi, ki se hitro premika pod tiskovnimi glava- mi. Vendar pri prvem prehodu natisne le del barvne podobe. Pri povratnem hodu natisne drugi del, pri naslednjih treh še tretje- ga, četrtega in petega. Stroj je na- menjen za tiskanje jumbo plaka- tov, razstavnih in svetlobnih pa- nojev, zunanjih oznak, skratka bolj ali manj za oglaševanje, pri katerem je bil do sedaj uvelja- vljen sitotisk. Letev s tiskovnimi glavami je široka približno 150 cm, zato se pri tisku v živi rob Slika 40. Tiskarske barve za enoprehodni kaplični stroj Inca FastJet proizvaja SunChemical, ki ga tudi trži. Namenjen je za tiskanje embalaže iz valovitih kartonov in naj bi izpodrinil fleksotiskarske stroje. PS/PDF Slika 42. Mikroskopski posnetek pršice ob mikroozobčenju naprave MEMS. STACIONARNA TISKOVNA GLAVA MEMJET Slika 41. Dainippon Screenova rotacija za tiskanje časopisov v kapljičnem tisku je vsekakor enoprehodni sistem. Za oboje- stranski tisk vključuje dva podobna tiskovna člena. gljivi enoprehodni stroji za ka- pljični tisk s tiskovnimi glavami na podlagi tehnologije MEMS: Micro-Electro Mechanical Sy- stems, ki se uporablja za izdelavo mikrointegriranih elektronskih vezij. Ta tehnologija se zliva tudi z nanotehnologijami NEMS (Nano- Electro Mechanical Sy- stems), na splošno pa obvladuje naprave v območju od mikrome- tra (1/1000 mm) do milimetra. MEMS je integracija mehan- skih elementov, senzorjev, po- speševalnikov in različnih elek- tronskih elementov na skupni si- likonski podlagi, ki jo omogoča mikroproizvodna tehnologija. S selektivnim mikrojedkanjem se na njej lahko ustvarijo nove obli- ke mehanskih ali elektromehan- skih naprav. Medtem ko so odlo- čitvena mikroelektronska vezja »možgani« kakega sestava, so mi- kromehanske in mikroelektron- ske komponente MEMS njegove »oči« in »roke«; slika 42. V kapljičnem tisku MEMS omogoča bolj natančno izdelavo tiskovnih glav z večjo naslovno ločljivostjo, tj. bolj gostimi šoba- mi in kanalnimi strukturami. Medtem ko je na običajni dvo- smerni tiskovni glavi 6000 šob, jih je na stacionarni tiskovni gla- vi MEMJET, ki poteka po vsej širini formata A4, 70.000. Na- slovna ločljivost prvih je od 600 do 1200 dpi, drugih pa najmanj 1600 dpi. Ker se ne giblje, sta ve- čji tudi natančnost in hitrost ti- skanja - nad 4500 odtisov na uro; sliki 42 in 43. Avstralsko podjetje Silverbrook Research, ki DVOSMERNA TISKOVNA GLAVA je na podlagi te tehnologije razvi- lo tiskovne glave MEMJET, na- poveduje, da bodo prvi tiskalniki s 100 mm širokimi glavami na- menjeni za osebno in fotografsko uporabo ter tiskanje etiket, tisti v formatu A4 pa v prvi polovici le- ta 2008. Omenjajo, da fotograf- ski tiskalniki zmogljivosti 30 fo- tografij na minuto ne bodo dražji kot 150 evrov. Za primerjavo: se- daj tiskanje fotografije 10 x 15 cm traja okoli 30 sekund; slike 43,44 in 45. Film o delovanju različnih ti- skalnikov na podlagi tehnologije MEMJET si lahko ogledate na naši spletni strani www.de- lo.si/graficar, v rubriki ZADNJA ŠTEVILKA, kasneje v rubriki oziroma oknu ARHIV/Grafičar 2008/Grafičar 1/2008. Slika 44. Mikroskopski posnetek šob na tiskovni glavi MEMJET. Slika 43. Tiskanje s klasično dvosmerno tiskovno glavo, na kateri je 6000 šob, in s stacionarno tiskovno glavo MEMJET, na kateri je več kot 70.000 šob. V prvem pri- meru se premikata papir in tiskovna glava, v drugem samo papir. Slika 45. Stacionarna tiskovna letev s ti- skovnimi glavami in kartušami ME- MJET. Nadaljevanje stran 21. iviB EINDESIGN CS2 UREJANJE BESEDILA Naslovi; funkcija Balance Regged Line, ki jo izberemo v meniju palete Control ali Paragraph, izenačuje dolžine vrstic in nam olajša stavljenje naslovov in podnaslovov (npr. prepreči napačno stavljenje, ko je prva vrstica izpolnjena, v drugi pa je samo ena bese- da). Funkcija ne deluje, ka- dar naslove stavimo na poln format. Beline in razmiki med čr- kovnimi znaki in besedami; z nastavitvami v paleti Justifi- cation določimo beline in raz- mike med črkovnimi znaki in besedami. Paleto najdemo v meniju Control ali Paragraph ali na tipkovnici pritisnemo Command -Opt ion-Shift-J/ Ctrl-Alt-Shift-J. Beline in ra- zmiki se nastavljajo v odstot- kih in jih vpisujemo v polja za minimalno (Minimum), žele- no (Desired) in maksimalno (Maximum) vrednost. Z vno- som vrednosti v vrstici Word Spacing nastavljamo beline in razmike med besedami, v vrstici Letter Spacing med črkami, za spremembo raz- merja med črkovnimi znaki uporabljamo vrstico Glyph Scaling (kadar vnesemo vre- dnosti, ki so drugačne od 100 %, dovolimo, da program horizontalno zoži ali razši- ri črke, kar lahko privede do njihove deformacije, zato je priporočeno, da te nastavitve spremenimo le za 1-2 %). Na paleti Justification najdemo še funkcijo Composer, ki nam pomaga pri izenačevanju be- lin v vrsticah stavkov. Na voljo sta funkciji Adobe Single-li- ne Composer za enovrstične stavke (kakovost dobljenih rezultatov ni najboljša, beline med črkami in besedami ni- so enakomerno izenačene) in Adobe Paragraph Composer za stavljenje večvrstičnega stavka, pri katerem program izračuna beline med črkami Jintfff utfofl wr*iMin Desfred Mantmin 1 OK t Word SPäJ-19: 80% 100% 133% 1 u». J Letter Spacng: 0% 0% 0* 1 cancel I (ftfilSMiriff 100% 100% El review Auto Leadh$ 120% Srgle Wotd Justificaticri: Fii Justify III Composer Adobe Composer in besedami, upošteva delje- nje besed in pri prelomu vr- stic izbere najboljši način. Pankrti in vdove; pankrt: prva vrstica novega odstav- ka in hkrati zadnja vrstica na strani. Vdova: zadnja vrstica odstavka in hkrati prva vr- stica na novi strani knjige. Funkcija na paleti Keep Opti- ons nam preprečuje, da bi se pojavili pankrti in vdove. Za odstavke uporabimo funkcijo Keep With Next (združevanje odstavkov), ki zagotavlja, da zadnja vrstica odstavka osta- ne združena z najmanj eno vrstico naslednjega odstavka. Uporabimo jo tudi za povezo- vanje naslova in odstavka (če odstavek preide v nov stolpec ali na naslednjo stran, mu odstavek sledi). Keep Lines Together je najpomembnej- ša funkcija za preprečevanje pankrtov in vdov. S potrditvijo funkcije na paleti ohranjamo vrstice skupaj in imamo nad- zor nad pankrti in vdovami, z vpisom številke 2 v polji Start Včasih življenje ne teče v pričakovani smeri in ostaja nam dvoje: ali se v celoti prepustimo toku in se smilimo sami sebi, saj smo polni občutkov, da gre prav nam vse narobe, ali pa zberemo energijo in naredimo korake za dvig lastne samozavesti v lepšo prihodnost^____ Eden takih korakov je lahl(5^ PANKRT f-"" VDOVA V^jjrecejšna izbira. Včasih življenje ne teče v pričakovani smeri in ostaja nam dvoje: ali se v celoti prepustimo toku in se smilimo sami sebi, saj smo polni občutkov, da gre prav nam vse narobe, aLi pa zberemo energijo in naredimo korake za dvig Lastne samozavesti v Lepšo prihodnost. Paleta Justification. Paleta Keep Options. Paleta Hyphenation. (začetek) in End (konec) zago- tovimo, da bosta najmanj dve vrstici na koncu aLi na začetku stolpca. Deljenje besed; z nastavit- vami v paleti Hyphenation Settings (najdemo jo v meniju Control ali Paragraph) dolo- čamo pravila deljenja besed na koncu vrstic v odstavku. S potrditvijo v polju Hyphe- nation izberemo deljenje be- sed, v polje Word with at Le- ast vpišemo število znakov oz. dolžino najkrajše besede, ki jo bo program še delil, v polje After First vnesemo šte- vilo črk, ki morajo stati pred znakom za deljenje, v polje Before Last vnesemo število črk, ki morajo stati za zna- kom za deljenje besed, v po- lju Hyphen Limit določimo največje zaporedno število vr- stic, ki se lahko končajo z znakom za deljenje, s potrdi- Urejanje odstaukou Ini ialke, naslonila, umiki, razmiki in deljenje besed na kon u ursti e so le ne- katere zna ilnosti odstaukou. Odstauek je niz znakou, ki se kon a z znakom za nou odstauek (T). Urejanje odstaukou Ini ialke, naslonila, umiki, razmiki in deljenje besed na kon u ursti e so le ne- katere zna ilnosti odstaukou. Odstauek je niz znakou, ki se kon a z znakom za nou odstauek (T). Določanje verzalk (velikih črk); izbrane znake lahko s funkcijo Ali Caps spremenimo v velike črke, program jim spremeni samo vi- dez na zaslonu in izpisu. Tokrat bodo opisana osnovna orodja za urejanje besedila: * označevanje besedila, * urejanje črkovnih in nečrkovnih znakov, * urejanje odstavkov, * tabulatorji. * vnos posebnih znakov, * uporaba slovarja in črkovalnika. Tokrat bodo opisana osnovna orodja za urejanje besedila: 1. označevanje besedila, 2. urejanje črkovnih in nečrkovnih znakov, 3. urejanje odstavkov, 4. tabulatorji, 5. vnos posebnih znakov, 6. uporaba slovarja in črkovalnika. Paleta Bulleted and Numbering. Paleta Paragraph Rulers. tvijo funkcije Hyphenate Ca- pitalised Words dovolimo de- ljenje besed, ki so napisane z veliko začetnico; funkcijo iz- ključimo, kadar stavimo be- sedilo z imeni in priimki, kijih ne smemo deliti. Črte ob odstavkih; črte pod in nad odstavki izdelamo s pomočjo funkcije Paragraph Rulers: črte ostanejo zasidra- ne v odstavku, tudi če odsta- vek premikamo. Obliko črte ob odstavkih si prilagodimo v paleti Paragraph Rulers. Na paleti najprej označimo okvirček pred poljem Rule On, izberemo, kje želimo črto, zgoraj ali spodaj (Rule Above, Rule Below). Na paleti še do- ločimo debelino črte, odmike od črkovne črte, obliko lini- je, barvo, odmike od levega oz. desnega roba. S pomočjo funkcij na paleti Paragraph Rulers lahko izdelamo tudi vertikalne linije ob odstavkih (pomembno je, da poznamo širino in višino besedila oz. tekstovnega okvirja). Desno linijo izdelamo s funkcijo Ru- le Above, v polje za debelino linije odstavka vnesemo viši- no linije, ki je enaka višini tekstovnega okvirja (npr. če je višina tekstovnega okvirja 35 mm, v polje Weight vnese- mo vrednost 35 mm), v polje Left Indent, odmik od roba, vnesemo vrednost, ki naj bo za 2 mm večja od širine teks- tovnega okvirja (širina okvirja oz. besedila +2 mm), v polje Offset pa negativno vrednost (npr. -18 mm), s katero dolo- čimo položaj črte ob odstav- ku, ter v polje Right Indent vrednost, s katero določimo položaj in debelino linije (vre- dnost je negativna; -2, -3 ipd). Levo linijo pa naredimo z iz- borom funkcije Rule Below, v poljih Left Indent in Right Indent uporabimo obratne vrednosti. Označevanje in oštevilčenje odstavkov; s funkcijo Bulle- ts and Numbering, ki je na paleti Control ali v meniju Paragraph, odstavke označi- mo z znaki ali številkami. Te urejamo v paleti Bulleted and Numbering, ki je zelo obširna in vsebuje zelo veliko ukazov. Določamo vrsto znaka ali šte- vilke, družino pisave, stopnjo, barvo, položaj oznake. Znake ali številke, ki smo jih določili, lahko spremenimo v besedilo s funkcijama Convert Num- bering to Text (če smo določi- li za označevanje s številkami) ali Convert Bullets to Text (za označevanje z znaki). Tabulatorji Tabulatorji so posebni znaki, ki jih uporabljamo za ureja- nje odstavkov, izpostavljenih umikov, za poravnavo oz. pre- mikanje besedila v vrstici. Za umik prve vrstice je bolje kot tabulator uporabiti funkcijo First Line. Urejamo jih s pomočjo pa- lete Tabs, ki jo najdemo v meniju Type-Jabs, ali upora- bimo kombinacijo tipk Com- ma nd-Sh ift-T/Ct rl-Shift-T. Paleta vsebuje pet različnih vrst tabulatorjev; levi, sre- dinski, desni, decimalni in tabulatorji, ki poravnajo be- sedilo glede na določen znak. V polje x vpišemo natančen položaj tabulatorja, vsakemu tabulatorju pa lahko v polju Leader določimo znak, ki se bo izpisoval do tabulatorja, v polju Aigin On določimo znak, ki ga želimo uporabljati na- mesto decimalne vejice. Tik nad ravnilom v polju, kamor postavljamo tabulatorje, so na levem in desnem robu za- znamovala zamika odstavka: levi in desni ter prve vrstice. Na paleti je tudi magnet, ki ga uporabimo za prenos pa- lete na vrh različnih tekstov- nih okvirjev; s klikom nanj nam paleta sama skoči na vrh zgornjega okvirja in se prilagodi širini. V podmeniju "0® Tabs © Clear All Repeat Tab 1 { 4 (T) m X;[ 11,289 m Leader: Align On: H ^AZNAMUVALbU ZAMIKA lUbbNIl 1 0 10 20 1 30 40 SO 60 70 30 90 10< Paleta Tabs. palete Tabs sta še dve funkci- ji; Clear Ali, ki nam vse izbri- še, in Repeat, ki nam ponovi že nastavljene tabulatorje do konca odstavka. Vstavljanje tabulatorjev v besedilo; najprej vnesemo oznake za tabulatorv besedi- lo, izberemo besedilo ter od- premo paleto Tabs. Izberemo vrsto tabulatorja, s katerim želimo poravnati besedilo (če želimo prostor pred ta- bulatorjem izpolniti s kakim znakom, ta znak vpišemo v polje Leader), na ravnilu po- vlečemo položaj tabulatorja do želenega mesta na ravni- lu. Med vlečenjem se pojavi vertikalna pomožna linija, ki sledi ikoni za položaj. Ko je ikona na mestu, prekinemo vlečenje. Oznako za položaj pa lahko vnesemo tudi tako, da v polje x vpišemo vrednost in pritisnemo enter. Tabulator odstranimo z odstavka, tako da ga vlečemo čez rob ravni- la. Kadar želimo spremeniti vrsto tabulatorja, izberemo ikono na ravnilu in pritisne- izdelamo s pomočjo tabulatorja ali funkcije Indent Here; funkcijo najdemo v priročnem meniju ali menijski vrstici Type. pridemo z orodjem Type in desnim klikom miške). Izpostavljen umik, narejen s tabulatorjem. mo drugo vrsto. Izpostavljen umik s tabulatorji izdelamo s pomočjo zaznamovalcev za- mika odstavka, tako da na me- stu, kjer želimo umik, vsta- vimo tabulator, označimo ter z zamikom odstavka dolo- čimo položaj izpostavljenega umika. Vnos posebnih znakov Posebne znake vnašamo v dokument s pomočjo znakov, ki jih najdemo v paleti Glyphs, nekatere znake najdemo tudi v priročnem meniju. Insert Special Character (do njega Paleto Glyphs najdemo v meniju Type ali Window—» Type&Tables. Znake s palete vnašamo v dokument tako, da se s kazalcem postavimo v tekstovni okvir, kjer želimo posebni znak, izberemo vr- sto pisave (če želimo znak iz druge vrste pisave, kot je pre- ostalo besedilo), dvakrat pri- tisnemo želeni znak s palete in znak se pojavi na mestu, kjer je kazalec. V primeru iz- bora pisave v formatu Open- Type se nam na paleti poleg znakov pojavi še puščica, kjer so še dodatni posebni znaki. Tabulatorji. Paleta Glyphs. TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE Z menijem Show (v zgornjem delu palete) lahko prilago- dimo in prikažemo posebne znake na različne načine; prikažemo lahko samo šte- vilke, kapitelke, ornamente, dekorativne znake, ligature (vse tiste znake, ki jih vsebuje izbrana pisava). V podmeniju palete Glyphs so še funkcije New Glyph Set, ki omogočajo, da si naredimo novo skupi- no posebnih znakov in jo tu- di poimenujemo (uporabno je predvsem takrat, kadar v dokumentu uporabljamo posebne znake različnih vrst pisav). Ko najdemo znak, ki ga želimo vnesti v novo sku- pino, ga najprej označimo in s funkcijo Add to Glyph dodamo v paleto. Uporaba slovarja in črkovalnika Z nastavitvijo jezika na pale- tah Character in Control iz- beremo vrsto jezika, da lahko kasneje uporabimo slovar ali črkovalnik. Pravopis v dokumentu, ki ga urejamo, lahko pregleda- mo s pomočjo palete Check Spelling v meniju Edit ali na tipkovnici pritisnemo Com- mand-l/Ctrl-l. Na dnu palete je funkcija Search, s katero določamo obseg pregledane- ga besedila; program lahko pregleda pravopis na vseh odprtih dokumentih, na ozna- čenem besedilu ali je pregled omejen na en dokument. S pritiskom na gumb Start se začne pregled besedila; ko program najde napačno be- sedo, jo vpiše v polje Not in Dictionary. Nekaj mogočih zamenjav se pojavi v polju Suggested Corrections, takrat lahko besedo preskočimo ali zamenjamo. Besedo lahko tu- di dodamo v slovar. Ko je pre- verjanje končano, pritisnemo Paleti Check Spelling in Dictionary. Paleta Spelling. tipko Done, s katero tudi za- premo paleti. V slovar dodaja- mo izraze, ki niso bili v njem; to storimo v paleti Dictionary. Beseda, ki jo želimo dodati, mora biti v dokumentu. Ko je v polju Change To, pritisne- mo gumb Add in prikaže se nam nova paleta Dictionary, za pregled deljenja besed kliknemo Hyphenate, s priti- skom na gumb Add dodamo besedo v slovar. S potrditvijo funkcije Dyna- mic Spelling (Edit —»Spelling —> Dynamic Spelling) so na- pake v besedilu podčrtane. S pomočjo nastavitev na pa- leti Spelling iz menija Edit —► Preferences lahko vključimo, da so podčrtane slovnične na- pake (Misspeld Words), pono- vljene besede (Repeated Wo- rds), velike začetnice (Unca- pitalized Words) in funkcijo, ki najde stavek, ki se začne brez velike začetnice (Uncapitali- zed Sentences), v spodnjem delu palete določimo barvo, s katero bodo označene pravo- pisne napake. Iva Molek Srednja medijska in grafična šola Ljubljana VIRI Kvern, 0. M., Blatner, D. Stvarni svet: ADOBEINDESIGN CS Mikro knjiga, Beograd 2005 Wood, B. ADOBEINDESIGN CS Kompjuter biblioteka, Beograd 2006 Možina, K. KNJIŽNA TIPOGRAFIJA Filozofska fakulteta in Naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana 2003 Kumar, M. TEHNOLOGIJA GRAFIČNIH PROCESOV Center za policno izobraževanje Republike Slovenije, Ljubljana 2007 Wienmann, E. QUARKXPRESS 3.32 Studio Maya, Ljubljana 1996 Bringhurst, R. The Elements of Typographic Style Harttley Marks, Publishers 2005 Williams, R. The Non-Designer' Type Book Peachpit Press, Berkley* California 2006 www.indesignsecrets.com januar 2008 Aleksić, Z. ADOBE INDESIGN CS 2 Kompjuter biblioteka, Beograd 2005 Slika 46. Packardov pisarniški tiskalnik CM 8060 s tehnologijo kapljičnega tiska Ed- geline, pri kateri stacionarne tiskovne glave (full-width nozzle array) zaobjemajo vso širino natisa. Edina tehnologija, ki je primer- ljiva z MEMJET, je HP-jeva ed- geline. Tiskalnik ima v vrsti raz- porejenih več tiskovnih glav širi- ne 100 mm in lahko v enem pre- hodu polo barvno potiska po vsej širini. Vendar poročajo, da je pol počasnejši in bistveno dražji kot MEMJET, vseeno pa enako zmogljiv in cenejši od elektro- grafskih tiskalnikov; slika 46. Ta čas, ko tehnologiji ME- MJET in edgeline napovedujeta skorajšnji konec dragega in za- pletenega elektrofotografskega tiska, je izraelsko podjetje Fla- mingo Electronics predstavilo še bolj napredno tehnologijo ka- pljičnega tiska s tiskovno glavo JeTrix, ki je najpopolnejši eno- prehodni sistem; slika 47. Ker pri običajnih tiskovnih glavah ti- skarsko črnilo prihaja skozi zelo razvejan krogotok kanalov (za vsako šobo je eden), se enako- merne kapljice lahko proizvajajo le z izjemno natančnim uravna- vanjem; več je šob v tiskovni gla- vi, bolj precizna mora biti. Te za- drege rešuje tiskovna glava Je- Trix na več načinov. Prvič ni glavnega rezervoarja, zato je na- tančno uravnavanje pritiska od- več. Še bolj pomembno je, da ni omejitev velikosti, tiskovna glava s šobami lahko pokrije vso povr- šino pole, torej vsaki elementarni točki natisa tudi fizično ustreza ena šoba. Po eni strani tiskalnik s takšno glavo ustreza zaklopnemu stroju s tiskovno geometrijo rav- no - ravno, pri kateri tiskarska barva prenese na tiskovni materi- al z vse tiskovne forme hkrati. Po Slika 47. Celostranska tiskovna glava JeTrix tudi temelji na tehnologiji MEMS. drugi izraelska ideja temelji na upodabljanju z monitorji LCD, le da so mikrooptične filtre za- menjali z mikrorezervoarji ti- skarskega črnila. V tem smislu je JeTrix najpopolnejši enopreho- dni sistem, saj se tudi pri njem vse elementarne točke vseh pro- cesnih barv hkrati natisnejo na podlago, kot nekoč pri Guten- bergovi ročni preši. Tako pa lah- ko sedaj natisnejo 60.000 strani na uro! SKLEP Nekoč smo v Grafičarju zapisa- li, daje kapljični tisk tista digital- na tehnika tiska, ki ima največ razvojnih možnosti. Ob pogledu na tedaj počasne in nizkoločljive, pogosto multiprehodne (multi- pass) naprave z enosmernimi (uni-directional) tiskovnimi gla- vami je ob tem marsikdo zgolj skomignil z rameni ... Danes so tiskalniki in tiskarski stroji za ka- pljični tisk praviloma enopreho- dne (single-pass), dvosmerne (bi- directional), vse pogosteje pa na- prave s stacionarnimi tiskovnimi glavami po vsej širini tiska, sko- raj brez gibajočih se komponent (page wide print head). Ne glede na tehniko tiska je prihodnost digitalnega tiskanja na strani enoprehodnih siste- mov, ki pri enem samem preho- du tiskovnega materiala skozi en sam tiskovni člen hkrati natisne- jo vse barvne izvlečke, barvno re- produkcijo v celoti, torej. Tu se digitalno tiskanje nič več ne zgle- duje po analognih večbarvnih ti- skarskih strojih (multi-colour printingpresses), pri katerih mora tiskovni material skozi toliko ti- skovnih členov, kolikor proce- snih barv oziroma barvnih iz- vlečkov želimo natisniti. Omeniti moram, da so si defi- nicije enoprehodnih in multi- prehodnih sistemov v digitalnem tisku nasprotujoče. V tem pri- spevku in v navedenih virih (ra- zen 28 in 29, glej stran 22) velja definicija, pod katero so se pod- pisali vodilni proizvajalci in or- ganizacije (Agfa, BPIF, Canon, ME Printer, CIP4, Enfocus, Esko-Graphic, Screen, FujiFilm, Print & Publish Austria & Po- land, Graphic Repro South Afri- ca, Irish Printer, AGI Scandina- via, Indian Printer & Publisher, Il Poligrafico Italiano, Ipex 2006, Value Magazine Germa- ny, Xerox in Pira): - Multiprehodni sistemi (multi- pass systems) so tisti, pri katerih se barvni izvlečki tiskajo na tiskov- ni material neposredno ali posre- dno, drug za drugim. Multipre- hodni sistem je tudi tisti, pri ka- terem se pola na tiskalu toliko- krat zavrti v istem tiskovnem čle- nu, kolikor barvnih izvlečkov že- limo natisniti. - Enoprehodni sistemi (single- pass systems) so tisti, pri katerih se barvni izvlečki hkrati (sočasno), posredno ali neposredno nati- snejo na tiskovni material. Po- meni, da se pred tem zberejo drug na drugem ali drug ob dru- gem bodisi na vmesnem (ofse- tnem) bodisi na upodobitvenem valju ali traku. V kapljičnem ti- sku tudi to ni potrebno, ker ima tiskovna glava šobe za sočasen tisk vseh procesnih barv. Glede na vse navedeno priča- kujem, da bosta Drupa 2008, še zlasti pa čas naslednjih petih let prikazala razvoj najbolj osuplji- vih digitalnih tiskarskih strojev, ki smo jih kdaj videli. Marko KUMAR VIRI [1] Marko Kumar Tehnologija grafičnih procesov Center za poklicno izobraževanje Republike Slovenije Ljubljana 2007 [2] Marko Kumar Dekodifikacija sporočilnega naboja slik Grafičar 3/2005, str. 21-30 [3] Marko Kumar Drupa 2000: digitalna evolucija, digitalne tehnike tiska Grafičar 6/2000, str. 6-17, 20-32 [4] The Guide to Digital Printing & Direct Imaging Presses Second Edition 2005, Digital Dots Ltd. www.digitddots.org [5] Ron White Single Pass Technology: bringing Quality and Speed to Network Color Printing www.xerox. com, 21. 12. 2007 [6] Harald Johnson Mastering Digital Printing [7] Xerox Fact book 2003-2004 Xerox Glossary, str. 47 [8] Rick Lux, Huoy-Jen Yuh Is Image-on-Image Color Printing a priviliged printing architecture for Production Digital Printing applications? IS&T's NIP 20: International Conference on di- gital Printing Technologies, 31. oktober 2004 [9] Sean Smyth Digital Commercial Printing Pira International Ltd 2001 [10] Sean Smyth What Digital Press Pira International Ltd 2002 [11] Precision Color Distribution Technology www.usa.canon.com, 10. 1. 2008 [12] Rob Haak, SPIKIX Packaging Must Open to Single-Pass Inkjet http://pffc-mltne.crm/mag/smgle_pass_tn- kjet_0805/tndex.html 10.1.2008, na spletu od 1.8. 2005 [13] Rob Haak Single-Pass Inkjet http://americanprinter.com/mag/stngle_pass_tn- kjet_0606/tndex.html 10. 1.2008, na spletu od 1.6.2006 [14] Jeff Burton MEMS Goes Mainstream American Printer, december 1, 2007 [15] Jeff Burton Single Pass Inkjet Explodes - MEMS the World SGIA [16] Andrew Tribute Moving to another Level in Flatbed UV Printing www.WhatTheyThtnk.com, 10. 1. 2008 [17] What is MEMS Technology? www.memsnet.org, 10 . 1. 2008 [18] Cathie Burke The Inkjet Printhead for Kodak Easyshare AIO Printers http://cathteburke.1000nerds.krdak.crm, 10. 1. 2008 [19] Revolutionary new cheap printer to overturn printing industry www.texyt.com, 10. 1. 2008 [20] Inkjet NEWS & Tips www.tnkjetart.com/news, 10. 1. 2008 [21] JeTrix print head to do 1000 ppm www.ubergtzmo.com, 10. 1. 2008 [22] Insane 1000 ppm Printing Speed with JeTrix www.htptechblog.com, 10. 1. 2008 [23] http://dktwnary.zdnet.crm/defmtttm/memjet.html 10. 1. 2008 [24] www.graphtecamertca.com, 10. 1. 2008 [25] www.tncadtgttal.com [26] www.sunchemtcal.com [27] www.screeneurope.com www.mca.st [28] Digital printing Oce Printing Systems GmbH Poing, februar 2005 [29] Helmut Küpphan Handbook of Print Media Springer Verlag 2001 POVZETEK V članku predstavljam ugotovi- tve primerjalne analize odtisov dveh tehnologij digitalnega ti- ska: novejšo tehnologijo nepo- srednega upodabljanja, ki jo je razvilo podjetje Oce, in že uvelja- vljeno elektrofotografijo, ki se uporablja v tiskarskih strojih podjetja Xerox. V prvem delu prikazujem analizo mehanske obstojnosti odtisov, ki so bili na- tisnjeni na črno-belih ter več- barvnih digitalnih tiskarskih strojih Xerox in Oce, v drugem pa analizo optičnih lastnostih odtisov. UVOD Najbolj znani tehnologiji za di- gitalni tisk sta prav gotovo inkjet (kapljični tisk) in elektrofotogra- fija. Vendar obstaja več vrst digi- talnih tehnologij tiska (elektro- fotografija, ionografija, magne- tografija, kapljični tisk, termo- grafija in nove tehnologije, ki jih uvrščamo med X-grafije). Ker se nove tehnologije težko uvelja- vljajo na trgu, v tem članku objektivno primerjam eno izmed novejših tehnologij - tehnologi- jo neposrednega upodabljanja - z že uveljavljeno elektrofotogra- fijo. Razvoj tehnologije neposre- dnega upodabljanja sega v leto 1974, vendar jo je podjetje Oce prvič uporabilo leta 2001 v ti- skarskem stroju Oce CPS700. Na evropskem in ameriškem tr- gu je v letu 2005 podjetje Oce zavzemalo osemodstotni delež v kategoriji črno-belih tiskarskih strojev in triodstotni delež med večbarvnimi tiskarskimi stroji. Elektrofotografija, katere razvoj sega v leto 1938 in deluje v Xe- roxovih tiskarskih strojih, pa je imela leta 2005 kar 70-odstotni tržni delež. Elektrofotografija, imenovana tudi kserografija, je tehnologija suhega kopiranja. Osnova te teh- nologije je fotoprevodnik, na ka- terem po elektrostatičnem nabi- janju nastane latentna slika. Po razvijanju se na latentno elektro- statično sliko prime suh, črn ozi- roma pigmentiran elektrostatič- no nabit prašek (toner) in tako nastane odtis. Po načelu elektro- fotografije delujejo laserski ti- skalniki, kopirni in tiskarski stro- ji. Neposredno upodabljanje Oce je zasnovano na magnetografiji. Temelji na uporabi sedmih pro- cesnih barv (CMYK in RGB). Pri tisku se tiskarska barva nana- ša samo v eni plasti, kar pomeni barva ob barvi, zato ne prihaja do subtraktivnega mešanja proce- snih barv. Prednost tehnologije je možnost obojestranskega tiska naenkrat. Za reproduciranje barv je bil razvit dinamični sistem me- šanja barv, ki poveča linijaturo rastrov svetlejših tonov, zmanjša vidnost rastrov, izboljša ostrino slik in omogoča večji barvni ob- seg. Predpisana sta ločljivost in kot rastra, kar zmanjša možnost moare učinka. EKSPERIMENTALNI DEL Izbor tiskovnega materiala Za tiskovni material smo izbrali dva standardna papirja. To sta Xerox Business Paper (X) in Oce Top Colour Paper (O), ki jih priporočata podjetji Xerox in Oce. Poleg standardnih papirjev pa nas je zanimalo, kako se bosta izkazali tehnologiji pri tisku na strukturiran papir, saj se je upo- raba različnih specialnih papirjev zelo razširila. Zato smo izbrali papir Oce Snake Structure Soft White (OS), ki ima zelo hrapavo površino. Podatki so zbrani v preglednici 1. NA PREIZKUŠNJI: ODTISI XEROX IN OCE PAPIRJA GRAMATURA HRAPAVOST [g/m [ml/min] Xerox Business Paper 80 268 Oce Top Colour Paper 100 30 Oce Snake Structure Soft White 200 1416 Tiskarski stroji Izbrani tiskovni material smo potiskali s štirimi digitalnimi ti- skarskimi stroji: < za črno-beli tisk (v nadaljevanju CB-tisk) ß Xerox DocuTech 65, ß Oce VarioPrint 2110; < za barvni tisk ß Xerox DocuColor 12 in ß Oce CPS900. Analitske metode Mehanske lastnosti odtisov smo analizirali z naslednjimi me- todami: ß hrapavost odtisov po Bendt- senu (ISO 8791-2:1990), ß površinska trdnost odtisa (Quadrant) - priporočilo Fogre, ß snemanje površine odtisov z vrstičnim elektronskim mikroskopom, ß cross-cut test (ISO 2409:1997) in ß odpornost odtisov proti pregibanju. Optične lastnosti odtisov smo analizirali s pomočjo: ß barvnega obsega, ß tiskarske gradacije, ß transparetnosti tiskarskih barv in ß svetlobne obstojnosti (ksenotest). PREGLEDNICA 1. IZBRANI PAPIRJI OZNAKA IME X O OS REZULTATI Z RAZPRAVO MEHANSKE LASTNOSTI Hrapavost Hrapavost smo merili po stan- dardu ISO 8791-2 z metodo po Bendtsenu. Določena je z zrač- nim tokom, ki prehaja med obročem merilne glave aparata, ki vsebuje naležno okroglo ko- vinsko ploščico, in površino vzorca. Čim večji je pretok zraka ob površini vzorca, tem bolj je površina hrapava. Enota za hra- n nt-puiiskiin papir M ĆB k Xctux nCh tii 181)1) 16rirj 1400 =■ 12(111 I 1 1011(1 t 80(1 I a 600 400 200 II pavost po tej metodi je ml/min. Pritisk zraka smo nastavili na standardno vrednost, kar je 1,47 kPa. Rezultati meritev so prika- zani na sliki 1 in so povprečje treh meritev na vsakem posame- znem odtisu. Skoraj pri vseh odtisih se hrapa- vost glede na nepotiskan papir poveča. Izjema pa je ČB-tisk Xe- rox, pri katerem se hrapavost zmanjša, kar je posledica upora- be silikonskega olja v končni fazi tiska. Pri odtisih barvnega tiska ni večjih razlik med tehnologija- ma Oce in Xerox. Povečanje hra- . Oce ■ barvni tisk Xenix Bbfiivni tisk Ocč pavosti površine odtisov povzro- či večjo hidrofobnost površine, kar lahko vpliva na slabšo odpor- nost proti zunanjim dejavnikom. Povečanje hrapavosti odtisov pa ima tudi pozitiven učinek, saj da- je boljšo berljivost teksta. Površinska trdnost odtisa Področje raziskav, ki bi ovre- dnotilo kakovost odtisov, nati- snjenih z digitalnimi tehnologi- jami tiska, še ni razvito in zato tudi metode preiskav še niso do- ločene. Metodo za določanje po- vršinske trdnosti odtisa smo pre- vzeli, saj je namenjena za presku- šanje trdnosti odtisov v ofsetni tehniki. To metodo priporoča inštitut Fogra, uporablja pa apa- rat, ki ga imenujemo Quadrant. Z njim lahko izvedemo abrazijo potiskane površine tiskovnega materiala. Aparat deluje tako, da štiri kovinske uteži, na katerih so na spodnji strani nalepljeni ne- potiskani okrogli vzorci papirja (premer = 4,5 cm), drsijo po po- vršini potiskanega papirja. Po dr- gnjenju je nastal protiodtis, na katerem smo s pomočjo denzito- os Slika 1. Hrapavosti odtisov po Bendtsenu na treh uporabljenih papirjih (glej preglednico 1). MAGNETOGRAFSKI TISK metra Gretag Macbeth D19C ovrednotili obarvanje. Višja vre- dnost obarvanja (višja optična gostota) pomeni večjo poškodbo odtisa po drgnjenju, torej manj- šo mehanska stabilnost odtisa. Kljub uporabi silikonskega olja pri ČB-tisku Xerox imajo ti odti- si slabšo površinsko odpornost proti drgnjenju (slika 2). Odtis ČB-tiska Xerox na strukturira- nem papirju OS pa je celo ne- sprejemljiv pri analizi površinske trdnosti (slika 3), saj se toner na nekaterih delih ni vezal na papir, medtem ko je odtis na stroju Oce izredno stabilen. To lahko po- vzroči resne težave pri prehodu skozi tiskarski stroj in v dodelavi, saj pušča sledi tonerja na strojnih delih, pri izlaganju lahko pride do mazanja s tiskarsko barvo z odtisa na drugi tiskovni material, v končni uporabi pa tudi do ma- zanja rok. Tisk s črno-belim ti- skarskim strojem Xerox na papir OS je zato neustrezen za repro- dukcijo tiskovin. Rezultati meri- tev barvnih odtisov niso pokazali večjih razlik med Xerox in Oce. Posnetki z vrstičnim elektronskim mikroskopom Za podrobno analizo tonerja na tiskovnem substratu smo površi- ne odtisov posneli z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Po- snetki površine odtisa so potrdili rezultate površinske trdnosti od- tisa. Na sliki 4 se vidijo delci to- nerja ČB-tiska Xerox, ki se niso vezali na papir OS, v nasprotju s ČB-tiskom Oce, pri katerem so delci dobro vezani; slika 5. Odpornost odtisov proti pregibanju Odpornost odtisov proti pregi- banju nam pove, kako se bo ti- skovni material obnašal v dode- lavi pri zgibanju in pri končni uporabi tiskanega izdelka. Zgi- banje smo izvedli ročno. Naredi- li smo en pregib in ga utrdili z utežjo pritiska 10 N/cm2. Defor- macije, ki so nastale po zgibanju, smo posneli z optičnim mikro- skopom Leica Microsystem. Slika 4.1600-kratna povečava odtisa papirja OS, narejenega s ČB-tiskom Xerox. Xerox Oce Slika 3. Vzorca papirja OS po testu površinske trdnosti odtisov. Slika 5. 650-kratna povečava odtisa papirja OS, narejenega s ČB-tiskom Oce. 8 PROSYSTEM PRINT KDMDRI freedom il of impression LITI r- N UllllNE SP «OWHI tmpoB«iö; Industrijska cesta 1k • SI-1290 Grosuplje • Tel.: +386 (0) 1 78 11 200 • Fax: +386 (0) 1 78 11 220 • E-mail: info@prosystem-print.si • http://www.prosystem-print.si ELEKTROFOTOGRAFSKI TISK Deformacija po zgibu odtisov papirja vseh vzorcev je po vizual- ni oceni večja pri barvnemu tisku Xerox (slika 6). Pri barvnemu ti- sku Oce do večjih deformacij od- tisa ni prišlo (slika 7), kar pome- ni, daje enoplastni toner na odti- sih Oce dobro obstojen. Cross-cut test Ta metoda je prevzeta po stan- dardu ISO 2409:1997, ki se uporablja pri preizkusu oprijema premazov in lakov na kovinski podlagi. Ker smo želeli ugotoviti adhezivnost odtisov, smo impro- vizirali napravo za zarez površine (slika 8), pri njeni uporabi pa smo se držali navodil po navede- nem standardu. Na posameznih odtisih smo naredili 75 mm dolgi zarezi s še- stimi nožki v vodoravni in nav- pični smeri, nato smo čez zarezo prilepili lepilni trak, širok 25 mm in z adhezijo 10 ± 1 N. Po petih minutah smo lepilni trak potegnili dol v pol sekunde ozi- roma sekundi pod kotom 60°. Na koncu smo testirane odtise ocenili po naslednjih merilih standarda: 0 - robovi zarez so gladki, ni poškodb odtisa; 1 - pri križanju zarez je manjše odstopanje barve, deformacije manj kot 5 %; 2 - na robovih zarez in/ali pri križanju zarez je vidno odstopa- nje barve, deformacija 5-15 %; 3 - večje odstopanje barve na ve- čjih delih zarez, deformacija 15-35%; 4 - močno odstopanje barve na vseh delih zarez, odtis je zelo po- škodovan, deformacije 35-65 %; 5 - poškodbe odtisa, ki se ne morejo oceniti s 4, deformacija nad 65 %. Slika 6. Deformacije po zgibu odtisov Xerox na papirju O. Slika 7. Deformacije po zgibu odtisov Oce na papirju O. TC3.5 CMYK + Calibration (Gretag Machbeth 2004), odti- snjene s tiskalnikoma Oce in Xe- rox na vse tri vrste papirja. Rezultati teh meritev kažejo, da imata obe tehnologiji tiska po- dobno velikost barvnega prosto- ra (slika 11) in da se ta ne spremi- nja glede na vrsto papirja. Barvni tisk Oce omogoča večji razpon v rumenih tonih in na prehodu od modrih do rdečih tonov, odtisi barvnega tiska Xerox pa so boljši v reproduciranju čistejših rdečih tonov in na prehodu od oranžnih do zeleno-modrih tonov. Slika 8. Improvizirano orodje za cross-cut test. tehnika tiska glede na vrsto ti- skarske barve in uporabljenega papirja. Za merjenje barvnega obsega smo uporabili spektrofo- tometer Gretag Machbeth Spec- trolino in barvne testne karte Tiskarska gradacija Tiskarska gradacija opisuje pre- hod rastrskih tonskih vrednosti (A) iz svetlih v temne tone. Pri- kazuje spreminjanje in deforma- Sliki 9 in 10 prikazujeta defor- macijo po cross-cut testu na pa- pirju O, kjer se vidi večja defor- macija barvnega odtisa Xerox v primerjavi z odtisom Oce. Na robovih in pri križanju zarez je sicer že vidno odstopanje barve, vendar so te deformacije še spre- jemljive in se po standardu oce- nijo z oceno 2. Tudi pri primer- javi deformacij na drugih papir- jih sem ugotovila, da imajo odtisi Xerox slabšo adhezivnost tonerja na papir in tako slabšo abrazivno odpornost površine odtisa. OPTIČNE LASTNOSTI Barvni obseg tiska Barvni obseg tiska nam pove, koliko barv in katere lahko zane- sljivo reproducira posamezna Slika 9. Deformacija odtisa Xerox po cross-cut testu na papirju O. 1.000.000.000 DA BI ZADOVOLJILI POTREBE SVETOVNE TISKARSKE INDUSTRIJE, SMO V LANSKEM LETU PROIZVEDLI MILIJARDO KG BARV IN PIGMENTOV. Samo številka, ampak za njo stoji Sun Chemical - največji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamo pri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nasimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvode in storitve najsirsemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave rešitve v pravem casu. WWW.SUNEUROPE.COM SuilCheilliCcll Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnciceva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si cijo rastrskih pik od filma prek tiskovne forme do odtisa. Grada- cijo odtisa pri avtotipijskih več- barvnih reprodukcijah ponazar- jajo značilne prenosne krivulje CMYK. Z denzitometrom Gre- tag Macbeth D19C smo na več- stopenjskem klinu za vsako od procesnih barv (CMYK) izmerili povečanja rastrske tonske vre- dnosti na odtisu, kar pomeni de- formacije rastrske pike. Krivulje tiskarske gradacije barvnega tiska Xerox in barvnega tiska Oce na papirju O potekajo podobno (sliki 12 in 13). Prirast rastrskih pik je pri Xeroxu zelo podoben pri vseh barvah, nekoli ko manjši je pri Oce, izstopa pa Transparentnost višji prirast rastrske pike rumene tiskarskih barv barve. Čim manjši je prirast pike, tem laže lahko nadzorujemo pro- Z meritvami barvnih razlik ces tiska in s tem upodobitve v smo želeli ugotoviti transparen- svetlih, srednjih in temnih tonih. tnost tiskarskih barv obeh digi- 80 100 Slika 10. Deformacija odtisa Oce po cross-cut testu na papirju O. Slika 11. Barvni obseg odtisov na papirju O. SVETLOBNA OBSTOJNOST aar -msgunta rumena -cma - primerjalna krivulja 40 511 60 A (A filmu [%] 100 Slika 12. Tiskarska gradacija CMYK na odtisih Xerox. - cian -magenta rotncna -crna -primerjalna krivulja 40 50 60 A na filmu [%] Slika 13. Tiskarska gradacija CMYK na odtisih Oce. talnih tehnologij tiska. Za te me- ritve smo potrebovali nov, obar- van papir. Izbrali smo si oranžno obarvan papir Oce Coloured Pa- per TCF (OC). S spektrofoto- metrom X-Rite Color Digital Swatchbook smo izmerili vre- dnosti L*, a*, b* na belem papir- ju O in na obarvanem papirju OC. S pomočjo vrednosti L*, a*, b* smo izračunali barvne razlike (AE*) za posamezno barvo (CMYK) med papirjema O in OC. Barvna razlika med nepoti- skanima papirjema določa ma- ksimalno AE*, ki je barvne razli- ke med posameznimi procesnimi barvami ne smejo presegati. Ta metoda je pokazala vpliv barve papirja na barvo odtisa oziroma Svetlobna obstojnost (ksenotest) Svetlobna obstojnost je po- membna lastnost odtisov, saj so tiskovine skoraj ves čas uporabe izpostavljene svetlobi. Dobra svetlobna obstojnost zagotavlja boljšo barvno kakovost tiskovin tudi po daljši uporabi. Odtisi barvnih klinov, ki zaje- majo osnovne barve (CMYK), so se starali v svetlobni komori z metodo Xenotest. Metodo pred- pisuje standard ISO 2853 in se jo izvaja, ko se ugotavlja vpliv sve- tlobe na material. Pred meritva- mi smo polovico vzorca prekrili s kovinsko ploščico, ki ne prepu- šča svetlobe, drugo pa izpostavili osvetljevanju za 85 ur. Ta čas po- meni približno pet let izposta- vljenosti vzorca pri naravnih raz- merah v navadnem delovnem okolju. Svetlobni vir je zračno hlajena ksenonska žarnica z na- stavljivo močjo sevanja (0,8-2,5 kVA) in razširjenim območjem sevanja (300-400 nm). Obstoj- nost odtisov oziroma intenziteto barv na odtisih smo ovrednotili z denzitometričnimi meritvami optične gostote v času 0 (neosve- tljeni del vzorca) - desna polovi- ca vzorca in 85 ur (osvetljeni del vzorca) - leva polovica vzorca. Na vseh vzorcih odtisov, ne gle- de na vrsto papirja, se je neod- pornost proti svetlobnemu stara- nju pokazala na odtisih, nareje- AE* |/140 35 30 25 20 15 10 5 O max Al v* nepotiskanih papirjev barvni tisk Xerox barvni risk Oce transparentnost tiskarskih barv. Ker želimo, da barva papirja ne bi vplivala na barvo končnega odtisa, mora biti transparentnost tiskar- skih barv čim manjša. Slika 14 prikazuje, da imata barvni tisk Xerox in Oce delno transparentne tiskarske barve, ker nobena izmed procesnih barv CMYK ne presega maksimalno AE* nepotiskanih papirjev. Iz te- ga lahko sklepamo, da barva pa- pirja ne vpliva na barve končnega odtisa. Čeprav je tisk pri obeh tehnologijah potekal z enakimi procesnimi barvami CMYK in se toner pri Oce nanaša le v eni pla- sti, so AE* pri tisku Oce, razen pri magenti, nekoliko manjše od AE* pri tisku Xerox. Slika 14. Barvne razlike procesnih barv CMYK. Slika 15. Vzorca barvnega odtisa Xerox (levo) in Oce (desno) na papirju O po Xeno- testu. Leva polovica posameznega vzorca (vzorca sta deljena z rdečo črto) je bila izpostavljena svetlobnemu staranju. TIPA* VI PAP VIDEM KRŠKO d.d. • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI f« Tovarniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA Tel.:+386(0)7 48 11 100 Fax:+386(0)7 49 21 115,49 22077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si TISKOVNA KAKOVOST nih z barvnim tiskom Oce, in si- cer samo pri magenti (M) in ru- meni (Y) barvi, ki sta zbledeli (slika 15). Barvi cian (C) in črna (K) sta ostali stabilni. Odtisi barvnega tiska Xerox imajo izre- dno dobro svetlobno obstojnost. Pri opravljenem ksenotestu ČB- odtisov ni prišlo do večjih spre- memb. ZAKLJUČKI Pri eksperimentalnem delu smo prišli do naslednjih ugotovi- tev: ß Odtisi s tehnologijo Oce imajo boljšo mehansko stabil- nost kot odtisi z elektrofotografi- jo. ß Barvni obseg obeh tehnolo- gij je primerljiv. ß Prirast rastrske pike rumene barve je pri tehnologiji Oce ne- koliko teže nadzorovati. ß Elektrofotografija ima bolj- šo svetlobno obstojnost kot teh- nologija Oce. Raziskava je pokazala, da ima tehnologija Oce dobro tiskovno kakovost odtisov in izredno viso- ko adhezivnost enokomponen- tnega tonerja na tiskovni substrat ter odpornost proti abraziji. Zato lahko upravičeno ugotovimo, da je tehnologija Oce enakovredno konkurenčna elektrofotografiji in da bo v prihodnje gotovo za- vzela temu primeren delež na tr- gu digitalnih tehnologij tiska. Maša ZVEGLIC Kemijski inštitut LITERATURA KIPPHAN, H. Handbook of print media Technologies and production methods Letterpress printing, str. 395-408 Springer Verlag, Berlin 2001 Digital printing Technology and printing techniques of Oce digital printing presses 9th edition. Edited by M. Hoffmenn-Falk Poing 2005, 432 str. SCHEICHER, L. in MIHELIČ, S. Oce- sodobna tehnologija digitalnega tiska Grafičar 2004, št. 6, str. 16-17, 20-21. ISO 8791-2:1990 Paper and board - Determination of roughness/smoothness (air leak methods) - Part 2: Bendtsen method SCHEICHER, L. Površinska trdnost odtisa - Fogra: navodilo za delo Inštitut za celulozo in papir, Ljubljana 1999 SIST EN ISO 2409:1997 Paints and varnishes - Cross-cut test ISO 2835:1974 Prints and printing inks - Assessment of light fastness ČERNIČ LETNAR, M., SCHEICHER, L. Trajnost in obstojnost papirja potiskane- ga v digitalni tehniki tiska Papir 2000, št. 1.-2., str. 14-23 ŽVEGLIČ, M. Prednosti in omejitve digitalnih tehnologij tiska Diplomsko delo Ljubljana 2007 SPLETNI VIRI http://www.oce.com http://www.xerox.com Članek je prikaz rezultatov diplomskega dela pod mentorstvom doc. dr. Tadeje Muck, ki je bilo narejeno na Naravoslovnotehniški fakulteti - Oddelek za tekstilstvo, v podjetjih MDS IT, d. d., Xerox Slovenija, d. o. o., in Birografka Bori, d. o. o., ter na Inštitutu za celulozo in papir. Vsem se za pomoč iskreno zahvaljujem. 1. UVOD Pri rotacijskem ofsetnem tisku se pri velikih hitrostih pojavljajo težave v tiskarski in tiskovni pre- hodnosti zaradi dimenzionalne nestabilnosti, neenakomernosti, dvostranosti, prevelike vpojnosti in neustrezne površinske odpor- nosti papirja. V okviru raziskave Vpliv lastnosti papirja na tiskar- sko prehodnost in kakovost od- tisa smo ugotavljali vpliv notra- njih dejavnikov (surovinske se- stave, tehnoloških pogojev izde- lave in površinskega oplemenite- nja) pri standardnih klimatskih razmerah na spremembo struk- turnih, fizikalno-mehanskih, po- vršinskih in tiskarskih lastnosti. Namen raziskave je bil optimizi- ranje lastnosti tiskarske preho- dnosti in tiskovne kakovosti ča- sopisnega papirja v tehniki rota- cijskega ofsetnega tiska pri večjih hitrostih. Razvili smo metodo preizkušanja površinske odpor- nosti papirja, s katero smo želeli ugotoviti odpornost površine pri tiskanju pri večjih hitrostih ter vpliv na prašenje in cepljenje vla- ken na površini. 2. KAKOVOST ČASOPISNEGA PAPIRJA Strukturne in površinske la- stnosti papirja so odvisne od ce- lotne surovinske sestave, tehno- loških razmer izdelave in povr- šinskega oplemenitenja ter po- stopkov dodelave (slika 1). Vpli- vajo na sposobnost navzemanja in oddajanja vlage iz okolja, na spremembo električnih lastnosti papirja in vpijanje tiskarske bar- ve. Učinkovanje vlage slabo vpli- va na dimenzionalno stabilnost, poveča se zvijanje in slabšajo se fizikalne povezave med vlakni. Ker se kakovost grafičnih papir- jev spreminja, je treba določiti karakteristike in uporabnost za posamezne vrste tiska in kako- vost končnega izdelka [1]. Ofsetne rotacije za tisk časopi- sov zahtevajo zelo visoko povr- šinsko jakost časopisnega papir- ja, dovolj veliko poroznost za hi- tro vezanje tiskarske barve, zado- stno vodoodpornost in hkrati sposobnost vpijanja vlažilne te- kočine, togost in odpornost strukturnih in površinskih la- stnosti. Viskozne tiskarske barve Slika 2a. Želena kakovost odtisa (mikroskopski posnetek - povečava 20x). Slika 2b. Neustrezna kakovost odtisa - dobro so vidne površine, ki niso potiskane s tiskarsko barvo (mikroskopski posnetek - povečava 20x). ČASOPISNI PAPIR KAKOVOST ČASOPISNEGA PAPIRJA ZA OFSETNI TISK Lastnosti površine (topografija) Označen je sita in klobučevin Hrapavost Sposobnost omočenja por Poroznost Sorpcijske lastnosti Gostota Natezna Tlačna jakost jakost Vezivna jakost Razpočna odpornost (razslojevanje) Slika 1. Vpliv surovin in tehnoloških razmer izdelave na strukturne lastnosti (gostoto, porazdelitev por, vezivno jakost), lastnosti površine in celotno kakovost papirja za tisk [1]. v ofsetnem tisku in vedno večje hitrosti tiska opredeljujejo visoke zahteve po kakovosti papirja, predvsem po površinski jakosti, hrapavosi in sorpcijski sposob- nosti [2], [3]. Tiskanje časopisov standardne kakovosti kot tudi revialnega ti- ska poteka danes pretežno na ro- tacijah v tehniki coldset ofsetne- ga tiska (CSWO, coldset web off- set method) pri velikih hitrostih. Zato je za kakovost papirja treba upoštevati optimalne lastnosti ti- skarske prehodnosti in tiskovne kakovosti. Kljub temu da se v za- dnjem desetletju spreminja suro- vinska sestava standardnih vrst časopisnega papirja, z višjim vnosom DIP-vlaken (Deinking Pulp) in višjo vsebnostjo polnila, je treba upoštevati vedno višje zahteve po kakovostnem, enako- mernem odtisu. Izsledki novej- ših raziskav kažejo, da je nujno treba poleg osnovnih zahtev, ki opredeljujejo kakovost (enako- mernost, dvostranost, usmerje- nost vlaken), upoštevati optimal- ne lastnosti površine papirja. Ključni dejavniki, ki vplivajo na želene lastnosti, so hrapavost in kompresibilnost površine in ena- komerno navzemanje tiskarske barve, ki je odvisna od struktur- nih in sorpcijskih lastnosti povr- šine papirja, na katero vplivajo lastnosti vlaken in vsebnosti fine snovi v celotni sestavi [4], [5]. Tiskovna kakovost papirja je opredeljena s tiskovnimi la- stnostmi (tiskovna hrapavost PPS, tiskovni sijaj, navzemanje tiskarske barve, kontrastno obar- vanje, hrbtno presevanje, prebi- janje barve, trdnost odtisa) in ce- lovito tiskovno kakovostjo (po- skusni tisk in vrednotenje tiskov- ne merske forme, kategorizacija papirja). Za tiskanje v ofsetnem tisku so ključnega pomena nasle- dnje lastnosti: osnovne strukturne lastnosti (homogenost, usmerjenost vla- ken, formacija papirja), ^ fizikalno-kemijske lastnosti (gramatura, voluminoznost, vse- bnost vlage in pepela, pH ekstrakta in površine), lastnosti površine (gladkost, tiskovna hrapavost, kompresibil- nost, absorpcija in penetracija te- kočine, prepustnost vode in zra- ka, abrazivnost), optične lastnosti (sijaj, beli- na, svetlost, barva, opaciteta, transparentnost), *tiskarske lastnosti (penetraci- ja, absorpcija tiskarske barve, su- ha cepilna odpornost, površinska odpornost), ^ klimatske razmere (dimenzi- onalna stabilnost, histerezna kri- vulja ravnotežne vlažnosti). Površinska odpornost papirja je eden od parametrov tiskarske prehodnosti, ki ima velik vpliv na kakovost tiska. Slaba površinska odpornost po- vzroča motnje med tiskanjem in vpliva na slabšo tiskarsko preho- dnost papirja. Težave se lahko pojavijo pri ti- skanju pri velikih hitrostih, do 12 m/s, pri rotacijskem ofsetnem tisku in tudi pri tisku pol. Največ težav povzročajo papirji z veliko vsebnostjo lesovinskih in recikli- ranih vlaken in papirji z veliko vsebnostjo polnil in papirji, ki so obrezani s skrhanimi noži. Pri papirjih s slabšo površinsko odpornostjo prihaja do cepljenja vlaken, kosmičenja in prašenja. Slabo vezana vlakna, fini delci vlaken in polnil so prašni delci, ki so nevezani ali slabo vezani, se odlagajo na odtisno gumo in LABORATORIJSKI TISK Slika 3. Naprava za izdelavo laboratorijskega odtisa Prüfbau-Dürner. prek nje na odtis. Posledice so vi- dne na odtisu v obliki drobnih pik ali iztrganih drobnih delcev iz površine papirja. Večji delci, ki so trdno nalepljeni na odtisno gumo, povzročijo vidne napake (bele ali barvne lise). Napake se povečujejo, če tiskamo rastrirane temnejše tiskovne površine z ve- čjo barvno pokritostjo. Na slikah 2a in 2b je prikazana dobra in slaba kakovost odtisa kot posle- dica različne površinske odpor- nosti papirja. 3. METODA ZA DOLOČA- NJE POVRŠINSKE ODPOR- NOSTI PAPIRJA Pri optimiziranju tiskarske pre- hodnosti in tiskovne kakovosti papirja v tehniki rotacijskega of- setnega tiska smo želeli ugotoviti odpornost površine pri tiskanju pri večjih hitrostih in vpliv na prašenje in cepljenje vlaken na površini. Preizkušali smo z modificirano metodo določanja površinske odpornosti papirja. Pri izdelavi laboratorijskih odtisov na siste- mu Prüfbau-Dürner smo pri na- raščanju hitrosti od 0,5 do 6 m/s zasledovali navzemanje standar- dne testne tiskarske barve za po- skusni tisk na površino papirja. Po priporočilu metode, ki so jo pred desetletji razvili na Fin- skem, je želeno, da je navzem ti- skarske barve pri tisku čim večji [6]. Krivulja navzemanja tiskar- ske barve v odvisnosti od hitrosti mora biti čim bolj položna in do- segati čim višje vrednosti navze- manja tiskarske barve v celotnem področju merjenja optične go- stote odtisa (slika 4). Za izvedbo metode preizkuša- nja uporabimo laboratorijsko ti- skarsko barvo za izdelavo preiz- kusnih odtisov (Mihael Huber - Andruck und Mottling Testfar- be). Dimenzija vzorca papirja je 29 x 4,7 cm. Natančno določeno količino tiskarske barve (naj- manj 0,35 cm3) nanesemo na si- stem za nabarvanje na aparatu Prüfbau-Dürner in pustimo na- našati 30 sekund. Nato še 30 se- kund nabarvamo aluminijasti disk, širok štiri cm, pri tiskov- nem tlaku 80 kPa. Izdelamo za- četni odtis pri konstanti začetni hitrosti 0,5 m/s. Po enakem po- stopku izdelamo še druge odtise pri naraščajoči hitrosti, ki je 1, 2, 3, 4, 5 in 6 m/s. Laboratorijske vzorce odtisov sušimo 24 ur v normalnih klimatskih razmerah po standardu ISO 187. Za izvedbo preizkušanja je nuj- na uporaba standardne laborato- rijske barve. Uporaba drugih ali originalnih tiskarskih barv ni pri- poročljiva, ker ne omogoča po- novljivosti. Te lahko povzročijo tudi težave pri tiskanju ali celo poškodujejo aparat. Ponovljive razlike med različnimi vzorci do- sežemo samo, če je nanos labora- torijske barve dovolj velik, naj- manj 0,35 cm3. Na vseh suhih in klimatiziranih odtisih z denzitometrom izmeri- mo optično gostoto D. Rezultate preizkušanja prikažemo nume- rično (vrednosti za optično go- stoto odtisa D) ali grafično (od- visnost optične gostote D od hi- trosti tiskanja). Podamo tudi vi- zualno oceno odtisa in mikro- skopski pregled odtisa, pri 40- do 100-kratnih povečavah. 4. REZULTATI IN KOMENTAR Na podlagi praktičnih izkušenj smo se odločili, da za vrednote- nje površinske odpornosti časo- pisnega papirja v ofsetnem tisku izvedemo naslednje postopke: v celotnem področju preiz- kušanja od 1 do 6 m/s ocenimo potek krivulje v diagramu, ker so hitrosti pod 2 m/s pri rotacij- skem tisku prenizke, ^ z merjenjem optične gostote odtisa določimo vpliv lastnosti površine papirja v celotnem po- dročju preizkušanja od 1 do 6 m/s, vizualno oceno odtisa poda- mo v celotnem področju preiz- kušanja od 1 do 6 m/s na podlagi pregleda in mikroskopskih po- snetkov. Slika 4. Vpliv navzemanja tiskarske barve na površinsko odpornost odtisa, merjeno s spremembo optične gostote, v odvisnosti od hitrosti tiska: a) zelo dobro, b) do- bro, c) slabo in d) zelo slabo. PREIZKUŠANJE PAPIRJA Slika 5. Primer opredelitve površinske odpornosti papirja - odvisnost dosežene Slika 7. Mikroskopski posnetki primerjalnih vzorcev odtisov: zgoraj a) dober odtis in vrednosti optične gostote odtisa od naraščanja hitrosti: a) dober, b) slab vzorec. spodaj b) slab odtis, pri hitrosti tiskanja 5 m/s (40-kratna povečava). 4.1 Merjenje optične gostote Primerjalna analiza je pokazala, da so dosežene vrednosti povr- šinske odpornosti odtisa odvisne od strukturnih in površinskih la- stnosti papirja (gostota, formaci- ja, dvostranost, suho cepljenje in sorpcijske lastnosti tiskarske bar- ve). Krivulja absorpcije tiskarske barve mora biti čim bolj vodo- ravna in dosežene vrednosti op- tične gostote odtisa čim višje, oziroma najmanj D = 1. Rezulta- ti površinske odpornosti so pri- kazani na slikah 5a in 5b za vzo- rec papirja, ki je dosegel zelo do- bre in slabše lastnosti. Slika 6. Vpliv hitrosti tiskanja na spremembo optične gostote odtisa: primer zgoraj a) dobrega in spodaj b) neustreznega obar- vanja odtisa, pri hitrostih od 2 do 6 m/s. 4.2 Vizualna ocena Z vizualno oceno presojamo intenziteto obarvanja pri posa- meznih hitrostih tiska. Vzorec pokaže večjo (dovolj odprta po- vršina) ali manjšo intenziteto obarvanja (bolj zaprta površina), kar se izraža tudi v vizualni oceni odtisa. Posamezni vzorec lahko pokaže dobro intenziteto obarvanja, ki pa je nehomogena oziroma se pojavlja tiskovna neenakomer- nost ali mottling. Zato kot rezul- tat vedno podajamo oba parame- tra skupaj - grafično interpreta- cijo in vizualno oceno. Rezultati ustrezne in neustrezne površin- ske odpornosti primerjalnih vzorcev odtisov so prikazani na slikah 6a in 6b. Mikroskopski POVRŠINSKA TRDNOST posnetki obeh primerjalnih vzor- cev pri 40-kratni povečavi pa so prikazani na slikah 7a in 7b. a) Vzorec dobrega odtisa Na posnetkih dobrega odtisa na sliki 6a je razvidno, da dosega odtis enakomerno, dobro obar- vanje v celotnem področju, pri vseh hitrostih. Nasprotno dosega vzorec slabega odtisa na sliki 6b že pri nizki hitrosti slabo obarva- nje, ki se s hitrostjo še slabša. Re- zultati potrjujejo dosežene vre- dnosti, prikazane v diagramu 5b. b) Vzorec slabega odtisa Tudi mikroskopski posnetki obeh vzorcev odtisa pri 5 m/s po- kažejo, da je površina vzorca 7b slabše vpojna, navzemanje tiskar- ske barve je manjše, kar je posle- dica nizkih vrednosti površinske odpornosti papirja. 5. ZAKLJUČEK Vrednotenje površinske odpor- nosti papirja pri različnih hitro- stih z modificirano metodo pre- izkušanja je pokazalo uporabne vrednosti za merjenje navzema- nja tiskarske barve in vpliv na spremembo optične gostote in enakomernost odtisa, predvsem v rotacijskem ofsetnem tisku pri velikih hitrostih. Metoda je pri- merna za preizkušanje vseh vrst papirja tudi v drugih tehnikah ti- skanja (globoki tisk, fleksotisk), pri katerih je hitrost tiskanja od 2 do 10 m/s. Metoda ponuja ponovljivost in omogoča poljubno spreminjanje hitrosti tiska do največ 6 m/s, kar omogoča, da sproti opazujemo, kaj se dogaja z vzorcem papirja med odtisovanjem. Uporabna je za preizkušanje vseh vrst papir- jev, ki se tiskajo na hitrotekočih ofsetnih tiskarskih strojih, pri ti- sku na pole ali zvitek. Želene vre- dnosti optične gostote odtisa pri hitrosti tiskanja 5 m/s so naj- manj D = 1. Izsledki raziskave so pokazali, da je najboljši način določanja površinske odpornosti papirja grafična predstavitev optične go- stote odtisa v odvisnosti od hi- trosti, skupaj z vizualno oceno vrednotenja laboratorijskega od- tisa in mikroskopskimi posnetki odtisa. Meta ČERNIČ Leopold SCHEICHER Inštitut za celulozo in papir Ljubljana LITERATURNI VIRI [1] N. Jopson Achieving the required quality-sheet structure and surface treatment in new- sprint-constrains and opportunities 6th International Newsprint production, Development & Use, Paper 9 30.-31. march 2004, Leatherhead, UK [2] J. J. Pawlak, D. S. Keller Relationships between the local sheet structure and z-direction compressive characteristic of paper Journal of pulp and paper science vol. 30 no. 9 (2004), p. 256-262. [3] S. R. Corson, A. G. Flowers, D. G. Mor- gan, J. D. Richardson Paper structure and printability as con- trolled by the fibrous elements Tappi Journal, no. 6 (2004), p. 14-18 [4] A-M. Kuvaja An Empirical Method for Testing the Su- rface Strenght of Offset Newsprint Paperi ja puu, No. 12, 1972 Vol. 54, p. 853-858. [5] E. Krauthauf Qualität: Die Herausforderung an die Blattbildung Betriebserfahrungen bei der Herstellung holzhaltiger Druckpapi- ere am Beispil Zeitungsdruckpapier Wochenblatt für Papierfabrikation 9/10, 1994, p. 392-397. [6] J. Johnson CSWWO (Cold set Waterless Web Off- set) using standard TMP/DIP newsprint IPGAC (International Printing&Graphic Arts Conference), Bordeaux, France, Octo- ber 1-4,2002 [7] M. Černič, L. Sheicher Surface strength characterization of un- coated newsprint paper Karakterizacija otpornosti površine novin- skog papira 10. međunarodno savjetovanje tiskarstva, dizajna i grafičkih komunikacija Blaž Baromić, Senj, Novi Vinodolski, Hrvatska, 31.5.-3.6.2006 Zbornik radova str. 181-186 GRAFIČAR REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 1/2008 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Peter Puhan Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Gregor Franken Iva Molek Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar Grafična podoba Ivo Sekne> Naslovnica: zasnova Marko Kumar oblikovanje Staša Pihlar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Letna naročnina je 22,00 EUR. Posamezne številke po ceni 4,60 EUR dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtor- skih delih, objavljenih v Grafičarju, so družba Delo, d. d., ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali nji- hovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavlje- nih prispevkih. K Mojstri dobrega odtisa že od leta 1991 Naši poslovni partnerji in njihovi proizvodni programi: ATLANTIC ZEISER grafični števci in oprema za številjenje FIBERWEB cevne navleke in krpe za čiščenje BÖTTCHER vse vrste tiskarskih valjev DAY INTERNATIONAL (VARN PRODUCTS COMPANY) ofsetne gume, poliester podloge in pomožna sredstva za tisk DERPROSA folije za hladno in toplo plastificiranje DIAURES samolepilne folije in papirji ECRM CTP oprema EFI programska oprema za upravljanje in vodenje tiskarn FALK naprave za predpripravo vode za grafično industrijo FLINT GROUP (ANI PRINTING INKS, K+E, XSYS) barve za tisk na pole FOTECO emulzije in kemikalije za sitotisk FRITHJOF TUTZSCHKE cevne navleke in podložni kartoni GUARRO CASAS knjigoveški prevlečni materiali KAMI pomožna sredstva za reprodukcijo KIMOTO vsi materiali za izdelavo montaž KODAK GCG ofsetne plošče, grafični filmi, kemikalije, CTP oprema in materiali za analogni in digitalni poizkusni odtis KOMPAC avtomatski vlažilni sistemi NORBERT WIETSCHER drobni grafični pripomočki PCS potrošnji in nadomestni deli PRINTING RESEARCH Super Blue mrežice za tisk brez madežev PRÖLL barve za sitotisk SERICOL sitotiskarske barve, flexo barve za tisk etiket TETENAL kemični proizvodi za grafično industrijo Grafik d.o.o., Letališka cesta 32,1000 Ljubljana, T • tajništvo 01 548 32 00, prodaja 01 548 32 24, F • tajništvo 01 548 32 10 E • grafi k@grafik.si, www.grafik.si Izvirno kot original Ko so skale v hribih še posebej lepo hrapave, nebo sijoče modro, vi pa se počutite ledeno mrzlo, potem je prospekt, ki ga opazujete, verjetno natisnjen na ofsetnem stroju KBA 74 Karat. Noben tiskarski stroj ne upodobi finejših prelivov in bolj sijočih barv kot digitalni ofsetni stroj z integriranim delovnim procesom in barvnimi sistemi Gravuflow. In to v dinamično rastočem segmentu nižjih naklad v barvah. Z minimalnim osebjem za digitalizirano tiskanje CTPress, definirano kakovostjo in kratkimi proizvodnimi časi ste konkurenčni tudi v tržnih vrzelih. Vas zanima? Zadostuje telefonski klic. Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0 E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Karat KBA Digital