Demokratična socialistična »volilna kampanja"
Volitve so ena vročih in aktualnih tem. O njih se govori povsod in na raztične načine — od uličnih in gostilniških pogovorov, debat in komentarjev, pa vse do strokovnih in znanstvenih razprav. Kar samo od sebe se zastavi vprašanje: Zakaj? Po vsej verjetnosti ne gre samo za politično cxiločitev, da je pač treba volilni sistem te-meljito prevetriti ampak nasploh za mnogo večje zanimanje ljudi za celotno delovanje političnega sistema zaradi iskanja izhoda iz družbene krize. A kakorkoli na stvari gledamo bi izhodišče moralo biti v pristopu pri dograjevanju in spreminjanju volilnega procesa, radikalni, kritični analizi političnega uresničevanja veljavne uredi-tve in na tej analizi ponujene spremembe, ki bodo krepile razvoj delegatskega in skupščinskega sistema. Zato po vsej verjetnosti ni temeljno vprašanje — neposredne volitve DA ali NE, temveč kako zagotoviti totalen neposredni vpliv ljudi na izbiro in izvolitev vseh funkcij od KS do republike in federacije in še pomembneje, kako večino ljudi motivirati, da bodo vsebinsko oblikovali celoten volilni proces. Kajti volilni proces se ne more in ne sme omejiti le na konč-ni akt glasovanja, saj se tudi kadrovska politika ne prične šele z ,,volilno skrinjico". Zato je treba preprečiti dvoje: na eni strani pa-sivnost Ijudi v volilnem procesu in na drugi strani, da bi DPO odi-grale vlogo dokončnega selektorja v volilnem procesu in bi tako ce-lotno volilno telo ostalo prikrajšano za dokončno volilno odloči-tev. In kaj je potrebno narediti, da bi to dosegli?
—  za vsake volitve mora socialistična zveza izdelati globalen vse-binski volilni program
—  pluralizem kandidatov, pa ne samo zaradi večštevilčnosti kan-didatov, temveč tudi zato, da posamezen kandidat v okviru global-nega volilnega programa socialistične zveze uveljavlja svoj osebni projekt
—  nujen predpogoj za vsebinsko smiselne volitve med več predio-ženimi kandidati je v tem, da ljudje kandidate poznajo. To pa zahteva izdelavo (socialistična zveza) pravil volilnega soočanja in predstavljanja kandidatov, ki mora vsebovati norme volilnega ob-našanja v samoupravnem sistemu. Saj po vsej verjetnosti si ne želi-mo volilnih karnevalov meščanskega tipa. Ali pa! Vendar potem to povejmo na glas.
Skratka gre za vprašanje, kako ne smemo prikazovati ampak tu-di vrednotiti uspeh, neuspeh, izkušenost, neizkušenost, sposob-nost, nesposobnost kandidata in ne nazadnje tudi osebnostne hibe kandidata, ki moralnoetnično diskvalificirajo njegovo možnost, da bi se potegoval za družbeno funkcijo.
—  Pri soočanju in predstavljanju kandidatov igrajo pomembno vlogo množični mediji (gre za odmerjanje prostora posameznim kandidatom, kjer po vsej verjetnosti ne bo moglo biti ,,uravnilov-ke", saj bo šlo za kandidate, ki so že uveljavljeni in še posebej za ti-ste, ki se želijo uveljaviti), ki jih prav tako morajo opredeljevati vo-lilna pravila.
—  Preprečiti je treba, da bi se kandidat v volilnem procesu obna-šal pasivno in samo čakal, da ga kandidira in ,,izkandidira" sociali-stična zveza. Kdor želi družbenopolitično delovati mora nastopati javno in v zvezi s tem sprejemati tudi določeno tveganje in odgovor-nost. Kdor tega ni pripravljen sprejeti, ga pač ne bomo kandidirali.
Skratka to je le nekaj predlogov, ki bi napolnili, ki bi napolnili po-litično izpraznjenost dosedanjih volitev, se izognili pobudam za me-ščanski politični ,,cath-as-catch-can", kjer je dovoljen vsak prijem za dosego političnega cilja. Seveda pa to obenem pomeni predvsem ga-ranje socialistične zveze, katere naloga ne more biti le v tem, da ,,na-saja" kandidate, temveč da je prireditelj — organizator široke in de-mokratične socialistične ,,volilne kampanje".