Naš izvoz. Po trgovski slatistiki smo izvozili v letu 1927 iz naše države raznega blaga v skupni teži 4,251.459 ton in v vrednosti 6 milijard 400 milijonov in 153.718 Din. Odgovarjajoče številke za leto 1926 znašajo 4,884.718 ton in 7 milijard 818 milijonov 180.094 Din. Iz tega se vidi, da je naš izvoz v preteklem letu nazadoval tako po teži, kakor tudi po vrednosti. Pri izvozu pride na prvo mesto les, katerega smo izvozili 1,150.071 ton ali za 885,400.000 Din. Na drugem mestu pa so svinje, katerih smo izvozili za 518,000.000 Din, ali 421.147 komadov. Na tretjem mestu so jajca, katerih smo izvozili 26.350 ton, ali v vrednosti 512,800.000 Din. Nalo sledijo živa goveda, koruza, baker, sveže meso, hmelj, pšenica in suhe češplje. V preteklem letu smo izvozili raznega žita za več kot poldrugo milijardo manj kakor v letu 1926. Vidi se torej, da je lanska suša močno škodovala našemu gospodarstxu. Tudi jajc smo izvozili za skoraj 100 milijonov manj. Izvozili smo pa mnogo več lesa in pa 123.277 živih svinj več, kakor v letu 1926. Tudi svežega isadja smo izvozili za 25 milijonov Din več. Če izračunamo kolioino in vrednost izvoženih kmetijskih proizvodov (brez lesa), vidimo, da znaša njihova vrednost več kakor polovico vsega izvoza, po vrednosti ZVt milijarde Din. Kmetijstvo tvori torej aiajvažnejši del našega narodnega gospodarstva, daleč za n}im pridejo še le druge panoge narodnega gospodarstva. In zato bi bila pa tudi samaobsebi razumljiva naloga države, da pospešuje in podpira kmetijstvo v čim večji meri. Od posameznih kmetijskih proizvodov smo izvozili največ v sledeče države: svinje v Avstrijo, jajca v Švico in Italijo, živa goveda v Avstrijo in Italijo, koruzo na Češko, sveže meso v Avstrijo, hmelj v Nemčijo in na Češko, pšenico na Češko i.n Grško, suhe češplje v Nemčijo in Češko.