Ï9. âtev.
V Novem mestu 1. oktobra.
1886.

olenjske Novice.
Izhajajo !• in 15. Tsacega meaeca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-leto 1 gld,, za pol lefa 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za vaako vrsto z navadnimi črkami sprejema J. Krajec V Novem mestu.	8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
V kakošneni jeziku dopisnjejo gosposke Dolenjcem?
Prijatelji, ne pozabimo da smo Slovenci in Dolenjci! Te besede je napisal po reîkrat v svojem spisu „Ogovor Slovencev" malo dni pred svojo smrtjo škof, ki je Slovence čez vse ljubil, lehko rečemo, da še veliko veliko bolj, nego ljubimo mi Dolenjce, katerim na ljubo smo začeli pisati „Dolenjske Novice". Ta škofje bil imeniten štajerski Slovenec Anton Slomšek, ki je vse prezgodaj leta 1862. umrl. Ali je z besedo Dolenjce, kranjske Dolenjce mislil, ne vem. Mogoče, Če tudi se nekaterim štajerskim Slovencem veli Dolenjci.
Zakaj pa vse to navajamo. Naše c. kr. gosposke imajo v novejših časih, zlasti pod aedaiyo vlado naročilo, da slovenskemu kmetn pišejo vse v slovenskem jeziku, da kmet to, kar mu pišejo, lo^'e zastopi, ali če tudi on ravno prebrati ne more, vsaj znajo to njegovi otroci, ki so hodili v domačo slovensko Šolo. Nekdaj gosposke niso imele tega naroČila, in pisalo se je vse v nemškem jeziku; ljudje so radi tega mislili, da morajo biti vsa pisma, ki pridejo iz c, kr. uradov, pisana T nemškem jeziku, in da drugače še veljave nimajo. Dandenašnji bi pa uradniki morali kar od kraja slovensko pisati, zlasti na Kranjskem, kjer so sami Slovenci; Nemcev pa razen KoČevarjev fikoro nič ni. To se pa vendar skozi in skozi ne godi. Zakaj neki ne? Več reči pride z Dunaja ali iz druzih nemških krajev v nemškem jeziku za našega slovenskega kmeta ; uradnik pri nas pa morebiti nima časa, ali pa si misli, da njegova dolžnost ni, da bi take njemu došle dopise na slovensko prestavljal. Nekaterim starejSim uradnikom pa gre trdo s slovenščino, navajeni so le nemščine, in zato tudi le v tem jeziku uradujejo. Mnogo pisarij pride pa radi tega našim ljudem, zlasti županom le v nemškem jeziku v roke, ker se za slovensčino nič ne potegnejo.
Vidite, dragi dolenjski župani, svetovalci občinski in kmetje v obČe, to ni prav in tudi ne praktično! Slovenščina je naš materinski jezik, slovenščino govorimo že od mladih let, v sloven-
ščini se tudi doma pogovarjamo v svoji družim; zato moramo gledati, da bodo tudi uradniki in župani pa njih pisarji naš jezik spoštovali. Nemci, Italijani in Madžari že od nekdaj svoj jezik jako spoštujejo in Čislajo, Slovenci smo začeli pa še le v novejših časih zavedati se svojega lepega jezika in naših pravic.
Pa tudi praktično ni, da ne dobimo v slovenskem jeziku svojih pisem od gosposk. Slovenskega jezika je v govora in pisavi zmožen skoro vaak Človek pri nas, nemškega pa ne; Se šolar-Ček Vam prebrati zna, kar se Vam piše v domačem jeziku; nemščino pa morda v celej vasi komaj eden ali pa Še nobeden ne ume.
Vsaj ni treba pri gosposkah razsajati radi tega, Če se vam je v nemščini pisalo. Slovenci, in pusebno Dolenjci so tudi prekrotki ; od njih bode torej rahla prošnja že zadostovala in gotovo se bo oziralo dan denašnji na njih želje, ker ni to samo po postavi, marveč sedanja vlada na Dunaji in v Ljubljani to naravnost želite.
Storimo pa Še mi, prijatelji, svojo dolžnost in ne pozabimo, da smo Dolenjci in Slovenci, kakor je že škof Slomšek svoje slovenske ovčice spodbujal pred 23 leti,
O dolenjskih razmerah
govoré slovenski časniki večkrat. Kolikor iz njih razvidimo, bi radi Dolenjcem pomagali, vsaj z dobrim svètom. Naš časopis večkrat pohvalno omenjajo. Ko je te dni „Slov. Narod" priporočal Slovencem razne zadruge, kakoršne so posojilnice, spregovoril je o dolenjskih zadevah te besede:
„Ko bi Dolenjci gledé vina posnemali renjce, ki imajo sirarske zadruge, in si napra^ vCi vinarske zadruge po izgledu Goriškili vinogradnikov v Dombergu in Štanjelu, bi svoja vina spravili ložje in dra^e v denar. Toda ne dá se tajiti, da je pač težje delovati za vinarsko zadrugo, kakor za katero koli drugo. Kakošno bode vino, je ležeče ne le od lege vinograda, od trs-nega zasada, od obdelovanja, od branja, ampak tudi od tega, kako se pri branji, z moštom in z vinom v kleti ravna. Vinarska zadruga mora se torej omejiti na vinograde, kjer raste blizu jednako
iT™
I


lilS
Tino. Lože bi se dale ustanoviti zadruge za nakupovanje strojev, za zidanje sadnih sušilnic, za napravo sadnih drevesnic itd. Na Dolenjskem je jedina Metliška posojilnica že starejša in, kakor kažejo računi, precej močna. Letos sta se ustanovili Še dve: na Krškem, katera že posluje, in v Čmomlji, ki je že registrovana, je li pa že začela delovati, nam ni znano. V glavnem doleiyakem mestu, v Rudolfovem, pa je le neki oddelek Ljubljanske obrtne pomožne družbe, da si bi pač tu bilo pravo in dobro mesto za dolenjsko posojilnico in hranilnico. Ko bi se narodae moči, mesto da se trošiio v mejsobnem, neplodnem boji, kateri nikomur drugemu ne koristi, kakor nasprotnikom, zjedinile za tako delo, bi več koristile narodu, kakor s tožarenjem in pritožbami."
To so zlate besede, katere naj si zapomnijo zlasti NovoraešČani, kjer se še vihar po zadnjih volitvah ni popolnoma polegel. V Krškem n. pr, )e pa vse složno. Oudi je posojilnica že začela poslovati s 1. julijem, in Že nekaterim zadružnikom pomagala.
O globoki obdelavi zemlje.
Do sedaj borno in malo rodovitno zemljišče zamoremo (če je namreč v obče svet zato) z globokim oranjem ali kopanjem (28—34 centimet.) in sploh globoko obdelavo zdatno zboljšati: zgornja, površna, živa zemlja postaue možuejša, spodnja plast pa rahlejša, in s tim bogatejši zaklad redilnih tvarin, ker le v zrahljano zemljo zamore dohajati zrak, ki je za razkrojenje organskih in rudninskih tvarin neobhodno potreben. Tako obdelana zemlja se tudi lahko ogreva, osuši in vlažnost v sé srka. Z globokim preoravanjem in prekopavanjem spravljamo namreč polagoma dosedaj mrtvo, neplodno spodnjo zemljo na površje, da mora razpasti, ker jo zrak prešine. Da pa vse to bolj vspeŠno dosežemo, moramo zemljo pred zimo preorati ali prekopati, da debelo vrezane brazde in plasti ostanejo Čez zimo na mrazu. Napijo se tako iz zraka redivnosti in postanejo brez gnoja rodovitne. Najbolj storimo, če se za takšno preoravanje podzemeljskega orala (podzemeljskega rovaija) poslužujemo. Takšno oralo sledi navadnema plugu, kteri je v zgornji zemlji 20 centimet. globoko brazdo vrezal, za njim pa podzemeljsko oralo kakih 20 centimetrov spodnjo zemljo dalje rahlja. Tako dobé rastline novih virov za rast, in se tudi odstranijo vse zapreke, ki ovirajo krepko razŠiijenje korenin in dohod zraka, kteri je neobhodno potreben, da se razkrojé mnogovratne redilne tvarine. Če je bolj ilovčna zemlja, bolj je potrebno, da se globoko obdelava.
Brez dvojbe pa v tem obziru največ dosežemo s posebno obdelavo zemlje, ktero rigolanje imenujemo. Prekoplje se namreč 5—10 centimet.
globoko zemlja tako, da pride najspodnejsa plast na površje, zgornja živa zemlja pa na dno; tako zamore do težke, mrtve spodnje zemlje, ktera sedaj na površji leži, zrak, veter, zimski mraz i. t. d. dohajati, ter jo dobro prešiniti. Tako obdelavo zemlje moramo posebno priporočati njim, ki vinograde napravljajo. Kjer se namreč misli nov vinograd zasaditi, mora se zemljišče na rečeni način globoko prekopati, da vršina zemlje spod, spodnja mrtva zemlja pa na vrh pride. V one jame pa se nameče raznovrstne tvarine, postavim jelšino, vejevje ali vejnik, posekano rožje i. t. d., gori pa se dene žive dobre prsti za 60 centimet. po priliki debelo. Če pa je zemlja prepušta, treba je gnoja navoziti in ga 25 ctm. globoko podkopati. Nov vinograd se zamore na tako obdelani zemlji v jeseni s trtami zasaditi, če je namreč zemlja dostojno pripravljena, sicer pa v spomladi.
Človeku pa narava ni tako prijazna, da bi ona vse sama za njega storila, ampak ona mu je samo moč podelila, da more sam zase delati. Da se v enem letu tudi pri rigolanju ne dá doseči pravi namen, je lahko razumeti. Da pa vendar zemlja postaja tudi v spodnjih plasteh rodovitnejša, je treba zraka. SkuŠinja nas uČi, da dobiva nove moči brez gnoja, če se dobro preorje in prekoplje, ker se zračnih redivnih stvari ; de^a, prahu, solnca, vetrov i. t. d. napoji, kterih redivni drobci se v prekopano zemljo vlegajo in jo tako rodovitnejo narejajo. PrezraČenje zemlje dosežemo tudi z drenažo, kjer zamore namreč zrak po glinastih do 7 centim. znotraj širokih cevih v zemljo dohajati, ktere ao en meter globoko v ozke jarke, navadno v suhem poletnem, sicer pa tudi v spomladanskem Času položene, dobro sklenjene in v glavni potok, kteri naj nižje leži, napeljane. Na takem čez rečene cevi posipanem in tudi okoli ležečem zemljišču rastline dobro napredujejo in se da Čez orati, kopati, saditi in veliko več pridelati, kakor pa če bi odprti jarki ostali. To dokazujejo sku-šinje najveljavnejših gospodarjev (Angležev). Razun dejanskih dokazov nam to pokaže tudi ločba (kemija) : oglenjČeva kislina je namreč za rast zelišč, dreves i. t, d. neizogibno potrebna ; v onem zraku, kteri se je v drenažni cevi vlovil, tedaj v zraku, ki je prešinil zemljo in se tam spremenil, pa je bilo mnogo ogljenčeve kisline. Na tako obdelani zemlji morajo biti pridelki mnogo obilnejši, vsakteri sad se dobro obnese, ker se tudi vedno primerna gorkota nahaja; v deževnem vremenu globoko zrahljana zemlja lehko mokroto popiva in preobilno iz vrha odpeljuje, v veliki suši pa pri vsem tem spodnja zemlja vsaj nekoliko vlažna ostane. Drenaža zboljša popřed skoro niČ vredno zemljo, da postane suha, rahla in rodovitna. V taki zemlji se gnoj dobro razkrojuje, in tako popolnoma hasni rMti zelišč, ravno tako zmlete
kosti, pepel, apno i. t. d. Zemlja postane gorkejša, seme liitrejše kali in dozoruje ; gorkota zbuja žít-Ijenje v rastlinah, zrak pa pospešuje rodovitnost zemlje. Travniki, kteri so nekdaj samo biije, ločje in mahovje imeli, bodo polni sladkih tntv; na njivah, na kterih popřed se oves ni rastel, naželo se bo dove^j lepe pšenice in ječmena. — Z globokim preoravanjem in prekopavanjem pred zimo spravljamo tudi one zemeljske plasti na površje, T kterih je marsiktera zalega škodljivih mrřesev, kteri bi se spomladi zbudili in rastline pokončali, sedaj na vrhu jih pa zimski mraz pokonča, tako z onim delom zopet marsiktero škodo od nas odvrnemo.
Kdor si hoče opomoči, mora se sam pridno dela lotiti iu privaditi, ker le tako ao vsi premožnejši gospodarji in kmetje do blagostanja dospeli. Kar človek s krvavimi žulji zasluži, tega ne zapravi tako hitro. Največja in najlepša tolažba pa je ta, da si je z lastno močjo pripravil kar ima, in je tako srečen in zadovoljen mož, ki na svojem posestvu stauuje, se tako težko delo veselo zvršuje in vse gospodarno oskrbuje. „Gospodarnost je hči razumnosti, sestra zmernosti, mati svobode ; ona je, kratko rečem, uporaba pameti in kreposti".	Anion Kupljen.
Nauki y vinarski šoli na Slapu*
Spienjo Janez Sajâ, nadiiMte^j v Sent Jerneji.
Premišljeval sem, kako bi najkoristnejše raz-Širjeval uk, ki eem se ga posluževal od 16. avgusta do 5. septembra 1885 na vinarski šoli na Slapu. Najbolj mi dopade, nekoliko drobtinic iz svojega dnevnika priobčiti v „Dol, Novicah", da bom na željo vis. čast. gosp. Eiharda Dolenca, kot apoatelj razŠirjeval nauk, ki so ga vsakemu slušatelju naročili, v svojem delokrolju. Vem, da je ta list nalašč osnovan za kmetijstvo, posebno za Dolenjce, ki razklada v priprostem jeziku razne skuainje, razne reči in potrjene resnice iu nauke v kmetijstvu, in je torej velike važnosti, in zeló vreden, da se posebno in stanovitno podpira in še veliko bolj razširja. Vsaki naročnik naj bi pridobil se enega!
Taki umni in modri nauki od kmetovanja so vesela znamenya in priče, da tudi pri nas napredujemo v kmetijskih prej zelo zanemarjenih vednostih. Da je to jako potrebno, spoznavajo domoljubi in umni mo^e, ki jih s svojo učenostjo in modrostjo razjasnujejo in njihovo korist dokazujejo. In res, dan današnji ne more več le sama navada veljati, ampak je treba, da ljudje začnd učiti se tudi v kmetijstvu z mislijo delati, in ne kakor stroji, ki jih voda ali pa sopar žene.
V drugih deželah po svetu ae je kmetijstvo že na tako stopinjo učenosti in modrosti
povzdignilo, da rodi na ti poti čuda lep, rekel bi, stoteren sad. Kako bi moglo le za nas prav biti, delati vedno po starem kopitu — ostati v nevednosti, in trpeti na dobri zemlji vedno le pomanjkanje in žalostno bedo, revščino, — in stradari, ondi, kjer se da z umom in pridnos^'o zadobiti lepa obilnoat in vesel blagostan. Bog je človeka v raj djal, ko ga je vstvaril, da bi ga obdeloval in varoval. Pridno delo je torej božja volja.
Božje stvarjenje je tako prečudno lepo, in zemlja, naša mati, ki nas redi, nam ponuja tako Ijubeznjivo svoje dobrote, da bi moral biti res divji, kdor tega ne spozna. Brez te matere ne more nihče živeti. Živež in blagoatan dobivati od nje je človeku sploh potreba. Kdor ve to prav storiti, bo obilno obdarovan, — to ravno pa je umno kmetovanje.
Po tem takem je kmetovanje ne le najpotrebnejše, najkoristnejše, ampak tudi najžlaht-nejše in najveselejše opravilo, — kmetijski stan pa Častitljiv stan.
Ne mislite pa, da vas tu ne bom uČil navadnih reči. Vsaj sem djal, da je treba le ljudi opomniti in napeljati, da morajo vse opravljati z mišljenjem, umom in s pametjo. Treba je poznati pri kmetijstvu vse lastnosti, postave in vodila, in učiti se, kako se dajo mnoge reči najbolje pridelovati, hraniti in v korist obračati. Da prvo kmetovanje ni bilo tako, kakor sedaj nase, vsak lahko verjame. Pa tuđi sedaj med kmetovanjem in kmetovanjem je velik razloček. — Zato pač vidi vsak pametni človek, da naj se Še dalje uči iz dobrih bukev ali pa od dm-zih ljudi.
Ravno sedaj imamo Dolenjci s trgatvijo mnogo posla. Prav žal mi je, da nisem že poprej zamogel pisati, kar sem slišal na vinarski šoli. Upam, da boste vse pazljivo brali, kar vam bom o „vinarstvu" to je o trtoreji in kletarstvu sporočal.
Najprej vam pa povem, da, če bo katera beseda bolj oetra o Dolenjcih, ne zamerite, kakor sem jo kupil, tako jo bom prodal, — pa le v nas dobiček, da bi se izučili tudi mi, in dospeli na višjo stopnjo ! Le pridno prebirajte, gotovo si bote nabrali mnogo lepih in koristnih naukov, kterih ne dobite na trgu. — Začnimo !
V trtoreji smo na Kranjskem se zeló na nizki stopinji, in sicer na najnižji v Avstriji — posebno na Dolenjskem. Dolenjce razdraži, če si upa kedo čez njih vino kaj reči. Toda tisti, ki samo dolenjsko vino prideluje, se ne more o njem prav soditi, ampak le tisti, ki pozná vina druzih dežel — in je vina na Dolenjskem na-tanjČno študiral. Ëdino le tak mož bode sodil

po pravici. Jaz bom tu povedal le, kar je o nalih vinih govoril tak učen moŽ.
Kranjska vina so dvojna: Marwein, dolenjsko vino. O tem je djal, da je prekislo.
Za šampanjec je treba vino najnižje vrste. Vendar pa „dolenjec" Bploh ni zato, da bi se iz njega napravljal šampanjec. Dolenjaka vina imajo preveS kisline in premalo alkohola, ia tudi filabo barvo. Če bi bilo na Dolenjskem vino kolitSkaj boljše, došlo bi ponj dovolj kupcev iz Maribora, kjer napravljajo veliko šampanjca. —
(Dalje prihodnjie.)
tekel ter se razglasil za kneza vseh Bal, garov. Ljudstvo je navdušeno tega. Vse je n& boj pripravljeno Če bode treba, celo bolgarske dekleta hočejo v vojsko, da branijo domovino z opei Turka ali kogar koli. — Kaj bodo druge oblasti k temu rekle, se še ne ve. Vname se lahko ii te iskre velika vojska!
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
V Ljubljani se je osnovala družba sv. Cirila in Metoda, ki bode podpiralo slovenske šole tam, kjer hočejo nemci slovenske otroke z nemškimi šolami ponemčiti. Slovenci, vpisujte se pridno v to družbo !
Kakor poprej na Češkem in Koroškem, tako so presvitli cesar tudi v Slavotliji zbrane vojake ogledali. Bili so prav zadovoljni. Iz sosednje Bosne in Hercegovine je prišlo veliko število imenitnih mož prosit mogočnega našega vladarja, iiaj se ti dve deželi popolnoma sklenite z Avstrijo, ker ste sedaj po imenu Še nekako turški.
Državni zbor se je sošel 22. prêt, meseca. Svitli cesar so ga odprli z daljšim govorom, v kterem so povedali, kaj misli vlada storiti v prihodnjih letih ter gospodom poslancem priporočali, naj jo vestno podpirajo.
Mimo zborovanje paČ ne bode teklo, ker bodo gotovo nagajali zagrizeni liberalni Nemci. Posebno nekaj izmed njih vže sedaj preti, rekoČ, da hočejo vse nemško in le nemško, pravic dru-zih narodov ne marajo poznati. Videti je, da jim je ljubša Prusija, kakor naša Avstrija.
Kaj je novega po širokem svetu?
Španjci ao močno rožljali z oro^em zoper Nemce, zavolj velicih otokov, kakor smo zadnjič povedali. Ali sedaj so se z lepo pobotali — Še celo za odpuŠčenje prosili mogočne Pruse, ker je bil pruski poslanec od Španjcev razžaljen. Boljši gotov mir, kakor slaba vojska, si mislijo.
Kaj imenitna reč se je zgodila na Bolgarskem. Po zadnej turškej vojski so Bolgare razdelili na dva dela; severnega je vladal knez Aleksander — južnega pa turški guvernér Kre-stovic, Bolgarom to ni bilo nikoli po volji. 18. prêt, meseca so pa kar zapodili tega turškega namestnika ter oklicali, da se združijo s severnimi brati pod eno vlado. Knez Aleksander je brž pri-
Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu.
Porabi vsako priliko, kjer si moreš krajcar prislužiti aH prihraniti! Ni lehko navajati raznih malih prilik, pri kterih se dá krajcar prislužiti, opomnim samo tu gospodinje, kako si lehko one mimogredé pridobé krajcar za svoje male potrebščine, da ni treba za vsako malo stvar moža nadlegovati. Ako gleŠ-tajo marljivo vrtiČ pri hiši, vzraste jim marsikaj, za kar lehko v bližnjem trgu ali mestu dobé nov-čičev. Ako pridno rede kuretino, izkupijo za nje in za jajca lepe novce. A tudi gospodar sam si mnogo stroškov prihrani, ako zna kmetijsko orodje sam popravljati ali tudi napravljati V zimskih dolgih večerih naj pridno napravlja iz dobro posušenega lesa toporišČa, ročnike, grablje, platišča za kolesa, ojesa, gredeljne; naj plete košare, čajne i. t, d. S tem si bode dokaj troškov prihranil, ker vse leto se v kmetijstvu mnogo takih reči potrebuje, ki pa na trgu ne malo stanejo. Zato se je treba pa že v mladosti učiti, na stara leta se človeku več ne ljubi.
PiSe nam se:
Iz Dobrove pri Ljubljani 18. septembra. Nekterekrati sem vam že poročal to ali uno od našega kraja. Če sem vam Dolenjcem vstregel takrat — nate vnovič nekaj vrstic.
Tu na Dobrovi obhajamo vsako leto od velikega šmarna pa do prve nedelje po malem šmarnu božjo pot. Prišlo je tudi letos v tem času jako veliko tujcev počastit Mater božjo, zlasti zadnje praznike, ker jim je poprej branilo grdo vreme. Da to prinaša dobiček nasej . lepej dolini, se ume samo po sebi: veo ko priđe romarjev bolj smo veseli. Se pa tudi skrbi pri : nas, da tuji Človek vedno kaj lepega, k^ novega zagleda. Naš častiti gospod župnik so v ■ malo letih cerkev vso prenovili, postavili zunaj nje prekrasno podobo Device Marije i. t. d. — Letos so sezidali velik hlev in drugo gospodarsko poslopje tako lepo in pripravno, da bi se vsacemu gradu podalo. NaŠ farovž je tako velik, da ga bodeš na Kranjskem težko dobil ^ enacega; prav potrebno je bilo, da ao mu tudi
druga poslopja primerna. — Dalje smo letos šolo razširili v dvorazredno. Da je bilo to mogoče, se dozidara rarno sedaj nora mežoarija. Gospoda župnik in nas državni poslanec dr. Po-klukar, ki med nami prebiva, sta res storila za nas kraj jako veliko. Pri tem moram pa še poBebej povdariti to, da nas tolike in tako raz-lifine nove naprave in poprave razun vožnje potrebnih reči za zidanje skoraj nič ne boli — tako zna gospod dobiti pripomo&ke, tako modro delo vravnati, voditi. — Tudi poato smo dobili letos na Dobrovi. Zahvaliti se imamo zanjo enako posebno zgorej imenovanima gospodoma.
Pa6 srečen je kraj, kjer ae viŠi toliko trudijo za občni blagor, kakor pri nas!
Z jesensko letino bomo precej dobro opravili. Pri košnji otave nam je nekoliko dež nagajal, sedaj imamo pa že dolgo kaj lepo vreme. Za vas Dolenjce je to pač kakor navlašč — kajti postregli nam bote gotovo z izvrstno vinsko kapljico. Iz srca vam želimo srečo!
si:'
Domače Testi.
(Najvišji dar.) Nj. veličanstvo preavitli cesar podarili so župnijskemu predatojnistvu v Šent-Juiji pri Šmariji v ljubljanski okolici za cerkvene potrebe svoto 200 glđ., in za raěirjenje Šole v Starem Trgu, okraj črnomaljski, 300 gl. iz Najvišje zasebne blagajnice.
(Imenovanje.) Nj. ekscelenca minister in vodja pravosodnega ministerstva imenoval je notarijska kandidata dr. Adolfa Mravlaga za notarja v Kadečah in Martina Kocbeka pa v Kostanjevici.
(C. kr. deželni šolski svèt) je nad-učitelja v Krškem g. Teodora Valento imenoval za učitelja na ljubljanski mestni nemški Šoli. — Na Kako pride za druzega učitelja g. Vrezic, prej pri sv. Gregoriju pri Sodražici.
(Umrl) je 30. avgusta g. Martin Indof, Župnik T Smihelu pri Žužemberku.
(Prodaja lepe živine.) V Novem mestu bode c. kr. kmetijska družba po dražbi prodajala lepo živino muriškega plemena v soboto 3. oktobra.
(Jamo našel) je gosp. Alfonz Oblak pod domačo njivo, od tako imenovanega mestnega brega kak streljaj dalje. Na videz je jama umetno izdolbena, in skalnati lepo pravilen obok je videti okajen. Jama je s prstjo zametana toliko, da je le dobro ped prostora, in je do sedaj dal lastnik do 4 sežnje daleČ prst ven nositi, med ktero so se naŠle živalske kosti in neko železno, srpu enako orodje. G. Alfonz Oblak prosi naše častite bralce, naj mu poroČé, če je komu kaj o tej jami znanega.
(Iz Krškega) nam prihaja tožba, da mestni oče^e za dobro pitno vodo, za vodnjake premalo skrbijo. V celem mestu imajo baje jeden sam javen vodnjak, kar je za dolgo mestece res premalo.
(Naša vrla žandarmerija,) katera ne izpolnjuje samo vestno dolžnosti svojega stand, marveč skuša tudi narodu pomoči v bedi in pomanjkanji, nabrala je med seboj 114 gl. 93 kr. za prebivalce v kostanjeviškem okraji, katerim je toča uničila poljske pridelke. Gospod deželni predsednik izrekel je c. kr, deželnemu žandar-merijskemu poveljništvu za ta viaokoduŠen dar zahvalo in priznanje. — Tako piŠe „Lj. L."
Jurčičevih zbranih spisov V. zvezek je ravno na svitlo prišel. V prav lepi obliki, kakor prejšnji, obsega slednje spise: HČi mestnega sodnika j Nemški valpet; Sin kmet-skega cesarja; Lipe; Pipa tobaka; V vojni krajini. — Cena zvezkn je 70 kr., krasno vezan pa 1 gld. 20 kr.
(„Kmetom v pomoČ") imenuje se izvrstna knjižica, ponatisnjena iz uvodnih člankov „Slovenčevib" ravno tega naslova. Pisatelj jim je dobro znani žapnik Č. g. Ivan Belec v Fužinah (Weissenfels), založila jo je pa „Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. Knjižica obsega 144 strani in veljá 25 kr., po pošti 5 kr. več. Kdor jih vzame 10, dobi 1 po vrhu. Knjižica" je v tej stroki nekaj posebnega, ker je do sedaj v slovenskem jeziku še nismo imeli. Gospod pisatelj ae je mnogo trudil pri sostavi te knjige in na čaat mu bodi rečeno, da je tudi svoj namen dosegel. V njej podal nam je nekaj, kar se bode posebno tistim prilegalo, kterim je na srci žalosten razpad našega kmetiškega staaii in bi mu radi kvišku pomagali. Naj se to tudi ne bode takoj doseglo — razpad in rast se godi polagoma — a stanje ae bode vsakemu pojasnilo, kdor bode knjižico čital z marljivostjo in razumom. Zato knjižici želimo prav mnogo razšiijenja.
(„Missa pro defunctia") imenuje ae na novo izšel napev za Črno mašo. Napev zložil je Ig. Hladnik, dobiva se pa pri g. Rudolf MiHcu v Ljubljani. Obsega 8 strani, oblika je prav lična. Cena 50 kr.
(„Krajcarska podružnica „Narodnega doma" v Ljubljani") imenuje se društvo, ktero od vsacega druŠtvenika na meaec eden krajcar dobiva. V ta namen so v različnih krajih poverjeniki, pri katerih se imenovani krajcarji pobirajo. V Novomestu se to lahko plačuje pri uredništvu „Dolenjskih Novic," kjer se je že precej udov oglasilo. Rodoljubi naj se prostovoljno oglasijo za poverjeništvo pri gospodu
154. stran.
DOLENJSKE NOVICE.
štey. 19.
s:
m
s m
il Dr. Josipu Stare-ta, blagajniku ^Narodnega doma" v Ljnbljani.
(Opeharil se je.) Iz Sprotana ee poroča : Nek jako poznat oderuh dal je kmeta, ki mn je bil Deko svoto dolžan, rubiti, a ker sođnijski sluga pri njem ni diuzega dobil, kakor jedno kraro, moral ma jo je pustiti kot neobhodno potrebno ime^e. Oderuh je na to mislil, kako bi vendar do svojega denaija prišel in iztuhtal jo je. Ko na neki semejni dan svojega dolžnika ereřa, jame ga pomilovati in da bi dokazal, da se mu res v srce smili, podari mu jedno mlado kozo. Kmet bil je ves srečen in poln hvaležnosti za ta velikodušni dar hiti domu ter pové svojim sosedom^ kaj da ae mu je pripetilo. On-dotni župan pa je bil zeló prebrisan mož in je takoj spaail oderuhovo nakano. Zató kmetu svetuje, da naj kozo takoj zokolje in z dmžino pojé. Kmet uboga, in že drugi dan se je lahko prepričal o tem, da mu je župan dal dober svèt. Uže na vse zgodaj namreč bil je sodnijski sluga ^ zopet pri njem, kajti oderuh bil mu je že naznanil, da se kmetu sedaj krava lahko vzame, ker ima še kozo zraven nje. A kmet sedaj sod-nijskemu slugi smehljaje âe pokaže oglodane kosti pojedene koze. Krava morala se je zopet pustiti pri miru. Da ee je oderuh za ušesmi praskal, si lahko mislimo.
(Obrabljene ali poškodovane dvaj-setice.) C. kr. finančno vodstvo t Ljubljani naznanja na prošnjo trgovinske in obrtne zbor~ nice, katero je ta predložila visokemu c. kr. finančnemu ministerstvu, da ce ob enem poobla-š%jo C. kr. glavni čolni urad in deželna pla-čilnica v Ljubljani, vse glavne davkarije in davkarije na Kranjskem, sprejemati zeló obrabljene ali poškodovane dvbjsetice ali desetice in za nje dajati nepokvarjene.
(Kako se cene spreminjajo.) V po-žunskem mestnem arhivu hranjen je cenik iz leta 1563. Ko se je to leto imel Maksimilijan, Ferdinanda I. sin, v Požunu kronati za oger-skega kralja, sklical se je v ta namen cgerski deželni zbor v Požun, in da se vsled tega živež ni preveč podražil, odločila je cene posebna komisija. Iz tega cenika posnemljemo te-le cftpe: 5 jajic veljalo je 1 kr., za tri osebe kruha 1 kr,, 1 funt govedine ali teletine 2 kr., 1 funt sira 3 kr., ena gos 6 kr., en prašiček 9 kr., eno pišče 2 kr,, en voz drv, ki ga peljejo Štiri voli, 25 kr. Tako je bilo nekdaj, zdaj je drugače.
Izpred porotnega sodišča.
Od dne 14. do 28. septembra t. I. vršile so se pri C. kr. okrožnem scdilči v Novem mestu te-Ie razprave pred porotniki:
16. septembra. Zatožena sta bila Anton Hribar in Matija Tratar iz Doljnih Jesenic zaradi □boja in ropa- T nedeljo 10. maja t 1. popoldne je Anton Andolsek vozil 5 žakljev soli iz Mokronoga v Mimo. V Mokronogu pil je nekaj žganja in pridružila sta se mn dva fanta ter ga prosila, da bi se ž njim peljala na Mimo, kar jima je Andolsek tudi dovolil. Na samotnem kraji po poti sta pa zatoženca svojega voznika prijela in pretepla, ter mu mislila denar odvzeti. Ker je pa Andolsek na pomoč klical, nista imela toliko ča^a, da bi preiskala vse žepe in sta zbežala. Po e. kr. deželnem pravdništva zatožena se zagovarjata, da sta se samo sprla z Andolšek-om zaradi vina, kterega mn nista botela po poti plačevati. Aston Hribar je bil razen tega tudi zatožen, da je 1. jnnija t. 1. Janeza Velita pri av. Roku z nožem na levo stran vratn nbodel, tako, da je ta še tisti večer umr). Pri obravnavi pa je gospod drž. pravdnik od tožbe proti Matiju Tratarju odstopil in seje fa torej oprostil. Pri Anton Hribarja pa 30 gg. porotniki vprašanje glede uboja in prestopka proti telesni varnosti potrdili ter bil obsojen vsled tega na sedem let težke ječe poostrene z enim postom vsaki mesec.
17-, 18. in 19. septembra. Zatožen! so France Tomažin, Janez Tomažin ia Martin Vrček iz Rake. V Podnlcah blizo Rake sta krčmařila Jože Svab in njegova žena Urša. Prodajala sta tudi tobak. V sredo 31. oktobra 1883 prihajali so ljudje na vse zgodaj k Švabovim po tobak in našli so Jožeta Svaba v sobi na tleh ležati v krvi; dihal je še, zavedal se pa ni več; drnga soba je bila odprta in Urša Svab ležala je v njej mrtva v mlaki krvi. — Po dolgotrajni preiskavi se je še le zdaj dokazalo, da se je ta izvršil roparki umor, da je najbrže sodelovalo več oseb, ki pa še niso vse znane. Zatočenima Fianeetn in Janezu Tomažinn je pa priča Janez Ptičar pri obravnavi v obraz povedal, da ju je tisto noč videl v Švábovi hiši, da je videl, ko sta držala Švaba i. t. d, G, Porotniki so glcdc vseh treh zatožcnih vprašanje zaradi roparskega umora potrdili in sodišče je oba Tomažin a obsodilo k smrti na vislicah in sicer Franceta prvega potem Janeza Tomažina, Martina Vrčka pa na dvajset let težke ječe poostrene ženim postom vsako ietrt leta in s temnico vsakega 31. oktobra,
in 23. sept. Zatoženi bil je Janez Lekše iz Površja. C. kr. pravdnistvo ga je tožilo, da je so-kriv hudodelstva ropa, ki se je izvršil 4. decembra 1881 blizo Kržiš, Imenovanega dne se je namreč posestnik Jože Tomažin ob 5. uri zjutraj napotil v Rako k rani masi. Po poti se mn je pridružil ptuj Človek ter djal, da gre v Rako, a da je pot zgrešil. Nista šla dolgo skupaj, ko ptujec Tomažina z gorjačo po glavi vdari ter zahteva od njega denar. Tomažin ves v strahu, mu poda svoj mošnjiček z 20. gold, misleč, da bode ropar s tem zadovoljen odšel. Ali taje začel po Tomažina z nožem biti tako, da ga je bado ranil, potem mn preiskal žepe in vzel Ustnico, v kteri je bilo 1600 gld. Po dolgotrajni preiskavi se je pokazalo, da je bil omenjeni ptujeo A n dre j Sesina iz Oršeče vasi ter bil zaradi tega obsojen leta 1883 v ječo za vse dni svojega življenja. Vže tedaj se je sumilo, da Andrej SeŠina najbrže ni sam izumil ono grozno dejanje in oropani Tomažin je izpovedal, da je tedaj, ko je bil napaden, se daleč na strani videl stati Se enega človeka, kterega pa tudi ni spoznal, ker jo bilo 2^utraj o 5. nri še mračno, Še le zdaj se je pokazalo^

■ i-
-i:
.ir
'í;
da je Seàiiiovi torarâ bil Janez Lekâeix Porr^a. prići Tone Ravnikar mlajši in ojegova mati Neža Rav-oikar, pri kterih je Seiina za časa onega ropa sta-DoraJ, ste namreč [Mvedale, da je Janez Lekse pogosto zahajal k Sesini, da uta se ta dra skrivaj pomenkovala, da je tisti dan po ropn prišel Janez Lekse k SeHni in krvavo obleko odnesel in novo preakrbel. G. Porotniki so zato vprašanje glede sokrivstva potrdili ter bil Janez Lekše obsojen na deset let težke jeée.
25. in 26. sept. Zatoženi so Anton Jaklič, Neža JakliÔ, Jože Jaklič, Jože Hirseb, Magdalena Lobiser, Magdalena KOnig, Marija Černe in Jožeta Sehober hudodelstva goljufije. — Anton Jaklič, kramar v Obrem-u je dne 27. februvarja t. I. prosil, da se o njegovem premoženji napravi konknrs ter je naznanil svoje premoženje z 1271 gld., dolgove pa 2 6770 gld. Preiskava je pa dokazala, da je Anton Jaklič svoje premoženje deloma svojim otrokom, deloma svoji ženi oddal, deloma pa in sicer svoje premakljivo blago skril, pri fiemnr sta mtt posebno pomagala Neža in Jože Jaklič, ki sta različno hišno opravo in blago iz prodajalniee nosila Magdaleni Lobiser, Magdaleni KSnig, Mariji Černe, Jožefi Sehober in pa Rudolfu Steiner-jn. — C. kr. drž. pravdništro je zgoraj imenovanih osem tožilo zaradi hudodelstva goljufi e, pa porotniki so vprašanje glede hud. goljufije potrdili samo pri Antonu in Jožetu Jakliču in sodiáče ju je obsodilo in sieer prvega na 18 mesecev težke, z enim postom na mesec poostrene, druzega na 14 meseeev težke z enim postom poostrene jeée, glede druzih pa so porotniki vprašanja zanikali in so se ti morali oprostiti. (Konec prih.)
Eazne vesti.
*	(Obdelovanje zemlje v starih časih.) Y srednjem veku (od 1. 476—1492 po Kristusu) je ležalo veliko zemlje se ne obdelane, dasiravno so si bili samostani postavili ravno v take samotne, puste kraje, kjer naj bi minihi tudi za obdelovanje zemljišč skrbeli. To so prvotno tudi delali; a ker so imeli ako velika in razprostranjena posestva, niso mogli liti sè svojimi služabniki in delavci vsemu kos. Marljivemu obdelovanju zemlje je bilo nepripravno, pomanjkljivo, večjidel leseno orodje velika ovira. Pogostni sovražni napadi, različne vojske so odtegovali najboljše moči gospodarstvu in kmetijstvu. Bolj sta se brigala za kmetijstvo zlasti cesarica Marija Terezija in njen sin Jožef 11. Zaceli so tudi drugi visoki državni gospodje večjo skrb kmetijstvu skazovati in snovati že več nego pred 100 leti kmetijske družbe,, ki so za pospeh kmetijstva prav veliko storile. Na Šta-erskem n, pr. je bil lep izgled sam nadvojvoda Ivan, li je imel na zgornjem Štajerskem izgledno kmetijstvo, a v Pekarjih pri Mariboru vzorno vinorejo. Kmetje so sicer tudi v novejših časih držali se starega kopita, a gospodski posestniki so začeli vinograde obdelovati po naukih nmne vinoreje, in posnema jih dan danes vsaj tu in .tam že tudi prosti kmet, posebno na Štajerskem, na Dolenjskem pa le malo. Napredek v kmetijstvu so v starih časih nadlegovale kobilice, ki so v veliki množini tndi na Slovensko priiumele in vse pokončale. Zadnjikrat so bile v teh krajih 1. 1782.
*	(Kmečko življenje in letine v starih Časih.) Življenje starih Slovencev ni bilo tako slabo, kajti bivali so po rodovitnih krajih, kateri so jim v
dobrih letinah dosta živeža dajali, aka so jih le tudi dobro obdelovali. Vina so veliko pridelovali, Stajersk» vina (tndi vipavska,) zlasti ljutomerska bila so Že v srednjem veku imenitna in so se pila pri kraljevskih mizah; o dolenjskem vinu se pa toliko ne govori v starih bukvah. Pozneje so pa začeU v tej zadevi slabii časi nastopati, slasti za kmeta. Vse, kar je boljše^ pridelal, moral je grofom odrajtati. Tudi meatnî ljudje BO si nakupili boljšega živeža, ker so imeli vedno ve& denarja, kakor kmetje. Vendar se je tndi kmetom moralo se precej dobro goditi, ko se krompirju, tej velikej dobroti v sedanjih časih, niso mogli dolgo privaditi. Najboljše so živeli Slovenci od nekdaj po Slovenskih goricah, kjer so bivali po rodovitnih krajih. Vino so po Štajerskem in Dolenjskem od nekda) radi pili, in to še v preobilej meri, zlasti kedar so bile dobre vinske letine, n. pr. 1796—1798, 1811—1812, 1824, 1834. Slabe letine gledé v vseh pridelkih so bile leta 1814, 1815, 1816. V teh letih so Slovenci, posebno v rimskih krajih veliko gladu prestali ali celó lakote umirali. Lakota je takrat razsajala posebno po goratih krajih, koder so Ijndje med zrnje mleli tro-pinske peSke, koruzne bate in dr. — Vinske slabe letine so bile 1820, 1821, 1825, 1826, 1832, 1833, 1837, 1838.
* (Dogodek iz življenja pred kratkim umrsega slikarja Kanona na Dunaji.) Pred več leti slikal je Kanon podobo nekega že precej priletnega gospoda, kateri je hotel svoji izvoljeni posebno s svojim novim in dragocenim kožuhom dopasti. Slikar je podobo pri omenjenem gospodu doma delal in bila je že skoro popolnoma končana, samo kožuh se ni bil dovršen. Da bi to tem lažje šlo, vzame kožuh na svoj dom. Bilo je okrog Božiča in revni slikar, ki ni imel drv, da bi si svojo spalnico dovclj kuril, posluževal se je kožuha namesto odeje. Kedo bi ran bil to tudi zamogel zameriti, razen morda lastnik kožuha, a ta je bil čisto nenevaren, ker ma slikar svojega precej skritega stanovanja ni bil naznanil. Vendar se je bil slikar nekoliko preračunil. Omenjeni gospod, ki je nemara svoje slike ravno tako težko pričakoval, kakor svojega kožuha, zvedel je vendar le za Kanonovo stanovanje in pride necega dné na vse zgodaj, ko je slikar sq pod kožuhom ležal, v njegovo spalnico. Preduo je še razsrjeni lastnik kožuha zamogel svoji jezi dnska dati, zagromi slikar nad njim: „Nazaj, jaz imam kozô!" Prestrašen zbeži ta iz sobe. Ko mu pa Kanon popoludne dopošlje sliko in kožub, ni hotel nič vedeti o sliki, niti o kožuhn, ampak je le prosil, da naj ga za božjo voljo pri mira pusti s tem.
Opravki meseca oktobra.
v^Zdaj naj se njive pognojé in preorjó in konča zimska setev. Proti koueu tega meseca naj se spravi vse korcnstvo, kar ga je še na polji. Po travnikih naj se zdaj se pase, če ni preveč deževno. Kar se živine nameni za pitanje, mora se začeti zdaj pitati. Iz vrtov naj se konec tega meseca vse spravi, kár ne ostane čez zimo na njih. Zelje naj se poreže t lepem suhem vremenu. Repa, pesa in torenje se t zemlji najbolje ohranijo. Grozd a nikar preveč ne jej pa tudi mosta preveč ne pij, da ti ne bo škodovalo. Na travnika napeljuj vodo. BnČelne panje varaj mokrote, Glej posebno, da si v lepih dnevih dosti stelje za zimo napraviš. Za trgatev po vinogradih je naj-
s
I
i
IH.
i{
156. atian.
DOLENJSKE NOVICE.
šteT. 19,
boljii čaa — letos že v sačetku tega meseca. Kar je pa finega grozdja se pa še ne mudi. Po trgatvi naj se kolja pripravlja aa drugo leto. Bel most se koj odteči v sode, kateri imajo vrelne pilke. Črno vino naj vre na grozdnih mehnrjih (mešičkih). V kleti naj se pazi, da se ne nabere od vrenja preveč ogljeačeve kisline, to je stmpena sapa. V sadnem vrtu se lehko drevje presaja; sejejo naj se peške, zlasti peške, ki so ostali pri delanji jabelřnika in hruSevca.
Sejmi na DolenjsTcem,
v pondeljek po roženkr. ned. aa Vidmu poleg Krke, v Št. Vidn (pri ZatiČ.) in* Ćrmošnioah; v Četrtek po roženkr. ned. na Toplieah; 11. oktobra na Vinici; v Četrtek pred sv. Terez, v Sodražiei; v pondeljek pred sv. Lokom v B i s t r i e i (Trebn. kant.) ; ST. Laka dan v Novem mestu.
Loterijske srečke.
Třít 26. septembra Bradoc 19. septembra
25 77 11 10 24 51 49 75 46 72
V št Rnpertu št. 67
prodá se iz proste roke celo posestvo obstoječe iz za krimo pripravno hišo, s sadnim vrtom in njivam. Več se Í2ve pri lastniku Janez Miklavčiču v Tretoelncm.	[es-ij
1
ivalni stroji.
> <0
Najboljši Howe-, Singer in Cirkular šivalni stroji z 5 letnim poroštvom (garancijo) prodaja od 40 fll. naprej. Ds so nftji sifalui stroji posťbno ddbri, zb^s thti čadili Upci pričali, kateri jib ît •	ÎO dft 18 ht ritljo.
Šivalni stroji.
o> »
3
K —
J. OGOREUTZ,
v Norem mestu.
[64-3]
Federn Matrazen
Tudi prodaja od 7 do 8 gld. lesene Federn Matraze odglv. c. k.priv. tovarne iz Dunaja, katere drage „Drat Matratzen" popolnoma aadomestujejo.
Federn Matrazen
Podpisani naznanja da odpre
odvetniško pisarno
v Jesenkotovi hiši zraven keržetije. Novo mesto 1. oktobra 1885.
r«']	Janez Jagodic,
C. kr. deželni svetovalec v pokoju.
J
Kdor se hoče dobro nasmejati,
naroči naj se oa
iirjev Koledar,
katerega izda
uredništvo „JURIJA S PUŠO" v Trstu oktobra meseca t I. za leto 1886,
Jaijev koledar imel bo obilo zanimivega smešnega belila, pripovedek in pravljic, smešne prigodbe v prozi in poeziji, vse z lepimi podobami okinčano. Jurij je tudi prerok in bo prerokoval, kar fle do sedaj nobeden ni, ker ima železno dašo, se ni bati, da bi pogfinil, ampak bode bril burke da bo smeh. — Ceua mn je samo 55 ftr. — Denar in pisma naj se pošiljajo: upravništvu „Jurija s puSo v Trstu.

P i.
OđfOTjini «Tednik,	in taloinik J. Kriýee.
(Rohwaseline) je
liÚMle lazili n os
To stalno, nespremenljivo, tekoče maziio je temne barve in se ne nahaja v njem nobena rastlinska ali živalska maščoba ter tudi ne postane nikdar žaltovo.
Sirova vazelina K'S/jv™?;
nsnJa, ker najtrdeje usnje takoj mehko in volno stori t«r se po vsemu usnji enako razleze in ga obvaruje, da ne strohni in se ne usnši.
Rabi pa se to mazilo za obuvala, da postanejo mehka in da jih voda ne premoči; posebno za fovska Čevlje ; za mazanje jermenov, komatov, usnja pri vozeh in ko6ijah.
Opomniti je treba, da se nahaja na starem uanji mnogo ostankov živalske ali rastlinske maščobe, treba je toraj nsnje že od začetka dobro mazati ; ko se pa te maati napije, zadostuje potem, da se le nekoliko namaže. Neobhodno potrebno je to mwilo za vsakega, kteri ima konje, ker je najboljše za mazanje
^^ konjskih kopit. ^^
Vpeljano je to mazilo že za konjska kopita tudi v C, k. vojski po naročilu via. c. k. ministerstva avatr. z nk. Št. 2030. Da je to mazilo za konjska kopita v resnici izvrstno, to pričajo tndi mnoga pohvalna pisma prvih živinozdravnikov. Ta sirova vazelína namreč v konjsko in sploh v vsako živalsko kopito ali rog hitro vleze, ter ga obvaruje, da se ne cepi in se ga nohena bolezen ne piime.
Rabi pa se tudi za mazanje lešaja pri goveji živini, mašin in bhzgalnic, ter tudi za mazanje železa, da na zarujevi.
Sirovo vazelíno
pa prodaja v Novem mestu samo podpisani ter velja v možnih, plehnatih škatljicah fO kr. (80 gr. težka), 35 kr. (četrt Kg.), 50 kr. (pol Kg.) in 80 kr. (1 Kg.) Brez skatelj pa se dobiva po 65 kr. Kg,
Vsim tistim pa, kteri želé to mast prodajati, dajem jo veliko cenejše.	[20—6]
FRANC RUS, trgovec
y Novem mestu v Bačaijevi hiši št. 84.
MoTomMto. — Kitiinil i. lif«j«Ci,