DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 26
Sobota, 31. marca 1934
Leto IX
Praznik spomladi Oklic mednarodnega urada dela na vlade
Velika noč spominjala je nekoč na pričetek spomladi. Rajali, jedli in pili so te dni v pričakovanju dobre letine. Rajali so po več dni. Darov je bilo dovolj, da so si preskrbeli po razmerah bogato pojedino.
Tudi Velika noč se materialistično praznuje z bogato namazanim kruhom, plečeti in prilivko. Na kmetih imajo še danes star običaj, da ta dan skuhajo suhe repne olupke, ki so ostali od sladke repe ter imenujejo to jed »aleluja«. Po »aleluji« pa pri-neso na mizo, kar imajo pač še najboljšega v hiši. Delavstvo je bilo svoj pomladanski praznik preložilo na dan prvega maja, da ta dan povdari socialnopolitične krivice in pravice. Tako se praznuje pomladanski praznik na eni strani simbolično, na drugi strani z nado in upanjem, da mora prej ali slej nastati spomlad, cvetoča in rodovitno leto tudi za vse one, ki nimajo darov, ki so ga proslavljali že stari pagani, ko je bilo teh darov povsod dovolj.
Tedaj darov ni nihče zapiral lačnemu pred usti, nihče ni rekel, to je moja last in ne smeš se je dotakniti, pa če pogineš. Tega ni bilo. Zato so praznik spomladi slavili po svojih običajih. Vsi so vedeli, da so darovi na svetu zato, da jih uživamo vsi.
Danes je drugače. Bogato obloženih miz ni več, ali le malokje. Ve-C1na človeštva pa živi v skromnih razmerah, če že ne v bedi;
Nemikl Izvoz
\ i m-
majo obloženih miz, ne plečet na mizi. Ti samo razmišljajo o praznikih
spomladi.
Pri denarju stvar žalne
Angleška kapitalistična pest
Angleški finančniki so poslali v Evropo posebnega poslanca, ki je Pregledal finance raznih držav. Na Podlagi teh preiskav se pritožujejo ‘inančniki, da Nemčija, Ogrska, Bul-Sarija in Grčija ne vrše odplačevanja Posojil. Zlasti velja to za Nemčijo in Ogrsko, ki obveznosti nista plače-ya*i, dasi sta imeli sredstva. V bodo-°e te in vse one dežele, ki ne vrše Sv°jih obveznosti, ne bodo dobivale Posojil. Izvršile so pa svojo dolžnost . °*iska, Čehoslovaška, Finska in ma-Ia Estlandska.
tin ak° je poročal Sir Milles Mat-nefl°n na zborovanju novega denar-£la .koncerna, ki gospodari nad lin-*0 300 milijonov funtov šter-
s ^ Sv°jem poročilu pravi Mattin-pra' pb° angleški kapital vodil na-ter 2ak^roP' n°vo finančno politiko čajo svofe aV da naiP*‘ei države pla-denar obveze, potem šele trosijo .14* ra2l>e svoje potrebe.
't '““‘'•■i*—-	IM	k*
B.Sde|et’ko Ru,iio *
22n67t^ilii0n0V °?ark v ktu 1932, na milijonov mark v letu 1933. V le-osnjem letu pa predvidoma ne bo imSele* niti 50 milijonov mark, ker d0k„ yietska Rusija dovolj drugih
—^J[nikov, ki so jj simpatičnejši.
v°fno brodovje bo po-
Pravljab fSk° luk° Gdini>0< ki*r pri-do tl 5! v,®č,an sprejem. Za tem bo-
Leningrad 6 V°ine ’adie P°Seti,e
Mednarodni
delovni načrt
Vsi se še spominjamo, da sta ; strokovna in socialistična delavska | internacionala predložili mednarod-1 nenni uradu dela in Društvu narodov J obsežno spomenico, v kateri zahteva
načrtno gospodarstvo in kot nujno pomoč v nezaposlenosti organizacijo velikih javnih mednarodnih del,
j
i ki naj bi se izvedla ob mednarodni garanciji.
Z ozirom na to inieijativo in poostritev gospodarskih razmer je tajništvo mednarodnega urada dela predložilo sklep upravnega odbora, po katerem naj bi se organizirala mednarodna javna dela v otniljenje nezaposlenosti, vsem državam članicam Društva narodov. Svet mednarodnega urada dela naglaša, da trajajoča kriza "bolj in bolj trpinči ne-zaposlence. Upravni svet omenja, da je bila tudi svetovna gospodarska konferenca mnenja, da so v omiljenje nezaposlenosti zlasti potrebna javna mednarodna dela ter zaradi tega poživlja vse vlade, da čimprej izdelajo m predlože programe, ki bi utegnili zmanjšati nezaposlenost in poživiti gospodarstvo.
Upravni svet predlaga, da naj se ustanovi poseben svetovno-gospodarski odbor, ki skliče gospodarsko in valutno konferenco.
Ta odbor naj razišče probleme javnih del ter odredi druge ukrepe v uspešno rešitev problema. Odbor naj se skliče čimprej in izdela dnevni red v smislu sklepov londonske gospodarske konference. Urad pošlje j vladam tudi pregled! javnih del, v ko-! likor so jih že izvedle posamezne države.
V svojem poročilu omenja tajništvo razne države, v katerih je zlasti
intelektualni naraščaj
| razmeroma velik.
V Nemčiji imajo po statistikah 150.000 diplomiranih mož in žena, ki zaman čakajo na zaposlitev.
V Franciji, Italiji in na Švedskem pripravljajo posvetovalne urade na
. vseučiliščih, ki naj opozarjajo rnladi-! no, v kateri stroki je mogoča zapo-» slitev intelektualcev.
Poročilo govori tudi o delavskih i razmerah, ki so naravnost grozne. Ali bo apel mednarodnega urada dela tudi imel uspeh pri vladah držav, ki so članice Društva narodov? Vsaj to pričakujemo.
V zmotah propad
v socializmu rešitev!
Socializem je vsetovni nazor, ki uči, kako naj si človeška družba uredi svoje občestvo, da bo vladala med njenimi člani pravičnost. To je temeljni princip ali smer, ki ga nihče ne sme izpustiti iz vidika, kdor je resnično uverjen o velikem pomenu socializma.
Princip je torej popolnoma samo-rasem in se v ničemer ne slaga z realnimi razmerami. Realne razmere hočejo nekaj povsem drugega. Pojavljajoča reakcija to dokazuje. Vsaj vendar vidimo, da je povsod zgrajena na principu nadvlade nad nepo-
sestnimi sloji in principu eksploatacije. Stari privilegirani, plemski in drugi faktorji si osvajajo stare »pravice«, dočim silijo narode k molku, k pokorščini in brezpravju.
Razumemo, da je potrebna neka vlada, red, sistem. Ne razumemo pa, da bi bilo pravično, če se gromadijo nad narodom krivice in se utrjuje prepotentnosti gotovih razredov v svrho izkoriščanja ostalega naroda.
Socializem je posebna ideologija, posebni nazor, posebna veda, zato zahteva tudi samoraslost v svojem dejanju in nehanju.
Socialistična delavska internacionala proti faSizmu
Izvršni odbor II. internacionale se je 25. t. m. v Parizu sestal na konferenco. Avstrijsko delavstvo je zastopal dr. Adler.' Sprejeta je bila resolucija, ki ostro obsoja Dollfussov režim in izjavlja solidarnost II. internacionale z avstrijskim delavstvom v boju proti fašizmu.
Dollfuff je oborožuje!
Londonski list poroča, da je Avstrija dobila 15 vojnih letal iz Italije, j Nahajajo se v Thalerhofu pri Gradcu.
|  --------------------------
Strajk Šoferjev v New-Yorku
se je s posredovanjem mestnega župana La Guarda zaključil. Šoferji so dosegli priznanje svojih kolektivnih pravic.	*!	V
Sodba |e podpisana
Cerkev v Avstriji
Pred krvavimi dogodki v Avstriji so se trudili pošteni katoliški demokrati, da bi pridobili cerkev za posredovanje v napetih razmerah in se tako izognili krvavi meščanski vojni. Cerkev je posredovanje odklonila. Škofi so odredili, da se duhovništvo ne sme vmešavati v politiko. Toda ne samo to! Papežev nuncij Sibilla, škofa Gfollner (Linz) in Waitz (Innsbruck) so vladi celo priporočali fašizem. Mislili so, da je trenutek ugoden za uničenje »bregbožne« socialne demokracije. Vse to so pa priprave za restavracijo monarhije. Cerkev torej ni bila proti krvavi borbi, sedaj pa vabi delavstvo v svoj krog, nad katerim je pomagala vpostaviti fašistično dikaturo s tem, da je delavstvo izgubilo svobodo in vse pravice.
Nemška letala nad francoskimi utrdbami. Francoski poslanik v Berlinu je protestiral, ker so nemška letala obletavala francoske utrdbe.
Fr. Toman:
Vstajenje.
Vse se probuja, vse sili z nepremagljivo silo na dan, mati narava vstaja po dolgem zimskem spanju k novem življenju. Pa saj praznujemo te dni praznik vstajenja.
Kdaj bo slična sila vzvalovila tudi med delavskimi množicami, da bodo tudi lahko praznovale dan vstajenja . . ,
»Postrgajte stari kvas, da boste novo testo«, čitamo v bibliji. Prekva-siti delavsko armado z eno mislijo in zavestjo, da je delavec prav tako človek z vsemi pravicami kakor vsakdo drugi pod solncem in se bori za to zavest in te pravice, je naša naloga.
Kako naj to izvršimo, so mnenja različna. Pota in taktika so lahko različna, le cilj je eden. Sam postati najprvo človek, zavedati se člove-čanstva v pravem pomenu besede in tako vplivati z lepo besedo in vzgledom na svoje sodelavce, je že ena pot, ki je pa zelo počasna in spolzka. Pred vsem jih je malo, ki bi se mogli pokazati kot ljudje-delavci, na drugi strani pa naše delavstvo vse premalo misli in je veliko bolj odporno za ta način spoznavanja delavstva in njegovega poslanstva.
Mnogo bolj reelna in tudi učinkovitejša je pot, po kateri stopamo mi, to je pot organiziranja. Ako hočemo otroka naučiti pisati in čitati, ga moramo poslati v šolo. Ako hočemo delavstvo privesti do tega, da se bo zavedlo svojega poslanstva, ga tudi moramo dobiti v šolo, to je v strokovno organizacijo.
Strokovna organizacija mu na eni strani pridobiva in zagotovi vsaj živ-ljenske pogoje, da ja tako vsaj delno sproščen materijelnih skrbi, dostopnejši za izobrazbo, ki mu jo organizacija potom članskih sestankov, predavanj in res delavskega čtiva nudi. Na svojih članskih sestankih posluša referat sodelavca, se vživlja vanj, poskuša z njim misliti in se nenadoma zave, da je to vse tako kot se mu pripoveduje, da vse to doživlja iz dneva v dan, da je o vsemu temu že razmišljal, samo da svojih misli ni znal izraziti. V govorniku spozna delavca in že poskuša tudi sam poseči v debato. Sprva je še boječ, potem pa postaja vedno sigunejši, počasi se mu jasne misli, spozna, da ni več osamljen, ampak da je svoj med svojimi. V delavskih časopisih čita, da jih je po celem svetu na milijone njemu enakih, da vsi mislijo in delajo isto kot on in vera v vstajenje se ja-ča, rodi s v njem želja, da bi se ko-mukoli razodel, da bi svoje misli vcepil tudi še svojemu sotrpinu, da bi ideja čimprej zmagala.
Le škoda, da se strokovne organizacije vsled strašne krize, ki vlada po celem svetu, morajo omejiti le na obrambo, da očuvajo vsaj deloma eksistenčno možnost svojega članstva in da radi tega preostaja za njegovo izobrazbo tako malo časa.
Pa še obramba radi nezavednih delavcev strokovni organizaciji večkrat ne uspe in ker članstvo ni še tako idejno prepojeno in povezano z organizacijo, jo po prvih neuspehih zapušča.
Postrgati ta stari kvas, organizirati vse kar še ni v naših vrstah, dati vero omahljivcem, poklicati nazaj izgubljene, izločiti pa absolutno Ijuliko in plevel, je naša naloga, naloga vseh klicarjev delavskega razreda.
Ko se bo to zgodbo, tedaj bo pro-letarijat resnično doživel in praznoval svoje vstajenje . . .
Prva lastovka Se ne naredi pomladi
Ali pride gospodarsko izboljšanje?
Še nikdar v današnjem gospodarskem redu ni imelo delavstvo in na-meščenstvo tako nestavnovitne eksistence kakor sedaj. Nehote si zastavljamo vprašanje, kako dolgo bo kriza trajala. In že imamo tudi teorijo o krizi, ki sloni na izkušnjah enega stoletja. Kriza je reakcija, če se prideluje več produkcijskih pomočkov in konzumnih predmetov kakor se jih more oddati, oziroma porabiti. Od leta 1825, ko je nastala na Angleškem prva velika kriza, sta se kriza in prosperiteta menjavali. Razdalje med vrhuncem najboljših konjunktur so postajale tekom desetletij vedno krajše. Novo raziskovanje kriz pa ne ugotvalja samo dviganje in padanje konjunkur, marveč ugotavlja tudi,
da se kriza v kapitalistični dražbi vrača po neki naravni zakonitosti.
Doba dviganja konjunkture znaša okoli 25 do 30 let in padanje zopet toliko. S tem pa ni rečeno, da se konjunktura 30 let dviga in 30 let pada. Ne, tudi v dolgem valovanju teh period, kvišku in nizdol, se pojavljajo krize in konjunktura s primerno tendenco.
Doba od 1815 do 1840 je bila prva perioda poslabševanja gospodarskih razmer. Nato je sledila doba izrecne prosperitete v času od 1840 do 1873. Okoli leta 1873 se je v centralnih evropskih deželah usidral kapitalizem, zato je učinkoval padec tako opustošujoče. Leto 1895 se smatra kot preobrat k konjunkturi. Takrat je nastala tekma v borbi za gospodarsko napredovanje, ki je dovedla končno do vojne. Toda ta perioda je bila zaključena šele 1920. ' Odtakrat se nahajamo zopet v dobi propadajoče konjunkture. Računa se, da bo ta doba trajala še nekaj nad deset let. Ne smemo pa misliti, da bo padec vzdržema trajal od 1930 pa do srede štiridesetih let. Nasprotno, do-
sedaj nismo imeli še nobene krize, ki j bi bila trajala več kot 3lA leta. Se-i danja kriza je posebno huda, ker je j totalna, obstoječa v preveliki pro-j dukciji, ki jo spremlja obenem struk-j turelna kmetiška kriza.
V letu 1933. se je že pokazal pre-okret. Nezaposelnost je nazadovala I okoli 20 odstotkov. V nobeni deželi j ni nezaposlenost letos tako ogromna, kakor v prejšnjih letih. Računamo, da j se pojavi s pomladjo 1934 znatno iz-| boljšanje. Gospodarstveniki pa sploh j menijo, da bo leto 1934 konjunkturno leto. Seveda to ni povsem gotovo, ali i z izboljšanjem moremo vsekakor ra-! čunati. Kot viden znak izboljšanja je boljši položaj težke industrije. V Ze-j dinjenih državah je produkcija na-j rasla od januarja do novembra 1933 j v surovem železu za 200%, v jeklu : za 190%. Britska težka industrija se i je izboljšala za 30 do 60%, v Nemčiji 1 od 25 do 40%. Tudi v manjših deže-j lah se kaže napredek.
Izboljšanje položaja je pa tudi v , zvezi z notranjepolitičnimi razme-| rami.
Oboroževalna industrija je dobila mnogo naročil.
j Vendar se s tem izboljšanje položaja ! ne more utemeljevati. Zakaj, vseka-I kor je beležiti tudi sicer preokret v krizi. Izboljšanje se jasno pojavlja. Pričakujemo, da se bo spomladi zopet zavrtelo mnogo koles, ki že dolgo počivajo.
Na pragu izboljšavanja konjunk-, ture mora delavstvo voditi borbo proti pogubnemu deflacijskemu pritisku,
predvsem pa borbo za zvišava-nje plač,
ki so bile potisnjene globoko pod minimum. Izkušnja namreč uči, da ob dobri konjunkturi plače počasi rasejo, v krizi pa maglo padajo.
i ja, da bi si kupil nujno obleko. — j Dne 13. februarja se je vdal delavski j dom v Holzleithenu. Hajmverovci so j zasedli dom, odvedli pet članov sani-
tete (rudarjev), ki so negovali ranjence, na oder dvorane in tam ustrelili vseh pet (šesti je bil ranjen v nogo).
Progonl delavcev
Pod črnim fašizmom
Osemnajst članov vodstva social-nodemokratične stranke je po ječah. Posrečilo se je le petim, da so pobegnili v inozemstvo. Obtoženi so vsi — »veleizdaje«, dasi so branili ustavo proti veleizdajnikom. — Režim tudi preganja strokovne in zadružne funkcionarje, ker so velik del imetja teh organizacij izročili mednarodnim centralam. Ta denar je bil shranjen, da ga fašizem ni mogel konfiscirati ter bo služil absolutno delavskim namenom in borbi proti fašizmu, dokler odideta Dollfuss in Fey. — Režim onečašča tudi spomenike. Odstranil je znamenito soho Viktorja Adlerja. — Matteotijevo stanovanjsko hišo (dvor) so prekrstili v Giordanijev dvor. Giordani je Mussolinijev hlapec, ki mu je padlo stotine delavcev kot žrtev.
Režim je sklenil del zadružnih
organizacij razpustiti, drugi del pa prodati zasebnemu kapitalu. Gospodarstvo, v katerem soodločuje delavska skupnost, mora izginiti. Torej vse v interesu privatnega kapitala. — Dollfuss (»Times«) je zagrozil mednarodnemu socializmu, da bo avstrijskim ujetnikom le takrat milosten, če se ne bo upiral uničenju avstrijskega delavskega gibanja.
Angleško glasilo delavske stranke »Daily Herald« pravi, da je ta izjava Dollfussa sramoten poizkus izsiljevanja, ki ga mora ne le »zahodni socializem«, marveč vsakdo, ki še sploh ima čut dostojnosti, z zaničevanjem zavrniti.
Nesramna lažnjivost velenemške »Parlamentskorrespondenze«, da si je dr. Julij Deutsch kupil vilo pri Brnu na Moravskem preseza vse. Dr. Deutsch nima sedaj niti toliko denar-
Doma in po svetu
Zahteve občinskih nameščencev.
Zveza mestnih in drugih občinskih nameščencev je imela nedavno zborovanje v Zagrebu, na katerem je precizirala svoje zahteve z ozirom na zakon o občinah in mestih.
Dunajske oblasti so aretirale več jugoslovanskih emigrantov, ki so bili v zvezi z atentatorji v Zagrebu. Zaplenjeno je bilo pri njih mnogo obte-žilnega materijala.
Smrtna kazčn je bila izvršena dne 27. marca v Beogradu na trgovcu Grandžiču in na zidarju Gavrilu Jovanoviču, ki sta večkrat polagala po Beogradu peklenske stroje poslane iz Bolgarske, od katerih je eden leta | 1932 eksplodiral v Oficirskem domu in napravil večjo škodo in ubil enega postreščka.
Zagrebški atentatorji obsojeni na smrt na vislicah. Atentatorje, Oreb, Begovič in Predalič, ki so pripravljali atentat na kralja v Zagrebu, je beograjsko sodišče v varstvo države obsodilo na smrt na vešalih. V odloku omenja sodišče, da ima država pravico, da se svobodno in mirno razvija, da pa nekatere sosednje države pospešujejo akcije proti njej. Ta pripomba se nanaša na dejstvo, da je bil atentat zasnovan v Italiji po jugoslovanskih emigrantih.
Ali bo »Slovenec« sedaj kaj povzdignil svoj glas? — »Slovenec« se kaj rad dela za edinega čuvarja slovenskega jezika in je že opetovano nastopil proti kakemu slovensko slabo pisanemu reklamnemu oglasu, ki je izšel v Beogradu. Vrag vedi, koliko hrupa bo zagnal proti tej-le klerikalni slovenščini, ki jo pošiljajo našim ljudem za velikonočne praznike:
»Srečne in vesele Velikonočne praznike!
želijo svojim dragim dobrotnikom. [ veliko število otrok iz Doma sv. Tere- j zije od maloga Deteta Jezusa in njihovim, uzgojem poverene častite sestre.
Ne samo želje, temveč tople molitve, za Vaše časovito in večno srečo digajo se vsak dan ljubemu Bogu, posebno zdaj v mesecu posvečenem sv. Jožefu.
V tem zmiraj tiepovoljnim iti težkim sedanjim časima vzdigujemo roke proseči Rednika Rožjega Deteta da nam dodeli po svojem vernim častilcem. Vas, naših dragih dobrotnikov. Za plačilo na Vašoj velikodušnosti, naj Vam sveti Jožef da jednako občutiti svojo pomoč in priprošnjo.
Lepo Vas plemeniti dobrotniki po-zdravljaju hvaležne sestre in otroci Doma sv. Terezije od maloga Jezusa za zapuščene otroke Zagreb.«
Oskrba zapuščenih in revnih otrok. —
Banska uprava oskrbuje in vzgaja v svojih zavodih in pri rejnicah na deželi znatno število otrok, ki so osiroteli, odnosno radi velike bede, ali pa radi brezvestnosti staršev oziroma svojcev zapuščeni. V sedanjih izredno težkih gospodarskih razmerah je pa pričelo število teh usmiljenja vrednih malč-^ kov tako naraščati, da banska uprava s svojimi omejenimi krediti nikakor ni v stanu nuditi vsem tem sirotam potrebno oskrbo. V mnogih primerih pa želijo dobri zakonci vseh slojev, ki sami nimajo otrok in taki, katerim so lastni otroci dorasli ali pomrli, pa tudi starejše samostojne osebe, ki sc
čutijo osamljene, sprejeti iz ljubezni in sočutja kakega otroka po njihovi lastni izberi (event. tudi šoloobvezne) v brezplačno oskrbo ali pa celo za svojega. Dobrotniki, ki bi bili pripravljeni sprejeti katerega teh otrok, naj sporočijo to potom svojih občin upravam banovinskih dečjih domov.
Opozorilo upokojencem. Vsi državni upokojenci in upokojenke morajo predložiti do 10. aprila na predpisanih formularjih prijave za prejemanje draginjskih doklad. Upokojenec, ki prijave ne bi predložil, se izpostavi nevarnosti, da mu Finančna direkcija ukine nadaljnje izplačevanje rodbinskih doklad za ženo in otroke. Zato opozarjamo vse upokojence, da te prijave takoj izpolmjo in odpošljejo na Finančno direkcijo. Pripominjamo, da je treba priložiti prijavi poročni list in krstne liste rodbinskih članov le v slučaju, da teh dokumentov še niso predložili. Če so predložili dokumente že pri zadnji prijavi, jih sedaj ni treba ponovno prilagati. Tiskovine se dobe v Mariboru tudi v upravništvu našega lista.
Za spore z Direkcijo državnih železnic, odnosno državo, ki nastanejo iz ugovorov o prevozu blaga po železnici, je pristojno v smislu § 16 tč. 2 zakona o ustrojstvu trgovskega sodišča edinole Trgovsko sodišče. Tako je razsodilo kasacijsko sodišče na splošni seji dne 16. II. 1934.
Zamenjava starih bankovcev. Prejšnji stari srbski bankovci po Din 50.— od 1. avgusta 1914, po Din 20.— od 5. jan. 1905, po Din 10.— od 2. jan. 1903 stopijo iz veljave z 31. marcem 1934. Kdor ima kak tak bankovec, naj ga pravočasno zamenja, ker se sedaj zamenjujejo še s polno vrednostjo.
*
Zagovorništvo dunajskega župao®
dr. Seitza je prevzel znani avstrijski odvetnik dr. Mravlag s sodelovanjem dr. Braun-Stammfesta. Podžupana Emmerlinga bo zagovarjal dr. Robert Gruber, magistratnega ravnatelja, dr. Hartla odvetnik dr. Eckl, generala Kornerja odvetnik dr. Friedrich Steinbach, predsednika Delavske banke dr. Freunlicha pa odvetnik dr.
Bestermann.	,
Med čehoslovaško in Poljsko vla-da zadnje dni precejšnja napetost, ki
je nastala radi aretacije nekega poljskega profesorja, ki je prišel s propagandističnimi nameni med poljsko manjšino v tešinskem ozemlju na Če-hoslovaškem. Poljsko časopisje je zagnalo radi tega hrup in očitalo Cehom, da zatirajo svojo poljsko manjšino. Češki listi niso ostali ničesar dolžni in so isto postopanje očitali Poljakom napram češki manjšini. Nato je poljska vlada prepovedala uvoz treh največjih čeških dnevnikov, Češka je pa prepovedala nekatere poljske liste. Poljska je zato napovedala
Prav dobra in vendar poceni je
Dobite jo povsod
Tone Mafiek:
57
Služai Kuititeogec
»Jaz ti že verjamem,« je prikimal Kurent. »Jaz sem takrat, po tistem doživljaju, vprašal ob prvi priliki našega inženirja, kaj bi to moglo biti. — Nič posebnega, — je odgovoril. V vlažnih rovih se od gnitja in razkrajanja lesa in drugih tvarin vstvarja nek gotov plin, ki se pri zračnem trenju včasih vname in povzroči tisto svetlobo. O tem sem pravil potem tudi svojemu sinu, ko je prišel domov na počitnice in tudi on je temu pritrdil. Dal mi je neko knjigo, da se lahko sam natančneje poučim. V njej je bilo to vse podrobno opisano: pri razkrajanju organskih snovi (živalskih in rastlinskih), se tvorijo dušljivi plini, ki se pod gotovimi okoliščinami pri zračnem trenju vnamejo in gore z zelenkastimi ali višnjevkastimi plameni. Niso pa nevarni ali eksplozivni, ker nastopajo le v zelo razredčeni obliki. Pojavljajo se pa ne samo v jami, ampak tudi na površju, najraje nad kakim močvirjem, v katerem gnije različno rastlinstvo. Na ta način si lahko raztolmačite razne vešče in coprnice, ki jih Včasih ljudje vidijo.«
»Si poznal starega krojača Jereba, doli za Savo?« je vprašal Janez Franceta.
»Tistega, ki so ga coprnice gonile?«
»I)a, tistega. Hodil je na »štiro« daleč okoli, po Štajerskem in Kranjskem. Neke sobote se je ponoči vračal domov s štire, doli nekje od Krškega. Ravno opolnoči je šel mimo tistega »vkletega mlina«, ko so se baje od vseh strani zagnale proti njemu coprnice. Videl ni drugega ko njihove goreče jezike, s katerimi so hlastale za njim. Mož je ves brezumen začel teči, coprnice pa za njim. Šele ko je prišel do prve vasi, so izginile. Ves upehan in bolan od strahu se je proti jutru komaj privlekel do doma iu legel v posteljo, s katere ni več vstal. Še štirinajst dni je fantaziral o coprnicah, potem pa je umrl. Ljudje so trdili, da se mui je zftiešalo, vendar od takrat nihče več ne mara iti ponoči mimo »vkletega mlina«.
»To je bil gotovo tudi tak slučaj,« je pojasnjeval Kurent. »Krojačev strah je bil prazen in bi radi tistih »coprnic« lahko še dolgo živel. Mož je šel preko kraja, kjer so s.e nahajali razkrajalni plini. S hitro hojo je rezal zVak, ki je za njim valoval kakor voda za bežečim, čolnom. Od tega zračnega trenja so se vneli plini in se zasvetlikali v svetlih plamenčkih, ki so ga potem s strujo vzva-lovanega zraka spremljali, dokler se niso čisto razredčili.«
»Mhm. Vse je mogoče. O podobnem sem 2° večkrat slišal,« je menil Cepin.	.
»In ker si ljudje takih naravnih pojavov niso znali raztolmačiti, so jih pripisovali nadnaravnim bitjem. Iz tega je nastala tudi pravljic« 0 berg-mandelcu.«	,
»Torej ga sploh ni?« se je začudil rranče.
»Vsaj jaz ga še nisem videl,« je menil Kurent, »čeprav že skoro trideset let v jami delam.«
»Jaz tudi ne,« je pritrdil Čepin in ostali.
»Pripovedujejo pa o njem vsepolno čudovitih zgodb,« je začel Kurent, »tako na prirner tisto, kako se je bergmandelc nekoč napil. Nekemu rudarju je neznan požerun vsak šilit izpil iz steklenice kavo, ki si jo je prinašal s seboj, ne da bi mogel dognati, kdo bi to bil. Nekega dne je pa rudar napolnil steklenico nnesto s kavo, z dobrim, mioč-nim žganjem. Ko je potem imed šihtom peljal poln voziček k izsipir, in je moral tam dalj časa čakati, da je prišel na red, se je, ko je prišel nazaj na odkop, hotel malo okrepčati iz steklenice, ki pa je bila na njegovo veliko jezo zopet prazna. Začel je robantiti, ko naenkrat zagleda v nekem kotu ležati malega možica, ki je glasno smrčal. .Ha, sedaj te imam, mrcina tatinska, je zaklical in je začel možica neusmiljeno pretepati.
(Dalje prihodnjič.)
'štran 3
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanka t naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stana, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati., — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jili porabijo prihodnjič. — Uprava.
Ponovna zmaga razredno zavednih rudarjev
v Zagorju
Pri ponovnih volitvah zaupnikov jedobila lista Z. R, J. 31 glasov več
veliko število praznih glasovnic lahko poslali kot znak protesta na pritožno mesto.
izgon vseh čehoslovaških državljanov, tako, da se bodo morale podružnice Škodovih in Bafovih tovarn na Poljskem zapreti. Merodajni činitelji in zlasti tiskovna Mala antanta skušajo spor mirnim potom likvidirati.
V	Franciji se pripravljajo. Policija je izvršila v Parizu več hišnih preiskav, pri katerih je našla precejšnje zaloge orožja. Zlasti desničarske organizacije se baje mrzlično oborožu-jejo, predvsem takozvani frontniki »Ognjeni križ«, »Francoska akcija« in » Francoski solidaristi«. Poslanec Bergeri je na nekem shodu javno izjavil: »Če vlada ne bo hotela vseh teh monarhističnih, fašističnih in nacionalističnih organizacij razorožiti, bodo levičarske in ekstremno levičarske organizacije primorane, da se istotako oborože.« Po provinci je že na več krajih prišlo do hudih razra-čunavanj med desničarji in levičarji, z orožjem v roki. Tako so v Toursu levičarji razbili fašistom neki shod, pri čemer je bilo mnogo ranjenih. V Cannesu so desničarji vrgli bombo v prostozidarski dom. Levičarsko ori-jentirana pariška predmestja so baje dobro založena z orožjem.
Škandal Stavisky. Afera Staviske-ga, ki je bil največji lopov in slepar današnje dobe, se razpleta dalje, Sta-visky je korumpiral politike, uraid-ništvo, vodil morilno mafijo, varal s finačnimi spekulacijami, vodil obsežno špijonažo za vse države. Le tako je bilo mogoče, da ga korumpirani ljudje niso že prej zaprli. Iz njegovih krogov so izšli tudi umori po njegovi smrti. Tako je že skoraj dokazano, da sta sodnika Princeja umorila Sta-viskyjev tajnik Romagnino in njegova žena. Njiju avtomobil je bil istega dne baje v Dijonu, kamor sta na sleparski način zvabila sodnika.
Španska vlada pripravlja nov kon-kordat z Vatikanom. Duhovniki bodo zopet dobivali plačo od države. Velikonočne procesije se zopet vrše kakor pred revolucijo, Radi vedno bolj reakcionarnega kurza vlade narašča nezadovoljnost naprednejših elementov po vsej državi, ki se izraža v novem valu štrajkov in bombnih atentatov, proti katerim hoče vlada Nastopiti z zopetno uvedbo smrtne kazni.
15 ravnateljev težke industrije je bilo v Sovjetski Rusiji radi slabega Poslovanja in sabotaže odstavljenih ■J® aretiranih. Komisarijat za gospodarstvo in industrijo je izdal obsežno re*°rmo v tem smislu, da se v vseh velepodjetjih ukine sistem sovjetov
nadomesti z osebno odgovornostjo strokovnih voditeljev, ker se je Če-
dogajalo, da so razni funkcionarji za°** neP°štene mahinacije skrivali
Slstemom sovjetske birokracije.
rcsnJf-^VROČ, POLETI OHLAJENI V
reiner Knnil	kavni	napitek: Kat n-
aS£StSL^ ,kavv, p,ravim
prijetno m tečnol
Na pritožbo naših »nacionalcev« zoper volitve zaupnikov v II. skupino se se v nedeljo, dne 25. marca vršile ponovne volitve. Priprava za čim večji uspeh pri volitvah je bila obojestransko zelo živahna. Ko so pa naši »naciji« izvedeli, da bodo to pot volitve svobodne in da jih gotovi gospodje obrata Kisovec ne bodo več podpirali, so se svojega poraza že v naprej ustrašili in so svojo kandidatno listo umaknili.
Da pa ne bi bila za njih blamaža prevelika, so svojim pristašem naročili, da vsak svojo glasovnico vzame. In res, ko so bile glasovnice izdane, šli za njimi povsod in še celo po
so
sejmišču so lovili rudarje za glasovnice. Mislili so, da bodo na ta način
Pa tudi tu so se vrezali. Rudarji so šli na volišče in je dobila lista Z. R. J- 358 glasov napram 327 pri zadnjih volitvah. Udeležba je bila 68%. Pri zadnjih volitvah ni volilo 45 volilcev ali 11%. Če sedaj računamo, da so ti tudi sedaj izostali, potem bi znašale abstinenčne glasovnice nacionalcev samo 122 glasov, napram prejšnjim 153 ali 21 %.
Pri teh volitvah, ki so bile res svobodne, se je tudi obrat Kisovec pokazal, kjer se je število naših glasov dvignilo za 43. Upamo, da bo to zadostovalo našim »nacijem«! Če pa ne, pa naj vedo, da smo še tu.
Delo in eksistenca
V	dvorani »Pri Levu« v Ljubljani se je vršil v nedeljo, 25. marca ustanovni občni zbor društva »Delo in eksistenca«, kateremu je prisostvovalo nad 400 udeležencev, med katerimi je bilo zlasti veliko število mladih brezposelnih intelektualcev.
Vsi referati tako pripravljalnega odbora, kakor tudi govori udeležencev samih so izzveneli v zahtevo, da je treba nastopiti z odločno borbo proti korupciji ter z resnim delom za ukinjenje brezposelnosti, ker so bili vsi dosedanji ukrepi nezadostni.
Podčrtati moramo, da so tudi intelektualci, ki so še nedavno smatrali strokovne organizacije za nepotrebne, uvideli, da so se doslej edino razredne delavske strokovne organizacije odločno borile proti brezposelnosti in za potrebni eksistenčni minimum. Ustanovitelji društva so označili kot prvo svojo nalogo, da bodo šli od zavoda do zavoda, od tovarne do tovarne, da se ugotovi vse ogromne nadzaslužke posameznikov, vse dvojne, trojne in večkratne zaposlitve ter začne odločna akcija proti vsem izkoriščevalcem. Društvo bo nastopalo tudi proti dvojni zaposlitvi moža in žene v tovarni, ker stoji na stališču, da je treba
Ljubljana
delavca v tovarni tako plačati, da bo s svojim zaslužkom lahko vzdrževal družino, ne pa, da se prejemke tako reducira, da danes niti dvojni zaslužek moža in žene ne zadostuje za skromno preživljanje družine.
Društvo danes obstoja, vendar najbrže s samostojnim nastopom ne bo moglo doseči ciljev, ki si jih je postavilo. Edino strokovne razredne delavske organizacije bodo mogle — če bo delavstvo izprevidelo, da mora biti kompaktno organizirano — obvladati delovni trg ter rešiti vprašanje brezposelnosti. Vendar bo moglo to društvo ako bodo vsi res delali za idealne namene, ki so si jih zastavili in se ne bodo spustili v brezplodno filozofiranje — doprinesti svoj' del k rešavanju za delavstvo najbolj važnih problemov. Dobro bi bilo, da se društvo tudi zanima za naš	bednostni fond in
njegovo vporabo ter razne druge fonde, ki se zbirajo pri javnih ustanovah in za katere skoraj stoodstotno prispevajo samo najnižji sloji, . u\\t> n \\ii va\? k , L sti.
Delo društva bomo spremljali pazljivo in če bo delo pokazalo, da se društvo resno bori za interese izkoriščanih, bo moglo računati na podporo naših organizacij.
Maribor
Proti ustanovitvi vrtnarske šole v Mariboru protestirajo zlasti tukajšnji vrtnarji, iz konkurenčnih ozirov. Vendar smo mnenja, da radi par osebnih interesov ne gre odklanjati ustanove, ki bi bila velike važnosti za mesto in vso okolico.
Občina Kamnica bi rada partipicirala na izkupičku za vstopnice na Mariborski otok, ker leži ta otok na njenem področju. Mestna občina se je z njo pogodila za gotov pavšalni znesek, ki ji bo takorekoč padel z neba, ker Kamniška občina k ustvaritvi milijonskega podjetja na Mariborskem otoku ni niti s prstom ganila.
Društvo rezervnih častnikov »e imelo zadnjič svoj redni občni zbor, na katerem1 je z večino glasov sklenilo pristopiti korporativno v »Boi«, (Organizacijo bojevnikov Jugoslavije«, ali po mariborsko »Front-kampferji«).
Rok za vlaganje davčnih prijav za pri-dobnino, davek na poslovni promet in rent-nino poteče 31. marca. Kdor vloži prijavo po tem roku, plača kazen.
Mesto šefa gradbenega oddelka pri mestnem magistratu je razpisano. Prošnje je vložiti do 15. aprila 1934.
Razstava Maleševih slik ostane odprta do 5. aprila, vsak dan od 9. do mraka. -Opozarjamo na to bogato in zanimivo razstavo in vabimo naše občinstvo, da si jo v čim večjem številu ogleda, obenem pa nudi našemu mlademu umetniku v polni meri zasluženo oporo.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Trbovlje
Delavska delegacija Intervenira radi dobave premoga drž. železnicam
Zalog.
Občni zbor podružnice »Svobode« se le vrSil v Zalogu v nedeljo, 18 t m Zaloška Podružnica je v letu 1933 preživela' težke oase m razna preganjanja so povzročila, da le del članstva postal malodušen in vsied tega v preteklem letu ni bilo zaznamovati tako intenzivnega dela, kot smo ga bili vajeni ravno v zaloški podružnici. Občni zbor uspel popolnoma ter je bil dosedanji od-dru l)oni'alen z novimi silami, zavednimi so-daii s ta*<0’	1,1 samo zagotovljeno na-
vnriIJe delovanje Podružnice, marveč Je siguren porast in razvoj. Podružnica bo v te-zla«H , 1 «koncentrirala svoje delovanje ski ,L	JfnJižnico, dramatični odsek in pev-
več i 1 elimo zaloSklm sodrugomi čim nal-delavSt a Pri nJil' kulturne,n delovanju med
2e v zadnji številki »Delavske Politike« smo poročali, da je rudarsko delavstvo vsako leto spomladi ogroženo, da bo vsled neurejenih razmer za nabavo premoga državnim železnicam uvedenih še več praznoval-nih dni, kako bi bilo potreba, da bi se pogodbe za dobavo premoga med TPD in železniško upravo pravočasno sklenile.
Opozorilo se je z delavske strani na te posledice že pred meseci vsa merodajna oblastva.
Ker je pa zadnji čas izgledalo. da do pogodbe vseeno ne bo prišlo pravočasno, je Delavska zbornica delegirala dva rudarska delegata, da v zvezi s Centralnim tajništvom Delavskih zbornic podvzamejo vse, da se na najvišjih mestih predoči katastrofalne posledice, ki bi nastale, ako bi se dobava premoga pravočasno ne sklenila.
Razni faktorji so delavski delegaciji obljubili, da se nabave premoga v mesecu aprilu ne bodo prekinile, četudi bi se konč-novellavna pogodba vsled predstoječili praznikov ne sklenila.
Nal gre Rudi z dobrim vzgledom naprej.
V	»Jutru« pere Rudi iz Trbovelj zamorca. Pravi, da se strinja s tem, da se da večjim družinam večje stanovanje. Mi mu takoj priporočamo, da naj odstopi svoje stanovarue, ki sestoji iz celega nadstropja velike rudniške hiše z vsem komfortom rudarski družini z veliklm> številom otrok. V njegovem stanovanju bi imeli 2 veliki družim s številnimi otroci udobno stanovanje. Naj posnema tistega marksističnega delavskega zaupnika, ki je ponudil večje stanovanjc, katero se mu je stavilo na razpolago, vpričo številnih delavskih zaupnikov, večji delavski družini, s to zahtevo pa, da dotična družina v resnici sprejme ponudeno ji stanovanje. Rudi pravi, da ne bo stanovanja delil, 10 mu že verjamemo, ker tako daleč pa tudi še nismo. Prostovoljno se pa ponuja za budnega pastirja v stunovanjskih zadevah. Le
res hoče biti budni pastir, potem ga skromno opozarjamo, naj najprej svoje ovčice lepo zavrača, da ne bodo delale drugim škodo in se pasle po tujem zeljniku. Rudi naj tudi ugodi naši skromni prošnji in naj svojo budno pažnjo posveti svojemu »narodnemu« pristašu, ki se je po njegovi zaslugi vsilil v stanovanje z enim otrokom in 13. leti službe. Drugi, ki ima 2 otroka in čez 19 let službe, pa še bolano ženo, katera se niti brez tuje pomoči ne more geniti, ga pa zaradi »budne pažnje« ni dobil.
Jesenke
Kaj bo z brvjo med Dobravo in Javornikom?
Pri zadnjem pomladanskem! deževju je Sava spet preinenila tok, tako da je proslula brv med Dobravo in Javornikom, na kateri se je v novembru lanskega leta ponesrečil s. Zugvvitz, ostala na suhem in delavstvo spet nima prehoda preko Save. Res bi bil že zadnji čas, da bi se merodajni faktorji zganili in uspostavili na tem neobhodno potrebnem potu pošteno prometno sredstvo. Naj se vendar izvedejo sklepi lanskih konferenc!
»Pasjeglavcl« na Jesenicah. V minulem tednu je vladalo na Jesenicah veliko zanimanje za češki socialni film »Pasjeglavci«, ki ga je predvajal Kino Radio. Vendar se nam zdi, da bi bilo to zanimanje lahko še večje in to vsaj tako, kakršno je pri kakih operetah in pustolovskih filmih. Vsakdo, ki je videl film »Pasjeglavce«, si je v tem filmu lahko predstavil današnjo dobo in videl povsem enako postopanje kakor dandanes. Samo vloge so malo različne. Tedaj so rolkali in kradli graščaki in plemstvo kmetom stoletne pravice, tedaj so graščinski valpti ropali, morili, goljufali in podkupovali itd., zato, da kmetom vzamejo svoboščine, in
opere gospodinja sebi in svoji družini v svojem življenju. In ko bi bilo vsaj samo to. Pa kaj ne pride še vse na dan žehte na vrsto: životno perilo, posteljno perilo, kuhinjsko perilo, otroško perilo, pralne obleke!
Ali mora biti dan žehte res dan strahu? Ali se mora gospodinja res sklanjati nad pralnim čebrom in perilo otepati in mencati?... Zdaj je vendar tako lahko oprati perilo brez truda s Schichto-vim Radio n o m. Zakaj Radion pere sam.
Tako lahko je zdaj to:
A) zvečer se perilo namoči,
B) drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut,
Q nato se perilo izpere naj-poprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista ... in perilo |e oprano I
Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom.
Ne muči se!
Vzemi
RADIO!
SCHICHTOV
kmetje so se branili, so iskali staro pravdo in so umirali za svoja stara prava in za svobodo. Danes imamo namesto graščakov kapitaliste in njih fašistične podrepnike in priganjače, namesto kmetov so pa tu delavci in nameščenci vseh vrst in strok. Tudi Jan Kozina je dejal sodniku, ko ga je vprašal zaradi krivde: »Kaj je mar oni. ki brani stara prava zločinec? Mar oni, ki se bori za svobodo in resnico? In oni, ki vse to ropa, je nedolžen? Ce je taka pravica — potem sem se pregrešil — in naš Junak s. VVallisch je dejal: »Ce je uzurpator Starhen-berg kriv ■— potem sem jaz tudi, če je on nedolžen, potem sem pač jaz- tudi — toda Jaz sem zakon branil, on ga je napadal, v tem je razlika...« Marsikdo od nas bi se pri »Pasjeglavcih« lahko marsikaj dobrega naučil, zaradi tega lahko obžaluje vsakdo,
Otq Bauer
vstaja avstrijskih de
Prevaja Taloa
avcev
njie^ru vzroki in posledice
Obenem s stranko pa so bile razpuščene tudi svobodne strokovne organizacije. Obramba proti izrabljanju in samovolji gospodarjev v obratih je razbita. V domu zveze industrijalcev na Schvvar-zenbergovem trgu na Dunaju vlada silno veselje. Kapital ima sedaj možnost, da iztiska iz delavskih in nameščenskih mišic in živcev profite, in to ni niti predrago plačano z nekaj stotinami proletarskih mrtvecev.
Vsa delavska društva so razpustili. Razpustili so delavska športna društva, veliko delavsko turistično društvo »Prijatelj prirode«, ki je deset tisoče delavcev povedlo iz krčem k plemenitejši zabavi, razpustili so delavsko abstinentsko zvezo, ki je tisoče proletarcev obvarovala pred j nevarnostmi alkohola in s tem v tisočerih druži- I nah rešila človeško dostojanstvo in življensko . srečo. — razpustili so vse, vse, kar je delavsko gibanja v plemenitem delu ustvarilo za ljudsko I
kulturo. Pedantična uničevalnost »krščanskega« režima ni prizanesla niti zvezi vernih: socialistov. Konzumna društva, ki se ne dado kar meni nič tebi nič razpustiti, pa so po Hitlerjevem slavnem zgledu »izenačili«.
Socialna demokracija in sila
Kaj je nastalo iz nekdaj tako mirne, tako dobrodušne Avstrije?
Ko je 1. 1918 razpadla Habsburška država, ko ni radi svojega razpada zapustila novi republiki za dediščino nič drugega kakor izgubljeno vojno, razbito gospodarstvo, strašno pomanjkanje živil, grozotno naraščajoče razvrednotenje denarja, takrat se je silni preobrat izvršil v Avstriji mnogo mirneje kakor v nasledstvenih državah. Tedaj se je avstrijski socialni demokraciji posrečilo, da je brez uporabe sile in le z miroljubnimi sredstvom prepričevalne besede pomirila silno razburjenje ljudi, ki so se vračali iz krvavih in blatnih strelskih jarkov v domovino, ter jih pridobila za novo delo. V času, ko je bila Avstrija med ogrsko in bavarsko sovjetsko diktaturo, je ostala miren otok, medtem ko je vzhodno in zapadno od Avstrije tekla kri v potokih. In iste može, ki so takrat, ko so bili na višku svoje moči, pridobili sestradane množice za tolikšno obvladanje samega sebe, za
tako mirno umerjenost, prikazuje sedaj laž trium-firajočega fašizma kot tolpo krviželjrtih zločincev, ki niso mislili na nič drugega, nego kako bi svojo deželo vrgli v krvavo katastrofo!
Fašisti pripovedujejo, da so avstrijski delavci skrivali puške in strojnice, municijo in razstreliva. Ali ni to dokaz, da je socialna demokracija hotela državljansko vojno, da se je zanjo oborože-vala? Res, avstrijski delavci so imeli od revolucije 1. 1918 orožje — prav tako, kakor so imeli od 1. 1918 orožje tudi fašistovska heirmvehr in monarhistični »bojevniki«. Toda, ali sc delavci do 12. februarja 1934 sploh kdaj uporabili to orožje? Kaj ni ostalo to orožje v svojih skrivališčih celih petnajst let in celo v najbolj razburljivih časih — kakor n. pr. v prevratni dobi 1. 1918/19 in tudi na dan krvavega spopada 15. julija 1927?
Avstrijska socialna demokracija je zmeraj, pa tudi v toli obsovraženem linškem programu iz 1. 1926 izjavljala: V demokratični republiki, ki zagotavlja vsakemu državljanu popolno svobodo agitacije za svoje ideje in oddaja vlado v državi tistim, ki si znajo pridobiti večino ljudstva za svoje ideje, v taki republiki si hočemo osvojiti vodstvo države z miroljubnimi, ustavnimi sredstvi, z glasovnicami, s tem, da pridobimo večino ljudstva za SVOje ideje.	(Dalje	prihodnjič.)
kdor je izostal. Morda bo to popravil, ko pridejo na vrsto filmi »Pot v življenje«, »Rudnik v plamenih« in »Tunel«.
V	Kinu Radio se bo predvajal za Veliko noč na nedeljo *in pondeljek (obakrat ob 3. uri pop. in 8. uri zvečer) veliki film ljubezni Sestra Angelika. V glavni vlogi Suzanna Marville, .(ack Mylong-Miinz in Hugo Haas. Režija Mak Frič. Izdelano v Pragi.
ptui 7
Za popravo krivice, ki se je zgodila mestnim delavcem.
Podružnica Splošne delavske zveze je započela akcijo, da se popravi krivica, ki se je zgodila mestnem delavcem s tem, da je občinski svet reduciral njihove mezde za Din 100.000 letno. Naslovila je na mestno načelstvo posebno vlogo, v kateri pravi:
Obžalovanja vredno je dejstvo, da je občinski svet še pred zaključenimi pogajanji s strani Delavske zbornice sprejel sklep, s katerim so se skrčile že itak minimalne plače mestnih delavcev, ki so bile po izjavi zastopnika I). Z. itak nižje kot so v drugih mestnih občinah, da se doseže prihranek Din 100.000.—.
Pri delavstvu, ki nikakor ni zakrivilo izgube mestnega avtobusnega podjetja v znesku četrt milijona dinarjev, se pač ne bi smelo iskati kritja, ker to ne dviga ugleda naprednega Ptuja.
Skrajno nesocialno je tudi, da se po 14-letnem službovanju odpusti brez vzroka družinskega očeta (Cajnkota), zato ponovno prosimo in predlagamo:
1. Da se imenovanemu storjena krivica popravi in ga obdrži v službi:
2. da se takoj obnovijo pogajanja v svrho zadovoljive rešitve mezdnega vprašanja in sicer za vse enako, torej ne posamezno in pristransko.
Delavski spori
Redili lahkoatletski tralningi maribor- i ske SK Svobode se vrše začasno v torkih in četrtkih od pol 17. (5.) ure naprej. Toliko v uvaževanje.	 Načelnik,
za kratek las — Sodobni radio.
— Nemški fašizem ima v etru veliko moč. Eter enostavno ne sprejema elektronov, ki govore proti njemu.
— Nekaj časa so bila radio-predavanja
o	Nemčiji. Sedaj pa naenkrat ne čujem ničesar več.
Svila, platno sukno i. t. d.
se dobi poceni v
Trpinovem bazarja
Maribor, Vetrinjska ulica
1 Studencih, Aleksandrova 43
otvorlm 29. marca 1934 mesnico. Prodaja se govedino, teletino, svinjsko In prekajeno meso ter domače klobase vseh vrst,
Se priporoča Domanjko Miki
iploSna Delavska Strokovna Zveza Jugoslavije
Izvleček iz letnega poročila
Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, centralna uprava v Ljubljani je izdala meseca januarja ipoiročilo o svojem 7 mesečnem delovanju, to je od 1. junija 1933 do 1. januarja 1934. Iz poročila posnemamo, da je imela zveza 22 podružnic in sicer v naslednjih krajih:
1. Ljubljana. 2. Moste. 3. Medvode-Gori-čane. 4. Kranff 5. Tržič. 6. Kočevje. 7. Trbovlje. 8. Hrastnik. 9. Celje. 10. Rogaška Slatina. 11. Ptuj. 12. Maribor. 13. Sladki vrh. 14. Ruše. 15. Ribnica na Pohorju. 16. Šoštanj. 17. Polzela. 18. Ortnek. 19. Ljutomer. 20. Vevče. 21. Paračin (Srbija) in 22. Dubrovnik (Dalmacija), s skupnim številom 1700 članov, od katerih pa je 500 brezposelnih. Nove podružnice se ustanavljajo, oziroma so sedaj že ustanovljene v Št. Vidu, Litiji, Prevaljah in Mežici.
Centralna uprava zveze je imela polne roke dela radi navala podjetnikov na delavske mezde in poslabšanje delovnih prilik. Službeno in plačilno razmerje je deloma urejeno v 17 podjetjih, v katerih ima zveza svoje članstvo. Ponekod je urejeno s kolektivnimi pogodbami, ponekod z mezdnimi sporazumi.
Zveza je izvedla volitve delavskih obratnih zaupnikov v 46 podjetjih, kjer je bilo j izvoljenih 182 zaupnikov in ravno toliko na-1 mestnikov.
Na prispevkih in pristopninah je imela ; zveza v 7 mesecih Din 106.121.— dohodkov. 1 Finančno poslovanje zveze je bilo zaključeno s pribitkom Din 30.379.—.
Iz gornjega kratkega poročila je razvidno, da zveza, odkar je izstopila iz Opčega radničkega saveza Jugoslavije, še agilnejše in uspešnejše deluje.
III. Del. Olimpijada v Pragi
Ne odlašajte s prijavami!
Dnevi ogromne delavske 4 dnevne slavnosti v demokratični Pragi se bližajo z veliko naglico. Priprave za ogromno prireditev so na vseh straneh v mrzličnem teku. Prireditveni odtjor zaključuje zadnje razpo-redbe in mora v glavnem, že sedaj vedeli, koliko udeležencev bo v teh dneh od 5. do 8. julija prišlo na slavnosti v Prago.
Računajo z udeležbo kakih 60.000 ljudi.
Za takšno ogromno maso naroda seveda ni lahko pripraviti zadostno prehrano, zlasti pa prenočišča. Je pa še nešteto drugih prireditev, za katere morajo prireditelji vedeti, koliko sodritgov in sodružic bodo v teh dneh gostili v Pragi. Zato je prišel iz Prage resen poziv, da se vsakdo, ki misli priti v Prago, čimprej priglasi s svojim najbližjim društvom, ta pa naj nato pošljejo prijave v Prago. Treba bo kmalu razpošiljati zletne znake, legitimacije, razporede za prenočišča in prostore na zleti-šču, vstopnice za gledališke predstave, za ogromni pevski koncert, na katerem, bo nastopilo okrog 6000 pevcev in pevk itd.
Ne otežujte torej dela, ki je ogromno in dragoceno, s tem, da samo mislite na Prago, a se ne odločite in ne priglasite. Delavske organizacije morejo posebno pri takih zgodovinskih dogodkih pokazati polno disciplino svojih članov.
Celo peš bodo šli v Prago.
Na zletišču v Strahovu pri Pragi gradijo za slavnosti ogromni stadion, kjer bo prostora za 60.000 gledalcev in nad 10.000 telovadcev. Z nepopisno požrtvovalnostjo in ljubeznijo zbirajo češki sodrugi in sodru-žice denar za zletne dneve. V Prago hočejo poslati s pomočjo delavskih zbirk tudi nezaposlene. To ni lahka naloga. Češki sodrugi pa verujejo, da bodo tudi to izpolnili. Sodrugi na severu pravijo celo, da bodo šli v Prago peš, če ne bo denarja za vlak, ker nočejo na noben način izostati pri tei edinstveni svetovni manifestaciji za demokracijo in socializem. V vseh društvih vadijo z velikim navdušenjem. Sedaj so izdelali že tudi gramofonske plošče z godbo za vaje. Posebno se veseli Olimpijade mladina. •
»Gremo ▼ Prago!« čehoslovaške radio-oddajne postaje so začele redno oddajati razno propagando za III. Delavsko olimpijado, ki se bo vršila od 5. do 8. julija v Pragi. Sodrugom in sodružicam priporočamo, da zasledujejo tozadevni program čeho-
OuffejjjrHvanu
Ljubljana, Aleksandrova 5
Priporoča svoja novodošla izbrana vina od Din 8*— naprej. Topla In mrzla jedila vedno na razpolago.
Nabirajte
nove
naročnike
slovaških radiooddajnih postaj, ki imajo tudi sicer vsak teden na programu »delavski razglas«, na katerem predavajo o najraznovrst-nejših socialnih vprašanjih. To soboto, dne 31. marca pa bo oddajala praška radiopo-staia ob 18. uri, to je ob 6. uri zvečer, celo sceno pod naslovom »Gremo v Prago« v propagandi za Delavsko olimpijado.
Kulturni pregled
Arthur Schnitzler: Ljubimkanje. Uprizoritev »Dramskega studia« ZKD. Pred rne-; seci je neka skupina »mladih intelektualcev« igrala Klabundovo komedijo »XYZ« l pod firmo ZNJ. Pri nedeljski predstavi so j premenjali firmo in tudi nekaj igralcev; j oboje pa je režiral isti režiser, ki je topot i igral radi nekih zaprek tudi eno glavnih ! ulog. O igranju posameznih igralcev, ki so . morda kolikortoliko talentirani in seveda | prav tako nesamonikli, se ne da dosti govoriti. Več se da govoriti o izberi kotna-: dov in smislu njihovega igranja, ki tiči v ! tem, da sploh nimajo nikakega smisla, kaj , šele namena, dati današnji gospodarsko in j duševno do propasti ruinirani publiki nekaj > sodobnega, aktualnega in današnje resnič-' nega, da bi tako vsaj mladi ljudje nudili
i	današnjemu razrvanemu človeku nekaj dn-nes pozitivnih vrednot, kos iskrene sodobne resnice ter ga tako orientirali v današnjih kaotičnih razmerah pa ga notranje zagrabili in zgradili. Tako pa smo videli v nedeljo »vestno« po običajnih in suhoparnih gledaliških receptih zrežirano in prav tako po obliki današnjega življenja te po merilih in zahtevah sodobne umetnosti običajno in suhoparno delo, ki spada vse-prei kakor v teater po svoji umetniški »kvaliteti« in »sodobni aktualnosti« — v muzej.	Lojze	Štandeker.
ZA SPOMLAD!
Zakai Tivar-Obleke?
Ker se lepe, trpeine in poceni.
Imamo lepe obleke za celo družino.
Prepričajte se o tem v naših prodajalnlcah.
TIVAR-OBLEKE
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstarltell Josip Ošlak t Mariboru. - Z« Vzorci! izda), te urejuj«. Viktor Erte. t Mariboru.