Za poduk in kratek čas. Krnci na SIov. Štajerskem. (Spominki iz domačo zgodovine.l VI. Dve leti je imela potem Štajerska pied Kruci mir; kajti Karoly se je s svojimi tiumami obrnil 1. 1705 proti Avstrijskemu in je ropal iu žgal tam ter obiskal celo neko predmestje Dunajskega mesta. Rakoczy je pa sklical deželni zbor ter se je dal za kneza iu poglavarja proglasiti. Njegove trume bile so sicer na Martinovo 1. 1705 i pri Velikem Varadinu premagane in pobite pa ne j uničene ter so razgrajale toliko grozovitnejše na j Avtitrijskem in 1. 1706 tudi na Štajerskem'). Na zadnji den sušca istega leta se namreč Kiuci zgo! raj Radgone pri Nemški sv. Ani in Kleku v dveb j oddeikih vsipljejo na Štajersko ter vibrajo nad ' Straden. Jihov divji kric in zdihovanje in plakanje ubogih ljudi, razlegalo se je po celi okolici. Kar je le moglo odhežati, pobegnilo je v hoste in na bregove. Kaj milo so se Stradenski zvonovi oglasili in klicali veruo ljudstvo na pomoč. In zares, prialo jib je precejšnje število. Ž njimi se dekan Matija Marko hrabro Krucem v bran postavi ter je sre6no odpodi. Potem še plane s piecejšnjo trumo pogumnib možakov nek školnik nad nje ter prežene divjake prek meje na Ogersko. Toda koder so hodili, se je dim požganih biš kvišku vzdigoval. 2) Da bi ta divja drubal, ki je 1. 1707 imela zopet 70.000^ oborožanib mož, ne vdrla zopet prek meje na Stajersko, postavili so, posebno kraj Mure, močno stražo.3) Toda Kruci so 1. 1708 pri vsem tem vendarle na Stajersko prišli in sicer, bvala Bogu, zadnjikrat. Toliko grozovitnejse so pa ropali ae zdaj in razsajali okoli Friedberga, v Dekanovcih in drugih tamošnjih krajib. Tudi v Ljutomerske kiaje so še prihrule nektere trume ter divjale okoli Male nedelje in v Tomaževski fari. Tem se je ormožki grajščak Franc Anton Pete z nekterimi vojaki in precejšnjo trumo kmetov osebno v bran postavil, pa bil je prernagan, jegovi vojaki pa večjidel ubiti. Brez dvoma bi enaka osoda bila zadela tudi jega, ko bi ne bil srečno v vinograde odbežal iu bi mu ne bili je^ovi oudotni podložni ubranili in oteli življenja.4) V zahvalo za to je pred svojo smrtjo 1. 1710 sporočil jjrecej denarja, naj bi se v ondotnib krajih postavila cerkev sv. Tomaža, kar se je po piizadevanji križnikov vkljub nekterim nepričakovanim uveram 1. 1717 tudi zgodilo.5) Ko je vsled Evgenove sijajne zmage pri Malpaquet-u dne 11. septembra 1. 1709 zvezda vojne sreče Francozom, glavnim pomočnikom Krucev, zatonila, spoznal je tudi Rakoczy za dodro in potrebno, pogoditi se s cesarjem. On sam je sicer na Poljsko pobegnil, pa Karolv, jegov zaveznik, se je dne 30. aprila 1. 1711 s svojimi trutnami na Maleny-ski planjavi slovesno odpovedal vstaji in cesarju zvestobo prisegel. Puntarji so se mirno razšli in ogerskib vstaj in napadov na Slov. Štajer8ko je bil konec.6) Znamenito bi bilo še lo, da so Kruci imeli tudi lasten denar. L. 1804 so izkopali v farovž- iuh goricab pri Mali nedelji enega z letno številko 1706, kar nam kaže, da so Kruci ondi bodili še ') Dr. I B. Weiss Weltgoschichte V. 1072. 2) Krempel, Dogodivšine. *) Srudiški arbiv. 4) Siiu. Povodon rokopis. B) Farna kronika sv. Tomaža. 6) Dr. I. B. Weiss, Wcltgeschichte V. 1092. po 1. 1706. En tak deaar z letno številko 1704 so pa v Ljutomeru našli.') V prijetni in rodovitni Ščavniški dolint zaostalo je takrat več Krucev. Nekteri od teli, ki so se okoli sv. Jurija naselili, bili so baje celo plemeuitaškega rodu. Kdo še ni slišal o Kruc — Fereucib iu Košarib ? Posebno prvi so si pred večinii letmi veliko prizadjali dokazati, da so Ferenci plenienitaši ogerski — ,,nobiles de Boržos". Smešničar 10. Žandar pride v vas in najde bera6a, ki se mu ui zdel domač, ampak iz tuje fare došel. Stopi k njemu in ko zve, da res ni v tej vasi doma, zaukaže mu ostro rekoč: ,,ali ne veste, da imate doma ostati, poberite se takoj v svojo faro!" „0 ljubi nioj gospod", reče berač, ,,ko bi jaz svojo faro iuiel, nikoli bi tukaj kruba ne prosil." Pleterski. *) Krempl, Dogodvšine.