Verehrer Prešerins5 und ich bethete i(h)n6 formlich an. Nach mancherlei andern Gesprachen kammen wir auf die Poesien7 zu sprechen und Vest erzahlte, (daB)8 seine Schwester Marie, zu dem bekannten Standchen »Luna sije« eine Melodie componirte,* und nun sa(n)gen9 wir, Vest und ich, die in weicher italienischen Musik gehaltene Weise.10 — Nach kurzer Zeit stutzte Prešerin seinen Kopf auf seine Hand am Tische und kaum daB wir ein paar Strofen endeten stand er plotzlich auf, reichte und driickte uns fast krampfhaft die Hand und ohne auch nur ein Wort zu sprechen ging er — ohne alle weitere BegrtiBung,11 — zur Thiire hinaus; allein, was Vest und mich frappirte, war, daB iiber seine Wangen die hellen Thranentropfen rannen. Wir Beide sahen12 uns an, und Vest bemerkte: »Wenn ich daB13 geahnt hatte, wiirden wir ihm den Schmerz nicht bereitet haben. Aber eines ist mir in jenem Momente klar gewesen: »Prešerin || hat Julje wirklich geliebt und liebte sie zur Zeit dieser Episode noch; — »Armer Petrarka.« — Wir wollten unsern Dichter wo moglich diesen Abend noch einmal sprechen, und gingen in das Gasthaus zur alten Post, wo er regelmaBig zu nachtmalen pflegte und fanden ihn nicht; wir gingen zum Jallen — zu Maurll Majer; wir fanden ihn nicht. Tags drauf erfuhren wir, daB Prešerin14 Tags bevor fruh nach Hause kamm sich abschloB und fiir Niemand mehr zu sprechen war. So war also Dl Prešerin im Jahre 1848. Stoiker — Cyniker — Democrat und manchmal schien es, daB es bloB noch nur eines FaBes bedurfte um auch Diogenes zu werden; schwerlich aber hatte Dl Prešerin einem Alexander eine andere Antwort gegeben, als wie der Letztere. (Iz »Prešernove mape« t Fr. Levca.) »Narodno stražo« so ibili v Ljubljani ustanovili že 18. marca 1848. (Novice 1848, str. 51.) Na isti strani pa poročajo Novice dne 29. marca 1848, da so tudi »v Novem mestu in v Kranju že napravili narodne straže«. In v sredo 23. VIII. 1848 prinašajo (na str. 146) dopis o veliki »veselici v Kranju«; v nedeljo teden da je (13. VIII. 1848) obiskala Ljubljanska narodna straža Kranjsko ter da sta »praznovali srčno pobratenje med seboj«. In bil da je vesel praznik, in možnarji da so pokali. In da »kakor je pa Kranjsko mesto že nekdaj slovelo, slovi po pravici še zdej — zakaj v njem prebiva naš slavni pesnik DL Prešerin!« Prešeren je še tisto leto obolel na smrt. Od dne 4. novembra 1848 do dne 7. februarja 1849 ga je že dnevno obiskoval na domu zdravnik dr. 5 Rokopis: Prešerins — 8 Rokopis: in — 7 T. j.: »Poezije« Prešernove. — 8 V rokopisu izpuščeno. — * Marie Vest, spatter verehelichte Gasperini, war uberhaupt eine der geistreichsten Frauen ihrer Zeit. Ihre Begeisterung fiir Prešerin streifte an Schwarmerei — B Rokopis: sagen — 10 Katera je ta melodija! Ali se nam je ohranila? — " Rokopis: ohne alle weitere BegriiBung, [ohne ein Wort zu sp] — " Rokopis: sahen sahen — 13 Rokopis: Wenn ich [es] ! dieB ! — 14 Rokopis Prešerin — Anton Beschek.15 8. februarja 1849 pa so zapeli pesniku Kranjski farni zvonovi. C. kr. stavbni svetnik Fr. Potočnik je živel in služboval do 1. 1888 na Kranjskem. Takrat se je preselil iz Ljubljane v Gorico, kjer je umrl v 82. letu svoje starosti 20. junija 1892. (Novice 1892/220; Slov. Narod 1892, štev. 142.) Fr. Leveč, ki nam je ohranil tu podani dokument, je iz Potočnikovih spominov o Prešernu pred tem objavil sam v Prešernovem albumu 1. 1900 (str. 875): »Potočnikov dnevnik o Prešernovi smrti« in pogrebu. V Ljubljani, 4. XI. 1925. Dr. Avg. Žigon. KRST PRI SAVICI V CENZURI. DR. AVGUST ŽIGON. V literarni javnosti imamo doslej le dva kronološka podatka o Prešernovem Krstu, oba o dokončanem tisku pesnitve; 1) Prešernovo besedo Čelakovskemu z dne 22. VIII. 1836: »beilaufig Ende Marž erschienen«, in 2) Blaz-nikov datum v zapisniku o izvršenih delih njegove tiskarne (»Arbeitsbuch« I., 92): »14. April 1836: 600 Exempl. 8vo. — fiir Serrn Dr. Prelherin«.1 Nov dokument nam pa tu zdaj premakne Prešernov Kjrst tja do 10. I. 1836, ko nam ga izpričuje že kot dovršenega v dveh lastnoročno Prešernovih rokopisih: akt o cenzuri speva. Akt pa nam ni le ob Prešernu, ampak tudi sam po sebi zelo dragocen v naši kulturni historiji. Dokument nam je, nazoren zgled, kako preprosto in enostavno je poslovala zloglasno razupita predmarčna cenzura v v naši domači deželi, kadar je neovirano poslovala sama, — brez »domače pomoči«! Kadar se ni kaj pohujševal ter po svoji vesti s svojim širokim obzorjem in dobrim srcem kaj vmes vtikal domač človek, da se izkaže Dunaju, — »statt sein Amt zu handeln«.2 1. Dne 12. januarja 1836 je oddal v gubernijsko vložišče Prešeren predpisano »prošnjo« z datom 10. I. 1835, torej s pisno pomoto namestu 1836: Na prvi strani pole: Kolek: SECHS-KKEUTZER Hochlobliches k. k. Gubernium! Qd) toihtjd)e Me tu duplo mttfolgeube :poettjd)e (šrgčtfjlung mit beut Stttel Kerft per Savizi brucfeu ju taffen, uub bttte: ®a§ Ijodjloblidje tt ©ubermum genuje mir Megu bte s33e* rotlltguug p ertljetleu. SatbadMm 10. Sauuer 835 Dr ^^ PrerMrn M/p 15 Zapuščinski akt Prešernov, 40. 1 L j. Zv. 1882, 110. — Kronološki pregled, 34. — 2 Prešeren Čelakovskemu: 29IV. 1833 (Lj.Zv. 1882,50). 278 Na četrti strani pole: 890. ___ ^ ben 12. Sčhtner 836.3 SCn ba§ hochlobliche kk Landesgubernium ©efud) be§ Dl5 grang Prelhern um 93etotllignng gnr | 3)rudlegung ber bon | ib,m berfafjten ^oeti=|fd^en ©rja^Iung: i Kerft per Savizi. I lit SBeil •/. in duplo. ©t 2. Protokola o seji gubernija ni v aktu. Ohranil pa se je sled o njem v Pintarjevem prepisu. Odkod in kako, — meni dodanes temna skrivnost! 12. I. 1836, N° 890. Fasc. 54—43. D* Franz Prelhern ddo 10/1 1836 bittet um BewilligUng zur Drucklegung einer von ihm ver-fassten poetischen Erzahlung betitelt »Kerst per Savizi« — toirb bem §errn $rof. it. ©nmnalial Streftor DL Andreas Gollmayer gur Štnfjerurg iiber bie gu* lafftgfeit ber nadjgejndjten ®rndberoilltgnng iibermittelt. 21/1 1836 Štelzig m/p,4 3. Po seji gubernija z dne 21. I. 1836 je dobila Prešernova prošnja na levi polovici četrte strani uradni pripis (rubrum): N2 890. Q SBirb bem igerrn ^rofeftor nnb @t)mnajial Vice Director Dor 2Inbrea§ ©ollmab/er jur Sleujjerung iiber bie ^ulafftg^ Je 11 ber nadjgefndjten ®rndbetotlltgnng gegen 9tiidbug iiber* mittelt. SSom !^i tHnrtfdjen ©uberntum Saibad) am 2m-SSimtt 1836. Stidielbnrg* In tako je bila Prešernova vloga dostavljena profesorju drju. Gollmaverju, — z obema izvodoma Prešernovega rokopisa vred. 4. L0d)l5blid)e§ t J. Gubernium! S)er geljorf amft ©eferttgte Ijat ba§ Manuscript: »Kerlt per ,Savizi: sloshil DE Prefhern« anfmerJfam burd)* gelefeit. Sa in bemfelben nid)t§ enttjalten ift, toa§ ber Steligton, ober ben gnten ©ttten, ober ber beftefjenben ®taat§ber* fafhtng entgegen toare, fo toolle ba§ §od)lbb. Gubernium ben ®rud biefe§ 2Ber!djen§ gnabig erlauben. Na obratni strani: 3763. 764 Saibad) am 12. gebr. 1836. Stnbr. ©ottma^r ^?rof. ber 2)ogm. 3 Notat gubernijskega vložišča na hrbtu Prešernove vloge. — * Ta nepravilna prepisava podpisa Stelzichovega mi priča, da ni imel L. Pintar sam izvirnika v rokah, ampak le kak prepis. Da torej tu ni bral d) za g L. P., ampak nekdo drugi. — 5 Ferdinand Anton Graf v. Aichelburg, 1828 do 1848 gubernijski tajnik v Ljubljani. am 13. geb. 836.6 Sftt I ba§ Lod)lobIid)e t J. I Gubernium I in ! Laibach. | $rof. ©oHmabr erjtattet baš ©ntadjten iiber ba% bom Dr. Prefhern borgelegte Manuscript: »Kerft per .Savizi«. •/. piit bem in duplo borgelegten Manu[s]scripte,7 S ©t Fasz: 54.-43. 5. Po izvršeni presoji in po oddanem mnenju drja. Grollmaverja je gubernij opravil v svoji seji z dne 20. II. 1836 še svoj zadnji formalni posel prečudovito ob kratkem: K. K. illirisches Gubernium in Laibach. StudHofkoon Censur Referent Herr Gub. Eath Stelzich. Zur Sitzung am 18. Februar 1836. Nl'°- -%6f~ praes. 13. Febr. 1836. Bur. VIL Prof. De Gollmaver berichtet de dato 12. Febr. 1836, Zahl — zur Gub. Zahl 890, dB in dem von Dl Preshern verfaBten Manuscripte Kerft per Savizi,« nichts enthalten sey, was der Religion, den guten Sitten od. der bestehenden Staatsverfassung entgegen ware, u. sonach der Druck dieses Werkchens zu gestatten ware. K8 Da hiernach die Drucklegung keinem Anstande unterliegt, so ware dem einen Pare des Manu-scriptes das Imprimatur zu ertheilen u. sonach zu erlassen Vert9 Vid. »fidjerStebif.S&nt gur Uber* ttaiune be§ Duplicats n $ormJung Za tem potrdilo s Pavškovo roko: ©ejeljen unb ba% SnbliJat itbernommen. t. Sr. S3iid). 9ieb. 5lmt Saibad) ben 9. 2ttar§ 1836. $aufd)eJ10 6 Notat gubernijskega vložišča, na hrbtu akta. 7 Tu je enkrat jasen dokaz, da je delegirani cenzor prejel akt in o b a priložena rokopisa predse v cenzuro. 8 = Referat? Ali: Referendumi — 9 = Vertatur! 10 Cenzurni rokopis Krsta v ljubljanskem muzeju je tisti izvod, ki si ga je vzel Pavšek tu, dne 9. marca 1836, kot »duplikat« v cenzurni svoj arhiv. Cenzurne opazke nima nobene, le pripombo, odn. golo signaturo: »ad Nrum 55, 1836«. Zdi se, da s Pavškovo roko. V vsem cenzurnem aktu samem te številke ni nikjer. Ali je to številka Pavškovega uradnega dnevnika, odn. registra? 279 XT 3763 Nr°* "76T Beschd ExpSchbu auf Abschr. des Rubrums 3'3 vom Gub. Exh. No 890. NB auf ba% mit b. Imprini. ju toer= fefjenbe Pare be§ 9)Jamtfcrtyt§ Die Drucklegung des umliegenden Manuscriptes wird mit der Erinnerung bewilliget, dB nach vollendetem Drucke die vorgeschriebenen Pflichtexemplarien an das hies. kk prov Biicher-revjsionsamt abzugeben seyen. am 20./2 "B36 Concl: per unam: ©tel3id)>2 20./2. ^naimroert^13 ©ogletc^14 aBilbeufee1-- Zlim Expedit am 3 Marž 1836 — Mundirt Raunicher am 5/3 — Collationirt Kapp[ler] et W[a]schel — Expedirt am 8/3 183.. — Zur Registratur 17/5 — || Cenzura je bila s tem opravljena vsa. Dne 12. I. 1836 vložen v dveh rokopisih, je bil Krst 21. I. izročen dr ju. Gollmaverju v presojo, 12. II. že presojen in 13. II. guberniju že spet vrnjen, 20. II. v seji odpravljen. 8. III. že iz ekspeclita oddan revizorju Pavšku, ki je 9. III. pripisal svoj »vizum« ter prevzel »duplikat« v shrambo. Katerega dne pa je bil dostavljen Prešernu kot avtorju, in po kaki poti, ni iz akta razvideti. 14. aprila 1836 je bil nato Krst pri Blasniku že dotiskan v 600 izvodih.1*5 # Doba še ne dveh mesecev, in ves opravek cenzure je bil dokončan in dovršen, akt pa že v registraturi, — brez vsake afere, brez vsakega slovensko domačega vrišča! In to ob samem »strašanskem« Krstu! Od 1. 1834, odkar in dokler je bil dr. Gollmavr delegirani 11 Exp = expediatur! — Schb = Sch(mid)b(urg), 1 j ubij. guverner »Excellenz Herr Joseph Camillo Freiherr v. Schmidburg«. 12 Podpis koncepta z lastno Stelzichovo roko; koncept sam pa je pisan ves z drugo roko, z roko konceptnega uradnika. — Zadnji odstavek (»Besch[ei]d«) je moral priti na tisti cenzurni izvod Krsta, ki ga je prejel Prešeren ter ga dal v Blasnikovo tiskarno, kjer se nam je potem izgubil. 13 Concl(usum) per unan(imia). — Podpisan je: Johann Nep. Prakisch Ritter v. Znaimwerth; prej v Novemmestu prvi komisar pri okrožnem uradu; 1834—1848 »k. k. wirklicher Gubernial-Sekretar« v Ljubljani. 14 Opomba na aktu z rdečini svinčnikom: Ur-genca ekspeditu. is Nejasen podpis. Zdi se očesu da: SBiltfjer, a sodim, da: SBtlbenfee, s polnim imenom: Eduard Fischer v. Wildensee — konceptni praktikant, ki je koncipiral in zato sopodpisal gorenji akt o seji za referenta Stelzieha. Hi Glej: Kronološki pregled, str. 34. « ¦ gubernijski cenzor, je Pavšek molčal in miroval. Miroval! Kaj in kako pa, če res tako, potem tisti Prešernov sonet »An Pauschek und Stelzich«, ki je gotovoda prav iz te dobe! Ne iz 1. 1834 še, pač pa iz 1. 1835. V svrho orientacije v tej smeri — najprej tu biografski podatki o življenjski poti treh, tu soudeleženih mož! Dr. Andrej Gollmayr, * 28. XI. 1797 v Radovljici na Gorenjskem. Študije v Ljubljani: a) gimnazija L/VI. (1810/11—1815/16, vsa leta prvi premiant): sošolec Mihe Kastelca, L. Martinaka, Fr. Edlauerja, Blaža Crobatha, Matije Goll-maverja, Martina Ivanetiča, Blaža Potočnika; b) filozofija I./II. (1816/17—1817/18); c) teologija I./IV. (1818/19—1821/22; ordinacija že po III. letu: 23. IX. 1821). — Službovanje: a) 1822—1825 ko-operator na Brdu pri Podpeči. — Nato: 1825 (od 9. II.) do leta 1828/29 na Dunaju, v svrho višjih teoloških študij, a 1 u m n u s c. r. Institutionis sacerdotalis pro ampliori eruditione ad S. Augu-stinum Viennae, kamor ga je poslal 9. II. 1825 škof Wolf, ki je bil nastopil škofovsko oblast v Lj. 1824; 1828: doktorat in konkurz za stolico dogmatike na ljublj. liceju. — Službovanje: b) 1829 nekaj mesecev kooperator pri Dev. M. v Polju; c) v Ljubljani 1829/30—1835/36, Prof. publ. ordin. theologiae dogmat. in Lyceo Labac; (imenovanje 8. IX. 1829; 1833/34—1835/36: c. r. Gymna- ' sii acad. Labac. Vice-Director; 1835/36 še poleg tega (eno leto: kot naslednik Pavškov!): »et scien-tiae educationis Prof. supp.« = Supplent der Erziehungskunde, wohn. in der Spitalgasse 274); d) v Trstu: gubernijski svetnik (1836—1845; od 1. 1837 častni kanonik tržaškega kapiteljskega kora pri katedrali sv. Justa); e) na Dunaju: dvorne komisije svetnik (1845—1854 »ss. Theologiae Doctor, Canonicus honorarius' capituli cath. Tergestini, c. r. aulicae commissionis Consiliarius, Director gymn. et Referens penes c. r. commissionem auli-cam studiorum«; 1. 1847 postal »c. r. Consiliarius aulicus« — dvorni svetnik; vsled preosnove 1. 1848 potem 1848—1854 ministerialni svetnik: »c. r. Consiliarius Ministerii publicae instructionis«; 1853 je dobil naslov opata: »Abbas de Petiir in Dioecesi Veszprimiensi«, — kot prehod do knezonadško-fijstva); f) v Gorici: knezonadškof (24. VI. 1855 do 17. III. 1883: skoraj 28 let); 18. XI. 1854 cesarsko imenovanje; 23. III. 1855 potrditev iz Rima; — 3. VI. 1855 posvetitev v Ljubljani (Wolf); 24. VI. 1855 nastop izvrševanja oblasti v Gorici. — 1858 je po škofa Wolfa vzgledu ustanovil v Gorici vele-znano »deško« po domače »malo semenišče« (na čast svojemu patronu sv. Andreju s križem: »Andreanum«), iz stare nezdrave milarne pod Gradom. 1863: imenovanje za ces. tajnega svetnika; 1869: podelitev velikega križa sv. Leopolda. — Smrt: f na veliko soboto 17. III. 1883, ob 4X> zjutraj, po trodnevni bolezni, v 86. letu svojega življenja. Pogreb: 20. III. 1883 ob 9. zjutraj. — Plemenit mož, razborit mož; gorenjski mož nemškega zrna. (Viri: Juventus c. r. gymn. Labac. do 1. 1816; Catalogus cleri dioec. Labac. 1819 do 1854; Schematismus des Laib. Guberniums 280 1830—36; Status pers. archi-dioec. Goritiensis, do I. 1884; Zgodnja Danica 1854, str. 204: imenovanje; 1855, str. 62: potrditev, 87, 93, 96: 25. V. prihod v Lj., 99/100: posvetitev, 104: odhod v Gorico iz Ljubljane, 108: v soboto 18. VI. prihod v Gorico; 109, 112, 113: 24. VI. na god sv. Janeza Krstnika instalacija. 1883, str. 95. in Novice 1883, str. 95: smrt. — Voditelj 1916: Dr. J. Lesar, Zavod za višjo vzgojo svetnih duhovnikov pri sv. Avguštinu na Dunaju in Slovenci (str. 138). Jurij Pauschek, profesor filozofije, cenzurni revizor, kanonik, slednjič direktor takratne filozofske fakultete v Ljubljani. * 8. IV. 1784, Ljubljana, Šempeter. — Študije vse v Ljubljani: a) gimnazija L/V (grammatica I./IIL: in-fima, media et suprema, 1800/1—1802/3; IV.: rheto-rica 1803/4; V.: poetica 1804/5); b) filozofija; c) teologija L/IV. (ordiniran 22. IX. 1811). V tej dobi v licejski knjižnici bibliotekarjev pomožni »skrip-tpr«. — Službovanje: a) »vikar« na Igu (1811—novb. 1813); nato v Ljubljani: b) profesor filozofije na ljubi j. filozofski fakulteti, na lice ju (novb. 1813 — do konca šol. 1. 1834/35; 1813/4—1818/19 provizoren, novb. 1819—1834/35 definitiven: »Philo-sophiae in Lyceo Lab. Prof. p. o.« = publicus ordinarius; 1819/20: Prešernov profesor! Ob koncu šolskega 1. 1834/35 se je kot kanonik sam odpovedal stdlici; 1829/30—1834/35 tudi še: »et scientiae edu-cationis Prof. suppl.«); c) provizorni cenzurni revizor: 1822—1848 (od imenovanja 1822, do ukinitve cenzure 1848: »k. k. Bucherrevident«, »c. r. Gubernii a libris revidendis«); d) kanonik: dec. 1834 do t ni. apr. 1853; (imenovanje decembra 1834, umestitev pri Šenklavžu začetkoma m. januarja 1835; Prešernov sonet: »Chorwolf!«); e) 1838/39-1848/49 (10 let: direktor »filozofskih študij«, »in c. r. Lyceo Labacensi Director«); vpokojitev 2. IX. 1849. Ob odpravi cenzure, že 1. 1848, izgubil tudi »revi-4orstvo knjig«, po 26 letnem »delovanju«. — Smrt : f 15. VI. 1853, 8 % zj., na sušici, v 70. letu (Novice 1853, str. 196; Zg. Danica 1853, str. 100: »Iz Ljubljane 15. rožnika. — Dans so visoko-častiti gospod Jurij Pavšek, korar in bivši vodja nekdanjih modroslovskih šol, po dolgi bolezni v Gospodu zaspali.«). — Viri: Juventus gymn. Lab. 1801—1805; Catalogus oleri dioec. Labacensis 1807—1854; Schematismus des Laib. Gouvervements 1823—1848; Novice 1853; Zg. Danica 1853; Izvestja muz. društva za Kranjsko 1906, str. 152: Iv. Vrhov-nik, Iz dnevnika Blaža Blaznika. Anton Stelzich, kanonik, gubernijski svetnik v Ljubljani, prost celovški. * 10. VI. 1791 v Košeticah na Češkem; 12. VIL 1814 ordiniran. a) Do 11. III. 1834 kanonik v Kromerižu. Dne II. III. 1834 ces. odlok o imenovanju za gubernij-skega svetnika, za duhovnega in študijskega referenta ter častnega kanonika v Ljubljano. (Wiener Ztg. 21./3. 1834, No. 67, pg. 267; Laibacher Ztg. 27./3. 1834, Nr. 25, pg. 97: Wien. Se. k. k. Majestat haben mit Allerhochster an den Obersten Kanzler, Grafen v. Mittrowsky, erlassenen EntschlieBung vom 11. Marž d. J., den Canonicus zu Kremsier, Anton Stelzick, zum Gubernialrath, dami geistlichen und Studien-Beferenten bey dem Laibacher Gubernium, zugleich aber auch den- selben, da er nun sein Canonicat zu resigniren hat, zum Ehren-Domherrn zu Laibach aller-gnadigst zu ernennen geruhet.«) Laib. Ztg., Amts-blatt Nr. 26, den 28. Febr. 1835, pg. 150: prvi podpis Stelzichov pod uradno okrožnico ddto. »Laibach am 7. Februar 1835. — b) 1834—1843 v Ljubljani: gubernijski svetnik in častni kanonik. (1835 še »woh. ani Domplatz 298.«, 1836—1843 »woh. in der Herrengasse 210.«); c) 1843 — t 6. V. 1858 v Celovcu: stolni prost in gubernijski svetnik, »woh. Villachergasse 103«. (Do 1. 1851 še aktiven gub, svetnik, poslej »emeritus«, kot doslužen v pokoju.) -" Viri: Wiener & Laib. Ztg. 1834; Catalogus eleri dioec. Lab. 1835—1859; Schematismus des Laib. Gouvernements 1835—1848; Personalstand des Bisth. Gurker Kirchen-Sprengels 1844—1859; Novice 1858, str. 151: f »v 67. letu svoje starosti«; Zg. Danica 1858, str. 86: »V Celovcu je umeri 6. t. m. (=maja) ondotni stolni prost, poprejšnji gubernijalni svetovavec v Ljubljani, v. č. gosp. Anton Stelzich.« — L. Pintar, Akrostihida pri Prešernu. (»An Pauschek und Stelzich.«): L j. Zvon 1898, str. 255. Na tej podlagi je sedaj že mogoč trden kronološki sklep o Prešernovem sonetu: ne iz 1. 1834, ampak iz 1. 1835! Klanonikat v Ljubljani sta prejela oba, Pavšek in Stelzich, sicer že 1.1834: Stelzich 11. III. 1834, Pavšek m. decembra 1834. Toda umeščen je bil Pavšek šele začetkoma januarja 1835. Ker Prešernov sonet označa že obadva za korarja, pač ni sonet nastal pred m. januarjem 1835, preden je bil instaliran pri Šenklavžu Pavšek. Ali pa morda vendarle, koj že tiste dni m. decembra 1834! In tu je sedaj vprašanje: Ali je res sonet kot posledica v zvezi s cenzurnim dogodkom ob elegiji »Dem Andenken des M. Zhop«! Z dejstvom, da je neki ljubljanski cenzor (kateri! ne vemo še dodanes!) zatrl v nemški obsmrtni elegiji tiste globoke, silne verze o življenjski bolesti Čopovi — in pa poetovi: Du schiedest von der Welt begeistrungtrunken, In voller Kraft, des Schmerzes uberhohen Zu sehn die Deinigen im Gram versunken. Nun ist vorbei der innern Sturme Toben, Der Liebe Schmerz, er ist nun ausgelitten, Die unerwiedert Dir die Brust gehoben. Du siehst und fiihlst nicht, wie mit rauhen Tritten Getreten wird das Edelste im Leben, Wie Wen'ge, was doch Allen noth, erstritten. Wie kiihn die Stolzen ihre Haupter heben, Sle, die des Menschen wahren Werth nicht kennen, Wie nichtig oft sogar der Besten Streben. Nicht mehr wird Dich die alte Wunde brennen, DaB fremd das Vaterland ist seinen Sohnen, Dai3 sie sich scheu'n Slowenen sich zu nennen, DaB abhold sie den theuren, siifien Tonen, In denen sie die Mutter auferzogen, Nur fremder Sitte, fremder Sprache frohnen.17 Res-li da bodi v zvezi sonet s tem literarnim dogodkom, ki ga je Prešeren doživel v Ljubljani 17 Slovan 19-17, 117. * za svojih dni v razdobju od Čopove smrti 6. VII. 1835 pa do objave nemške elegije 25. VII. 1835! Ali pa morda vendarle v zvezi z nečem, kar leži že preko ter izven te dobe, kar pa je nam dodanes še nepojasnjeno! V literarni zapuščini Prešernovi se nam je ohranil sonet pod štev. 56, datiran, doslej neobjavljen nemški sonet, brez podpisa, toda pisan z isto roko kakor pismo pod štev. 34 v isti ostalini; pismo, ki je datirano: Neustadtl am 19. Marž 1836, in podpisano: Dein Freund Laschan. Sonet pa je ta: An Freund Dr. P ref h e m. 56 Wie konnen wir der Liebe Kosen retten Vor den gesalbten Fausten des Vandalen, Der sie ergrimmt schnurstraks will iiberfallen, Und aus der Dichtung Friihlingsgarten jetten? Mein best' Sonett will ich sogleieh verwetten Gen seiner Waaden kogelrunde Ballen, DaJ3 nur darum die Rosen ihm miBfallen, Weil sie ein Pfiihl sind kiinftger Wochenbetten! Drum laB mit ihm uns zum Vertrage schreiten; Er trett' uns ab der Roseiilager Segen, Wofiir wir ihm ein andres Pfiihl bereiten: Er soli in Hinkunft, will er Liebe pflegen, Und sonst hiniiber in's Elisium gleiten, Zur Kuhmagd sich auf duftgen Kuhmist legen.' 13/8 1835. In v kak namen sonet na tem mestu! Sonet je satira. Literarna satira. Ni pač dvojbe o tem, dasi ne — na oko! Toda vsebina soneta! — gosta tema. Dostopne so nam komaj drobtinice. Naslov priča, da je sonet nekako v stiku s Prešernom. Takoj prvi verzi pa, da je v neki zvezi z literarnim delom, z njegovo poezijo; z vsebino poezije njegove, — z njegovimi »der Liebe Rosen«. Sonet velja neznani nam, njima pa, vsaj Prešernu in Laschanu, za njihovih dni do skritih intimnosti poznani, konkretno historični osebnosti. Eni sami! Možu, ki je v sonetu dovolj še jasno označen za korarja, po takratni nošnji z dokolenkami (»kogelrunde Waaden«), ter za vandala. V tem smislu za vandala, da pred njegove miselnosti pestjo (»vor den gesalbten Fausten des Vandalen«), pred cenzuro njegovo, niso varne »der Liebe Rosen«. V zvezi z naslovom samim ob teh »rožah« sklep: da misli Laschanov sonet — Prešernove »der Liebe Rosen«. Toda, ni »ljubezni rož« nikjer v nemški obsmrtnici »Dem Andenken des M. Zhop«. Tudi v tistem cenzurno zatrtem, tistem silnem, tu sprej ponatisnjenem odstavku ne! »Ljubezni so cvetlice kal pognale« — pa v Prešernovem »Sonetnem vencu« (22. II. 1834). V ta namen — tu sonet Laschanov. Tudi Prešeren, »an boser Wunde leidend«, nam je zapustil podobno strupen in še bolj srdit, po vsebini zelo soroden sonet. V literarni zapuščini njegovi se nam je ohranil pod štev. 18. Iz iste dobe! Sonett. 18 A n boser Wunde leidend muB entsenden Poiantos Sohn die Pfeile, die vom/Bogen Alcides sicher stets ihr Ziel erflogen, Um Wolf und Schlangen von sich abzuwenden. Schwer wird es ihm sie also zu verschwenden; Erliegen, wenn der Seher nicht gelogen, Kann Troia nicht, bis er nicht hingezogen, Und seme Pfeile nicht den Kampf beenden. Steht ab von mir, dem schmerzdurohwuhrten, wunden, Erprobet nicht des Liedes sich're Pfeile, Lafit den das bess're Ziel, das sie gefunden! Zahmt euren Muth, auf dafi euch nicht ereile Ihr Wurf, ich warne euch in guten Stunden, Chorwolf! euch wird Lvkambes Tod zu Theile.— Christlich.18 »A n Pauschek und Stelzich C h o r -w 6 1 f'«, je akrostih soneta. Dve historični osebnosti, dva znana cenzurna gospoda pri guberniju v Ljubljani sta adresa tega pisma v verzih. Danes, po razrešitvi Pintar jevi, to kar na oko!19 Toda sicer vsebina soneta pa! Tudi tu, kakor v Laschanovem sonetu, nam do dandanes vsa pravzaprav še vedno le — gosta, gosta tema. In zdaj problem: Nista li oba soneta pa v neki notranji medsebojni zvezi! Tam korar, cenzor. Tu dva, oba pri cenzuri v Ljubljani. In v sonetu Laschanovem, in v sonetu Prešernovem podobni si migljaji na zasebna ozadja, — v zadevah ljubezni; tiste, v poeziji, češ da, farizejsko persekvirane ljubezni! Sonet Laschanov z dne 13./8. 1835 je skoraj za mesec dni tostran roka od 6. VIL—25. VIL 1835; tostran torej cenzurnega dogodka ob nemški elegiji »Dem Andenken des M. Zhop«. In vendar navzlic temu ni sonet s tem dogodkom v zvezi, ker govore o drugem svetu in merijo drugam — »der Liebe Rosen«. Sonet Prešernov ni datiran. Od te strani ne moremo torej stvari do živega. Toda, naj li res menijo tisto cenzurno črto tam v obsmrtnici Čopovi n. pr. Prešernovega soneta verzi: Erprobet nicht des Liedes sich're Pfeile, LaJBt den das h e s s ' r e Ziel, das sie gefunden! Dobile so si puščice torej že svoj cilj, in slabši bi kot ta jim bila onadva, Pavšek in Stelzich, — z vsem svojim! Pa bodi res ta cilj njihov, »das bess're Ziel, das sie gefunden«, — Čop! smrt Čopova! Kje ob njem, ob smrti njegovi — puščice! A morda li cilj njihov — tista Čopova bolest, tisto globoko 18 Objava strogo po Prešernovem rokopisu pod štev. 18 v lit. zapuščini njegovi. Le da je tam rokopis gotica, tu pa verna transkripcija v latinico. Kakor Laschanov, nima tudi Prešernov sonet podpisa. In vzrok je pač jasen, — dasi ne na oko! 19 L j. Zv. 1898, 255. 282 obupno trpljenje njegovo iz nesrečne ljubezni do domovine, »vdove tožne zapuščene«, teptane od hlapčevsko zblaznele inteligence domače, drugam prodane, v deželi rodni naši! Ker to je vendar vsebina tistega cenzurno zatrtega odstavka v obsmrtnici Čopovi. Kam torej merijo verzi Prešernovi! Ne povsem jasno izporočilo pripoveduje, da je imel Prešeren sitnosti s cenzurno gospodo ljubljansko tudi zaradi svoje »Nebeške procesije«. Datiral je to svojo pesnitev sam v leto 1835, v isto leto torej, ki je leto nemške obsmrtnice Čopove in leto Laschanovega soneta. »Nebeška procesija« je lokalna satira na vse družabne »vrednote« takratne Ljubljane. In če kje, lete v tej pesnitvi puščice kakor bliski kar križema na vse strani navzgor in navzdol. Cilj njihov je — »napeta štula«, napihnjena nadutost, farizejska lažnivost in hinavščina mesta; njega družabna laž, pobeljeni grob! Toda, naj menijo li ta cilj, »das bess're Ziel, das sie gefunden«, — verzi Prešernovi*? Za Vse svetnike, pravi Prešeren, da je bila tista pesem njegova o Ljubljani. »Bil je Vseh svetnikov dan.« Ali je morda torej sonet »An Pauschek und Stelzich Chorwolf!«, v zvezi z »Nebeško procesijo«, šele iz dni po Vseh Svetih leta 1835! In da ni torej zveze s sonetom Laschanovim z dne 13./8. 1835!. Facit: »D e r L i e b e Rose n«, ¦— so edini pozitivni fakt! Fakt z dne 13. avgusta 1. 1835. Vse drugo pa — gosta, doslej nam neprodirna tema! Pozitivnega ne vemo nič še. Zato še vedno ni izključeno, da je Prešernov sonet »An Pauschek und Stelzich Chorwolf'U morda nastal še za življenja Čopovega, še »tik pred« nemško elegijo v spomin Čopove smrti; ter da ni Lasehanov sonet z dne 13./8. 1835 torej odmev in že posledica Prešernovega.20 Domneva stoji proti domnevi. Nič več, nič manj! In katera je v dani vrzeli bolj premišljena, ne pa, katera bolj kričava, to —• odloča. Eno pa nam tu izpričuje in ugotavlja do popolne trdnosti ob spornem sonetu Prešernovem »An Pauschek und Stelzich« — danes objavljeni cenzurni akt: izključuje ga iz leta 1836, — kar doslej še vedno ni bilo izven vsake dvojbe! Ob Krstu ni Prešernu dala ljubljanska cenzura zanj prav nikakega povoda. O tem je zdaj, po sreči, dokaz tu! Cenzurni akt o Krstu nam Prešernov nastop zoper Pavška in Stelzicha zatrdno datira pod leto 1836, kakor nam ga m. decembra dospeli kanonika! Pavškov datira preko leta 1834. Torej od obeh strani končno prispevki in podatki za datiranje? soneta Prešernovega — v leto 1835. V tisto nemirno leto torej, ko je Prešeren spesnil in dovršil, od Čopove smrti (6. VII. 1835) navzgor, svoj genialno globoki, vsej akademsko žurnalisticni, žurnalistično kričavi L j. Zv. 1925, 128. »kritiki«, — kritiki brez vseh nujno potrebnih pogojev in podlag navzlic — vendarle g r a n d i o z n i Krst, z epilogom in avtentičnim komentarjem -— v »Pevcu«! V Ljubljani, 14. XI. 1925. PREŠERNOVA ZDRAVICA. DR, AVGUST ŽIGON. Tista pri nas tako izjemna umetnost oblikovanja, ki jo je Prešeren udejstvil v svoji poeziji, se bolj in bolj ob vel javlja v naši literarni kritiki kot poseben problem zase. Nele forme kot take, ampak tudi praksa, tisti posebni način, recimo individualna pot in svojebitni akt oblikovanja samega kot takega, so nam in nam še bodo ob Prešernovi umetnosti bolj in bolj predmet posebnega študija in raziskovanja. Dolga bo še pot do podrobnih ugotovitev! Saj smo dandanes pravzaprav šele in komaj pri začetku. Faksimile Prešernovega avtentičnega rokopisa »Zdravice« v današnji prilogi nam prinaša — na oko! — velezanimiv primer iz tega sveta. Ohranila se nam je Prešernova »Zdravica« vsa le v dveh lastnoročnih rokopisih in poleg tega še v dveh natiskih Prešernovih; v dveh rokopisih njegovih pa — brez 3. strofe.1 Literarni dokumenti o dejstvu so torej: Štirje Prešernovi rokopisi »Zdravice«: 1.) v literarni zapuščini pod 4 a, 2.) v literarni zapuščini pod 4b, 3.) v Blasnikovem rokopisu Poezij - brez strofe 3., 4.) v muzejskem rokopisu Poezij - brez strofe 3.1 Dva Prešernova natiska »Zdravice«: 1) 26. IV. 1848 v Novicah, str. 69;' 2.) 23. XII. v Kranjski Čbelici V., 25. Faksimile v današnji prilogi je fotografsko posnet po prvem izmed navedenih rokopisov, po rokopisu 4a iz lit. zapuščine poetove. Ni pa faksi-milirani rokopis 4a n a j p r v o t n e j š a oblika »Zdravice«; prvotnejša od faksimilirane je v rokopisu 4b. In v svrho ugotovitve tega medsebojnega razmerja med obema rokopisoma, ter v svrho ugotovitve — na oko! — nekaterih nadaljnjih literarnih dejstev, se mi zdi nujno potrebna tu objava tudi še rokopisa 4b, iz istega vira, iz iste literarne zapuščine Prešerno\Te: Sdraviza -4 b ob novini leta 1844. Spet terte fo rodile, Prijatli! vinze nam iladko, Ki nam oshivlja shile, .Serze rasjafni in oko, Ki vtopi Vfe fkerbi, Vefelo upanje budi. 1 Rokopis Prešernov pod štev. 15 v literarni zapuščini njegovi ne šteje tu, ker obseza le zadnji dve strofi, na listu papirja enake oblike kakor Prešernova rokopisa Poezij. 2 Kronološki pregled, str. 76: Corrig. 26. III.