12 ZHAJA OB PONEDELJKIH} SREDAH IN SOBOTAH - TE-i LEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA STEV. 10 DIN leto xm kranj, sreda, 7. decembra 1960 5t. 141 ▲ IZHAJA OD OKTOBRA 19if KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK5 - OD 1. JANUARJA 1960 TRI-j KRAT TEDENSKO - IZDAJA' CP »GORENJSKI TISK* V, KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEŽNIH glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Pred zaključkom krajevnih konferenc SZDL Uspešno uveljavljanje Prve sekcije ustanovljene - Udeležba boljša na podeželju kot v mestih Konference SZDL niso zbori volivcev Konference krajevnih organizacij SZDL v kranjskem okraju so ▼ glavnem zaključene. Pokazale so, da članstvo pravilno razume vlogo SZDL v okviru stanovanjske skupnosti oziroma krajevnega odbora in soglaša z organizacijskimi spremembami, kot jih določa novi statut. To je razumljivo, ker so prav ti problemi povsod zelo pereči in zato v ospredju vseh razprav. Vendar so skoraj povsod govorili tudi o novih oblikah dela Socialistične zveze in ustanovili več sekcij. Udeležba na konferencah je bila precejšnja. Boljša na vasi kot v mestih. Nova vodstva krajevnih organizacij so po večini pomladili. V blejski občini je bila udeležba Velika zlasti tam, kjer so izvedli konference po delegatskem sistemu. Konference so bile tu v redu Pripravljene. Samo na Bohinjski Beli so jo morali sklicati dvakrat, pa še to zaradi opravičljivih razlogov. Največ so govorili o prostorih za delo SZDL. O tem so govorili tudi na konferencah po drugih občinah. Zlasti v odročnej-ših predelih (Javorje, Lučine itd.) so se člani SZDL močno zavzeli za ureditev klubskih prostorov. — Pripravljeni so prispevati tudi lastna sredstva. V industrijsko razvitejših občinah so posebno uspele konference na podeželju, medtem ko v mestih Precej so na konferencah v tržiški ni bila udeležba zadovoljiva. Tudi pri sestavljanju novih odborov so imeli v mestih večje težave. To samo kaže, da so v mestih prebivalci mnogo manj povezani in razdrobljeni na različne interesne skupine. Stanovanjske skupno/ti pa mnogokje še niso zaživele in uspele povezati prebivalcev določenega območja. V jeseniški občini je bila udeležba povprečno preko 90 %. V nekaterih organizacijah so razen odborov izvolili tuđi vodstva različnih sekcij (Pod Me-žaklo, Mojstrana). Tudi v tržiški občini so Člani SZDL izvolili vodstva štirih sekcij — tri med njimi se bodo ukvarjale s komunalnimi problemi, ena pa s filmsko vzgojo. občini govorili o zunanjepolitičnih problemih. V loški občini je bila udeležba po. vaseh zelo velika, le v mestu so morali konferenco sklicati dvakrat, ker prvič niso bili sklepčni. Na vseh konfereneah — zlasti v Bohinju (pa tudi v k-ranjski občini in drugod) — so največ govorili o' komunalnih prpblemih. To -sa posebno zato, ker so pi?av v tem času krajevni odbori "sestavili osnutek plana za prihodnje leto. «To je sicer prav, vendar so ponekod zaradi tega konference bile bolj podobne zborom volivcev. Za razpravo o novih metodah dela SZDL in o nalogah po V. kongresu SZDL J je zmanjkalo časa. V kranjski občini so konference .povsod sprazmerno dobro uspele. V Zalogu pa so jo morali sklicati kar trikrat. — V nekaterih krajih (Visoko) so konferenco še posebno dobro, pripravili. Delegatom so vnaprej posredovali gradivo za razpravo. Na takih konferencah je ; bilo zato tudi ždvahneje. Občinski i odbor SZDL namerava v prihod.-Rje to prakso še razširiti na druge organizacije. Ustanoviti nameravajo posebni servis, v katerem bi poceni razmnoževali material za vse organizacije na terenu. Konferenee so torej v večini uspele *i-n pomenijo nov korak k nadaij^njem'u uveljavljanju SZDL kot pehmembne politične organizacije v okviru krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti. Pred praznikom v škofjeloški občini VSI MORAJO SODELOVATI v naporih za izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva, |e v razgovoru dejal predsednik ObLO Ježe Nastran V bohinjskem kotu se marljivo pripravljajo na svoj praznik. 14, decembra 1941. leta so se tam sestali prvi aktivisti in organizatorji oboroženega upora. Ob letošnjem praznovanju tega dogodka bodo v številnih proslavah sodelovali delovni kolektivi, družbene organizacije In šole a še posebno domača Svoboda in Delavska univerza. Povabili pa so tudi nekatere najboljše soliste Iz Ljubljane. Njihovo letošnje praznovanje pa je samo odsev splošnega razpoloženja In delovnega zagona, odsev vsestranske obnove ln razvoja tega kraja. Tudi gradnja novega objekta T klimatskem zdravilišču ob jezeru •>. h'ta dosegel približno 1000 do 1100 dolarjev na prebivalca, kar pomeni Povečanje za okroglih 65 odstotkov. Tak vzpon beleži malokatera dežela. Največji delež v celotni •trukturi bo k temu prispevala in- V pomočlčmetijskim zadrugam Jutri, v četrtek, se bodo ponov-ho zbrali odborniki občinskega ljudskega odbora Kranj na 44. Belo obeh zborov. Razpravljali bodo 0 predlogu 4 kmetijskih zadrug, da se jim odstopi del prispevk i. *i pripada občinskemu investicijskemu skladu. Kmetij.ski zadrugi ?«nlof in Desnica prosita za od-8,o,t prispevka zaradi stroškov ^ipendironja, kmetijska zadruga Jtflkk) ima nove potrebe 8 zdru-*'tvijo z zadrugo Podbreatje, kmetska zadruna Gorlfte pa I gradijo zadružnega doma. Poleg ti«g;i bo na dnevnem redu ^'organizacija občinskega zavoda posredovanje dela, imenovanje direktorja Zavoda za zaposlovanje delavcev, poročilo o odlikovanjih in drugo. največ pričakuje od organiziranih kmetijskih posestev ter od kooperacije med privatnimi kmetovalci na eni in kmetijskimi posestvi in zadrugami na drugi strani. Osebna potrošnja in družbeni standard, kar je bilo V ospredju vseh naporov družbe že v zadnjih Letih« bo tudi v prihodnjem petletnem načrtu ohranilo osrednji pečat. Od približno 700 milijard dinarjev celotnih investicij v Sloveniji naj bi bilo približno 30 odstotkov namenjenih za nadaljnjo izboljševanje življenjskih razmer prebivalstva. Tnko je predvideno, da bo v prihodnjih petih ietih sgrajjenih aH razširjanih mnogo zdravstvenih objektov tako, da bi poleg drugega pridobili približno 2000 novih leAi.šč oziroma povelali sedanje zmogljivosti teh ustanov za 80 odstotkov. - Prav tako je predvideno, da bi z novimi gradnjami in adaptacijami v tem času odstranili o/.ko grlo šol, tako da ne bi potem smele biti nikjer več kot dve izmeni dnevno v istem prostoru. Hkrati predvideva sedunji predlog, da bodo v teh letih povečali strnovnnjsko gradnjo za 100 odstotkov v primerjavi s preteklim petletnim planom in zgradili v Sloveniji okrog 5Q.000> novih stanovanj. Seveda je pri tem računano, da bodo znatni del sredstev prispevali sami državljani — skupno a povečanjem osebnih dohodkov, pomenilo nadaljnj.e izboljšanje življenjskih razmer državljanov. V industriji je predviden znaten dvig delovne storilnosti, kar naj zagotovi predvsem mehanizacija in avtomatizacija proizvodnje, uvajanje dveh izmen, takb da bi bolj izkoristili obstoječe zmogljivosti \n podobno. Hkrati pa je predvidena tudi gradnja nekaterih novih objektov. Zlasti se daje prednost proizvodnji elementov za elektroniko in avtomatizacijo, motorni in kemični industriji, smotrnejši predelavi lesa in povečanju proizvodnje električne energije. Vzporedno s tem, in še posebno 7. uvajanjem druge izmene, je predvideno, da bi zaposlili v gospodarstvu približno 102.000 novih delavcev. Veliko pozornost posveča pred-loj petletnega načrta tudi razvoju turizma, prometa itd. Med objekti za razvoj prometa, ki bodo imeli pretlncst. so na konferenci imenovali predvsem eesto Ljubelj—Na^ klo. T« cesta, kot je povedal tovariš Mirko Jamar, je izrednega turističnega pomena ln bo treba zagotovili potrebna sredstva za njeno ureditev. Prav tako je predvidena ureditev ceste iz Planice oziroma Iz Podkorena proti Jese-alcam In Kranju, ki ne zmore več Velikega mednarodnega prometa, /lasti v poletni, turistični sconi. Hkrati je predvideno, da bodo v teh letih uredili tudi civilno letališče v Urnikih, čeprav za ta objekt še ni dokončne odločitve. Vsi ti predlogi oziroma podatki slonijo na ^spjošnih, možnostih oziroma sredstvih, ki jih bo v prihodnjih letih ustvarjalo naše gospodarstvo ne glede na \jire investicij. Konkretna realizacija tega pa bp v pretežni meri slonela na občinskih perspektivnih načrtih oziroma na načrtih razvoja posameznih gospodarskih organizacij. Republiški plan, ki je \ahko samo še usmerjevalni, vmesni člen med zveznim in občinskimi plani, samo ugotavlja take možnosti in se bo v določenem smislu tudi zavzemal za izpolnjevanje takih smernic. -l.c. Sarabon. in tudi predsednik Peter Uzar, sta v svojih poročijfh tako konkretno prikazala razvoj in'tudi težave, v delu družbenih organizacij, kmetijske zadruge'in drugih organov, da so na-jzoči kar hitro v svoji razpravi zajeli glavne probleme, ki tamkaj zanimajjo prebivalce. Delegati iz Gozda so poudarjali tudi posebno težave te vasi, ki zaradi oddaljenosti ne more dajali delegati SZDL iz Križev in ..prodajati mleka, zelenjave itd., ka okolice, ki so se sestali včeraj po- k°r to lahko delajo drugje. Dele-poldne na krajevni konferenci, gati so menili, da je. v Krizah pre-Tajnik krajevnega odbora ^ilip m-s*° razvito kulturno življenje, zelo pa so pohvalili delo TVD Partizan. -1. c. Za boljšo družbeno prehrano Jesenice — Na pobudo Občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah je tamkajšnji Občinski ljudski odbor sklenil, da je treba naročiti načrte za osrednji obrat družbene prehrane. Kot drugod, tako tudi jia Jesenieah ni urejena družbena prehrana. Računajo, da bodo v osrednji kuhinji lahko pripravili dnevno 4080 obrokov hrane in še 7000 toplih malic. Hrana bo cenejša kot v gostinskih obratfh, kjer, naj bi v prihodnje stregli predvsem turistom. Ker bo gradnja obrata zahtevala precejšnja investicijska sredstva in pa zaradi specifičnosti potreb tamkajšnjih podjetij, bo nujno, da ne bo šlo vse na račun investicijskega sklada občine, temveč da tudi delavski sveti posameznih pjodjetij upoštevajo svoje potrebe-in določijo del sredstev iz svojih skladov. danje nove trgovine Žeteznina, za preureditev trgovskega pod jot j a Lubrtik v samopostrežno trgovino in nekatere manjše gradnje. Spomladi bomo začeli z obnovo sedanje delausko-uslužbenske menze in se bo takp zmogljivost kuhinje povečala za 100 odstotkov tako, da bodo lahko skuhali opoldne 600 kosil. Velika potreba je v Škof ji Loki tudi po gradnji novega otroškega vrtca in nove šole na Trati. Tudi ta dva objekta bomo začeli graditi spomladi.« »Kaj pa Poljanska dolina?« »Ko smo se pred leti zdnužilj z občino Gorenja vas, je- bila naša glasna skrb zaposlitev ljudi v tej dolini. Močan obrat-Loške tovarne hladilnikov *v Poljanah zaposluje sedaj že preko 100 delavcev; nov obrat Planike pa že sedaj, na-s začetku razvoja, zaposluje 6X) Jjudi. Tudi v Remontu je našlo stalni zaslužek nekaj delavcev. V Gorenji vasi gradijo večjo rnizars-ho delavnico. Tam imajo v načrtu tudi gradnjo novega hotela. V Gorenji vasj so letos zgradilr tudi vodovod, kar je v.elikega pomena za ta kraj. Seveda, dolini bomo še v naprej posvetili vso po.zornos£ tudi glede gradnje stanovanj, cest in ostalih komunalnih naprsiv. V kratkem ča-su . bomo elektrificirali še nekatere vasi in naselbine, ki še danes nimajo elektrike. Pri 'vsem tem ne težimo samo za grad-'njarni novjh industrijskih objektov, ampak za celoten dvig življenjskega standarda, kamor sodijo ziasti nove komunalne storitve, ki ustvarjajo pri državljanu dobro počutje.'« »Kako je i razvojem industrij« in obrti?« »Največ perspektive za razvoj V naši občini ima tovarna L'TH, Gorenjska predilnica,, Elra, Jelovica in tudi nekatera druga podjetja. Z razvojem teh tovarn se bo narodni dohodek povečal na 450 tisoč dinarjev na prebivalca in se bo tako škofjeloška »občina uvrstila v industrijsko napredne kraj«. Letos smo na novo zaposlili v naši občini 547 novih ljudi, o£> Koncu petletnega načrta se bo število zaposlenih po.veco.lo za novih 1048 oseb. Tudi obrtništvo ima lepe perspektive. Narodni dohodek v obrti j« že letos narastel na 392 milijonov dinarjev.« »Kako prebivalci sodelujejo In pomagajo pri gospodarskem razvoju?« »Ljudje v Poljanski dolini in odročnih krajih kažejo veliko razj> mevanje za reševanje gospodari* skih problemov. .S prostovoljnim delom so precej pomagali pri gnad-nji vodovoda, elektrike in poti in *so tako občutno znižali stroške gradnje. Manj zanimanja za take in podobne probleme pa kažejo meščani Škofje Lolae. To j'e bilo videti posebno na zadnjih zborih volivcev. Vsi prebivalci bi morali skrbeti za dvig standarda in gospodarske organizacije bi morale še* bolj enotno in načrtno sodelovati v sklopu komunalne skupnosti pri reševanju raznih vprašanj v korist splošnega razvoja in izboljšanja življenjskih razmer prebivalstva,« je dejal na koncu razgovora predsednik Jože Nastran. Vlado Rozmas) 0- B M H ZI POJBUI Vedenie: , $titi tri ali ceh spri proste dneve 1 in je zato vsak pohitel k svojcem, * /i znancem in prijateljem.' Na zadnjejnsedežu v avtobusu je sedela skupina šoloobveznih otrok, ki obiskujejo eno izmed H kranjskih osemletk. Sedeli so ; udobno poleg svojih "šolskih t.or-J bic, ki so -prav tako mirno poči- nezadostno =š Bilo je one dni pred prazni-p ki. Sicer sem pa mnenja, da to ni §§ niti važno, da povemo, kdaj je I to bilo, ker se to dogaja na avto-I busni progi Kranj—Šk. Loka sko-I ro vsak dan. H Tisto soboto je stal avtobus na H kranjski postaji nabito poln — ra-§§ ?nmfjivo, ljudje so hoteli izkori- vale na sedežu. Poleg tega so imeli tudi glavno besedo v avtobusu, toda tega jirn nihče ne- zameri, ker je to običaj in njihovih torbic. Ljudje so se S med seboj spogledovali, rekel pa g ni nihče nič, toda v mislih so bili §| vsi edini. Končno se je neka sta- H rejsa gospa »opogumila" in po- 8 prosila enega izmed mladih ku- == stravcev * za sedež. Nervozno je M pogledal po tovariših, ki so mu =j j pogledi dejali: »Ne daj se!« To- ■ da "vseeno je vstal in potihoma M pripomnil: »Saj sem bil jaz prej |§ v avtobusu kot ta.« Svojo torbico §| pa je se vedno pustil na sedežu. || Na postaji Bitnje in deloma tu- I di v Zabnici, so izstopili. Med'==i ljudmi se je razvil pogovor. Vsi I jo bili enakega mnenja: da so H na otroška navada. Toda nekaj otroci deležni premalo poduka vJR drugega je, kar je omembe vredno. V avtobus so stopali .starejši ljudje in potrpežljivo stali na eni nogi poleg nemirnih kolen šolarjev oli kakor tudi od staršev doma, H kako se je treba vesti do stare)- ■ sih ljudi. p-k i 885460210234430^^^6344826774533354820866^287377253 2. STRAN Te d ni p o sire't u VRNITEV IZ ITALIJE Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič se je v ponedeljek vrnil z uradnega obiska v Italiji. Z njim je prišel tudi pomočnik sekretarja za zunanje zadeve Jože Brilej, sekretar Komisije za kulturne stike s tujino Drago Vučinič, Opolnomočena ministra v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Radomič Radovič in Djuro Jovič ter drugi člani spremstva. Koča Popovič je ob sprejemu na beograjski železniški postaji izjavil, da je zelo zadovoljen z reitritatJ obiska v Italiji. NOVA VLADA V ponedeljek zjutraj je v Tokiif odstopila japonska vlada ter tako omogočila sestavo nove vlade po splošnih volitvah, ki so bile pretekli mesec. Na teh volitvah v Spodnji dom je dobila liberalno-demokratska stranka 300 poslanskih mest od skupno 467. WASHINGTON PRIZNAL NOVO VLADO State Department je uradno priznal v nedeljo zvečer novo vla* dajočo junto V El Salvadoru. Ta je letos oktobra vrgla i oblasti predsednika Joseja Mario Lamus-a. PREKINJENI STIKI Ganskl zunanji minister je v ponedeljek izjavil, da je Gana prekinila diplomatske stike z Belgijo. Ganski minister je dejal, da ganska vlada sodi, da je Belgija kriva za pravkaršnje dogodke v Kongu. SPORAZUM V ponedeljek je bil v Waršavi podpisan Jugoslovansko-Poljskl sporazum o trgovinski izmenjavi za obdobje 1981-1969: Sporazum predvideva obojestransko izmenjavo blaga V Vrednosti 320 milijonov dinarjev. RAZPRAVA O ALŽIRSKEM VPRAŠANJU V ponedeljek se je pričela v političnem odboru Generalne skupščine razprava o alžirskem Vprašanju. Francoska delegacija bojkotira razpravo. Prvi je razpravljal tunizijski delegat, ki jo poudaril da alžirski spopad dobiva vse bolj mednarodni značaj. NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SREDA, 7. DECEMBRA 196« j Ljudje in dogedki V ponedeljek popoldne je politični odbor Generalne skupščine OZN začel razpravljati spet o alžirskem vprašanju. Kot vedno doslej tudi tokrat Francija to razpravo bojkotira. To pomeni, da ima Francija ta problem še vedno za svojo notranjo zadevo, čeprav je očitno, da je spričo dolgoletne vojne v Alžiriji in spričo afirmacije narodnoosvobodilnega gibanja v svetu, ta problem že zdavnaj prerasel notranje okvire francosko-afriške skupnosti. To kaže tudi sedanja razprava v Združenih narodih. Franciji so v tem položaju priskočile na pomoč nekatere države — članice francosko-afriške unije. Teh držav je že precej, iti sicer od Madagaskarja v Vzhodni Afriki do Senegala in Kameruna na zahodu. Te države so se odločile, da priporoče političnemu odboru, naj odloči razpravo o Alžiriji, dokler rte bodo zhani rezultati ukrepov, ki jih pra\'-kar podvzema De Ganil. Koliko bodo te države v svojih naporih uspele, za zdaj še ni znano. Razprava se je včeraj, v torek, še nadaljevala. Prvi daft razprave je govoril tunizijski delegat. Po-udaril je, đa so cilji Francije v Alžiriji precej nejasni in v nasprotju s pelitiko miru in pravice. Združeni narodi, ki že petič Alžirija razpravljajo o alžirskem vprašanju, bi zato morali sprejeti ustrezne ukrepe za prenehanje vojne in pravično ter miroljubno ureditev alžirskega vprašanja. Referendum, ki ga namerava De Gaull izvesti v Alžiriji, po mnenju tunizijskega delegata, nima tistega smlsR kot mu ga v Franciji pripisujejo in bi pri njegovem izvajanju nujno morali sodelovati tudi opazovalci OZN. Tudi Če bo Franciji uspelo preko svojih predstavnikov v Združenih nflfođih odložiti razpravo, za njo v reševanju alžirskega vprašanja nrakiično ni nobenega očdihi. Ne samo, da so M sivftri mučno zamotale V Alžiriji, kjer si je De Gaull celo s predlagano polovično rešitvijo nakopal veliko nezadovoljstvo v taboru kolonieJMov. Tudi Francijo samo je zajci pravi ni:irs':i vrtinec. Zato za Francijo trenutno v reševanju alžirskega problema niti ni tako nevaren zunanji pritisk In kakršenkoli pozitiven skico političnega odbora Generalne aJkupiltttO OZN, marveč so predvsem nevarna nasprotja, ki se vse bolj zaostrujejo. Polovična rešitev, ki jo pred--laga De Gaull, jc izzvala neza- dovoljstvo na levici in desnici. Predvsem kolenialistični krogi, ki zastopajo stališče »francoske Alžirije-«, na čelu s Soustellom, so zelo glasni in grozijo z desničarskim udarom, ki naj privede Francijo — v fašizem. De Gaullovi načrti o prihodnosti Alžirije pravzaprav Še niso povsem jami in izkristalizirani. Politični opazovalci pričakujejo, da bo ministrski predsednik Da Brce v parlamentarni razpravi v sredo podal osnovne politične koncepte o urejanju alžirskega vpra'anja. Doslej je znano samo, da De Gaull predvideva izvesti o alžirskom vprašanju referendum, tako v Franciji sami kot v Alžiriji. Referendum naj bi se IZvedel od 6. do 8. januarja pri-hodn.?ega leta. Prav tako je znano, da bo prihodnji petek odšel De Gaull na petdnevni obisk v Alžirijo. Tu se bo sestal s pred-* sedaiki tamošnjih občin in visokimi oficirji ter jih skušal pridobiti za svoje načrte. Konec prihodnjega tedna, ko se bo vrnil iz Alžirije, pa se bo preko radia in televizije Ubrir-l na Francoze in jim pojasnil cilje, ki jih z referendumom zasleduje. Jasno je doslej tudi, da namerava De Gaull preko sedanje formule za ureditev alžirskega vpraSanja doseči pravno razcepitev Alžirije na več enot, in sicer na francosko, arabsko, bor* bersko itd. Na čelu vsake teh enot bi postavil posebno upravo, vsem enotam skupno pa nekakšno vlado,* ki bi seveda predvsem poc'nira'a vezi med Francijo in Alžirijo in preprečevala vsakršno odcepitev Alžirije iz francosko-afriške skupnosti. Kot posebno enoto namerava v okviru te »federacije« ustanoviti tudi posebno upravno enoto Saharo, da si tak»J zagotovi prost pristop k bo/ratirn petrolejskim vrelcem in drugim mineralnim bogastvom na tem področju. V vseh Da Gaulovih načrtih, kolikor jih doslej poznamo, je odnos Francije do narodnoosvobodilnega gibanja in začasne alžirske vlade povsem negativen. To pa je seveda slabo, ker s tem prezira uradno pomembne formule pri reševanju alžirskega vprašanja. V francoskem predlogu tudi ni nobenega jamstva za Svobodno izražanje mnenja alžirskega ljudstva. To pa pomeni, da Francija slej ko prej še vedno želi to vprašanje rešiti predvsem s stališča svojih konceptov. Stoosemintrideset cicibanov iz Školje Loke je bilo pred dnevi sprejetih v pionirsko organizacijo. Te prisrčne slovesnosti so se udeležili vsi otroci iz OsrtOVne šole v Skofji I oki. Po sprejemu v pionirsko organizacijo je bil prirejen krajši program. Nastopali so mladinci in pionirji Škofjeloške Osnovne šole. Za veselo razpoloženje pa je novo sprejete pionirje zabaval tudi pionirski orkester, ki šteje 10 mladih, toda dobro vigranih glasbenikov« Dosti dro V. R. CcJ2 v. J ■&$8s*č v mestu z lastno ggisisisko l^iistrlfol Že dalj časa se Čuti v Kranju In bližnji okollel pomanjkanje plaščev za kolena. To sicer precej Čudno zveni, ker se lahko naše mesto kot malokatero v državi ponaša / lastno proizvodnjo plaSčev. Da bi nakazali nekatere slabe strani, ki nastopijo s takim zastojem na tržišču, smo se odločili, da napišemo nekaj besed. Zal nam ni io uspelo tako, kot smo si zamislili, ker v tovarni Sava nismo mogli dobiti potrebnih podatkov, da bl nepotrebnost pomanjkanja teh predmetov izpodb'.'i s številčnimi dokazi. Toda problem smo vseeno načeli ln ga dali V široko obravnava. Edini namen tega Članka je, da bl se vendar končno proizvajalec ln prodajalec tesneje povezala in da bi do takih nii podobnih zastojev ne prišlo več. Pozanimati smo se hoteli, ali morda po, trgovskih podjetjih vedo, koliko časa še ne bodo imeli na zalogi plaščev za kolesa. Povprašali smo v trgovskem podjetju 2 letne konference SZDL v Žabnici Pred kratkim je bila v Zadružnem domu v Zabnici letna konferenca SZDL Zabnica. Razprava jo bila zelo živahna. Mnogo so govorili o potrebi prostorov za omenjeno organizacijo, ker morajo dobivati ljudje pogosto informacije kar na cesti. Vsekakor bi rabili nek stalen prostor, opremlje/i s sodobnimi pisar- niškimi p-ipomočki kot tudi s telefonsko povezavo. Razpravljali so tudi o posipavanju in urejanju poti in o gradnji nove poti na Zg. Sutno ter o postavitvi mostov na tej poti. Pri vseh teh delih naj bi pomagali prebivalci s prostovoljnim delom in s sredstvi. Udarniško delo bi pocenilo tudi gradnjo avtobusnega Akademija slepih v Škof ji Loki V nedeljo, 4. decembra je Dom slepih iz Stare Loke priredil v dvorani škofjeloške Svobode uspelo glasbeno akademijo. Nastopila je znana glasbena skupina, pevski zbor in tudi recitatorji. Pevski zbor, ki šteje petnajst Članov, je zapel partizanske, narodne in umetne pesmi. Tudi duet, ki je zapel nekaj dalmatinskih pesmi in skupino z orglicami Jo občinstvo toplo sprejelo. Celoten eno in pol urni program jo bil pester in na zavidljivi umetniški višini. Glavna zasluga za celoten dobro izveden program pripada pevovodji, Tonetu čuriču in prof. Petru Confldentiju. Glasbeno življenje v Domu slepih je v Stari DOBILI BODO DOM IGRE IN DELA Breg — Ta kraj je v zadnjem času zaradi gradenj mnogih novih hiš povsem spremenil svoje lice. Ker pa je tod in še v nekaterih okoliških vaseh vedno več družin z zaposlenimi materami, so na več zborih volivcev razpravljali o prepotrebni gradnji varstvene ustanove. Doma igre in dela. V minulih dneh so izvedli anketo, oziroma popis otrok, ki so potrebni vzgoje in varstva. Ugotovili so, d t je takih otrok samo v elektrarni Moste 28. Da bl kar najhitreje pričeli z gradnjo te otroške ustanove je omenjeno podjetje že prispevalo za začetna dela 1,5 milijonov dinarjev. Loki močno razgibano in ima zo lepo tradicijo. Ze več kot 14 let je v zavodu pevski zbor, ki je vsa leta po vojni nastopal po Sloveniji. Zadnji uspešni nastop so slepi imeli ob proslavi 10-obletnice delavskega samoupravljanja in 15-letnici obstoja GRADISA v Skofji Loki. Tudi nedeljska akademija slepih je bila pri občinstvu toplo sprejeta. S svojim sedanjim, zelo dobro nnštudlranim programom nameravajo slepi nastopiti še po drugih krajih. V. R. DOKONČNA FIKACIJA ELEKTRI- Stara Oseljca — v n. '.bovški vasi Stara Oselica so Imeli pred leti organizacijo Socialistične zveze. -Ker pa je ta zamrla, so na pobudo Krajevnega odbora SZDL Trebija ustanovili v OseUci podružnico tega odbora. Na ustanovnem sestanku, ki je bil pred dobrim mesecem, se je zbralo precejšnje število tatnkajftnjlh prebivalcev, ki so bili že dosedaj zelo delavni. Pred dvomi leti so pričeli s pripravami za elektrifikacijo vasi. -Oktobra letos pa so vas dokončno elektrificirali. 32 hiđnih posestnikov je dobilo v svoje domove luč. Vasčani so opravili 1300 prostovoljnih delovnih dni in zgradili 10 km električnega omrežja. Razen tega grade vafičanl s pomočjo K/, Trebija cesto n» Staro Oselico. Zgradili so že približno 4 kilometre te cesta. postajališča pri spomeniku NOV, kjer je že določena lokacija t»d ObLO Kranj. Na konferenci so med drugim tudi sklenili, naj bl organizacija SZDL skupno z ostalimi organizacijami, društvi, ustanovami in KO posvetila Vso skrb pripravam rlOVegt Športnega igrišča, govorili pa so tudi o kamnolomu, za kar nameravajo zainteresirati tudi KO Bitnje. V kamnolomu, za katerega kraj še ni določen, naj bi drobili kamenje za vaška in občinska pota. S tem bl dobili boljši mato-ria1, po drugi strani pa ne bi uničevali plodne zemlje z odpiranjem novih gramoznic. Obravnavali so tudi kulturno-prosvetno delovanje. Društvo »Tone Šifrer« nima ustreznih kulturnih in materialnih pogojev za večjo aktivnost. Ker so v dru- štvu pretežno starejši člani, bodo skušali Vključiti med svoje vrste predvsem mladino in. upajo, da jim bo s pomočjo novo ustanovljene mladinske organizacije to uspelo. Skupno z organizacijo KZ nameravajo organizirati najmanj enkrat mesečno predavanja s področja gospodarstva, ideološko vzgoje, kmetijstva itd. Da v prihodnje ne bo nepotrebnega godrnjanja, da se za popravilo potov na Sufni potroši več denarja kot za Zabr'-co, so sklenili, da se odslej predvideni denar za popravilo potov podeli med ohe vasi enakomerno. Od ObLO Kranj pa naj bl dobili urbanistični načrt, in sicer predvsem za Sutno, kjer je predvidenih še precej novogradenj, da le-teh ne bi gradili tam, kjer nameravajo postaviti kako drugo komunalno gradnjo. »Oprema«, koder pa so povedali, da jih že dalj časa nimajo in da tudi ne vedo, kdaj jih bodo spet imeli. Podoben odgovor smo dobili tudi v prodajalni tovarne Sava V Kranju. Pri takih ali podobnih problemih pft je treba upoštevati dvoje, ki se vedno pojavi ob takih zastojih v trgovski mreži. Prvič s tem razburkamo širok krog nezadovoljnih potrošnikov, drugič pa si nekateri znajo ta zastoj spretno obrniti v svojo korist. Tako so si nekateri obrtniki, ki imajo opravka 9 popravilom koles, nabavili po svojih privatnih linijah večje količine plaščev za kolesa in jih sedaj prodajajo po znatno višjih conah. Nedvomno je, da je proizvodnja plaščev za kolesa v kranjski Savi velika in da jih večji del prodajo na domačem trgu. Verjetno pa se tukaj ponovno izkaže slabost naše trgovske mreže. Ta si ne zna pravočasno in načrtno nabaviti gotove proizvode. Proizvajalec nujno po vseh trgovskih zakonih proda tistemu, ki je stalen odjemalec in ki kupuje v večjih količinah. To pa so seveda grosistična podjetja. Tako trgovina na drobno ne pride v poštev; ena njenih slabih lastnosti je v nespretnosti, grosistična podjetja pa prodajajo večina trgovskim zastopnikom iz drugih republik. Tako smo v Kranju in okolici prav zaradi teh slabosti trgov- ske mreže ostali brez plaščev kolesa. Ustanovili dinštvo Žirovnica - V Žirovnici se pri' pravljajo na ustanovitev Turisti^ nega društva, ki bo imelo sedei v Žirovnici, zajelo pa bi tudi vs* okoliške kraje. Na konferenc SZDL, ki jo bodo imeli v teh dneh; bodo izvolili iniciativni odbor, Ki bo pripravil vse potrebno za usta' novitev društva. , V Žirovnici so imeli že Pre vojno Turistično društvo, venda* je med vojno prenehalo z delo111' Društvo bo imelo za svoje delo do* bre pogoje. Sam kraj je znan Pfl svojih slikovitih okoliških V^nn][ nah, po vrsti kulturnih spomen1' kov v Vrbi, Rodinah itd., kjer i* več hiš pod spomeniškim var' stvom, na primer rojstna hiša jjj? Franceta Prešerna, Franceta leškega Finžgarja, čopa, dr. Jal"3 in drugih, katere ljudje iz bližnJ in daljne okolice radi obiskujejo Društvo bo imelo precej nalog. ^ ko glede pridobivanja tujskih so ' kakor tudi glede ureditve gosti* i boljšega videza kraja itd. -aH Veliko opravljenega dela v »Elektro« Kranj Ko so Imeli delavci in uslužbenci »Elcktro« Kranj v počastitev državnega praznika, 29. novembra, v Delavskem domu tfVpCarlO akademijo z izbranim sporedom, je predsednik delavskega sveta spregovoril vsem navzočim nekaj besed o dosežkih in uspehih njihovega podjetja. Med drugim je omenil dokončno ureditev razdelilne tnirsfnrmntiir-ske postaje Labore z učinkom 8 MW. Pred kratkim so pojačali Problem žalskih prostorov v kranjski občini Je že nekaj let v ospredju. Zuto bo novo šolsko poslopje na Planini prt Kranju vsekakor velika pridobitev učinek pri RTP Skofja Loka, ^ sicer od 2 MW na 4 MW. Prav Dan reDublike pa je pričela obr* t ova t i RTP Polica z 8 M W s P'1' ključkom iz Radovljico (33 Kjfl V letošnjem lotu so nadalje zg^9 dili novo električno omrežje v T žiču in povečali napetost od * na 280 V v trikotu. Na novo 1 Zgradili 11 transformatorskih Jffl pajalnih postaj in delno obru>v'' električno omrežje nn vsem 01 mocju »Elektro« Kranja. Za Jfi to so porabili približno 120 trf& jonov dinarjev investicijskih srC stev. Za elektrifikncijske odbore tfi°{' nje IkjdJlM dOlln« ln fikofjelo^ hribov so Ifradili približno 3° * ^ nizkonapetostnega omrežja 1p kilometrov daljnovodov I 10 kW- Omenimo nuj šn gradnjo P°*r^ nih prostorov za območji Tržič 1 Založniki. Celotni kolektiv Šteje 120 I.WJ Na svečani prireditvi ob l)nr\,j republike so nagradili z l*?1" knjižnimi nagradami ttajdelaVDS še člane kolektiva. Le-tn pa jO nJ[ gradil z lepim aKvafeldH svojega zaslužnega dlrefctorjft Igorja Morvlča. STANOVANJSKI BLOK ZA FR08V&TNH DELAVCU telo - v vasi Selo pri Ž!r6V*V| gradijo lede nstanovanjskl blo» prosvetne delavce. Blok, ki bo P predračunu veljal okra;,' 18 mii"^ nov d'narjev, lio predv'rVinia v* U'v avguiti prihodnjega leta« menlcn Je predvsem u tte!JO& ,# profesorjem tamkajčnje o*eid**\ ke. Sedaj prav zaradi pom:iii.ik'\ nja stanovanj no morejo dobiti ** dojrlAefi kiovilA proivetncf* * dr a. Id SREDA, 7. DECEMBRA 1960 GOSPODARSTVO STRAN n0b jezeru bliz' Trigla¥a Kakih 200 „ gorjanov" fe vdrlo v doline. Pokalo je in Drugi dan so Nemci divjali kot brez uma naokrop, da bi se maščevali ift To je med drugim povedala on-dan 64-letna Frančiška Sušnikova v Nomenju, ko je pripovedovala o dogodkih pred devetnajstimi leti. Tiste mrzle jesenske dni v decembru 1941. leta je prišel v No-menj narodni heroj Tomaž Godec. Prišli so tudi nekateri drugi iz Nomenja, iz Gorjuš in iz drugih okoliških krajev. Vso noč so se pogovarjali. Ob koncu teh pogovorov, drugi dan, so se »Gorjani« vsuli kakor plaz v dolino. S Ko-privnika, z Gorjuš, po gozdu, z vseh strani so se spustili navzdol in boj z okupatorjem je bil kratek, toda hud. Ko so se umaknili, so bile ceste in proga po dolini zagrnjene z debelimi smrekami. To je bilo 16. decembra 1941. leta. Toda že v noči med 13. in 14. decembrom je bilo v sirarni v Bistrici zelo napeto. Godec je z vso vnemo govoril zbranim tovarišem, da je treba pripraviti vstajo, da so se drugje že uprli, da je treba svobodo izbojevati samo s silo. -Tudi Žagar, mlajši, je bil zraven in prav tako zagovarjal isto misel. Bohinjska vstaja se je zatem delno izmaličila zaradi netočnih obvestil. Samo v Nomenju je prišla do veljave. Kljub temu v Bohinju praznujejo 14. december povsem utemeljeno in ponosno kot svoj praznik, saj iskra upora iz tistega prvega sestanka, kljub vsem okupatorjevim represalijam in terorju, ni več ugasnila med domačim prebivalstvom. Bohinjski kot je ostal središče upora; tam so bile konference aktivistov, tam so se ustvarjale udarne enote, tam so v jeseni 1944 volili prve krajevne narodnoosvobodilne odbore itd. MORJE IN HRIBI V hotelu Jezero, kot so povedali, niso imeli ondan niti enega gosta. V hotelu pod Voglom so se »pohvalili« s tremi. Podobno je bilo ta dan verjetno tudi pri Zlatorogu, Savici in v drugih gostiščih tega kota. Prva jesenska megla spodi večino gostov nazaj domov, na jug nli v nižinske kraje, kajti Pršivee, Rudno in drugi okoliški hribi imajo zmeraj na zalogi meglo in de'-. se je vodja pionirskega odreda 13-letni Gojmir Fister, 14-letni predsednik pionirske zadruge Andrej Šiljar in tudi blagajnik Janko Rozman, ki je vse podatke o vseh prejemkih in izdatkih poiskal kar naravnost iz knjig in potrdil. Njihova pionirska zadruga je bila pred kratkim nagrajena kot ena najboljših v Jugoslaviji. Trinajstletni Gojmir je bil v Beogra-— c--, nrejeli v po'-' i; Tudi Frančiško Sulnik iz Nomenja so ob bohinjski vstaji internirali v Rawensbriick, kjer je ostala do osvoboditve. Ko danes ogleduje obleko, v kateri je ona bila le številka 11081, se spominja listi hburnih decemberskih dni in besed Tomaža Godca in še posebno dolgih let internacije, kjer se je bila že sprijaznila, da ne bo več videla domačega kraja. Toda v Bohinju se televizor ne obnese, ne sprejema lepo. Zato bodo skušali namesto televizorja dobiti ozkotračni kinoprojektor ali kaj drugega. Andrej, predsednik zadruge, pa je z velikim ponosom pravil o nji- Duh Tomaža Godca in drugih junakov in borcev iz bohinjskega kola, duh enotnosti in požrtvovalnosti za boljšo prihodnost, sc jc prenesel na mladi rod. Janko, Andrejček in Gojmir (kot jih vidite na sliki iz leve proti desni) so najboljši, živi dokaz, da nekdanja vstaja in žrtve niso bile zaman. Oni, čeprav so še tako mladi, govorijo samo o učenju, o delu, o varčevanju in o lepih prireditvah in izletih, ki jih prirejajo. »Lepo je v naši domovini biti mlad.« Pokramljall smo tu in tam. -Vsako leto je več gostov, so povedali. Do konca oktobra letos jih je bilo v njihovem kotu nad 112 tisoč. Skoraj 15 tisoč je bilo samo inozomcev. Poleti je tam prava gneča. Zato so zlasti v zadnjih 10 letih preuredili, povečali in izboljšali skoraj vse hotele in planinske koče tjn gori do Triglava. Toda ko pride jesen! Sedaj imajo Veliko upanje na žičnico na Vogel. Ta, kadar bo zgrajena, naj bi skorajda brisala sezono in zagotovila malone nepretrgani turistični promet v tem kraju. Razen Žičnice na Vogel imajo tam še eno skrb. ki se je ne morejo otresti. To je povezava s Primorjem in z morjem ter hkrati teija za boljše zveze s sosedno Italijo. Iz Trsta in drugih mest v Italiji je včnsih prihajalo mnogo gostov. Dandanes tu ni samo meja Ovira, marvej tudi prometne zveze. Bohinjski prodor Je samo za telet ni OO. Avtomobilisti morajo daleč naokrog po slabi in pozimi Celo neprehodni cesti čez Petrovo hrrlo in Jelovico. Boljftn zveza med hiorjem in hribi, kot menijo v Bohinju, bo v prihodnje najboljše Zagotovilo turi ti nrmu n ipn Iku. »SAMO PRIDNI VZAMEMO« Na šolskih hodnikih je bilo vse živo. Bil je odmor. Kar hitro smo ■o našli z voditelji tamkajšnjo Pionirsko organizacije. Predstavil hovi zadrugi. Nad 200 članov imajo. Organizirali so odseke: travniški, poljedelski, čebelarski . .. Letos so prodali zlasti veliko zelenjave. Kadar je treba delati, morajo prijeti vsi. »Kaj pa s tistimi, ki jim tako delo ni všeč, ki se raje gredo kavboje, kakor da bi pomagali pri delu,« smo ga pobarali. »Take kaznujemo. Sestanemo se ln se pogovorimo. Kadar gremo kam na izlet, takrat postopačev in lenuhov ne vzamemo, Samo pridni gredo lahko. Tako je bilo, ko smo sli v Maribor in v druge kraje,« je povedal Andrej. Gojmir pa je povedni veliko o pionirskem odredu. Vsako soboto imajo eno uro določeno za sestanek po brigadnh (razredih). Pogovorijo se o morebitnih izletih, o prireditvah, zlasti pa o učenju. — To je prva naloga pionirjev. Tistim, ki jim gre bolj težko, pomagajo drugi pionirji. MI NISMO PROTI Cest« od Sv. Janeza proti Stari Fužini, Sred. vasi in Cešnjici sc je zdela še bolj osamljena kot ob Obeli iBZera. 1'od splošnim vtisom turizma: z razigranimi študenti In upokojenimi Nizozemkami na vsakimi koraku, kot je bilo poleti, se zdijo ti kraji zdaj neverjetno pusti. Ustavljali smo se, spraševali ljudi o tem in onem in kramljali. Predsednika krajevnega odbora Srednja vas, Antona Kocijanca pa smo našli na gradbišču pri jezeru. V Srednji vasi, kot je povedal on in tudi drugi domačini iz te, tako imenovane Gornje doline, veliko govorijo o priključitvi k občini Radovljica. Skoraj sto let so tam imeli svojo občino. Sele nekaj let so bili priključeni k Bohinjski Bistrici. Sedaj pa kar k Radovljici! Toda ljudje v večini niso proti. — To je povedal Andrej in tudi drugi v prizadetih vaseh. Samo rahla ->egotovost je med ljudmi. Doslej iti ni nobeden še točno povedal, :akšna bo ta reorganizacija. »Mi nismo proti, samo da ne bi bilo treba hoditi za vsako stvar v Radovljico, to bi pa bilo predaleč,« je dejala starega žena v Cešnjici. Sest krajevnih odborov je v tej občini, kot je povedal Andrej. — v Srednji vasi so v zadnjih dveh etih uredili dve kanalizaciji. Seveda je pomagala tudi občina. — ''"udi vaški vodovod so si napravili, zmeraj, kadar je treba, se odborniki sestanejo. Dvakrat pa so -kucali kar vse volivce in B* zmenili. Zato so bili vsi složni pri vsem, česar so se lotili. Potreb majo tudi sedaj veliko. Urediti morajo še kanalizacijo, ženske vse bolj zahtevajo skupno pralni- o, potrebne so ograje ob poteh, "otrebno je stanovanje za učite* e. Vse to bodo skušali narediti ^9 glede, če ie občina v Bohinju ali kjerkoli. Da bo le nekaj pomoči. »ZNATI JE TREBA« Noč se je naglo spuščala navzdol s Podrte gore in Komne. -Toda ceste po Bistrici so postajale še živahnejše. Z mlajšim delavcem, ki je hitel po cest', smo se pogovorili na hitro. Na predavanje je šel, kot je povedal. To jesen so tam organizirali mnogo tečajev, predavanj in drugih stvari. Nad 20 stare'ših domačinov hodi na osemletko. Kar 38 jih hodi v ekonomsko srednjo šolo. Mnogi so se odloČili za učenje tujih jezikov, za gostinski ali kak drug tečaj. Precej jih hodi tudi na tehniško srednio šolo, ki so jo organizirali na Bledu. Tudi na splošna predavanja ljudje zelo radi hodijo. Delavska univerza jih prireja. Toda prebivalci tudi drugod hočejo taka predavanja. — V Cešnjici so že morali obljubiti predavanje enkrat na teden. Zdaj zahtevajo to tudi v Gorjušah. Zla- Ceprav je bohinjski kot v sedanjem času pust in samoten, je to le občutek mimoidočega tujca. Domačinom ni nikdar doljčas. Ob strojih v tovarnah in delavnicah se vrtijo delavci z nezmanjšanim tempom, po hotelih čistijo, belijo in preurej ajo, v šolah se kar vrstijo mladi in veliki, a kmet* je povsod hitilo, da jih ne zaloti sneg brez drv in stelje. sti ljudje radi poslušajo predavanja o zdravstvu, o kmetijstvu ir. o drugih življenjskih stvareh. »In vi, hodite v šolo po vašem rednem delu?« smo na koncu razgovora pobarali delavca. »Ni drugače. Znati je treba kaj, drugače ne bo šlo,« je dejal, pogledal na ročno uro in izginil v temo proti šoli. Taka je letošnja, devetnajsta jesen ob »jezeru bliz' Triglava«, od tistih mrzlih, meglenih dni, ko so se pripravljali na upor. Življenje je danes mnogo, mnogo drugačno. Vsa gostinska podjetja so preurejena, da bi jih gosti izpred vojne ne prepoznali. Po dolini pelje lepa asfaltirana cesta, lepe nove stanovanjske hišo (samo LIP je tam zgradilo 6 blokov) z zračnimi stanovanji so zgrajene in vse več delavcev ima stalno zaposlitev v industriji, v gozdarstvu, v gostinstvu . . Vse je drugače; boljše in lepše kot nekoč. Toda pri vsah razgovorih, pri vseh primerjavah se vendar zdi, da pa je nekaj le ostalo še prav tako kot pred devetnajstimi leti. To je odločnost ljudi. Kot so bili takrat odločni in pripravljeni na vse ob vstaji, prav tako so danes odločni in pripravljeni na vse, ko je treba složnosti, napora, dela in učenja za še lepšo prihodnost. K. Makuc IZ DOMOVINE... Proizvodnja električne energije v oktobru 1959 in 1980. Po vseh energetskih bilancah je mesec oktober glede na vodostaje naših rek najneugodnejši. Navedene trditve so popolnoma pravilne, če se spomnimo samo lanskega oktobra, ko je bila vsa industrija v državi zaradi tega chromPena in so za potrošnjo v gospodinjstvu že začele veljati zaporne tarife. Letošnji oktober pa je bil precej drugačen, kar nam pokaže naslednja primerjava. V oktobru 1959 so naše termo in hidroelektrarne proizvedle 1 35.1 kWh milijonov električne energije, v letošnjem oktobru pa 253.3 kWh. Od tepa so termoelektrarne proizvedle letos 4-krat mank hidroelektrarne pa 2,5-krat ve5 kit lani. V Kukanju fe pričel z delom novi agregat. 27. novembra so izročili v $br?.*oyar5ie četrti agregat v termoelektrarni Catiči. Agrr-fit ima me* 32 MW. S tem je bila končana druga etapa gradnje tegs. oomembre^a ener- j getsfc Objekta. 0«*sed?nja zmo^l-'ivost jo znašala 700 k\Vh. upoštevaje pravkar, montirani agregr.t pa se le povedala zmogljivost na 123 MW. V dokončni izgradnji bo zm'ala moč termoelektrarne 192 MW. V Kraljevu so 23. novembra splovili motorno ladjo »Ivan Ma- žuranič« z nosilnostjo 3000 ton." Ladja bo dograjena sredi prihodnjega leta in bo vzdrževala zvezo med. Reko in Severno Evropo. 28. novembra je pričela obratovati hidrocentrala Peručica. Ko bo ta hidrocentrala v celoti dograjena, bo to eden izmed največjih energetskih objektov na Balkanu z močjo 150 milijonov kWh. Nov daljnovod med Jugoslavijo in Madžarsko. Pred dnevi je pričel obratovati nov daljnovod med Jugoslavijo in Madžarsko, in sicer med Subotico in Sege-dinom. Naša država je letos že dobavila na podlagi sporazuma in blagovnih list Madžarski za 400.0C0 dolarjev vrednosti električne energije. To energijo smo izvozili po daljnovodu Varaždin -Sejter. ...IN TUJINE V Indiji je pričel s 1. oktobrom 1980 Veliati deoimalni sistem za uteži. Kljub temu pa bosta po mnenju strokovnjakov minili še najmanj dve-* leti. da ho sistem razširjen po vsej državi. Na Nizozemskem so spremenili tarife za uvožene predrrte. Venezuela oa je uvedla devizno kontrolo. Ta ukren so s^reiea zato, ker so objavili, da bolivar-ja ne bodo razvrednotili. m Perspektivni plan naj pokaže res napredek in razvoj gospodarske organi v petletnem obdobja V obeh domovih Zvezne ljudske skupščine se bo v sredo, dne 7. decembra začela razprava o petletnem planu. Oba odbora za gospodarstvo bosta morala vsestransko obdelati predlog novega družbenega plana. Pričakovati je treba, da bo razprava trajala več dni, ker so postavke plana izredno važne. Tako se predvideva, da se bo narodni dohodek od sedanjih 400 dolarjev povečal na 650 dolarjev v letu 1965. S tem se bomo uvrstili med razvite industrijske dežele. Osebni standard se bo prav tako v istem obdobju povečal za 8,8 °/o, medtem ko se bo družbeni povečal celo za 13 °/o. Da je ta procent realen nam pove samo to, da bomo v prihodnjem petletnem obdobju zgradili okrog pol milijona novih stanovanj, da porast predmetov široke potrošnje ne upoštevamo. Ker so za uresničitev petletnega plana poverjene velike in izredno važne naloge prav občinam in okrajem, bomo skušali na kratko povedati s kakšnimi problemi se srečujemo pri nas. Levji delež za izdelavo perspektivnega plana v našem okraju sloni na okrajnem zavodu za planiranje. Razen treh ali štirih občin so vse druge več ali manj zaradi pomanjkanja strokovnega kadra nesposobne, da bi brez pomoči okrajnega zavoda sestavile petletni plan. Upoštevati pa moramo to, da s časom prehaja planiranje vedno bolj v pristojnost samih komun. To je že tudi eden izmed vzrokov, ki so pripravili naše vodstvo na pot združevanja občin. Konec julija je okrajni zavod poslal vsem gospodarskim organizacijam in zbornicam komplet 13 obrazcev, na katerih naj bi podali predlog perspektivnega plana. — Obenem pa so bile osnovane tudi posebne komisije, ki so zadolžene za sestavo petletnega načrta za posamezne stroke. Prve težave so nastopile že s tem, ker se večina podjetij ni držala določenih rokov zn predajo elaboratov. Prvotno je okrajni zavod računal na to, da bo perspektivni plan sprejet prej kakor družbeni načrt za leto 1960. Pred tedni pa so pričeli po nalogu republiškega zavoda za gospodar- sko planiranje sestavljati družbeni plan za prihodnje leto. Ta bo v prvi fazi verjetno gotov že ta teden. Potem pa se bodo nadaljevale priprave za izdelavo petletnega plana. Ker se jc o perspektivnem planu v precejšnji meri že govorilo, lahko navedemo nekaj najbolj značilnih stvari. Za posamezne industrijske panoge imamo že sestavljene plane za desetletno obdobje (lestna in usnjarsko-čevljarska industrija). — O teh je že razpravljal in jih tudi potrdil okrajni ljudski odbor na svojih sejahv Vendar ti plani dajejo samo okviren pregled, medtem ko bo petletni Plan obdelal posamezna področja podrobneje. že ob prvih pregledih družbenih planov za petletno obdobje ugotovimo, da so posamezna vodstva planirala precej nerealno. To je tudi glavna in poglavitna ugotovitev. V posameznih predlogih se kažejo tudi precej čudne in nerazumljive težnje. Nekatera podjetja so planirala celo manjšo proizvodnjo, kot so jo imela do sedaj (Elektrarna Sava). Tudi dejstvo, da so posamezni vodilni uslužben- ci po izjavi odgovornih činiteljev premirani po presegu plana, je našlo odsev pri planiranju s strani podjetij. Posamezna podjetja so izkazala vse višji procent porasta proizvodnje kakor pa finančnega dela. Vse to kaže na izredno površno planiranje. Skoraj v vseh planih pa se vidi, kako so podjetja »planila« po investicijah. — Zanimivo je, da se planirane investicije niso odražale ne v proizvodnji in ne v predlogih finančnega značaja. So podjetja, ki so planirala isto proizvodnjo v letu 1965, modtem ko pa je indeks porasta delovne sile krepko nad sto. Sodim, da je vsakomur lahko jasno, da naši sedanji napori za povečanje storilnosti nimajo s takšnimi težnjami ničesar skupnega. Prav tako pa je težko razumeti, kako so mogla prav posamezna vodstva podjetij spregle- dati, da je vendar povečanje storilnosti eno izmed glavnih vodil pri sestavljanju perspektivnega plana. Tako povrčno planiranje ni nikakor v korist ne podjetju samemu in ne pristojnim organom, ki so zadolženi za sestavo petletnega načrta. Vedeti moramo, da pri sprejemanju planov ne bomo prezrli takih namerno postavljenih »napak«. Tako je obenem otežko-čeno delo okrajnih in občinskih organov, po drugi strani pa tudi podjetij, ker bodo primorana odpraviti te pomanjkljivosti. Prav zaradi tega se je zavlekla tudi izdelava družbenega plana za leto 1960. Poudariti moramo, da je lahko vsakomur jasno, da planiranje ni samo administrativen ukrep, temveč, da je to gospodarska nujnost, mimo katere ne morejo niti druge bolj ali manj razvite države. Ob reorganizaciji kmetijskih zadrug V Podaartii za eiotucsi Kaj bodo rekli še v Lancovem? V nedeljo, 4. decembra je bil v Podnartu občni zbor KZ Podnart. Zadružniki so govorili o združevanju zadrug v radovljiški občini. V raepravi so bila mnenja zadružnikov različna. Nekateri so smatral', da je primerna združitev KZ Lan-covo in KZ Podnart s sedežem v Podnartu, dočim so drugi zadružniki smatrali, da bi bila še boljša rešitev, če bi se vse KZ v radovljiški občini združile v eno zadrugo. V razpravi sta sodelovala tudi predsednik okrajne zadružne zveze, tovariš Martin Koši* in Pied_ sednik ObLO, Jaka Eržen ter zadružnikom pojasnila pripojilo ObLO Radovljica, naj se iz gospodarskih razlogov združijo vse KZ v eno KZ s sedežem v Radovljici. Na sedežih sedanjih KZ pa bi ostale podružnice, tako da bi poslovanje zadružnikov z zadrugo dejansko ostalo nespremenjeno. Nekateri člani KZ Podnart pa so zagovarjali združitev samo KZ Lancovo in KZ Podnart. Na zaključku pa so se vsi navzoči odločili za združitev vseh KZ v občini Radovljica v enotno in močno zadrugo. O tem bodo razpravljali še zadružniki v Lancovem na občnem zboru, ki bo v četrtek, 8. decembra. C. R. STRAN OBVEŠČEVALEC © IZ NAŠIH KRAJEV SREDA, 7. DECEMBRA 1960 AR 0 ČI TE £J LAS ■ o • » naročite Uspešna krvodajalska akcija V Gorenji vasi so že pred 29. 'novembrom zaključili s krvodajalsko akcijo prebivalcev Poljanske 'doline. Iz vasi Sovodenj, Trebija, 'Hotavlje, Leskovica, Gorenja vas, 'Poljane in Javorje se je prijavilo 'za to akcijo kar 510 ljudi. Največ-'ja udeležba je bila zlasti pri sta- mm ^s^. CLAS^B\/Al \ mm i >Cm V naročite Ej Vjk CE LAS O LAS VELIKO ŽREBANJE - POSEBNE NAGRADE ZA ZBIRALCE NOVIH NAROČNIKOV - NAROČNIKI SO NEZGODNO ZAVAROVANI PRODAM Prodam 3-letno kobilo in kravo. Andrej Pičman, Britof 70, Kranj 4574 Kravo prodam zaradi pomanjkanja krme. Janez Novak, Šenčur 208 4575 Po nizki ceni prodam štedilnik, kuhinjsko kredenco, dva posteljna vložka in vzorce za predtisk. Naslov v oglasnem oddelku 4576 Prodam junčka 9 mesecev starega. Andrej Plahuta, Sp. Brniki 66, Cerklje 4577 Prodam nekaj starega pohištva — dve postelji in drugo. Marija Engelman, Vodopivčeva 9/1, Kranj. Ogled od 11. do 14. ure 4578 Prodam kuhinjsko pohiStvo. Sto-šičeva 4, Kranj 4579 Prodam 2 I nosilki — traverzi, dolgi po 4 metre. Pšata 15, Cerklje 4580 Poceni prodam belo kuhinjsko kredenco in mizo starejšega tipa. Savska Loka 9, pritličje, levo 45S1 L H S I mtuiM Za pitanje prašičev samo r e p a u ker pospešuje debeljenje lllll!lllllllllll!lllll!l!!ll!HI!lll!!l!llll!l!l!l!l!lll!l!!!l!lll!l!l!ll!llll!lll Prodam 450 kg težkega plemenskega vola in 3 leta starega konja (Haflingar). Podbrezje 25, Duplje 4582 Prodam klavirsko harmoniko — 32-basno, primerno za učenje, ln moped s širokim ščitnikom — prevoženo 1000 km. Jclenčeva 2, Kranj ' 4583 Posnemalnik za mleko — 50-litrski, odlično ohranjen, prodam. -Sturm, Podgora 3, Gorenja vas nad Skofjo Loko 4584 Želite, zato ne premišljujte! — Prodam Primo 175 cem, odlično, uvoženo, z vetrobranom (3500 km) ter garantirano brezhibnost. Fra-neš Knific, Prebačevo 15, Kranj 4585 KUPIM Kupim suhe butare. Wilfan, Tržič 4566 Kupim kompletno vprežno kosilnico. Marija Ložar, Breg ob Savi 17, Kranj 4586 Kupim borove plahe za stopnice. — Pavla Fajfar, C. 1. maja 69, Kranj 4587 Kupim dvostanovanjsko hišo, takoj vseljivo, v Tržiču ali Kranju. Lahko tudi s preužitkom. Naslov v oglasnem oddelku 4588 C 3 T A L 0 Damsko kombinirano rokavico izgubljeno pred tednom v Kranju, vrniti proti nagradi na naslov v oglasnem oddelku 4589 Nudim hrano in stanovanje upokojenki ali tovarniški delavki. — Ostalo po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku 4590 Stanovanje in hrano nudim 2 tovarniškima delavkama za pomoč na majhni kmetiji v bližini Kranja. Avtobus vozi na tri izmene. Naslov v oglasnem oddelku 4591 50.000 din nagrade nudim tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje v Kranju ali okolici. — Naslov v oglasnem oddelku 4525 AMD Šenčur obvešča vse šoferje amaterje in traktoriste, da bomo menjavali vozniška dovoljenja za zamudnike od 7. do 23. decembra 1960 vsako sredo od 16. do 17. ure v klubski sobi zadružnega doma v Šenčurju. — Prav tako bomo v istem času vračali zamenjana dovoljenja. Po tem roku se vozniških dovoljenj za šoferje amaterje Komisija za sprejem in odpust delovne sile pri Tekstilni tovarni »SUKNO« Zapuže p. Begunje na Gorenjskem razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. tkalskega mojstra volnarske stroke 2. skladiščnika surovin In pomožnega materiala 3. vratarja Pogoji: 1. večletna praksa na delovnem mestu tkalskega mojstra ali podmojstra v tekstilnem podjetju volnarske stroke; 2. trgovski pomočnik; 3. moški, lahko invalid III. kategorije. Plača po tarifnem pravilniku in pravilniku po enoti proizvoda. Stanovanj ni na razpolago. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite na gornji naslov. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Upravni odbor Zavoda za posredovanje dela Skofja Loka RAZPISUJE prosto delovno mesto referenta za usmerjanje mladine v poklice z višjo strokovno izobrazbo in dvoletno prakso v pedagoški ali upravni službi. Nastop službe s 1. januarjem 1961. PODJETJA, USTANOVE, DRUŽBENE ORGANIZACIJE Vljudno sporočamo vsem, ki oglašajo v našem listu, da v prihodnje ne bomo mogli več objavljati oglasov in objav do vrednosti 1000 dinarjev, ki niso plačani vnaprej, (ena oglasov je: mali oglasi 15 din beseda, objave 20 din beseda. Uprava »Glasa« in traktoriste ne bo več menjavalo 4528 Upokojenki ali delavki nudim hrano in stanovanje. — Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4570 Trgovsko podjetje »Postrežba«, v Kranju išče za samopostrežno prodajalno poslovodjo z večletno poslovodsko prakso. Nastop takoj ali s 1. januarjem 1961. Ponudbe oddati na upravo podjetja, Maistrov trg 6, Kranj 4571 Preklicujem izgubljeno avtobusno vozovnico Kranj-Tenetiše nai ime Sovine Rozi, za december za( neveljavno. 4592 Ženski uhan sem našel na potil na Šmarjetno goro. Naslov v oglasnem oddelku. 4593' Zamenjam dvosobno stanovanje1 v centru mesta Kranja za manjše.' Naslov v oglasnem oddelku. 4594 POZIV vsem študentom, dijakom in učencem drugih šol, ki so do sedaj uživali vozne olajšave na avtobusih. Vsi študenti, dijaki in učenci drugih šol, ki stalno stanujejo na območju občine Kranj ter v kraju šolanja nimajo stanovanja, morajo najpozneje do 15. decembra 1960 vložiti nekolkovano prijavo na vložišču ObLO Kranj, Tavčarjeva ulica 43/1. Ta prijava naj vsebuje: ime in priimek, datum rojstva, stanovanje, šolo, ki jo obiskuje, razred oziroma letnik in avtobusno podjetje, pri katerem je dobil vozovnico za mesec december 1960. V prijavi navedite tudi kratek socialni položaj 'družine. Učencem osnovnih šol ni treba vlagati te prijave. Kino 'i NAŠLI SO REŠITEV Trnovec — V tem mesecu so 1 vzpostavili avtobusno zvezo do va-isi Trnovec v Ločniški grapi. Vpra-1 sanje šoferjevega stanovanja in 1 garaže za avtobus, ki mora ostati tem kraju preko noči, so prebi-ivalci kaj hitro rešili. Poiskali so 1 stanovanje za šoferja in sprevodnika, za avtobus pa bodo zgradili leseno garažo. Les zanjo so že 1 zbrali in jo nameravajo postaviti 1 še v tem mesecu. ZA BREZJAMI Lesce — Pisali smo že, da je Turistično društvo Brezje postavilo na avtobusnem postajališču na 1 Črnivcu lično izdelano železno 1 stojalo za vozne rede vseh avto-ibusov, ki vozijo tod mimo. Spre- membe voženj je lahko opraviti 1 na preprost način, ker je v vsa-ikem času možno izmenjati tablice 1 za posamezne proge. Brezjam je 1 sedaj sledilo še TD v Lescah in ta j problem rešilo na isti način. Ker 1 je bilo okrog neurejenih voznih I redov že toliko upravičenih razprav in tožb bi bilo prav, da bi ta .na videz majhen problem rešili ,še po drugih krajih Gorenjske. -an Jez so povečali Preddvor — Letos poleti je močan dežni naliv tako napolnil jezero Crnjava pri Preddvoru, da je voda preko jezera udarila na cesto, jo razkopala in odnesla s seboj še precej materiala. Da ne bi prišlo ponovno do kaj podobnega, je Turistično društvo v Preddvoru poskrbelo za rešitev. Jez so namreč povišali za 2.5 m. To je dalo okolici lepši videz, hkrati pa je minila nevarnost, da bi kakšen otrok padel v jezero, kar bi se doslej lahko dogajalo. NOVA AVTOBUSNA POSTAJA Gaberk — Krajevni odbor Log 'nad Skofjo Loko je skupno z va-'ščani v Gaberku poskrbel, da so 'tod zgradili avtobusno izogibališče :n postajališče. Postavili so lično 'izdelano leseno čakalnico, izdelek 'podjetja Jelovica na Trati. Ves les ' zanjo so prispevali prebivalci kralja sami. S skupnimi močmi so to-uredili, da jim avtobusa ne bo ' več treba čakati na prostem, to pa 1 jo zlasti sedaj v zimskem času velikega pomena. KANALIZACIJO BODO ZGRADILI Reteče — Na zborih volivcev v Retcčah pri Skofji Loki so razpravljali o ureditvi kanalizacije skozi vas. Pred več kot 25 leti je bila tod delno urejena kanalizacija v odprtih kanalih, vendar je čas to uničil. Sedaj bodo kanalizacijo speljali tako, da bo vsa odpadna voda odtekala po betonskih ceveh po bregu izven vasi. Cevi za kanalizacijo so že kupili, treba je samo ta začeti z delom. rejših vaščanih. Kri je oddalo 431 krvodajalcev, ker jih je bilo 59 odklonjenih. Ostalo pa je še 30 krvodajalcev iz vasi Lučine, ki so vsak čas pripravljeni oddati kri in bodo v najnujneših primerih poklicani kar v Ljubljano. Da je krvodajalska akcija v redu in lepo potekala ima največ zaslug tovarišica Pipanova iz Gorenje vasi, ki je imela v rokah vso organizacijo. Z akcijo so bili zadovoljni tako krvodajalci kot člani transfuzijske ekipe iz Ljubljane. Prav gotovo pa bi bil uspeh še večji in bi akcija zavzela še širši obseg, če ne bi prav teh dneh razsajala gripa in če bi se za to stvar zavzele tudi razne družbene in politične organizacije. Ii vzgled ostali Kranj — Kako velikega pomena je ljudska tehnika v industriji ali bolje rečeno v naših tovarnah in delovnih kolektivih lahko ocenijo samo tam, kjer taka društva in sekcij^ že obstajajo. V Kranju med drugim zelo uspešno deluje društvo Ljudske tehnike pri Vodovodu Kranj. Tu so vsi člani kolektiva istočasno tudi vsi člani LT, Le-to skrbi za strokovno vzgojo svojih članov in pripravlja številne tečaje in seminarje. Člani društva nadalje skrbijo za izboljšanje delovnih pogojev, izdelujejo razne tehnične pripomočke, stroje itd. V počastitev državnega praznika 29. novembra, so pripravili svečano akademijo, na kateri je o razvoju in pomenu njihovega društva govoril njegov predsednik. Tudi v Žirovnici popravljen most 2irovnica — Republiška uprava za ceste je prejšnji mesec začela s popravilom dveh zelo slabih mostov, to je mosta v Bistrici pri Naklem in mosta pri Žirovnici. Oba mosta sta na cesti I. reda in sta bila tako slaba, da nista več ZANIMANJE ZA MOTORIZACIJO Žirovnica — Avto-moto društvo v Žirovnici zaradi pomanjkanja ustreznih društvenih prostorov zelo težko deluje. Kljub temu pa to njihovega dela ne uspava. Obratno, usposobili so že precej šoferjev in šoferjev amaterjev. Pred kratkim so zaključili tudi tečaj za mopediste. Izpite.so opravili skoraj vsi slušatelji. Pričeli so že z novim tečajem in se je tudi zanj prijavilo že 6C ljudi. Naj omenimo, da je to že četrti tečaj po vrsti v letošnjem letu, kar dokazuje, da je med prebivalci vasi in okolice veliko zanimanje za motorizacijo. -an TEČAJ RDEČEGA KRIZA Nemil je — Med tečaji, ki jih v raznih krajih prireja občinski odbor RK Kranj, je bil tudi zdravstveno prosvetni tečaj v Nemiljah. Tečaj, ki ga je obiskovalo 20 žena in deklet so pretekli teden zaključili v splošno zadovoljstvo udeleženk kot tudi organizatorjev. Zaradi izrednega zanimanja tečajnic bodo letos pripravili še en tečaj, in sicer »O negi bolnika.« Delo invalidov Skofja Loka — V spodnjih in zgornjih prostorih puštalskega gradu v Skofji Loki so delavnice, kjer dela 40 invalidnih oseb. Nekateri so zaposleni v tiskarni, drugi V knjigoveznici in kartonažnem oddelku, nekaj pa jih dela v les-no-galanterijski delavnici. Razen svojih delavnic v puštalskem gradu je Zavod za zaposlovanje invalidov organiziral še krojaško oziroma šiviljsko delavnico v Železnikih, tako da je v tem konfekcijskem oddelku zaposlenih 30 do 35 žena. Nekaj osnovnih sredstev, kot so stroji za kartonažni oddelek, so že nabavili, obnoviti pa nameravajo celoten strojni park. Jesenice »RADIO«: 8. in 9. de-1 cembra ruski barvni film TIHI < DON I. DEL Jesenice »PLAVZ«: 8. in 9. decembra francoski barvni film' NJENO ŽIVLJENJE Kropa: 8. decembra francoski film NEPRIJETNA SREČANJA, predstava ob 19.30 Radovljica: 7. decembra francoski film OGLEDALO Z DVEMA, OBRAZOMA, predstava ob 17.30, in 20. uri, 9. decembra ameriški, barvni cinemaseope film TRA-1 PEZ, predstava ob 20. uri Bled: 6., 7. in 8. decembra argen-' tinski film NAJ TE IMENUJEM' MATI Kranj »STORZlC«: 7., 8. in 9. decembra ameriški barvni cinemaseope film ZBOGOM OROŽJE, predstave ob 15.30., 18. in 20.30, 7. in 8. decembra ameriški barvni film DAVY CROCKETT, mat ob 10. uri, 9. decembra ameriški ^ barvni cinemaseope film ZBOGOM i OROŽJE, matineja ob 10. uri Stražišče »SVOBODA«; 7. in 8. decembra ameriški barvni filmi DAVY CROCKETT, predstava ob, 18. in 20. uri Primskovo »TRIGLAV«: 8. de-i cembra ameriški barvni film ZBOGOM OROŽJE, predstava ob 19. uri Naklo: 7. decembra premiera angleškega barvnega filma GLOBOKO SINJE MORJE, predstava ob 19. uri Skofja Loka: 7. decembra sovjetski film DOM, V KATEREM ŽIVIM, 9. decembra ameriški cinemaseope film OVČAR, predstave ob 18. in 20. uri Duplica: 7. in 8. decembra italijanski barvni vistav. film VOJNA TN MIR II. DEL, predstave ob 17. in 19. uri B. V. Jesenice Vprašanje — Zanima vas, ali ste nosilec stanovanjske pravico, če je stanovanjsko pogodbo sklenil mož. Odgovor - V skladu s 37. členom 2. točke Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list FLRJ, št. 16/59), če je sklenil stanovanjsko pogodbo eden od zakoncev, ki živita v skupnem gospodinjstvu, je nosilec stanovanjske pravice tndi drugi zakonce, če ni drugače dogovorjeno. L. O. Radovljica Vprašanje — Zanima vas ali je veljavna ustna oporoka. Odgovor — V skladu z 78. členom Zakona o dedovanju (Ur. list FLRJ, št. 20/55) oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama, le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more zapisati pismene oporoke. Ustna oporoka preneha veljati, ko preteče 30 dni od prenehanja izrednih razmer, v katerih je bila napravljena. J. B. Jesenice Vprašanje — Zanima vas ali se )vam prizna čas, ki ste ga prebili j pred letom 1947 v delovnem razmerju pod Italijo. Odgovor — V skladu z 28. členom Zakona o pokojninskem zavarovanju (Ur. list FLRJ. št. 51/57) ! se čas, prebit v delovnem razmerju v Italiji do 1"). septembra 1947 .oziroma do 2(>. oktobra 1951 pri/na .v delovno dobo zavarovancu, ki je .postal jugoslovanski državljan u podlagi mirovne pogodbe z Italijo. O. V. Jesenice Vprašanje — Ker nameravate spremeniti službo vas zanima, v kolikem času se morate ponovno zaposliti, da ne izgubite otroškega dodatka. Odgovor — V skladu z 31. členom Uredbe O otroških dodatkih (Ur. list FLRJ. št. 36/55) se smatra, da delovna doba ni bila pretrgana, če d«> nove zaposlitve ni preteklo več kot 30 dni in če .ste prijavljeni pri posredovalnici za delo. Z. L. Bohinj Vprašanje — Zanima vas, kako se Izračuna n tpooolna pokojnina glOde na leta službe« Odgovor - V skladu z 09. členom 2. točke Zakona o pokojninskem zavarovanju (Ur. list FLRJ, it, 51/57) tnala nepopolna pokojnina 40"o zavarovančeve pokojninske osnove /a dopolnjenih 15 pokojninskih let in se nato poveča za vsako nadaljnjo dopolnjeno pokojninsko leto, zavarovancu za 3 odstotke, zavarovanki pa za 1 odstotke. Z. B. Skofja Loki Vprašanje — Zanima vas, kako se obračuna darilo dediču ob zapustnikovi smrti. Odgovor - V skladu s 57. členom Zakona 0 dedovanju (Ur. list FLRJ, št. 20/55) se izračuna darilo dediču v njegov dedni dele! tako. da se vzame vrednost, ki jo je imela podarjena stvar ob zapustnikovi sinili, glede na stanje ob daritvi. dopuščala večje obremenitve. Most v Bistrici je, kakor smo že poročali, že popravljen. Tudi most v Žirovnici so že razširili in naredili na levi in desni strani hodnike Razen tega so ga tudi močno oja-čili in ima sedaj nosilnost tudi do 30 ton. To popravilo ima le začasen pomen, ker nameravajo zgraditi nov bočni most iz Žirovnice proti Mostam, tako da bi se izognili sedanjim nevarnim ovinkom. Za gradnjo tega mostu je že več predlogov, vendar se je zanje težko odločiti, ker bo most stal na slabem terenu, gradnja pa bo tudi zelo draga. »an TELEFON BI RADI Na občnem zboru osnovne organizacije SZDL Gosteče, Pungert in Draga so razen lokalnih komunalnih zadev govorili o delu te in drugih organizacij iz tega področja. Ugotovili so, da je v organizacijo SZDL vključenih 160 članov od 172 vpisanih volivcev, in torej organizacija v številu članstva prednjači pred ostalimi organizacijami. Prizadevajo si, da bi včlanili še preostale volivce. Nadalje so razpravljali o nabavi televizijskega sprejemnika, ki bi ga postavili v novozgrajeni klubski prostor in pa o napeljavi telefona. Izračunali so, da bi rabili za napeljavo okrog 800.000 dinarjev sredstev. Drogove bi dali prebivalci sami, pravtako pa bi opravili tudi vsa težaška dela. Ce jim bosta pri njihovi zamisli pomagali občina in PTT bodo telefon postavili v gasilski dom v Gostečah. . V. . j ADAPTACIJA CESTE Gosteče — V preteklem tednu jo imel KO v Gostečah redno sejo, na kateri so razpravljali o nekaterih problemih, ki tarejo tamkajšnje volivce. Gre predvsem za ureditev avtobusnih postajališč in pa za adaptacijo okrajne ceste Sk. Loka — Gosteče — Preska — Medvode. Sklenili so, da bodo v vseh treh vaseh, to je v Dragi, Gostečah in v Pungertu, zgradili avtobusna izogibališča in postajališča. Slednja bodo opremili z lično izdelanimi lesenimi čakalnicami in bi radi z deli zaključili že v letošnjem letu. Na seji so potrdili sklep volivcev o adaptaciji in asfaltiranju ceste. Do Rakovnika iz medvoške strani in pa do Puštala iz škofje loške strani jo ta cesta že asfaltirana, tako da bo potrebno asfaltirati le le vmesni del. V vasi Ho-sta bo delo najtežavnejše, ker bi cesto radi speljali tako, da bi se izognili tamkajšnjim strmim klancem Ker bodo za ta dela potrebna precejšnja sredstva bo potrebna pomoč občino in Uprave za ceste. NOVA POTA Vrba — V Prešernovi vasici na Gorenjskem se vaščanl skupno s KS trudijo, da bi kar najbolj0 uredili vaška in občinska pota, in so jih zato tudi pred kratkim ponovno nasuli. Velike težave P* imajo s cesto I. reda. Najprej >° slo/.no zgradili avtobusno izogiba* g išče oziroma postajališče, ki so-d imed eno najbolj urejenih, saj tO vzdolž te ceste nasadili rože in drugo zelenje, kar dajo poslajali-|£u hp :i videz. Sedaj pa je na vrsti gradnja vzporednih e< it 7-a vprezna in druga vozila. Gradnja teh cest bodo morali prilagoJltt prečkanju glavne ceste, ki je S** daj mnogo preveč obremenjen*. -a« CESTO SO OBNOVIL* Begunje - (Vsta iz Begunj & 7,,:!n eznice, ki se pri Žirovnici priključi cesti I. reda je bila pi coz* ka in preslaba za težji tovorni 0* avtobusni promet. Ker so prebivalci večkrat zahtevali avtobusno progo tudi na tej relaciji, so morali cesto razširiti ln jo urediti-Cesta na tem predelu je dolfi* 5 km. Dela na njej so bila precej lahtevna, saj so morali odstrani" številne ograje, meje in razne drU" go zapreke, ki so ovirale razširi" tev. Za letos so z deli končali 'n je po cesti že možen ves prom«*1 Drugo leto bodo cesto še asfaltirah. ■SR^DA, 7. DECEMBRA 1960 ZANIMIVOSTI STRAN ^ rji vin Zložljiva sončna elektrarna letni Ail do 15 milijonov dinarjev MM!-* ' < • Slika kaze zložljivo sončno elektrarno, ki so jo izdelali v Ameriki. Sestavljena je iz vrste silicijevih cslementov, pritrjenih na kos blaga, v celoti pa daje okrog 1080 W. Morda bomo kdaj v prihodnosti brali v časopisih o redukciji pri uporabi električne energije ne zaradi pomanjkanja vode, temveč laradi pomanjkanja sonca? Znanstveno delo prav gotovo ni samo sebi namen, temveč zlasti v naši državi skuša pomagati naši azvijajoči se industriji. Zgovoren primer za to je delo Metalurškega inštituta v Ljubljani. V zadnjih letih je ta pomembna ustanova proučevala in reševala nad sto različnih nalog, še prav posebno pa je uspela pri tem, ko je proučevala problem proizvodnje goriv iz naših lignitov. — Ze pred skoraj dvema letoma so končali s poskusi, ki so obrodili zadovoljive sadove. Nekaj tisoč ton lignitov so predelali že tudi v industrijskem in ne samo raziskovalnem merilu, pričakujejo pa, da bosta morda že v prihodnjem letu zgrajeni dve veliki instalaciji za proizvodnjo lignitnega koksa. Ti dve instalaciji bosta najprej zalagali s koksom obstoječo in novo železarno v Skopju. Tako si bo naša železarska industrija že v tej fazi razvoja te dejavnosti prihranila letno 12 do 15 milijonov dinarjev, ki bi jih sicer morala odšteti za uvoz tega goriva iz inozemstva, VELIKO FRANJE V BOMBAYU V »Dhobl jaht«, veliki javni pralnici v Bombavu lahko naenkrat pere tisoč ljudi. To je pravzaprav že kar velik industrijski obrat, čeprav so delovne metode zelo preproste. Umazano, v velike bale povezano perilo, s samokolnieami pripeljejo v pralnico, kjer ga takoj namočijo v velike lesene čehre. »Očiščevalni« postopek se nadaljuje v ogromnem cementnem bazenu, ki je zgrajen kar na prostem in razdeljen v vOllkO manjših korit. Delavci stojijo ob njih dO kolen v vodi in tolčejo s posameznimi umazanimi kosi perila ob cementne pregrade. Ko je perilo čisto, ga puste na pregradah, tla se odteče. Potem ga obesijo in suhega oddajo lastnikom Seveda so v tem pogledu v perspektivi dane še nadaljnje možnosti za razširitev proizvodnje lig-nitnih koksov, pri čemer bo koksa iz lignita dovolj za vse naše domaČe potrebe. Lahko ga bomo tudi izvažali in si tako ostvarili potrebne devize za uvoz raznih drugih surovin, ki jih potrebujemo. Znanstveniki z Metalurškega inštituta so naši železarski in drugim Industrijam napravili veliko uslugo. Razen tega je to tudi eden redkih primerov, ko raziskovalno delo znanstvenikov v sorazmerno tako kratkem času pripelje mimo osnovnih konstitucijskih raziskovanj do industrijske realizacije. NIČ VEČ PREDRTIH ZRAČNIC Strokovnjaki v ZDA sa našli učinkovit nadomestek za avtomobilske zračnice, s katerimi imajo šoferji zlasti na slabih cestah pogostne težave. Izdelali so avtomobilske pnevmatike iz penaste gume, s katerimi so odpravili zračnice. — Pokazalo se je, da se nove pnevmatike bolje »legajo na cesto, so zanesljivejše na ovinkih, prav tako pa tudi nič ne moti vozača, če št na primer odtrga za pest velik del »zračnice*. Za vsako avtomobilsko kolo porabijo približno 16 kilogramov penaste gume, ki jo %gd pri^ tiskom vbris^stjo v normalni avtomobilski plašč. Pričakovati je, da se bodo tovrsime avtomobilske zračnice kmalu uveljavile v avtomobilski industriji, saj so veliko boljše in zanesljivejše od navadnih, pa tudi njihova cena ni pretiramo visoka. POSEBNI MAGNETNE ROKAVICE Prenašanje pločevine ni prijetna stvar, Še posebno pa ne, če je le ta z maščobo zaščitena proti koroaiji. Se najbolj je zoprno dviganje in prenašanje tanke pločevine. Iznašli pa so posebne rokavice, prek katerih si delavec pritrdi usnjen pa«, v katerega so vdelani majhni, a stalni in zelo močni magneti. Ko se delavčeve roke približajo pločevini, se le-ta prilepi na magnete in delavec z lahkoto dvigne pločevino. Vsak od teh magnetov, čeprav je majhen, lahko dvigne do 17 kilogramov. mmmmmmm domaČe pleksi steklo Kjerkoli v industriji so doslej v naši državi potrebovali pleksi steklo, so se letos oddahnili. Nič več jim namreč ne bo treba odšte*' :ti težkih deset in stotisočakov za pleksi steklo, ki smo ga uvažali, kajti v tovarni »Galenika« v Zemunu, so domači strokovnjaki že začeli z izdelovanjem domačega pleksi stekla. Tovarna Galenika je doslej proizvajala v glavnem farmacevtske izdelke, uspešno pa je posegla v proizvodnjo tudi kemičnih izdelkov, med katerimi je prav gotovo največji in najpomembnejši pleksi steklo, ki ga zlasti veliko porabi naša letalska, avtomobilska ln elektroindustrija. Številni preizkusi domačega pleksi stekla iz »Galenike« so pokazali, da je povsem enakovreden tujemu. Radar je naprava, ki je doživela doslej v svetu menda največ različkov, izpopolnitev in izboljšav, pa še vedno za njegovo izpopolnjevanje v raznih državah dela cela vojska strokovnjakov. V dr- SONCE SVETI TUDI PONOČI A Reklama sem, reklama tjat 1 toda vendar ne za vsako ceno. Vsaj 1 po slovensko bi jo morali napisati! ^Nekajkrat me je že tako ujezilo, da 1 bi najraje kamen vrgel v izložbeno 1 okno kranjske prodajalne »Planika« ^na Savskem bregu. »Ugoden nakup znižane cene — B roba!« Torej 'ne ribniška suha roba, temveč čevlji — blago. Samo po sebi pa je > umevno, da mora biti »B roba* po • znižanih cenah. A Toda vedno, kadar me »B stavili zelo izpopolnjen in velikirobd* ujezi> se ie iez neka'l sekund radar, ki v ionosfero oddaja zelo i-f ko zagledam na dnu Videli bodo 7000 kilometrov daleč žavi Florida v ZDA so letos po V Sovjetski zvezi so izdelali posebne svetleče boje z vgrajenimi fotoelementi. Podnevi spreminjajo fotoelementi sončno energijo v električno, ki jo shranjujejo v akumulatorje, ponoči pa boja samodejno oddaja kratke svetlobne signale. Takim bojam napovedujejo menda še veliko bodočnost. Predvsem so uporabne ob vhodih v pristanišča in v podobnih primerih. Avtomobilski brivski aparat Mnogim ljudem )e avto že kar drugi dom — tato bodo vsi vozniki motornih vozil gotovo navdušeni, ko se bodo lahko tudi obrili kar v avtomobilu. Nova Philipsova priklopna avtomobilska naprava ne terja nobenega dodatnega kabla, temveč je sestavljena iz transformatorja, opremljenega S tranzistorji v obliki vtikalne doze. Naprava se napaja iz 6-voltne avtomobilske baterije in daje enako napetost HOV. Vtakniti jo je mogoče v vse običajne vtikalne doze, primerne za priključitev tolnih svetilk. Na avtomo* bilih, pri katerih ta vtikalna doza ni serijsko predvidena, lahko brez pomembnejših stroškov le-to vgradimo v armaturno ploščo. — V nasprotju z dosedanjimi avtomobilskimi priklopnimi napravami za suho britje je pri novem brivskem aparatu za stični element uporabljen tranzistor, kar seveda vso reč občutno zmanjša. V Nemčiji stane takšna priklopna naprava, s pomočjo katere, lahko uporabljamo navadne brivske aparate, kar v avtomobilu, nič več kot 30 DM. Ker je V avtomobilu takšno britje za poslovne ljudi dostikrat nujnost, bi bito res Zaželeno, ko bi se s takšnimi priklopnimi napravami založile tudi naše trgovine. Nedvomno bi avto-mobilhti po njih radi segali. \wmmm močne impulze, le-ti pa se odbiti spet vračajo na žemljo. S tem ra dar jem so na primer odkrili osamljeno letalo, ki je letelo malone 4000 kilometrov oddaljeno od ra darja. Za »obrambo miru« pa na klanca okusen napis nekega tapet' nika. Proti koncu napisa ima reklama takle stavek: »Sprejemajo se vsa popravila«. In res, pred dnevi skoraj nisem mogel mimo — k ta-petniku so kot v povorki korakali meravajo Američani zgraditi celoy,azcčfram fotehh otomane, kavči, :e močnejše radarje, katerih ob-ldlvam m ^odroci vseh vrst in barv. iog bo znašal do 7000 kilometrov i A Pred dnevi sem si spet privi bodo tako iz Floride lahko opa-i voščil enodnevni izlet na Krvavec. žili letalo, ki je vzletelo nekje n&k čeprav nisem računal na* kakšno španski obali. s pomočjo gama žarkovi CRNI BISERI Na Inštitutu za industrijsko tehnologijo v Nagoji na Japonskem se je strokovnjakom posrečilo, da so po dolgoletnem preizkušanju izdelali prve črne bisere. Naravni biser so približno 16 ur obsevali z ^ama žarki iz kobalta 60. Strokovnjaki, ki jim. je uspelo izdelati orve črne bisere na ta način, prp-i vij-o, da je obsevanje naravnega bisera spremenilo molekularno strukturo naravnega bisera, s tem pa tudi koeficient vpijahja svetlobe. PLASTIČNI TRANZISTORJI . Sovjetski strokovnjaki so storili t vse, da so razvili novo vrsto tran-< ZiStorjev iz posebne plastične snovi, za katero sicer niso povedali,] kakšna je, in ki ji dodajajo ger-i manijev prah. Zdaj je že menda( tudi stekla serijska proizvodnja) teh tranzistorjev, poskusi z njimi < pa so baje pokazali, da imajo ti, plastični tranzistorji enakovredne i električne lastnosti sedaj znanimi tranzistorjem, 16 da so po svoji/ odpornosti in življenjski dobi še j precej boljši od njih. žarnica Z močjo 65.000 w Znana nemška tovarna žarnic Osram j« doslej izdelala najmočnejšo žarn-ico na svetu, katere moč znaša 65.0#§ VV. - Gre za pošeTmo ksenonsko žarnico, ki so jo mon posebno udobje med vožnjo z avtobusom, me je nekaj vendarle vznemirjalo. Komaj smo se odpeljali iz Kranja, že je avtobus spet obstal, in sicer na cesti Staneta Ža- garja pred Merkurjevimi bloki. Na, ta je pa lepa sem si mislil. Povsod morali urejevati postajališčne prostore, pred Merkurjevimi bloki pa tega ni bilo treba, čeprav avtobus večkrat počaka. A Lep dan je bil in krva-vški zrak sem kar jedel, ne samo vdihaval. Čeprav omamljen zaradi naravnih lepot, pa sem se vendar spomnil na svojo Marjano. Hotel sem ji pisati kartico, toda za vraga, nikjer je nisem dobil. Na zgornji postaji žičnice so mi rekli, da jo lahko kupim na spodnji postaji, tu pa so me napotili v buffet. In ta je bil k »sreči« zaprt. Letanje za kartico me je povsem zbegalo in komaj za dve minuti sem zamudil Mrali V veliko dvorano berlinske \ avtobus^, ki odpelje s spodnje po-radijske postaje, ki je dolga \m,ytale žičnice ob 16. uri. Počakati široka 80 in visoka 22 metrov, — fsem moral 17. ure, ko:■ odpelje na-Nova veiežarnica daje tako močno f slednji in hkrati zadnji avtobus. — svetlobo, da tudi v oddaljenih \s.o-'tDol?a ura je bila to, zlasti še, ker tih dvorane ob tej svetlobi zlahka' ie bilo kar precej mraz. Delno sem se pač ogrel, ker sem se ivral z dve ma malčkoma, ki sta tudi skupaj s svojimi starši zamudila avtobus. — Toda šentan promet! Ura je bila 17, mi pa smo še kar zmrzovali. Lep izlet se je prelevil v eno samo Neko potniško letalo tipa DC-8'jezo, ki pa tudi ni nič zalegla. — bereš tuđi najdrobnejši tisk v časopisu. nov rekord nad atlantikom je postavilo s 4 urami in 46 minutami hov rekord v poletu preko1 Atlantika. Letalo, ki je imelo ha1 krovu 85 potnikov, je doseglo po-1 vpreČno brzino 1076 kilometrov na1 uro. Kadar pa je imelo ugoden* veter v hrbet, je doseglo tudi do< 1120 kilometrov na uro. in pisi Avtobus je odpeljal reci točno ob 18. uri! Da se ne bi danes še česa spomnil in nataknil na svoje bodice, bom raje končal. Preveč sem slabe volje. In nasvidenje! Vaš Bodičar! AOA7A CHR1STIE 16 jrm. MjA JL JEp Jl »Enake so,«je prepričano dejal. »Sicer to ni par, od katerega so bile te stopinje. Te čevlje Paton zdaj nosi. Toda to je popolnoma enak par, samo nekoliko starejši. Le poglejte, kako izrabljeni so podplati.- »Saj nosijo tudi drugi ljudje čevlje z gumijastimi podplati,« je ugovarjal Poirot. , »Seveda.« Je odvrnil inšpektor. »Te stopinje ne bi bile tako pomembne, če se vse ostalo ne bi ujemalo.« »Kako neumno od kapetana Ralpha Patona,« Je zamišljeno dejal Poirot, »da Je zapustil toliko dokazov svoje prisotnosti.« »Da,« je nadaljeval inšpektor, »bila je lepa, suha noč, Na terasi in na stezi ni stopinj. Toda na njegovo nesreče« je nastal pred kratkim na koncu te steze majhen izvirček. Le poglejte.« Os£k*i s kamenčki pokrita steza se Je končala nedaleč od nas na terasi. Nekaj metrov dalje Je bilo mesto, kjer je bila zemlja razmočena. Tod so vodile stopinje, med njimi tudi take, ki so jih napravili čevlji /. gumijastimi podplati. Poirot je Šel po stezi, ob njegovi strani inšpektor. »Ali sle opazili ženske stopinje?« Je nenadoma vprašal. Inšpektor se je smejal. »Da. To jc vendar bližnjica, ki jo vsi uporabljajo. Nemogoče bl bilo ločiti vse stopinje. Končno pa so važne .samo tiste na okenski polici.« Poirot Je prikimal. »Bilo bi nesmislno iti dalje.« Je ugotovil inšpektor, ko smo zagledali ograjo. »Tu .jo spet pokrito vse Z gramo/om in popolnoma suho.« Polrol je /nova prikimal, toda njegove oči M se ustavile na majhni sončnici. Stala Je desno od poti ored naaut iu k njej Jc vodila ozka steza. 9. Poirot je stal tako dolgo, dokler inšpektor nt odšel nazaj proti hiši, potem me je pogledal. »Zdi sc ml, da mi je nebo poslalo nadomestilo za mojega prijatelja Hastingsa,« je dejal in mežikal. »Opazil sem, da me niste zapustili niti za trenutek. Kaj menile, dr. Sheppard, ali naj prelšče-v;i to vrtno hišo? Zelo me zanima.« Stopil je k vrsttom In odklenil. Notri je bilo skoraj popolnoma temno. Videla sva dve klopi, priprave za kriket ln več zloženih ležalnih stolov. Obnašanje mojega znanca me je presenetilo. Na kolenih se je plazil okrog. Od časa do časa jc zmajal z glavo. »NiČ,« Je govoril tiho predse. »No, morda nisem smel upati. Toda mnogo bi pomenilo, če . . .« Naenkrat je umolknil. Segel je z roko na enega izmed kmečkih stolov in odtrgal nekaj z njega. »Kaj pa je?« sem vzkliknil. »Ste kaj nalili?« Smehljal se je in mi pokazal dlan. »Na njej je ležal košček poškropljenega belega batista. Radovedno sem ga pogledal in mu ga dal nazaj. »Kaj mislite, od kod jc ta košček?« »Odtrgan od kakšnega robčka!« sem vzkliknil. Potem se je sklonil fle enkrat ln vzel s poda peresnlk, podoben gosjemu peresu. »Kaj pa jc to?« je zmagoslavno vprašal. Ure/, besed sem strmel vanj. Spustil je pero v svoj žep ln Sc enkrat opazoval košček blaga. »Košček robčka?« jc glasno premišljeval. »Morda Imati prav. Toda zapomnite nI eno: nobena dobra pralnica ne škrobi Žepnih robekov.« Samozavestno me je pogledal, potem pa spravil košček blaga skrbno v svojo beležnieo. Vrnila sva se k hiši. Poirot je stal na terasi In sc oziral okrog. »Lepo posestvo,« je končno dejal. »Kdo ga bo podedoval?« Prestrašil sem se njegovih besed. Čudno, toda do tega trenutka sploh nisem pomislil na dediščino. Poirot me je ostro opazoval. »To je za vas očitno popolnoma nova misel,« Jc končno dejal. »Ali se tega niste že prej spomnili?« »Nc,« sem dejal resnici na ljubo. Rad bl, da sploh nc bi mislil na to.« Spet me je čudno pogledal. »Zelo rad bi vedel, kaj zdaj mislite,« j« zamišljeno nadaljeval. »Ah, ne,« je odmahnil, ko sem hotel odgovoriti. »Ni treba! Vaših pravih misli mi le ne bl izdali.« »Vsak želi zatajiti kakšno stvar,« sem mu smehljaje se odvrnil. »Tako je.« »Verjamete še vedno v to?« »Bolj kot kdaj koli, dragi prijatelj. Toda Ilerelu Poirotu je težko kaj prikriti. Verjemite mi, on zna vse spraviti na svetlo.« Med razgovorom je stopal po stopnicah verande navzdol. »Pojdiva še na sprehod,« je dejal. »Zrak je danes tako prijeten.« Pot, ki so jo na obeh straneh obrobljale lepe cvetlične grede, je vodila k ribniku z zlatimi ribicami ln k okrogli, tlakovani vdolbini s klopjo. Poirot je izbral drugo stezo, ki se je vila po obra-ščenem hribčku. Na eni strani so drevje posekali ln postavili klopi. Od tod je bil čudovit raegled po pokrajini. Tik pod najinimi nogami je ležala vdolbina z ribnikom. »Kako lepa je Anglija,« je dejal Poirot ln se nasmehnil. »In angleška dekleta tudi,« je tlge dodal. »Prijatelj, pst, opazujte tistole lepo sliko tam.« Zagledal sem Floro. Prišla je po poti, ki sva jo pravkar zapustila ln prepevala tiho predse. Naenkrat je stopil moški iz grmovja. Hcktor Blunt. Dekle se Je ustrašilo. »Kako ste me prestrašili!« Blunt ni odgovoril. Molče je gledal dekle. »Najljubša pri vas ml je,« sc Je rogala Flora, »vaša zgovornost.« Zdelo se ml je, da je Blunt zdaj zardel. Ko je končno spregovoril, je njegov glas zvenel nekam tuje; postal je čudno žalosten. »Nikdar nisem bil dober družabnik. Niti takrat nc, ko sem bil še mlad.« »To pa je moralo biti že davno.« Ni mi ušel pritajen smeh v njenem glasu, Toda zdelo se ml je, da Blunt tega ni opazil. »Da,« je skromno dejal. »Prav Imate.« »Kako se počutite kot Metuzalem?« ga je vprašala Flora. Zdaj je bil njen smeh že očitno ironičen. Toda Blunt je bil zatopljen v svoje misli. »Ce bi človek sodil po vaših besedah, bi si moral misliti, da ste strašno stari,« je vzkliknila Flora na pol jezno, na pol v šali. Blttnt je spet nekaj časa molčal. Potem je pogledal vstran in pristavil, da je že skrajni čas, da spet odpotuje v Afriko. »Ali boste spet organizirali ekspedicijo, da boste kaj postrelili?« »Upam. To storim navadno, saj veste — razne stvari postrelim.« »Ustrelili ste tudi živali, ki so nagačene v veži, ali ne?« Blunt je prikimal. Potem pa je dodal: »Skrajni čas je, da spet grem. Za takšno življenje nisem. Za to nimam smi-sia. Navaden človek sCm, ki ne sodi med izobražence. Nikdar ne najdem prave besede o pravem času. Da, čas je že, da grem.« »Saj naa ne boste takoj zapustili,« je vzkliknila Flora. »Vsaj zdaj ne - dokler imamo take neprijetnosti? Oh, prosim, ostanite še tu .. .« NI ga več pogledala. »Ali vi to želite?« »Mi vsi.« »Menim, vi osebno,« je ponovil Blunt. Flora se je počasi obrnila k njemu in mu pogledala v oči. »Da, jaz bi rada, da bi ostali,« je dejala. Potem sta spet molčala. Sedla sta na kamnito klop pred ribnikom in zdelo se je, kot da nobeden izmed njiju ne ve, kaj bi rekel. »Danes je krasen dan,« je končno rekla Flora, »Ne morem si drugače — kljub vsemu sem srečna. Strašno, ali ne?« »Konec koncev je to čisto naravno,« je dejal Blunt. »Svojega strica niste nikdar videli, menim, do pred dvema letoma... Zato ne moremo pričakovati, da bi bili zelo žalostni. Mnogo bolje je te« kot pa, da bi se hlinili.« »Lepo me tolažite,« jc dejala Flora. »Zdaj se ml zdijo vse stvari zelo preproste.« »V resnici tndi so.« »Toda ne vedno,« je ugovarjala Flora, f OiTvOKuZAKLADOM 59. Mornarja je prekinil zategel krik nekje v močvirju. Planil je pokonci, Silver pa je stal nepremično na mestu, opazoval tovariša ko kača, ki se pripravlja, da skoči vate. Mornar je pobledel in prosil Silverja, naj mu pove, kaj se dogaja v močvirju. Dolgi John se je zarezal, ali držal se je še bolj oprezno kot poprej, ko je sovražno zagrozil: »To je Alan. Kaže, da se je obnašal takole kot zdajle ti.« Mornar je tedaj zavpil: »Dali ste ubiti Alana, kajne? Toda jaz se vas bojim in se vam tudi ne uklonim. Vem, kaj je moja dolžnost.« 60. Nato je poštenjak pokazal Silverju hrbet in krenil proti obali. Ni mu bilo usojeno, da bi prišel daleč. Silver je divje zaklel, se zagrabil za najbližjo vejo, se spretno osvobodil bergle in zalučal to nerodno kopje, da je kar zažvižgalo po zraku. Bergla je zadela ubogega mornarja ravno v sredo hrbta, med pleča. Sesedel se je kot posekana smreka in že je planil nanj Silver kot divja zver in mu dvakrat zabodel svoj nož do ročaja v telo. Pred očmi se mi je vse zameglilo, najbrž sem od groze izgubil zavest. mm TELESNA KULTURA Pnprave na redni letni občni zbor TVD Partizan Železniki Pred prelomnico Leto in pol je že minilo od zadnjega občnega zbora TVD Partizan Železniki. Ze na zadnjem občnem zboru je bilo videti, da razmere v društvu niso rožnate in naloga takrat izvoljenega odbora je bila, da poživi delo v društvu in da okrepi vrste pripadnikov »Partizana«. Toda rezultata ni bilo. Žalostno je, da društvo, ki je bilo pred vojno in tudi po vojni, nekako do leta 1955, med najde-lavnejšimi na Gorenjskem, tako propada. Stvar je dosegla vrhunec prav letos: niti ena sekcija v društvu ne dela. Kje so vzreki? Poglavitni vzrok je pač treba iskati v vodstvu, saj je znano, da brez pravilnega vodstva podrejeni ne morejo dobro delati, pa če imajo še tako voljo in veselje do dela. Ker je torej vodstvo pokazalo tako malomaren odnos do dela, so vaditelji drug za drugim pričeli opuščati redno vadbo, tako da danes dvorana služi le še za kino. Vendar pa vsi le niso zadovoljni z mrtvilom, ki vlada v telovadnem društvu. Zato je bil na pobudo nekaterih predstavnikov starega odbora TVD Partizan in nekaterih članov društva sklican sestanek, na katerega so bili povabljeni vsi tisti, ki so sploh še pripravljeni delati. Udeležba je bila presenetljivo dobra. Na tem sestanku je bil postavljen datum za cbčni zbor, ki bo 11. decembra ob 9.30 uri v dvorani TVD Partizan v Železnikih. Obenem je bila tudi sestavljena kandidacijska lista za II naš razgouor Vsestra ki delavec ■ Med 158 odlikovanci, ki so ob ^ Dnevu republike prejeli priznali nje za posebno prizadevanje pri I delu za gospodarski in družbeni š razvoj v našem okraju, je bil W tudi že priletni Tržičan Franc jt Konic. Odlikovanja sicer ni doli bil zaradi vestnega 25-letnega I dela kot uslužbenec v »Peko-, = temveč predvsem zaradi vse-H stranske družbene dejavnosti. H Največ svojega izvenslužbenega s dela je doslej vložir v sindikal-S no in telesno-vzgojno delo v. H Tržiču. H - Od 1946. leta ste že blagaj- I nik ObSS. Bi nam povedali, na S kakšne težave ste doslej naiveč- I krat naleteli pri izvrševanju te H funkcije? I »Kdor se ukvarja z blagajniki skimi posli, si Že lahko predstavil I is, kdaj so najtežji problemi. 1'rav gotovo takrat, ko sindikalne podružnice ne poravnajo pravočasno svojih obveznosti do ObSS. Takšni primeri pa so v naši občim kar precej pogosti. Večkrat me kar boli, ko moram nekajkrat enemu in istemu človeku telefonirati, naj mi prinese denar njihove podružnice. Seveda gre v tem primeru za tiste podružnice, ki so zaradi malomarnosti s članarino tudi po več mesecev v zaostanku.« — Vaša želja je torej, da naj bi bili blagajniki sindikalnih podružnic v prihodnje vestnejši. »Vsekakor, saj bi potem odpadlo marsikatere nevšečnosti.« — V katerih organizacijah pa še aktivno sodelujete? »Najlaže vam odgovorim na to vprašanje, če rečem, da sploh nc vem, če je v Tržiču še kakšna organizacija, v kateri ne bi pomagal delati, kolikor je pač v mojih močeh. Seveda pa mi je najljubše delo v TVD »Partizan«, kjer sem bil nekaj let predsednik, sedaj pa sem gospodar. Zena mi je sicer že nekajkrat rekla, naj še posteljo prenesem v Dom Partizana, toda kaj hočem, če je pa moj »konjiček« delo v družbenih organizacijah.« - — Kako pa teče delo v Partizanu? »Odborniki in ostali so še kar zadovoljni, čeprav sam menim, da imamo precej preglavic prav z mladino. Vse teže jo je vključiti v naše delo, čeprav imajo možnost udejstvovanja v najrazličnejših sekcijah: odbojkarski, košarkarski, namizno-teni-ški, atletski ali pa v orodni te- lovadbi. Upamo pa, da bo kma- ff lu bolje, ko bodo tudi naši dc- j§ lovni pogoji boljši. Vse bolj ■ konkretno se lotevamo preure- =| ditve našega Doma in prepričani 9 smo, da bo do teh gradbenih del 9 tudi kmalu prišlo.« i — Kakšno pa je sodelovanje gj TVD »Partizan« z ostalimi orga- |j nizacijami? S »Mislim, da si boljšega sodelo- fj vanja skoraj ne moremo zamiš-, jj| ljati. Družbene in gospodarske §§ organizacije nam dajejo neneh- f| no pomoč, ki nam tudi zagotav- f| lja vsakoletne uspehe. Izboljšati 8 bomo morali le odnose med na- jfš mi in nogometnim klubom in lj prepričan sem. da bodo potem f§ tudi uspehi nogometašev lahko J boljši.« n. n. f; illllll!IIW,rilllllllll||||||||||||||||||||||||l|i|l!l|i»l»»,,,"m,,,MI.....i"Ht|i|llll!|!|||||||||||||||||||||M^ novi odbor. Na njej so izključno mlajši ljudje, ki so se že izkazali z delom v društvu, kljub temu, da niso opravljali do sedaj še nobenih funkcij. Sestanku je sledila živahna razprava, v kateri so se kandidati novega odbora predvsem pogovorili o planu dela za v prihodnje. Med drugim so zaključili, da bo treba takoj po občnem zboru pričeti z redno vadbo smučarjev; uvesti bo treba redno vadbo za pionirje, pionirke, mladinke in mladince, odnosno tudi za člane in članice, spomladi bodo pa tudi nogometaši na novo zaorali in bodo, če bodo zadosti pripravljeni, pričeli tekmovati v Gorenjski nogometni ligi. Torej le ni treba preveč črno gledati v prihodnost. Žalostno bi bilo. če bi bilo ljudem vseeno, ali društvo živi ali ne. Resnica pa je, da ni tako. Dokaz za to so nogometne tekme, na katerih se vedno zbere po več sto gledalcev, kar je za Železnike lepo število. Razveseljiv je tudi odnos mladine dc društva. Nič kolikokrat te sreča na cesti z vprašanjem: »Kdaj bo spet telovadba?« Prav žalostno je odgovarjati: »Ne vem, počakajte še malo!« In ta «počakajte še malo«, se vleče v nedogled. Pri uvedb; telovadbe bo težava v glav- nem s strokovnim kadrom. Ta problem bi se verjetno dal rešiti s pomočjo telovadnega učitelja, ki poučuje na osemletki v Železnikih. Kako pa stoji društvo s financami? V tem zatišju se ni porabilo dosti denarja, zato vsaj v začetku S te shrani ne bo kakih večjih težav. Nekaj bi pa rad še pripomnil, nekaj, kar ni mnogim staršem prav nič v čast. To je njihovo večkrat nerazumljivo gledanje na telesno vzgojo. To svoje nepravilno pojmovanje kažejo predvsem pri dekletih, ki jih ne pustijo k telovadbi, brž ko dopolnijo 14 ali 15 let. češ da to ni več zanje; telovadiš dosti doma, ko delaš, če nisi še utrujen, pa še malo pode-laj. Saj drži. delo je potrebno, toda utrujenost od dela se ne ozdravi s ponovnim delom, s telovadbo pa se. Kdor ni sam poizkusil, ne more verjeti, kakšen blagodejen vpliv ima po napornem dnevnem delu nekaj počepov, poskokov, razgibalnih vaj., ali pa igra z žogo. Torej, problemi so, vendar ne taki, da bi se ne dali odpraviti. Ce bodo vsi kandidati, ki so predlagani za novi odbor delali tako kot so cbljubiji in če bo društvo pri svojih težavah naletelo na pomoŽ od pristojnih forumov, potem lahko pričakujemo v bodoče le razvoj društva in ne več nazadovanje. Več o težavah in nalogah za bodočnost bomo pa govorili na občnem zboru, ki bo v nedeljo, 11. decembra v dvorani TVD Partizan Železniki. Nanj vabimo vse, ki žele, da bi se stanje društva izboljšalo. Nogometni komentar Triglav v nevarnih vodah Vse do zadnjega kola jesenskega dela tekmovanja v slovenski conski ligi se ni vedelo, kdo bo osvojil naslov prvaka in kako se bodo sazvrstila ostala moštva. Sedaj, po zadnjem — enajstem - kolu, je položaj jasen; vsaj kar se prvaka tiče, kajti dvoboj Sobota : Ilirija, ki bi moral biti v nedeljo KULTURNI RAZGLEDI /PjRiLEJNI KONCERT Jutri, v četrtek 8. decembra, se bodo kranjskim poslušalcem v Prešernovem gledališču spet predstavili kranjski pevci — obrtniki. Medtem ko njihov zbor te dni praznuje deseto obletnico obstoja, je *e dlje pripravlja' jutrišnji jubilejni koncert pod vodstvom Viktorja Fabianija kar najbolj izbran spored zborovskih skladb. Zato smo lahko prepričani, da bo pevski zbor »Enakost« tudi tokrat navdušil poslušalce s svojim izvajanjem, kot jih je že neštetokrat v dosedanjih desetih letih. NEPOZABFN UŽITEK Sinoči je v zgornji dvorani Delavskega doma v Kranju koncerti-ral popularni »Slovenski oktet«. Izvaiani spored renesančnih in baročnih mojstrov 16. in 17. stoletja, pesmi jugoslovanskih skladateljev ter španske, črnske in ruske narodne pesmi, je bil pravi kulturni užitek. Gostje so iz Kranja takoj nadaljevali pot v Maribor — tudi tam bodo koncertirali — zatem pa odali na dolgo pot v Berlin. Konenha^en in Pariz. PONAZORITEV SLABEGA VREMENA V spodnjih razstavnih prostorih kranjskega Mestnega muzeja je te dni odprta razstava akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja. Obiskovalcem razstav v Prešernovi hiši, je slikar že dokaj dobro poznan s svojimi značilnimi akvareli. Tudi tokrat je razstavljenih kar, 23 del, ki so vsa nastala v le- IV f? it f 9 V prvih mesecih leto njega leta je izšla v Italiji antologija sodobne jugoslovanske poezije, ki jo je italijansko občinstvo izredno toplo sprejelo. Uredil jo je Osval-do Hamous. £ Režiser Mihael Cacoyannis je pravkar končal film »Naša poslednja pomlad«. Osrednje osebe filma so doraščajoči mladi ljudje, ki so jih v filmskem delu upodobili amaterji. % V teh dneh se je v Beogradu zaključil šesti zvezni festival amaterskega filma Jugoslavije. Komisiji je bilo predloženih -16 del, od katerih je bilo izbranih in predvajanih 17. tošniem letu in veje iz njih prav zaradi tega letošnja posebna značilnost — temni oblaki, dež in nasploh slabo vreme. Umetnika smo tudi vprašali, če razstavljena dela — motivi iz narave — predstavljajo kakšno zaključno celoto njego-vegu ustvarjanja? Odgovoril pa nam je takole: »Razstavljeni akvareli niso nikakršna zaključna celota, temveč so bolj ali manj rezultat srečnega naključja, da sem kljub slabemu vremenu tudi letos lahko vsaj nekaj ustvaril.« — Med vsemi razstavljenimi deli naj še posebej omenimo akvarel z naslovom »Orgle«, ki pomeni za dosedanje upodabljanje akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja poseg v povsem nov in predvsem za njega neznačilen način gledanja narave. KEKEC NA KRANJSKEM ODRU Tako kot se že skoraj v vseh krajih pripravljajo na letošnje praznovanje Dedka mraza, se z vso vnemo pripravljajo tudi v Kranju. Razen številnih prireditev, kibodo v tem času, pa bo najmlajše razveselila tudi dramska sekcija z otroško igrico MMa- na Stanteta »Kekec« v režiji Bena Dežmana. KRANJČANI SPET V GOSTEH Jutri, v četrtek 8. decembra, bo na Golniku gostovala dramska družina kranjske »Svobode« z »Inšpektorjem na obisku«. Na Golniku bo imela kar dve predstavi, in sicer popoldne ob 17. uri in zvečer ob 20. uri. PETDESET LET FOTO KLUBA Kranj — V tem mesecu praznuje kranjski foto klub 50-letnico obstoja. Osrednje proslave, ki bo v decembra, se bodo udeležili najvidnejši predstavniki fotoamater-stva iz Slovenije, pa tudi iz nekaterih drugih republik. Omenjeni foto klub je bil namreč prvi v Sloveniji. — Od ustanoviteljev trije člani še sedaj živijo v Kranju. — Ob tej slovesnosti bodo v Prešernovem gaju odkrili spominsko ploščo izumitelju fotografije na steklo tovarišu Puharju. V Prešernovem muzeju pa bo razstavljenih nekaj prvih fotografij, ki so bile izdelane v klubu, nekaj ohranjenih Puharjevih pripomočkov in podobno. , -an II. republiška košarkarska liga Uspeh Jeseničanov Pred nedavnim se je končalo 1 tekmovanje II. republiške košar-1kaške lige. Pravico sodelovanja v I. ligi si je pričakovano pridobila 'ekipa ljubljanske Ilirije. Drugo 'mesto je zasedla Ilirska Bistrica, 'ki se bo tudi letos s kvalifikacijsko tekmo z Mostami skušala 1 uvnstiti med najboljša slovenska 'moštva. Največje presenečenje pa •je prav gotovo ekipa Jesenic, ki 'se je uvrstila v II. ligo šele letos 'in še to s precejšnjimi težavami, 'saj jim je to uspelo le zato, ker •se je liga povečala na 10 članov. ' Jeseničani so v zadnjem kolu pre-'magali TVD Partiizan iz. Sk. Loke 'in to v gostoh ter zasedli častno 'trotje mesto. i Iliri ja 16 13 2 1 1019 : 708 28 ill. Bistrica 16 12 1 3 1063: 869 25 , Jesenice 16 8 2 6 82« : 797 18 Proletarac 16 B l 7 776: 787 17 , Sos tam j 16 7 2 7 928 : 912 16 i Vrhnika 16 5 1 10 876 : 1026 11 Koper 16 I 1 10 732 : 964 11 Postojna 16 2 1 13 702 : 898 11 Moštvo Celja je mod tekmovanjem odstopilo. Izpadla je Postoj- na, ki je bila še lani član I. slovenske lige. Z osvojenim tretjim mestom imajo Jeseničani tudd letos možnost tekmovanja, če se bo prva liga povečala na 10 članov ali pa, če bo ustanovljena hrvaško-bo-sansko-slovenska. košarkaška liga, v kateri bi poleg Slovana in Ljubljane sodeloval tudd Triglav iz Kranja. V tem primeru bi Jeseničani igrali kvalifikacijsko tekmo z Medvodami. Jeseniški košarkarji so dolgo živeli v senci svojih klubskih tovariše, ki so dosegale in dosegajo zavidne uiS|x"ho. Letos pa so dokazali, da bodo z marljivim delom kmalu igrali vidno vlogo v slovenska košarku HITROSTNE DIRKE Tržič AMD Tržič in Občinski odbor Ljudske tehnike Tržič sta v počastitev državnega praznika, 29. novembra in Dneva JLA organizirala zanimivo hitrostno cestno dirko od Tržiča do Jelendola. Za to tekmovanje je vladalo precejšnje zanimanje, saj se ga je udeležilo 46 motoristov in 5 avtomobilistov, ki so se na 5 in pol kilometra dolgi progi pomerili med seboj v vseh kategorijah. Najboljši čas dneva je dosegel Janez Rotar iz Tržiča, ki ja progo prevozil v 6 minutah in 10 sekundah. Proga, ki se je pokazala kot zelo kvalitetna za tak« tekmovanja, je na. in t >kmo-valcem še. nepoznana, zato je u s :eh toliko bolj zadovoljiv. Direktor dirk je bil ing. Franc Pavčtč, tehnični vodja pa Jože Jurjajevčič. v Murski Soboti, še ni odigran.' Ljubljančane je na poti presenetila okvara na avtobusu — v Mursko Soboto je prišla le brzojavka »Pridemo kasneje«. Prav ta tekma pa lahko še marsikomu prekriža račune. Sobota se v najbo^šem primeru lahko uvrsti na tretje mesto, Iliriji pa z zmago peto mesto ne uide. — Edini gorenjski predstavnik v ligi — kranjski Triglav je ostal na 11. — predzadnjem mestu. Po igri, ki so jo Triglavani pokazali v zadnjih tekmah, bi jim višje mesto bolj ustrezalo. Toda vedno nc gre vse po načrtih in Kranjčanom ne preostane drugega, kot da se čez zimo resno lotijo treninga ter spomladi krenejo v odločnejši boj za točke, če se hočejo obdržati v družbi dvanajstih naiboljših slovenskih klubov. Lestvica Slovenske conske lig* po zadnjem jesenskem kolu: Maribor 11 7 2 2 ?8:11 16 Rudar 11 7 2 2 28:17 1« Ljubljana 11 5 4 2 28:12 1* Sobota 10 5 3 2 18:11 Vt Krim 11 5 2 4 23:13 12 Kladi var 11 5 2 4 23:21 12 Tlirija 10 4 3 3 16:12 H Slovan 11 3 4 4 27:19 10 N. Gorica 11 3 4 4 20:28 1" Olimp 11 4 1 6 19:36 3 Triglav 11 2 2 7 20:29 *" Nafta ll o l 10 5:56 1 Zanimiv je pogled po lestvici -največ golov v jeseni so dali igralci celjskega Kladivarja - 3«, prva tri moštva (do sedaj) pa so ennko-krat zatresla mrežo nasprotnikov. Kranjčani imajo negativno bilanco, le dve ekipi sta prejeli več golov. Naiboliši strelec v Sloveniji jo postal letos Pire, desna zveza Ljubljane, ki je dal 13 golov. N.°i" bollši kranjski strelec je Siladi. k' je tudi eden najboljših mož v Tri-glavovi enajstorici: dal je 6 g°' lov. Brezar Stane jih je dal 5 (na dveh tekmah!), Stulnr 3, Mihelčift in Krašovec po 2 ter Tomič 1. V mladinski republiški ligi -e niso zaključili tekmovanja. Prvo mesto je sicer že oddano — p«"e" priči j ivo ga jo osvojila mlada enajstorica Maribora, M je osvojila 21 točk iz 11 tekem! Trlgl** je v nedeljo podlegel Odredu, ki se poteguje za drugo mesto. Teran v glavnem dresu na Sv selškem JUBILANTI — Te dni poteka 10-letnica obstoja kranjskega obrtniškega pevskega zbora »Enakost« N« uieiin.u odurni prvcilklvu ukandiit.tv »kiti detel v namiznem »misu J« nastopila tudi izbrana ju-KOKlovanska reprezentanca, ki sl-e«r nI pričakovala uspehov, pa je presenetila, sama sebe. Jugoslo vanttki igralci so premagali Norveško, odlično Anglijo in Švedsko ter s« tako uvrstili v hn.it. kjer Jih je čakal dvoboj s Cehi. ki so prej premagali Kitajce. Kranjčan Janez Teran In Vojislav Markovlč sta zaigrala odlično In zmagala * 3:0. Primat mednarodnega prve"" siva Skandinavije ln zlat pok«' kralja Gustava V. je osvojila i"'11" da jugoslovanska reprezentanca la x tem doaegia telo lep med nara** ni usoeh. V trojici se jc poleg bra- tov Mar ko vid likata! član kranJr i Ti \.t Jane/. Teran, ki J* premagal vrsto odličnih poznan'0 igralcev Evrope.