-/rfAHD
't NO. 83
*MERi$K/t Domovi m
~ - ° *<>£
~ t 0 AMCRICAN IN SPIRIT JORCIGN IN llANGUAGG ONLY
■SJlfltEnie^ m— ho
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
:---	*'	SLOVENIAN
wervmg Cmcago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, JoUet, San Francisco. MORNING NEWSPAPGB ittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Springs, all Ohio
Več tisoč upornikom se je menda uspelo vtihotapiti v Kabul
KABUL, Afg. — Kljub te-f mu, da sovjetski vojaki in njihovi afganski sodelavci strogo kontrolirajo vse ceste, ki vodijo v to mesto, je .menda uspelo več tisoč upornikom, vtihotapiti se v Kabul. Nepotrejene vesti sicer trdijo, da jih je najmanj 10,000 prišlo v mesto.
Tujci, ki bivajo v Kabulu, soglašajo, da je bilo več aten-atov v zadnjem tednu. Med žrtvami sta načelnik afgan-skega civilnega letalstva in namestnika ministra za visoko šolstvo v Karmalovi vlaai.
Sovjeti so bili prisiljeni razporediti tanke ob 'Važnih križiščih in poslopjih, prav tako so v mestu mnogi sov-jeski vojaki, ki igrajo vlogo varnostnikov.
Nekateri opazovalci trdijo, da so mnogi atentati posledica notranjega spora v vrstah afganske komunistične stranke. Osebni obračuni so namreč navada ne samo v splošni afganski družbi, marveč tudi v komunistični stranki sami.
Zahodni vojaški strokovnjaki še pričakujejo silovito sovjetsko ofenzivo takoj, ko bodo končane olimpijske igre v Moskvi.
-----o------
Begunci s Haitija v težavnejšem položaju \ kot tisti s Kube!
CLEVELAND, O. — Položaj beguncev s Haitija, ki se ustalijo v zvezni državi Florida, je nevzdržen, trdi rim-sko-katoliški duhovnik Gerald Jean-Juste, ki skuša podlagati tem ljudem preko centra, ki ga je ustanovil in ga vodi v Miamiju.
Rev. Jean-Juste je prišel v Cleveland, da bi dobil gmot-do podporo za svoje delo. V razgovoru z novinarji je tr^ dd, da je prispelo v ZDA od leta 1972 kakih 20,000 beguncev s Haitija. Položaj teh ljudi se bistveno razlikuje od Položaja kubanskih priseljen-cev, je dodal.
Agenti Vselitvenega urada ravnajo hladnokrvno z begunci s Haitija in jim ne nudijo nobene pomoči. Danes je v Floridi kakih 900 Haitiča-dov v zaporu, ker ni prostora zanje v begunskih taboriščih, je rekel rev. Jean-Juste. Ko Pa ni prostora v teh taboriščih za Kubance, jih vselijo v hotele na stroške zvezne vlade.
Zakaj je tako? je bil vprašan rev. Jean-Juste. Eden od v'zrokov je rasizem, je odgovoril. Vsi begunci s Haitija So črnskega rodu, medtem ko •le velika večina Kubancev helega rodu.
Vrh tega, je nadaljeval rev. Jean-Juste, je na Kubi na krmilu komunistična vlada J idela Castra, na Haitiju pa Je vladar samodržec Jean Claude Duvalier, s katerim Imajo ZDA tesne gospodarske stike.
Stališče rev. Jean-Juste-a je> da so begunci s Haitija prav tako kot kubanski begunci zapustili domovino za-ladi političnih razlogov in za-jih čaka preganjanje, ako s° vrnjeni domov.
Splošno znano je, da je H ki ena naj nerazvitejših najrevnejših držav na svet
Novi grobovi
Adolph Lunder
Umrl je 77 let stari Adolf Lunder z 1150 E. 60 St., rojen na Rašici, Slovenija, mož Ivanne, roj. Tomazin, oče Mary, Adolfa (pok.) in Anrie, brat pok. Antona. V Jugoslaviji zapušča dva brata. Bil je član ADZ št. 16. Pogreb bo iz ZaK pogrebnega zavoda jutri, v četrtek, ob 10.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 11, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 9. zvečer.
John Mohorčič ml.
Na posledicah avtomobilske nesreče, ki se je pripetila pretekli petek v Kaliforniji, je umrl 23 let stari John Mohorčič ml., sin Johna T. in Pauline, roj. Rudar, Mohorčič, brat Mary Erne, Jamesa, Barbare in Michaela, nečak Charlesa in Thomasa Rudar, stric Julianne, Mary Francis, Elizabeth in Jamesa ml. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri, v četrtek, ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Louis F. Zdovc ml.
Preteklo nedeljo je umrl 29 let stari Louis F. Zdovc ml., sin Stefane in pok.. Louisa F., brat Michaela in Deborah, vnuk Rose Zdovc. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Briek-man na 21900 Euclid Ave. danes dopoldne, v cerkev sv. Felicite ob 9.30 dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš.
-------O-------
Premoč šporlsilkov SZ na olimpijskih igrah
MOSKVA, ZSSR. — V prvem tednu letošnjih olimpijskih iger so dokazali svojo premoč športniki sovjetske reprezentance. Atleti in atletinje Sovjetske zveze zmagujejo ne le v tistih panogah, kjer so običajno prvaki in prvakinje, marveč tudi v drugih, kot npr. v plavanju in skakanju v vodo.
V teh panogah imajo vedno močno zastopstvo' Ameri-kanci, ki pa se letos ne udeležujejo iger. Sovjeti sicer priznavajo, da je konkurenca zato šibkejša, kažejo pa na
VIII.
Tako vidiš navsezgodaj mlado mamico, kako hiti z dojenčkom v naročju, da ga položi v najbližje ‘‘jasli”. Včasih , se mati le še obotavlja pred zibelko in se sprašuje, če naj zbudi ali ne otročiča in ga prenese iz toplega gnezdeca v strupeno meglo.
Potem se spomni barvnega televizorja, ki ga je treba še plačati; nove kuhinjske opreme, kupljene na obroke; potovanja s tovariši v Istambul — in se odloči za meglo in za “jasli”.
Če otrok hodi že v šolo, mu obesi ključ na vrat s hišnim naslovom in ga pusti čakati na šolski avtobus. Ko se bo vrnil, bo že malo počakal s kosilom.
\ Otroci so na ta način že kot dojenčki prepuščeni vgojriim metodam v skladu z režimskimi težnjami po izoblikovanju “novega človeka”. Materialno jim nič ne manj-
Jimmy Carter jezen zaradi “napihovanja” vloge brata Billyja
WASHINGTON, DC. — Poznavalci razmer v Beli hiši menijo, da je predsednik Jimmy Carter jezen, ker ne samo republikanci, marveč tudi nekateri njegovi nasprotniki v demokratski stranki napihujejo vlogo njegovega brata Billyja v zvezi z Billyjevimi odnosi z libijsko vlado.
Jimmy Carter je prepričan, da to delajo predvsem podporniki sen. Edwarda M. Kennedyja. Čim razsežnejša in škodljiva je afera Billyja Carterja, tem lažje bo Kennedy] evcem prepričati delegate na strankini konvenciji v New Yorku, naj spremenijo pravila konvencije tako, da bodo smeli delegati glasovati svobodno glede predsedniškega kandidata.
Skupina mlajših demokratskih kongresnikov je že zbrala okrog $200,000, ki jih bodo uporabili za to, da bo demokratska konvencija “odprta”. Pridružili so se jim guvernerja Hugh Carey iz New Yorka in Robert Lamm iz Co-lorada ter senatorji Gaylord Nelson, Patrick Moynihan in Henry M. Jackson. Namen teh prizadevanj je najti drugega predsedniškega kandidata namesto Jimmyja Carterja, ki naj bi ga strankina konvencija imenovala.
Zanimivo je, da mnogi demokrati, ki sodelujejo pri zahtevi za odprto konvencijo, nasprotujejo kandidaturi sen. Kennedyja in iščejo koga drugega.
Podpredsednik Walter Mon-dale je že izjavil, da podpira predsednika Carterja in da ne bo sodeloval s tistimi, ki predlagajo, naj on sam kandidira proti Jimmy ju Carterju.
dosežene rezultate. Mnogi rezultati sovjetskih športnikov v plavanju in drugih panogah so namreč boljši od rezultatov, ki so jih dosegli A-merikanci na drugih tekmovanjih letos.
Jugoslovanska košarkarska ekipa je premagala sovjetsko s 110 proti 91. Jugoslovani imajo možnost prejeti zlato kolajno.
Zadnje vesti
*New York, N.Y. — Včeraj je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo, v kateri zahteva od Izraela, naj vrne zasedeno palestinsko ozemlje temu narodu. Umik naj bi se začel najkasneje do 15. novembra letos. V omenjeni resoluciji je tudi zahteva, naj Izrael dovoli ustanovitev neodvisne palestinske države. Glasovanje je bilo 112 za resolucijo, 7 proti, 24 držav se je pa vzdržalo glasovanja. ZDA so nasprotovale resoluciji. Izraelski predstavnik je izjavil, da njegova država ne bo spoštovala ali priznala zakonitosti oz. veljavnosti resolucije.
*Detroit, Mich. — Ford Motor Comp, je sporočila, da je v zadnjem trimesečju poslovala z finančno izgubo v znesku 468 milijonov dolarjev. Ta trimesečna izguba je največja v zgodovini te avtomobilske družbe.
:|!Pearl Harbor, Hav. — V trčenju med ameriško letalonosilko Midway in neko tovorno ladjo v vodah blizu filipinskega otoka Palawan sta izgubila življenje dva a-meriška mornarja. Letalonosilka je le lažje poškodovana.
"Havana, Kuba — Radio Havana je poročal, da si je vzela življenje 53 let stara Haydee Santamavia Cuadra-do, ki je bila dolgoletna sodelavka Fidela Castra in je celo sodelovala v napadu na vojašnico Moncada 26. julija 1953, kar smatrajo na Kubi kot začetek kubanske revolucije.
‘"Washington, D.C. — Najnovejša javna povpraševanja kažejo, da je le 22% Ameri-kancev mnenja,/da je Jimmy Carter sposoben predsednik, 77% je pa mnenja, da ni. To je najnižja stopnja priljubljenosti Jimmyja Carterja, odkar je postal predsednik januarja 1977.
y*^nnpnnnnnr5Tnnnnnr5Tr?nnnnnnr
VREME
Pretežno sončno in toplo danes z naj višjo temperaturo okoli 84 F. Oblačno jutri z možnostjo krajevnih neviht v popoldanskem času. Naj višja temperatura okoli 86 F.
Nekaj vtisov iz domovine
ka:	dobro so oblečeni, obuti
in siti. Tudi igrač imajo na kupe. Lahko se izvežbajo v raznih športih po mili volji.
Zato pa se bodo že kot mladi pionirčki čimprej naučili pesmic v slavo režimu. Skozi vsa šolska leta jih bodo prepričevali, da se je vsa slovenska zgodovina začeia pravzaprav med drugo svetovno vojno — po zaslugi komunistične partije. Če je bilo prej kaj dobrega storjeno, se je zahvaliti samo “naprednim silam”.
Časopisi, radio, vsa druga obveščevalna t sredstva, ves režimski propagandni aparat vsak dan krepi take izmišljotine.
Otrok bo prezirljivo gledal na vero, na cerkev in duhovnike, ki naj bi bili — tako jih učijo — krivi vsega gorja na slovenski zemlji. Požrtvovalni župniki in katehe-tinje imajo sila težko nalogo,
če naj pritegnejo k cerkvi in verouku zbegano mladino.
Pred par leti je mlad slovenski zdravnik iz Severne Amerike zaprosil za enoletno štipendijo na kardiološkem oddelku ljubljanskem škem oddelku ljubi janske moderne klinike. Poleg prakse v kliniki je upal najti sebi primerno življenjsko družico in tako ustreči tudi najgloblji želji zavednih staršev.
Ponudilo se mu je nič ko-, liko prilik. Marsikatera diplomirana zdravnica bi rade: volje zamenjala ljubljansko meglo s toplim kalifornij skini soncem. Nekatere bi celo zamenjale moža in se pridružile prijetnemu, obetajočemu a-meriškemu zdravniku.
Leto je minilo, pridobil in naučil se je marsikaj — in prišel do zaključka, da mu bo Američanka boljša žena kot Slovenka novega kova.
Konec koncev ni nobeno
Iz Clevelanda in okolice
POGREBA ŠAHA PAHLAVIJA SE JE UDELEŽILO PIČLO ŠTEVILO DRŽAVNIKOV!
KAIRO, Eg. — Včeraj je bil pogreb bivšega iranskega šaha Mohameda Reze Pahlavija, ki je umrl v tukajšnji bolnišnici preteklo nedeljo. Šah, ki je bil v 61. letu starosti, je bolehal za rakom več let.
Kljub temu, da je Pahlavi sam prosil svojega prijatelja, egiptskega predsednika An-vara Sadata, naj bo pogreb skromnega in družinskega značaja, se je Sadat odločil, da te šahove prošnje ne bo upošteval. Odredil je državni pogreb.
Sadat ni pričakoval, da bi se pogreba nekoč mogočnega in spoštovanega šaha udeležili vodilni državniki sveta, in jih tudi ni bilo na pogrebu. Najbolj znani osebnosti, ki sta prišli v Kairo, da izkažeta spoštovanje šahu Pahlaviju, sta bila bivši ameriški predsednik Richard M. Nixon in bivši grški kralj Konstantin.
Uradni ameriški predstavnik na pogrebu je bil veleposlanik v Egiptu, Alfred L. Atherton. Druge zahodne države tudi niso poslale posebnih delegacij v Kairo, ker so razumele, da bi to razjezilo sedanjo iransko vodstvo.
Predsednik Sadat sam je rekel, da ne bi dovolil prihoda v Egipt tistim arabskim državnikom, ki so nasprotovali šahu. Nepristranski opazovalci razmer v Egiptu pa so mnenja, da Sadat ni poslal nobenih vabil na pogreb šaha zato, ker ni hotel dobiti odklonilnih odgovorov.
Nixon o šahu
Ko je govoril z novinarji na kairskem letališču, je bil bivši predsednik Richard Nixon kritičen napram Carterjevi administraciji. Po padcu šaha so ZDA zelo slabo ravnale z njim, kar je bilo neodgovorno. To ravnanje lahko označimo za sramotno, je rekel Nixon. Zabeleženo bo kot ena črnih strani ameriške zunanje politike, je dodal. * v
čudo, če živi nova generacija v prepričanju, da je vse, kar je dandanes dobrega v Sloveniji, vso udobnost in ves razmah pripisati le režimu in marksizmu.
Rdeča zvezda na zastavi se jim zdi nekaj tako naravnega? kakor pijančevanje ali prostaško govorjenje; kakor avto pred hišo; devizni račun
v banki; safari v Afriki ali nudistična kolonija na istrski obali.
Čudno se jim samo zdi, da živi v daljni Argentini lepo število slovenske mladine, s katero se sicer lahko pogovarjajo v svojem jeziku, a ima drugačne svetovne nazore in gleda spoštljivo na vrednosti, za katere se mladi v domovihi ne brigajo več.
Nemara bi nekateri radi navezali stike s tem delom Slovenije v svetu — a ne vedo, kako.
(Konec)
Ko je bil Nixon predsednik ZDA v letih 1969-1974, je visoko cenil šaha Pahlavija. Dovolil je šahu nakup najsodobnejših ameriških vojaških letal in druge vojaške opreme. Po mnenju Nixona in njegovega svetovalca za nacionalno varnost in kasnejšega tajnika za zunanje zadeve Henryja Kissingerja, naj bi Iran igral pod šahovim vodstvom pomembno vlogo na območju Perzijskega zaliva in Srednjega vzhoda.
Po pogrebnih slovesnostih je bil šah Reza Pahlavi pokopan v mošeji Al Rifai, v isti grobnici, v kateri je bil pokopan njegov oče, ki je umrl v izgnanstvu v Južni Afriki leta 1942. Ostanki šahovega očeta so bili prepeljani v Iran po drugi svetovni vojni.
—----o———-
Iranci si prizadevajo imenovati vlado, ki jo bo podprl parlament
TEHERAN, Iran. — Zaradi globokih razprtij med iranskim predsednikom Abolha-hasanom Bani- Sadrom in Muslimansko r e publikansko stranko, ki ima odločilno vlogo v iranskem parlamentu, dolgo ni bilo mogoče najti vsem sprejemljivega kandidata za ministrskega predsednika vlade.
Kakor je ooročala uradna iranska t i s k o vna agencija Pars, se je pa Bani-Sadr končno odločil, da bo imenoval sedanjega načelnika državne policije Mostafo Mir-Salima za ministrskega predsednika. Verski skrajneži v parlamentu so pa izjavili, da je Mir-Salim nesprejemljiv.
Iranci še vedno ponavljajo trditev, da bo zadeva v zvezi s talci rešena šele, ko bo na delu v Iranu redna vlada, ki jo podpira večina v parlamentu.
Nek arabski časopis, ki izhaja sicer v Londonu, je poročal, da je ajatola Homeini sedaj mnenja, da je postalo nadaljnjo zadrževanje ameriških talcev težko breme za Iran in da bi bilo pametneje, jih vse izpustiti na svobodo. To naj bi se zgodilo v kakiii treh tednih. Ta vest je nepotrjena.
Zunanji minister Sadeg Gotbzadeh je izjavil, da bo kmalu odstopil.
Iranska sodišča še obsojajo na smrt ljudi, obtoženih sodelovanja v proti-Homeinije-vi zaroti pred tedni. V zadnjem tednu so izvedli smrtno kazen nad več kot 50 osebami.
------o-----
V. Bakarič bolan
ZAGREB, SFRJ. — Član predsedstva SFRJ Vladimir Bakarič je bil prepeljan v zagrebško bolnišnico zaradi poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja. Bakariča so operirali pred tedni na urološkem oddelku ljubljanskega Kliničnega centra. Po poročilu. ki sra je ob; a vi 16 “Delo” v I iubliani, ie v resnem stanju. Bakarič je star 66 let.
Sporočilo vsej slovenski mladini in staršem—
Kdor se zanima za slovensko folkloro, za narodne in ljudske plese, je vljudno vabljen, da se nam pridruži. Naš glavni in osnovni smisel, namen in cilj je, da se slovenska mladina brez razlike v čim večjem številu resnično prijateljsko združuje in spoznava, da ohranja in oživlja slovensko tradicijo in slovensko kri. Starši, dajte pri tem vzpodbudo svojim otrokom, da bodo tako ostali čim bolj in čim dalj zavedni, ponosni Slovenci. Folkloro bo vadila ga. Eda Vovk Puši. Za pojasnila lahko kličete tel. št. 942-0395. Podrobnosti v poročilih.
Skupno sv. obhajilo—
Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. imajo skupno sv. obhajilo v nedeljo, 3. avgusta, pri osmi sv. maši. Ta mesec ne bo seje.
Starokrajski festival—
Danes zvečer se začne “Starokrajski festival”, ki ga priredijo trgovci na E. 185 St. Festival bo trajal do nedelje, 3. avgusta. Pridite!
Skupno sv. obhajilo—
Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu imajo v nedeljo, 3. avgusta, pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo. Ta mesec ne bo seje.
Tiskovnemu skladu—
Ga. Mary Modic, Cleveland, Ohio je darovala $10 v tiskovni sklad Ameriške Domovine.
G. Jože Škulj, Toronto, Ont. je tudi daroval $10 Ameriški Domovini.
Ga. Frančiška Jese, prav tako iz Toronta, je nam poslala $10 za naš tiskovni sklad.
Vsem darovalcem naša iskrena hvala!
------o------
Rosalynn Barter se udeležila zaprisege predsednika Peruja
LIMA, Peru. — Ga. R. Carter je vodila uradno ameriško delegacijo, ki se je udeležila slovesne z a p r i s ege novega predsednika Peruja, Fernanda Belaundeja Terryja, Be-launde je bil izvoljen potom prvih demokratičnih predsedniških volitev v Peruju od leta 1962.
Z zaprisego je postal Be-launde že drugič predsednik Peruja. Izvoljen je bil leta 1962 in je služil do leta 1968, ko ga je odstranil vojaški u-dar. Vojaške vlade so se obdržale na oblasti polnih 12 let.
Letos so se vojaški poveljniki odločili za vrnitev Peruja k demokratični ureditvi. Volitve so bile maja letos in Belaunde je dobil okrog 40% vseh oddanih glasov. Za mesto predsednika države je kandidiralo kar 15 politikov.
Poleg ge. Carterjeve so se udeležili zaprisege predsednika Belaundeja predstavniki več kot sto držav. V svojih izjavah med obiskom v Peruju je ga. Carter poudarjala pomembnost tega, da so v Peruju uspešno in mirno zamenjali vojaško diktaturo z demokratično vlado.
Včeraj se je Rosalynn Carter vrnila v ZDA skupaj z o-stalimi člani ameriške delegacije.
i r.
Ameriška Domovina
V VI f 1/IC a -v—	• \11
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 8 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
r
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio

No. 83 Wed., July 30, 1980
Neupravičeno pohujšanje nad Cerkvijo
Znova sem bral v slovenskem verskem tedniku trditev, da je odpad delavstva od Cerkve v preteklem stoletju škandal za Cerkev. To se pravi, naj bi bila Cerkev kriva, ker so danes delavske množice tako odtujene vsaki vernosti. To trditev prenašajo nekateri tudi na slovensko Cerkev, češ tudi na Slovenskem je Cerkev sama kriva, če Slovenci niso več verni, kot so -
bili.	.
Takšna kategorična trditev se mi zdi opravičevanje samih sebe. Pomeni metati lastno krivdo na druge. Kristjani bi se radi opravičili, pa mečemo krivdo na Cerkev, na to Kristusovo ustanovo, namesto na same sebe. Pozabljamo namreč, da Cerkev, to niso kristjani v Franciji ali Nemčiji ali na Slovenskem, Cerkev smo vsi, ki smo krščeni in verujemo v Kristusa.
Zato je Cerkev vesoljna in se ne more istovetiti i enim narodom ali eno deželo, pa naj bo ta narod še tako vpliven ali bogat. Cerkev kot Kristusova ustanova je poklicana, da vodi ljudi k zveličanju. To je njeno poslanstvo.
Kako jo ljudje v posameznih deželah poslušajo ah ne, kako njeni člani v posameznih državah in v posameznih političnih sistemih skrbijo za to poslanstvo, je pa različno od dežele do dežele in od dobe do dobe. O tem priča zgodovina Cerkve v posameznih krščanskih deželah.
Odpad delavstva od vere, to je prehod delavskega stanu od vernosti k nevernosti ni zajel Cerkve kot take, temveč nekatere dežele. V Evropi zlasti Francijo, Nemčijo, Italijo, Avstrijo. Toda te dežele niso Cerkev, ampak samo del Cerkve. Zato bi se morali vprašati, kaj je bilo v teh in drugih deželah narobe, da je do takega pojava prišlo, to se pravi, v čem je bila napaka pri kristjanih in pri cerkvenem vodstvu v teh deželah. _
Cerkev kot taka ni tega kriva, saj npr. v ZDA niso doživeli množičnega odpada od vernosti pri delavskih množicah kot v starem svetu. In vendar nihče ne bo trdil, da tam ni delavskega stanu. Zlasti delavci katoliške vere v Ameriki so še vedno Cerkvi zvesti. Tudi slovenski delavci. Kapitalizem sam in dejstvo, da nekdo dela v tovarni torej še ni razlog, da mora kdo postati neveren.
O tem dejstvu sem večkrat razmišljal in ugibal, kaj imajo in so imeli v Ameriki, da v Evropi nimamo ali' nismo imeli. Zni se mi, da tisto, česar nimamo hi nismo imeli, je svoboda Cerkve. Pod to besedo mislim na odnos med Cerkvijo in državo. V Evropi, tudi tam, kjer pravimo, da je Cerkev svobodna, npr. v Italiji, je kljub temu vezana na državo in država zavezuje Cerkev.
Od cesarja Konstantina dalje je resnica, da je bilo krščanstvo povezano z državo in država s krščanstvom. Tako imenovane “krščanske” države so bile sicer Cerkvi v navidezno oporo, v resnici pa so pogojevale njeno dejavnost, da ni bila dejansko svobodna. Poleg tega se je pri državnih oblasteh ustvarila miselnost, da imajo nekake, pravice vtikati se v vernost svojih državljanov.
Ta miselnost je v preteklem stoletju prešla na politične stranke, ko so uvedli ustavne demokracije. Stranke so bile namreč predvsem ideološko opredeljene: ni jim šlo samo za vodstvo države in za njihov politični program, temveč tudi za določeno ideologijo. In ta je bila proticerkvena pri liberalcih in je postala protiverska pri socialističnih strankah. Nasproti temu pojavu so se tudi katoličani organizirali v svoje “katoliške” stranke. Na ta način se je Cerkev, hočeš nočeš, znova politično zavezala in zapravila del svoje svobode.
Delavske množice, zajete v te politične in ideološke opredelitve, v katere je bila zajeta tudi Cerkev, so menile, da v Kristusovi Cerkvi svoje dežele nimajo več matere, ampak bolj deklo političnih in gospodarskih interesov določenih strank in skupin. Poleg tega so njih strankarske in sindikalne organizacije izvajale na delavce vsakovrsten pritisk, če so hoteli ostati verni. Ali se bomo Čudili, če so se v takšnih razmerah odtujili vsaki veri, ne samo katoliški Cerkvi?
Nevernost delavskih množic zato ni škandal za Cerkev, temveč je le posledica zgodovinskih okoliščin, ki je v njih živela Cerkev v Evropi. Kajti ne smemo
Beseda iz naroda...
Drobtinice, sladke in žaltave...
CLEVELAND, O. — Primera iz kmečkega življenja postavim, ker sem bil z dušo in telesom kmet, — le po sili razmer me je odneslo in sem drugo polovico življenja končal k*ot tovarniški delavec.
Pri nas na revni Dolenjski (ne vem, kako je bilo na Gorenjskem) res nismo bili svetniki, držali pa smo se božje zapovedi:	šest dni v
tednu delaj, sedmi dan pa počivaj. Cerkvena zapoved, tretji božji zapovedi prislonjena, pa pravi: bodi oB nedeljah in zapovedanih praznikih s pobožnostjo pri sv. maši.
Ob času velikega dela, ob košnji in žetvi, smo še bolj poprijeli in z delom šli tja !y noč, da je bila nedelja vsaj malo Gospodova, in nam po delu zgaranim trpinom v prijeten počitek. Vedno smo poskrbeli, da je bilo tudi krme za mukače in kruljače dovolj tja preko nedelje. Tudi drobec zabave smo dobili, saj tiste čase smo bili z drobceni zadovoljni — danes pa smo zabave kar naprej lačni. Smo kakor poklicni pivec. Bolj ko pije, bolj je žejen.	‘ ;
Nedaleč nazaj smo bili za soboto popoldan od neke i bratske organizacije ih tudi ' preko AD povabljeni na piknik -— ali ■ Če vzamemo po ‘kranjsko’: na vrtno veselico. Jaz sam imam vsakovrstne veselice rad. Ne izogibam se dobremu prigrizku, kozarčka s pijačo ne odrivam, če mi ga prijatelj ponudi. ‘
Nikomur ne bi zameril, če bi ga namesto dva tri popil in potem mahljavo capljal na parkališče, kjer bi revež videl dva svoja avtomobila in bi nesrečnež sedel v tistega, ki ga stvarno ni, in se potem malo osramočen in iztreznjen pobiral s tal. Tudi nisem nasprotnik plesa, — le hudo mi je, ker sem dobil pri ustvarjenju preveč medvedje noge, ki niso sposobne, da bi jih na muziko prestavljal v pravem taktu.
Program je bil:	ob dveh
popoldan se prične piknik z vsemi dobrotami, ob petih ‘polka maša’, po maši do desete ure zvečer ples.
To bi se bolj po domače reklo:	Pridite in se nasitite z
vsemi dobrotami — ob petih (nič zato, če ste malo okajeni) prisostvujte ‘polki maši',
kjer boste dobili skomine in popadke za pravi ples, ki se bo pričel takoj po maši in vrteli se bomo v pozno noč, drugi dan (na nedeljo) boste zadovoljni sami s seboj, ker ste mahnili po dveh muhah na en mah (se naužili in obenem odbrenkali zapovedano nedeljsko mašo), nedeljo pa boste lahko prespali, če .se vam bo zdelo, celi ljubi dan!
To se pravi, živeti po zapovedi: šest dni delati, sedmi dan počivati. Tisto — bodi s pobožnostjo pri sv. maši — pa menda.že ni v^žno, Duhovnik, ki pride na vrtno ve-’ selico maševat, že ve, ali bi . vsaj moral vedeti. Meni se zdi — več, -i- vem, da je toliko sobotnih in nedeljskih; sv, maš, da lahko svojo nedeljsko dolžnost vsak opravi, brez, da hi ’bilo potrebno dti-: /havniku hoditi maševat (z e-kroglo) v sredino veselične zabave.
Recimo, da bi se dobil nekdo, ki bi tak piknik s ‘polko mašo’ v sliki in glasu posnel na zvočni trak in ga poslal sv. očetu v Rim — kaj bi bilo za odgovor? Morda je res kje kakšna ovca, ki bi pričakovala za odgovor papežev blagoslov, — jaz, grešni kozel, pa si mislim, da bi se ob tem žalostnem dejstvu papež bridko zjokal.
Na cesti, v avtomobilu, srečuješ mlade, ki’ za volanom poskakujejo po ritmu polke — “punčare” pri različnih delih se zvijajo kakor črv ,na soncu, po taktu divje muzike. Vsepovsod je ena sama polka.
Več ko bo ‘polka maš’, prej in bolj bodo cerkve prazne.
Da je polka maša postala že tradicionalna?
Menda ne! Je le nadležna muha enodnevnica, ki je glasno od nekod pribrenčala, pa bo nekje tudi žalostno mrtva obtičala, — le madeži po njej bodo ostali za spomin!
J. P.
izdali značke, katere se lahko FLORIJAN BEVEC: kupijo pri članih balincarjev po $1.
V svojih prvih 10 letih obstoja je krožek kar dobro napredoval, kar se vidi na baliniščih in se je dobro izkazal na večjih turnirjih, kar pričajo res številni in lepi pokali. Zato dragi člani in prijatelji, ne zamudite naših prireditev. Za večerjo 9. avgusta so rezervacije že naprodaj pri članih krožka in stanejo $6.
To pa še ni konec za to leto, kajti v dneh 16. in 17. avgusta bo krožek imel velik turnir, na katerem bo sodelo-
’	v	•	. ‘t
valo večje število klubov, kL smo jih povabili. Tudi drugi se lahko prijavijo za tekmovanje.
Za tekmovanje je potrebno, da so 4 tekmovalci in da plačajo $20 za pristojbino. Nagrade “so .vabljive in sicer
Energijska katastrofa
Novice balincarjev
CLEVELAND, O. — Kot vsako leto doslej, bo tudi Ba-lincarski k r o žek Slovenske pristave imel svoj vsakoletni piknik na Pristavi in to v soboto, 9. avgusta, na katerem se bo' servirala okusna večerja in tudi za kapljico bo preskrbljeno, kakor tudi za ples. Deset let je kratka, pa tudi ne ravno prekratka doba, saj toliko je star naš krožek to leto. Zato smo v ta namen
spregledati, da so pred delavci odpadli od Cerkve meščanski sloji, tisti sloji, ki so postali nosilci kapitalizma: 'industrijci, trgovci, bankirji, intelektualni poklici.
Krivda Cerkve? Jaz bi ne govoril o krivdi Cerkve, temveč rajši o zmoti kristjanov, ker ni šlo za kako zavestno ravnanje, temveč za zmotno ravnanje. Hoteli so še nadalje imeti krščansko družbo namesto svobodne družbe. Hoteli so, naj bi vsi državljani bili kristjani. Toda ali ni to v nasprotju s človeško svobodo in s tem v nasprotju s človeško družbo, ki je sestavljena iz svobodnih poedincev?
Do tega spoznanja je prišla katoliška Cerkev na zadnjem koncilu in je to izpovedala zlasti v dekretu o verski svobodi in v konstituciji Cerkve v sedanjem svetu. Ni več govora o krščanski državi, ampak o svobodni družbi.
Toda to svobodo zahteva Cerkev za vse: za posameznike kot za skupnosti, zase kot za druge. Cerkev se je odpovedala vsakemu privilegiju, a zato zahteva svobodo za svoje člane in za vse ljudi. Zaradi tega je Cerkev za svobodo in zoper sleherno diktaturo, ki bi v moči svoje oblasti drugim vsiljevala svoje prepričanje,' svojo resnico, ali onemogočila, da človek resnico išče, posebno še resnico o Bogu in Jezusu Kristusu.
Mnenja sem, da je Cerkev enkrat za vedno pokopala idejo o “krščanski” državi in se izrekla za svobodo in pravično družbo. To pa pomeni, da se je izrekla zoper diktaturo. Kdaj se bomo tudi vsi kristjani opredelili zoper diktature in jih nehali zagovarjati? Le v takem primeru bomo “napredni” kristjani. Kajti napredek' je v svobodi.
/:	.	.	K. H.
, s/ U	: H h ;A- T v Vv
$150, 100 in 50 za L, 2. in S. mesto ter pokali za prvo mesto. Pohitite š prijavami, ker je zadnji dan 10. avgusta. n
Prijave sprejema:
i • 1 , 5	; V.
Ivan Kosmač 1105 E. 169 St. Cleveland, O. 44110 Tel.: 486-7726
Vas prav lepo vabimo na našo večerjo s plesom 9. avgusta, kakor tudi na turnir, 16. in 17. avgusta.
Na svidenje na Slovenski pristavi.
•Ivan Kosmač
S< Marie Agnita Kenik obhaja SO-lelnico redovništva
S. Marie Agnita Kenik
CLEVELAND, O. — Sestra Marie Agnita Kenik O.P. bo v nedeljo, 3. avgusta, obhajala 50-letnico svojega redovništva s sv. mašo ob 11.30 dopoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburgu. Po maši bo sprejem njenih sorodnikov in prijateljev v restavraciji Chef Louis.
S. Marie Agnita je vstopila v samostan sv. Jožefa v Adrianu, Michigan, januarja 1930. Veliko let je bila učiteljica in je poučevala v detroitski in chicaški okolici
S. Marie Agnita je hči pok. Mary in Johna Kenik, ki sta bivala na E. 82. cesti v Newburgu, ter je sestra Josepha, Mary Andryszak, Antonije Koker (New York), Therese Christy in Josephine Krupic-ka.
■ S. Marie Agniti k njenemu visokemu redovniškemu jubileju iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo uspešnih ir’ žadovoljnjh let!
Ur.
II NAŠIH VRST
Scarbordugh, Ont. — Spoštovano uredništvo! Tukaj pošiljam nakaznico za enolet no naročnino Domovine. Z listom sem popolnoma zade voljen, čeprav pride včasih veliko zamudo. Želim še veliko let obstoja temu časopisu. Bog vas živi!
Vinko Eržen *
Toronto, Ont. — Tukaj vam pošiljam ček za obnovo naročnine, $3 naj bodo za tiskovni sklad. List dobivam še kar v redu in sem z njim zadovoljen. Želim, da bi še dolgo izhajal. Lepo pozdravljam vse v uredništvu in tudi vsej bralce tega slovenskega čašo piša.
4
II.
Britanci
Angleži so se naslonili na morje kot Rimljani, pa tudi na svoj premog. Ustvarili so imperij zavidljive razsežnosti, ker so znali izrabiti poleg parnikov tudi svoj izredni čut za pravičnost pri organiziranju delovne sile. Ameriška družba sloni na njihovih principih, ki je za vse nas s kontinenta pravo odkritje. Tako so razpolagali s človeško energijo.
Podobno Rimljanom, so Britanci razvili industrijske standarde, ki jih še danes u-porablja ameriška vojska. Napram tem standardom, so nemški, francoski ali ruski standardi geometrijske igračke zaplotne industrije. Del stroja, ki je bil narejen v Hong Kongu, Avstraliji ali , Angliji, je moral ustrezati :f. napravi na ladji, zasidrani na ‘l Madagaskarju. Britanci so s svojim premogom razvili neverjetno parniško industrijo. Pretresljivo vzporedno z zapiranjem rudnikov, je začela padati slava angleške mornarice in s tem se je začelo tudi krčenje njihovega imperija. Niti najdbe nafte na področju njihovega imperija jih niso rešile propada, ker niso dovolj močno kontrolirali tega novega vira energije.
Nemci
Nemčija ni nikoli pomenir la nekaj .posebnega v svetovnem merilu. Z razvojem tehnologije izkoriščanja premoga, se tudi oni dvignejo in postanejo okrnjena velesila. Ogromne porurske zaloge premoga so ustvarile njihov vojaški stroj. Niso pa znali' ravnati z ljudmi. Tipičen primer je Hitler in njegov hitri propad. Nova Nemčija se je od Amerikancev naučila ravnanja z ljudmi. Njihovi industrij alci so po vojni potovali v ZDA na prakse kot Arabci v Meko. V kratkem času so si z uvoženimi delavci ustvarili precejšnjo gospodarsko moč.
Porurski rudniki so se začeli zapirati; delavci iz tujih dežel ne prihajajo, celo odhajajo in njihova gospodarska moč polzi z njihovega o-zemlja kot med iz razbite sklede.
Ostali narodi
Rusi v svoji številčnosti ir.| razsežnosti niso uživali po-| sebnega vpliva v svetu, vse' | do moderne dobe. Začeli so graditi ogromne elektrarne; saj so od 1. 1960 do 1976 vodno energijo podesetorili, naravni plin popedesetorili, a v črpanju nafte so na prvem mestu v svetu. Njihovo izkoriščanje nafte in naravnega plina je previsoko in bodo zašli v iste težave kot ZDA.
Arabci imajo na razpolago nafto, naj dragocenejši energij sko-ekonomski vir človeške družbe. Verjetno zaradi muslimanstva ne znajo izkoriščati človeško energijo — odšli bodo v pozabo. Arabci so ustvarili naš način pisani a števil — to bo ostal njihov spomenik.
Judje, plemenski bratje A-rabcev, so s svojo vero, da so izbrano ljudstvo, odlično u-speli v kontroli ljudi. (Judje kontrolirajo samo svoje ljudi; delajo isto napako kot Hitler.) A Judom se ni nikoli posrečilo v zgodovini osvojiti virov naravne energije. Zgradili so en sam malo večji tempelj, a tega so jim Rimljani porušili. Silno si želijo uspeti, a krivulje pridobivanja naravne energije jim ne obetajo svetle bodočnosti.
Nekateri ljudje ocenjujejo življenjsko moč narodov na
osnovi n a r a v n ih bogastev, ravnanja z denarjem, eni cC'
10	z modo, je še mnogo nači" nov, toda vsi ostali načini so le pokazatelji ustvarjalnosti nekega naroda, ki ima osnovo v omenjenih dveh virih °' nergije. Naivno bi bilo misli' ti, da samo to povzroči rast ali propad naroda, so še osta*
11	stranski pogoji, ki oplemO’ nitij o ali uničijo energijska pogoja. Ta način je zelo eno-staven, za razumevanje bo-dočih dogodkov in ekonom; skih težav. Zelo prav pribe> kadar se moramo odločiti za bodoče poklice, ali kadar se odločamo za dolgoročne inv6' sticije. Zgodovinski primer1 pa nam zelo pomagajo pri ra' zumevanju težav, v kater-
“ diysi naša dežela.
f-i ’
Težave U.S.A.
Črni sužnji na prvih plan’ tažah so s svojo energijo ^°" prinesli nekaj, a ne velik0’ kdor je imel nekaj deseti11 sužnjev, je bil bogataš. 1 družine se nikakor niso m° gle primerjati z rimskim družinami, ki so imele P° 12,000 sužnjev. Lincolnova dalekovidnost in srečno rm ključje sta botrovali uspel111 Amerike. Nevarno suženjsh ° je bilo odpravljeno v Pra vem času in nadomestil &:i je ameriški delavec, ki je najbolje plačan in se je njim ravnalo pravično m d0 stojanstveno, kot nikjer dr11 god na svetu. Ta človek Je postal najbolj produktivCl^ delavec na svetu. PennsyE^ nijski premogovniki in teksa ški naftni vrelci so nadom0 stili vetrove.	,•
Amerika je postala najb0'^ napredna in ustvarjalna ^ žava v zgodovini človeštv'a Čete, jezovi, jezera bodo ^ stala v spomin tej družbi, je postavila prvega člov na. Luno. Ogromne eleky ne žrejo nezaslišane kon nafte in premoga, da P • j.; njajo proizvajalne stroje, so omogočili ustvariti naJ ji standard na svetu. ,
Gorje nam! Teksaški ci se sušijo; na vrata tr ^ Japonci, ustanavaljajo to ^ ne z izgovorom, da	a,
kanci ne znajo ravnati z j ,
mi. Odpovedujemo na
dveb
najbolj važnih področjih veške družbe: zgubljam0 pridobivanju naravne i° veške energije. Po energtl ^ podatkih se propad družbe bliža z neverjetno ^ giico. A bomo res ob11'’02^ in kdaj? Leta 2020 bom« ^ bili na svetu 6-krat tolik0 ^ nergije kot danes, proizv’a^._ je bomo pa samo 3-krat ko. Če je bomo! ,
Pomanjkanje naBe ^
Iz nafte ne pridobivam°^0 mo bencin in goriva za ^ .g ogrevalne naprave. ampa . tudi osnova kemični ind*1 ^ ji. Iz nafte so narejena na gnojila, obleka, ba^ zdravila, plastične mase, strehe, pohištvo in ceste. ^ ko je najti predmet, ki Sa ^ merikanec uporablja, a bil povezan z nafto, če . gače ne, je zavit (zaPa^.1^n1,i v naftnem izdelku. ^	^
na nafti kot volkovi na me Neusmiljeno jo kurim0
v Pe' lektm;'
čeh, avtomobilih, e nah, ladijskih in avi.i01^ v< motorjih. Zmanjkalo je ^ 15 letih, ... samo popolni 11 ci bi zmogli kaj takega- ^ Statistične ocene, nafte zmanjkalo v 15	^
so realistične. Ameriki pridružila motorizirana
ropa, Koreja, Japonska ia i. so daleč zadaj Rusija, lija, Argentina. Kaj bo, 11 pridružijo Kitajska. n ^ ter afriške dežele? Žal, za (Dalje na 4. strani)
Draga ’80
r ”	k-,,
XV. ŠTUDIJSKI DNEVI 30. IN 31. AVGUSTA 1980
DRUŠTVO SLOVENSKIMI IZOBRAŽENCEV
u .	—.
PETERLINOVA DVORANA,
. J
Trst, Donizettijeva ulica 3 Petek, 29. avgusta 1980, ob 18. uri:
Predstavitev sodelujočih na letošnji DRAGI zastopnikovi javnih občil in javnosti.
Po predstavitvi zakuska in družabnost.	£ t
PARK FINŽGAR JE VEG A DOMA,
Opčine, Narodna ulica 89
Sobota, 30. avgusta 1980, ob 16.30:	v	%
SLOVESNA OTVORITEV Po otvoritvi prvo predavanje;
VERA IN KULTURA ZA SVOBODNEGA ČLOVEKA
/
Predavatelj, ki prihaja iz neslovenske kulturne sfere in združuje pristen krščanski žar s široko odprtostjo najaktualnejši kulturni problematiki, bo spregovoril o bino-mu, ki je posebno dražljiv za slovenski duhovni prostor. Na tribuni DRAGE bo nastopil prvič.
Po predavanju diskusija in družabnost.
Nedelja, 31. avgusta 1980, ob 9. uri:
Slvžba božja na prostem v parku z duhovnim nagovorom,. Ob 10. uri drugo predavanje:
SLOVENSTVO V SVOJI KULTURNO-POLITIČNI INFORMACIJI DANES
Predavatelj — tudi on s svojim prvim nastopom na tribuni DRAGE — bo začrtal pregled celotnega slovenskega obzorja z vidika današnje kulturno-politične informacije: tema, ki lahko implicira celoto naše današnje nacionalne problematike.
Po predavanju diskusija, nato premor za kosilo.
Ob 16. uri tretje predavanje:
SLOVENSKA CERKEV IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST
Slovenska cerkev v svoji specifični razpetosti med časnim in večnim, med duhovnim in političnim, med ohranjeval-nim in kreativnim, na loku med dramatično preteklostjo in neznano prihodnostjo: o tej temi bo spregovoril ugleden predstavnik slovenskega krščanstva, ki bo prvič počastil DRAGO s svojim nastopom.
Po predavanju diskusija, sklep, večerja, družabnost.
P.S. Zmerom je mišljena legalna ura.
PETNAJSTIČ ... Poznamo besede, ki na prvi pogled niso nič posebnega, ki so celo prav navadne in brez prazničnega brnenja. Potem pa se zgodi, da se ob njih človek malo zamisli in polagoma spozna tehtnost, ki jo skriva njihova zunanja vsakdanjost.
Taka je tudi beseda v našem naslovu. Petnajstič se letos zbiramo v Dragi in takole na hitro se skoraj poraja misel:	je to res nekaj tako iz-
rednega? Potem pa se nekje
v spominu sproži film s stotinami obrazov za predavateljskimi mizami. Iz arhiva minulosti prihajajo spet v zavest tisoči dognanj, podatkov in zamisli v povedni in vprašalni obliki. Pred človekom polagoma zažari izredni mozaik vsega, kar je bilo v vseh dosedanjih Dragah podanega in predebatiranega. In tedaj te zajame zavest o nena-
vadno bogati žetvi, pa še zavest veselja, hvaležnosti in ponosa.,
Letos bomo. v popolni svobodi in ob spoštovanju vsakršnega mnenja razpravljali o problemih, ki so v večji ali manjši meri prisotni v naši zavesti, o problemih, ki nas zaposlujejo v intimnosti, pa jih je potem vredno in mikavno osvetliti ob predlogah strokovnjakov ter ob izkustvih sobesednjakov pri debati.
Draga je vedno imela dve valovni dolžini, ki sta se dopolnjevali ali celo prepletali. Ena je šla v smer slovenstva, druga pa v smer duhovnosti. Pri tem smo se ozirali nazaj in naprej, srečevali smo se s subjektivnimi ' resnicami in iskali objektivno.
(
Podatke o letošnji DRAGI je poslal dr. Peter Urbanc.
Žalostno sporočilo
PRINCE GEORGE, B. C., Kan. — Ga. Doroteja Sinjur, ki biva v tem mestu, je dobila žalostno vest iz Slovenije, da jo je za vedno zapustil dne 11. maja 1980 njen brat
Miha Demec. Zapušča ženo, sina in dve hčerki v Litiji, brata Ivana na Jesenicah ter več drugih sorodnikov v Jugoslaviji.
----—o----—
Slovenska Karavan ’80
TORONTO, Ont. — Od prvih kulturnih srečanj torontskih narodnostnih skupin ob proslavah stoletnice Kanade na svetovnem r a z s t a višču Expo 1967 v Montrealu, od veličastnih nastopov “Nation-builders” na torontskem velesejmu CNE poteka že trinajsto leto, odkar na vsakoletni Karavani v Torontu za-žive svetovna mesta.
Spremembe časov, ljudstev in mišljenj ne morejo zatreti želj in iskanj po raznolikosti, bogastvu in lepoti folklore mnogih narodnosti, ki sestavljajo torontsko metropolo in ji dajejo posebno mesto v svetu. Število karavanskih paviljonov je vedno enako. Tako so se zadnji teden v juniju spet odprla vrata petdesetih narodnostnih mest, kjer je oživela folklorna pesem, ples in glasba, kjer so obiskovalci spet občudovali pestrost in umetnost ročnih del in imeli priliko okusiti dobrote svetovnih gostišč.
Slovenski paviljon Ljubljana je sprejemal goste v prostorih dvorane Brezmadežne v New Torontu. Čast Miss Ljubljana je nosila prijazna Mojca Porova, ki je v slovenski narodni noši predstavljala pravo slovensko dekle. V vlogi župana je nastopal mladi Toni Grošelj. Predsednik slovenskega k a r a v anskega odbora je požrtvovalni in vestni profesor Janez Bernik, ki s svojimi mladimi pomočniki in nekaterimi starejšimi delavci že peto leto vodi to folklorno prireditev v slovenskem New Torontu.
Poleg pridnih, kuharic pod vodstvom ge? Marije Soršek, poleg marljivih strežnic in delavcev v točilnici gre naša zahvala orkestru Veselih vandrovčkov, ki so s svojo živahno in dinamično glasbo vsak večer vedrili naša srca in p r i n a š ali obiskovalcem Ljubljane prelepe melodije domače zemlje.
Karavana je čas mladostnega veselja, šas večno žive narodnostne folklore, je potovanje, oddih in umik iz vsakdanjosti, utrip ljudsko kulturnega življenja, ki je posebnost naroda.
Slovenska razstava ročnih del, slik in izdelkov ljudske umetnosti je vedno ena naj-lepših na karavanski poti. Skrb za ureditev in vodstvo razstave prevzame gdč. Anica Dolenc po nasvetih Vilka Čekute. Vsako leto se pojavljajo slike naših kleklaric v lokalnih časopisih, kar pomeni, da Slovenci v Torontu nekaj pomenimo, če ne vedno, gotovo pa v času Karavane.
V letu 1974 smo izmed 50 paviljonov dosegli prvo mesto in bili nagrajeni z Ženo Kossar trofejo za odliko v celotnem podajanju in predstavi. Ga Kossar je ustanoviteljica torontske Karavane.
Letošnji paviljon Ljubljana je nudil obiskovalcem vtis slovenskega g o st i š č a . Dekoracija dvorane in odra, skioptične slike, nastopi folklorne skupine Mladi glas (voditelj Steve Vinčec), petje Fantov na vasi... vse je klicalo po Sloveniji, po tisti preprosti domači zemlji, ki je vedno draga našemu srcu, pa če smo še tako dolgo po svetu. V srcu nosimo to zemljo, ki nas je rodila, kjer smo peli prve otroške pesmi in trgali cvetje po poletnih travnikih. In ob prilikah, kot je torontska Karavana, skušamo to zemljo in nje ljudstvo predstaviti širnemu svetu.
Veselo je slovensko srce, lahka pa tudi otožna je naša pesem, fantovski vrisk in čistost dekliških ošpetljev, avb in zavijačk je naše znamenje, v gore sega naš pogled, korak tekmuje z brzino gorskega potoka in v ravnem polju se razlega pesem žanjic ...
Slovenska zemlja, pozdravljena... V letih torontske Karavape ti pojemo hvalo' že 13 let in jo bomo še peli, ker hočemo po slovensko- živeti in brez misli in dela zate, domovina, ne moremo polno živeti ...
Mladi rod, ki dorašča za nami, bo živel iz iste tradicije, iste pesmi pel in krasil domove z nageljni in rožmarinom. V času Karavane bo klical svet in .ob drugih ljudskih zbiranjih dokazoval, da izhaja iz prelepe zemlje pod Triglavom.
Hvala vam, mladi in vaši prijatelji v paviljonu Ljubljana, za vztrajnost in ideale, ki jih nosite za bodoče rodove za praznične dni v slovenski Ljubljani, za čas domačnost in fantovsko pesem.
Anica Resnik
V Logarski dolini
CELJE — Celjski planinci gradijo v Logarski dolini novo planinsko kočo. V tej sodobni koči bo 30 ležišč in jedilnica bo imela kar 120 sedežev. Nameravajo, da bo koča služila predvsem kot planinski center.
Višje carine
LJUBLJANA — Jugoslovanska carina je 11. junija sprejela nov cenik, v katerem so carine za okrog 36% višje. Devalvacija dinarja je podražila uvoz za 30% in zato so menili cariniki, da morajo biti povišane carine za blago, ki ga uvažajo v Jugoslavijo zasebniki.
Celjska bolnišnica
CELJE — Pred tedni so v Celju začeli z zidavo osrednje stavbe modernizirane celjske bolnišnice. Na kakih 9000 kv. metrih površine bo zrasla nova. stolpnica, v kateri bo poleg raznih ambulant in prostorov za bolnišnične dejavnosti še del s 316 bolniškimi posteljami. Celotna modernizacija bolnišnice bo stala vec kot 33 milijonov dolarjev.
Steklina na Gorenjskem
JESENICE — V treh občinah na Gorenjskem so doslej zbolele za steklino živali. Prizadete občine so Kranj, kjer sta za steklino oboleli dve li- -sici, Jesenice, kjer je bilo steklih 39 lisic, ena srna in eno govedo, ter Radovljica, kjer je bilo steklih 5 lisic in tudi en pes. Veterinarski inšpektorji opozarjajo na previdnost v ravnanju z živalmi. Doslej še ni bilo nobenih človeških žrtev.
Obsodili 7 Hrvatov zaradi terorizma
ZAGREB — Senat okrožnega sodišča v tem mestu je proglasilxza krive 7 pripadnikov neke neimenovane teroristične skupine iz Zagreba in Samobora, ki so baje v zadnjih 5 letih pripravljali diverzije in atentate na območju glavnega mesta Hrvatske in Samobora. Voditelj skupine je menda bil 45 let stari samoborski avtomehanik Andrija Mart, ki je bil zaposlen nekaj časa v Zahodni Nemčiji in ja tam prišel v stik z neko hrvaško emigracijsko organizacijo. Mart je tudi dobil najstrožji kazen: 15 Jet zapora.
Drugi člani skupine so 33-letni trgov, pomočnik iz Zagreba Franjo Belančič, 62-let-ni sanitarni inšpektor Stjepan Jankovič, 36-letni taksist Ivo Jurič, oba iz Zagreba, 43-letni obrtnik iz Samobora Djuro Krznar, 46-letni komercialist Branko Hodak in 37-letni elektroinženir Vladimir Uze-lac, oba iz Zagreba. Menda sd . obsojenci pretihotapili v Jugoslavijo precejšnjo količino pištol, dinamita in peklenskih strojev. V poročilu ni bilo
nobenih podatkov o izvršenih akcijah ali o političnih zahtev obsojencev.
Novo imenovanje
LJUBLJANA — Novoizvoljeni podpredsednik Zveze sindikatov Slovenije je 45-let-ni Martin Mlinar, ki je v zadnjih 5 letih hitro napredoval na slovenski politični lestvici in je bil izvoljen pred dve-mi leti na Devetem kongresu ZKS za izvršnega sekretarja centralnega komiteja. V letih od 1956 do ^1960 je delal kot novinar v ljubljanskem uradu Tanjuga, od leta 1960 do 1976 pa je bil zaposlen v steklarni Hrastnik. Med drugimi funkcijami je tudi član zvezne skupščine v Beogradu. Predsednik Zveze slovenskih sindikatov ostane še za eno leto Vinko Hafner.
Težave v proizvodnji
LJUBLJANA — Slovenske in jugoslovanske tovarne v elektroindustriji imajo posebne težave zaradi omejitev uvoza raznih nenadomestljivih delov. Med najbolj prizadetimi tovarnami so tiste, ki proizvajajo barvne televizorje. V teh televizorjev je namreč tudi do 80% uvoženih sestavnih delov, ki jih ni mogoče izdelovati v ;Jugoslaviji. Zaradi sličnih težav je na tržišču vse manj drugih električnih aparatov. Najnovejša kriza je npr. v zvezi s hladilniki, zmrzo-valnimi skrinjami itd. V veliki tovarni hladilnikov Gorenje npr., v kateri so nameravali narediti letos okoli 400,-000 hladilnikov, so že morali tekoči trak nekajkrat celo ustaviti.
Ker Gorenje potrebuje devize, da lahko uvaža iz tujine mora prodajati svoje izdelka v tujini. Hladilnike, ki gredo iz Gorenja v tujino, pa ni mogoče prodati doma in tako je jugoslovansko tržišče močno prikrajšano. Druge tovarne te vrste so v sličnem položaju.
Kupovanje na tujem sedaj predrago
KOPER — Cariniki na slo-, venskih mejah v tednih po devalvaciji dinarja opazujejo, da je manj potnikov z jugoslovanskimi potnimi listi, ki potujejo v tujino in tam kupujejo. Delvalvacija dinarja za 30% in kmalu nato povišanje carinskih dajatev za okrog 36%, končno pa še znatne podražitve blaga v Italiji in Avstriji že močno vplivajo na denarnice slovenskih in jugoslovanskih kupcev. Cariniki poročajo, da jugoslovanski dfžavljani kupujejo na tujem predvsem pralne praške, ki jih skoraj ni mogoče več dobiti v Sloveniji, čistilna sredstva, kavo in cenene žgane pijače.
Premog po odmerkih
LJUBLJANA — Pod zgornjim naslovom je bil priobčen članek na prvi strani “Dela” z dne 20. junija, v katerem so bile pojasnjene težave v zvezi s preskrbo Ljubljančanov s premogom in kurilnim o-Ijem za letošnjo zimo. Zraven članka je bila priobčena tudi slika, na kateri je bilo videti dolgo vrsto občanov, ki so čakali pred poslovalnico trgovine Kurivoprodaje, da bi naročili premog. Kljub dolgim vrstam pred raznimi poslovalnicami v ljubljanski okolici pa trdijo, da bo dovolj premoga za vse občane.
Slovenci v Porabju
MONOŠTER — Položaj Slovencev, ki živijo v Porabju, to je v Madžarski, je menda dokaj ugoden. Tako je ugotovila uradna slovenska delegacija, ki je obiskala te kraje ob Rabi in ki jo je načeloval slovenski politični prvak Mitja Ribičič. V zadnjih 20 letih je madžarska vlada dovolila tem Slovencem, ki živijo v sedmih vaseh ob Rabi, normalen kulturni in gospodarski razvoj. Prednost za Slovence v tej okolici je v tem, da čeprav je Porabje še pretežno kmetijsko, zadnja leta se razvija tudi industrija. To pomeni, da lokalni Slovenci najdejo zaposlitev kar v domačem kraju in jim ni treba iskati kruh v notranjosti Madžarske. Med drugim je za mlade porabske Slovence organiziran pouk in tudi vzgoja v slovenščini. V primerjavi s preteklostjo, je sedanje stališče madžarske vlade glede obstoja slovenske manjšine v Porabju kar presenetljivo.
Kava zelo draga LJUBLJANA — Cena kilograma kave v Sloveniji je sedaj izredno visoka. Po devalvaciji dinarja bi menda morala biti cena za kilogram kave v trgovini kar okrog 450 dinarjev, ali nekaj več kot 17 dolarjev. To pomeni, da je funt kave v Sloveniji vreden okrog 8 dolarjev.
Več svinca
MEŽICE — V mežiškem rudniku bodo predelovali odpadne surovine po novi tehnologiji tako, da bodo dvignili letno proizvodnjo svinca kar za 3 tisoč ton in sicer z 8 na 11 tisoč ton na leto. Dejansko to pomeni nov rudnik svinca.
Enciklopedija Slovenije
LJUBLJANA — Založba Mladinska knjiga pripravlja Enciklopedijo Slovenije. Članek o tej enciklopediji v “Delu” meni, da Slovenci še niso imeli kaj takega v svoji zgodovini. Enciklopedija naj bi prikazala slovenski narod, Slovenijo in slovenstvo zaokroženo in kar se da celovito. Šibka točka enciklopedije je v tem, da je temeljna naloga tega projekta osvetliti vso preteklost in sedanjost Slovencev “z marksističnih idejnih izhodišč”. Že to kaže, da bo enciklopedija zgrajena na napačni, lahko bi- rekli lažnjivi podlagi.
Vključeni v enciklopediji bodo tudi Slovenci v izseljenstvu in zamejstvu. Nato navaja članek: “Izhajajoč iz historično materialistične metode obravnavanja vseh družbenih pojavov bo Enciklopedija Slovenije dosledno upoštevala razredni značaj zgodovinskih procesov in prizadevanja ljudskih množic za uresničevanje demokratičnih odnosov v družbi.” S tem stavkom je vse jasno povedano.
Obseg enciklopedije je pa vsekakor velik. Izšla bo v 7 zvezkih v letih 1982 do 1986 v skupnem obsegu okrog 4200 strani (vsak zvezek naj bi imel okrog 600 strani) in v predvideni nakladi 30,000 izvodbV. Prodajna cena celotne enciklopedije bo znašala (na osnovi cen iz februa-
rja 1980) predvidoma 4900 dinarjev, ali okrog $185. Brez dvoma bo pa cena znatno višja, ko bo enciklopedija naprodaj.
Shod pevskih zborov
ŠENTVID PRI STIČNI — V tem mestu je bil shod slovenskih pevskih zborov, na katerem je nastopilo 195 zborov in 6000 pevcev. Zbori so peli slovenske pesmi in jih je poslušalo kar 10,000 obiskovalcev. Vsi pevci so se združili v en zbor in zapeli več pesem. Posebej ganljiva za navzoče je bila pesem “Pleničke je prala”. Tako število zborov kot pevcev je jasen dokaz, da tudi v Sloveniji ni izumrla ljubezen do slovenske pesmi.
------o-----
V Ljubljani več mladoletniškega prestopništva
LJUBLJANA — Policija v glavnem mestu Slovenije opozarja, da dobiva mladoletniško prestopništvo v zadnjih letih nove razsežnosti in sicer v tem, da je veliko več izvrševanja kaznivih dejanj v skupinah. Lani so namreč obravnavali 59 skupin, v katerih je bilo udeleženih 309 oseb, med njimi kar 267 mladoletnikov. Take skupine delujejo tudi v drugih mestih, npr. na Vrhniki ter v Logatcu in Cerknici.
MALI OGLASI
TELLER Full time
Full time position, available for our office located at 6235 St. Clair Ave. Applicants must have light typing skills, good math, ability and enjoy working with the public. Experience preferred, but will train. Excellent fringe benefits. For an appointment call Denise or Beth in the personnel dept.
BROADVIEW SAVINGS & LOAN CO.
351-2200
Equal opportunity employer M.F.H.
(83-84)
FOR RENT
5 rooms down. E. 74 St. No pets or children.
Call 361-8271
(81-84)
ROOMS FOR RENT
5 Rooms Up. St. Vitus area. Call 432-2976
(81-84)
Beautifully furnished 2 bedr. modern home for rent in Winter Haven, Fla. Available by month or year. For more information call 1-834-1206.
(80-84)
For Rent
5 Rooms up in St. Mary’s area. Cail 451-7909.
(81-84)
For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call 881-0683 anytime. Estimates free.
(x)
hišanaproTlvT
Enodružinska. 7 sob. Blizu svetovidske šole. Kličite 442-1102 ali 481-6334 po 6. uri zvečer.
(X)
V NAJEM
4 sobe, zgoraj. Na E. 41 St. blizu nove šole. Nič otrok. Kličite 361-6628
(80-83)
Wants to Rent
The Marianist Voluntary Service Community is in need of a house for 5 or 6 adults. Near St. Clair Ave., preferably between E. 40 and E. 71 St. Please contact Brother Mike Reiling 481-1008.
(83-84)
HhišaTnaprodaj
Dvodruzinska z 2 garažama, na E. 67 St.
Kličite 881-6762
(83-90)
1
Button Box Music REFRESHMENTS OAMES & GIFTS FOR THE KIDS & ADULTS
SUNDAY, AUGUST 3
AT
ST. JOSEPH'S PARK ON
WHITE RD.
™fknilr
Society
«3^
ONBFA1RLAN1 DRIVE
JOUET, It. 60434
Sinoi* 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community, j For half-a-century your Society has offered the finest In insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
Die Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholai ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspr mg to become nuns. 2. Additional scholarships for needy boys and girls.
4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin
America.
5.	Bowling, basketball and Httle league baseball
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officers
President .
First Vice-President___
Second Vice-President Secretary Treasurer
Recording Secretary
First Trustee________
Second Trustee
Third Trustee______
First Judicial_____
Second Judicial ....
Third Judicial_____
Social Director __
Spiritual Director Medical Advisor ._
Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar ... Nancy Osborne _ J oseph Šinkovec Frances Kimak Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aloysius Madlc, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D.
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. MINUTES OF THE SUPREME BOARD ANNUAL MEETING MARCH 1,1980
There was a discussion as to how the Society would like to be represented at the American Slovenian Heritage Day Program. It was decided that the officers of Lodge No. 1 and No. 12 work together with our board members, Frances Kimak and Nancy Osborne and put ^pgether an acceptable program for this affair.
Our First Judicial Member presented her report.
Mr. President, fellow officers and guests. From the reports we have heard this morning, Mr. Bob has many good ideas for going forward with the Society. Thank you.
First Judicial Mary Riola
Anton J. Smrekar made a motion to accept our First Judicial’s report. Frances Kimak seconded the motion. Motion carried.
Mr. John Kovas, our Second Judicial Member, was asked to give his report.
Mr. President and Members of the Board. I can’t add anything more to what has been said other than the fact I would like to thank you all very much for the wonderful job you are doing.
Second Judicial John Kovas
The report of our Second Judicial was accepted by a motion made by Ronald Zefran. Motion seconded by Robert M. Kochevar. Motion carried.
Our Third Judicial Member, Frank Toplak was asked to say a few words.
Mr. President, Officers and Guests. I am pleased to hear the Society is doing so well and realize it is through the hard work of Bob and Joe who keep looking for new ways for the Society to increase its membership. I thank you.
Third Judicial Frank Toplak
A motion made by Joseph Šinkovec and seconded by Anna Jerisha accepted the report of our Third Judicial. Motion carried.
Each of our guests were called'on by our President to say a few words. Amongst the comments from our guests were their special thanks to the Board for all their help in granting funds to help promote fraternal activities in their lodges. One lodge officer told of the fact that three new members were added to their lodge as a result of one of their lodge affairs. They also mentioned how much they appreciated being invited to attend the Board meeting and extended their personal invitation to the Board to attend the lodge functions they sponsor.
The reports of our guests were accepted by a motion made by Joseph Šinkovec and seconded by Robert M. Kochevar. Motion carried.
Mr. Ronald Zefran took the floor and asked our President for his report.
Honorable and distinguished members of the Supreme Board, members of the Judicial Board, Lodge Officers and guests:
It is with a great deal of pleasure and pride that I extend my warm and sincere welcome to each of you to this, our FIRST SUPREME BOARD MEETING for the year 1980.
We have all reviewed the results of our Society’s growth for the year 1979 ... As officers of the Society we can proudly announce to our membership that our Society has enjoyed another year of SOLID GROWTH.
I want to congratulate our Lodge Officers and members for all of their successful functions in 1979. Thank you for a job well done.
The year 1980 will be a busy year with our convention now only months away. However, at our convention, we will be able to report to our membership that our Society has never been in a better condition to meet their needs NOW and in the FUTURE.
In conclusion, as Officers of the Holy Family Society, we must pledge to continue to do everything in our power, “TO PROTECT THE HOMES AND FAMILIES OF OUR MEMBERS.” Thank you.
Joseph J. Konrad President
The report of the President was accepted by a motion made by Joseph Šinkovec and the motion was seconded by Anton J. Smrekar. Motion carried.
There being no further business to discuss, the meeting adjourned with a motion made by Joseph Šinkovec and seconded by Frances Kimak. Motion carried.
Our Second Vice-President, Anna Jerisha, led the officers and guests of the Society in prayer to close this annual meeting of March 1, 1980.
Nancy Osborne Recording Secretary
----------o----------
Energijska katastrofa
(Nadaljevanje s 2. strani)
nam znano, je ne smemo črpati, jo moramo pustiti poznejšim rodovom. Oni jo bodo smeli uporabljati samo še za hrano in zdravila... to se bo dogajalo že našim vnukom, če danes začnemo z naj-skrbnejšim varčevanjem.
Ni pomoči za Chrysler] a, Forda ali GM. Ustvarili so najogabnejši stroj v zgodovini človeštva in to še tako, da je uničeval, čimveč je bilo mogoče, za človekovo eksistenco tako nujno potrebne surovine. V kratkem bodo samo še neprijeten spomin.
Iste predpostavke veljajo za nafto kot za zemeljski plin. Hitreje bo padal pritisk v ceveh naravnega plina, kot bo šlo usihanje nafte. Prido- > bivanje iz premoga je tehnično možno le v manjših količinah. Na tem področju je najbolj žalostna bodočnost — nimamo nadomestila.
(Dalje)
nima nihče odgovora. Narodi bodo zahtevali nafto, ki je ne bo. Posledice bodo strahotne: lakota, bolezni, gospodarske katastrofe, ropanje te surovine po velikih narodih na vojaški ali politični način; skratka, ne da se niti predstavljati strahotnih posledic. To je samo 15 let stran od nas! Ta številka je dovolj grozna, pa tudi če je 100'l ali več napačna.
Že danes, kar bi bilo lani še nezaslišano, nam Arabci ukazujejo: kakšne filme lahko gledamo, a bodo nam prihodnje leto prepovedali jesti svinjsko meso?
Se še najdejo ljudje, ki pravijo, da je dovolj nafte — to ni res.
Z modernimi instrumenti v satelitih in letalih so te zaloge presneto dobro ocenjene po celem svetu. Pa tudi, če bi je bilo mnogo več, kot je
KANONIK J. J. OMAN:
25 let med
clevelandskimi Slovenci
Umrl je po daljšem bolehanju. Bil je sam, le nekaj daljnjih sorodnikov je še imel.
Toda pri pogrebu je bil krik in vik, da je bilo joj! Imel je nekaj premoženja in sorodniki so menili, da bi ne bilo lepo, ako bi vsaj nekoliko za njim ne pojokali.
Pokopaval pa sem tudi mater več odraslih otrok. Malokdaj uživa katera mati tako ljubezen, kakor jo je uživala tista mati. Zato sem se baJ, da se bodo ob pogrebu odigravali mučni prizori, da bo joka čez mero.
Res je bil eden najbolj v srce segajočih pogrebov, kar sem jih kdaj imel, pa ne zaradi vika in krika, marveč zaradi tihe in globoke žalosti, ki se je na zunaj kazala v pritajenem ihtenju in nepretrganih solzah, ki so vrele iz oči domačih in okoli stoječih. Vsa natlačeno polna cerkev je sočustvovala z njimi, hkrati pa občudovala njih vdanost v voljo božjo.
Tako je. Izobražen človek tudi pri pogrebu ne kriči in ne vpije, četudi mu je hudo. To delajo mali in razvajeni otroci, kadar ne gre vse po njihovi volji. Tiha žalost in srčna bol vzbuja med navzočimi sožalje in pomilovanje. Krik in vik pa učinkujeta ravno narobe.
Pri pogrebu je molitev na mestu. To je lepo in krščansko. Prepustimo krik in vpitje onim, ki nimajo upanja na zopetno svidenje. Kristjanu pa križ govori, da se vidimo nad zvezdami...
Izlet na skrajni zahod
Teklo je četrto leto mojega bivanja v Clevelandu in službe pri SV. Vidu. Ne vem, če sem bil .kdaj v svojem življenju tako zaposlen, kakor tista leta pri Sv. Vidu. Dobro pa vem, da nisem vseh prejšnjih 33 let doživel toliko zadovoljstva, sreče in notranjega miru kot prav v letih moje prve službe.
Farani so postajali čim prijaznejši. Celo s tistimi, ■ ki jim je cehovski ovratnik nekako to kot španskemu biku rdeč robec, smo se polagoma sprijaznili in se večkrat prav prijateljsko p o r a z g o vorili. Naj večje moje veselje pa je bila šolska mladina.
Podobno razmerje je vladalo v župnišču. Gospod župnik Ponikvar je poznal moje slabosti in teh ni bilo malo, jaz sem pa poznal njegove pomanjkljivosti, a navzlic temu ni nikdar prišlo do kakih razprtij. Čemu tudi? Ljudje o-stanemo le ljudje in angelov ni med nami. Treba je malo potrpljenja in vse se prenese.
G. župnik Ponikvar je bil izboren tenorist. Zapela sva
najrajši tisto “Noč na nebu zvezdice prižiga” ali pa kako drugo domačo in tako sva navadno v petju pozabila vsakdanje križe in težave.
Spomladi leta 1915 sem prejel od svojega polbrata Andreja Žvana iz Valley a, Wash., pismo, v katerem me je vabil, naj bi šel na poletje na zahod.
Tam je precej Slovencev, ki pa nimajo angleškega župnika, starejši ljudje, doma še iz starega kraja, le s težavo opravljajo svojo velikonočno dolžnost. Če bi pa jaz prišel
tja, bi zopet enkrat z vese' Ijem opravili svoje verske dolžnosti v jeziku, ki ga jih je mati učila.
Sprva me to vabilo ni nP kaj vleklo. Pot na skrajni zahod se mi je zdela skoraj tako dolga kot pot na luno. K0 pa sem zadevo natančneje preudaril, se me je jelo pola-ščati neko neodoljivo hrepenenje po čudapolnem zahodu, o katerem sem že toliko slišal, še več pa bral.
Tisto leto se je tudi vršil3 v San Franciscu svetovna razstava Panama Exposition, kar mi je dalo novo pobucP’ Zato sem se končno le odločil, da jo na ta ali oni načni mahnem proti bajnim deželam.
(Se nadaljuje)
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave.	Cleveland, Ohio 441»?
Moj novi naslov: ............
MOJE IME:
Moj stari naslov:

PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
6HBJN0VA POGREBNA ZAVODA
East 62 St
1761«! !j*ke Sfae,« rilvd.
431-208«
631-8300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
13381 Waterloo Road
631-123«
IH YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information. just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc 8401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is............
Name ................,r.....
Street .....................
City................ State
CLEARANCE SALE
20% TO 50% OFF
July 31, Aug. I and 2
We will give double eagle stamps these 3 days We do alterations. 692-2099
Open Thurs. 9 to 9. Fri. and Sal. 9 to 4
FRANGIE'S FASHIONS
567 L 200 St. next So Roosevelt School