o CE7UK ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tal.: S54 - 203 g" V1ZUELNE KOMUNIKACIJE grafični> oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis STUDIO REBERNIK tel: 0631851-981, fax: 0631851-684 številka 9, cena 40 tolarjev velenje, 5. marca 1992 tehnologije oprema PLINIFIKACIJA NA POHODU — V pričakovanju (morebitnega) plinovoda so se v mozirski občini odločili za individualne sisteme ogrevanja s plinom. stran 4 PROIZVODNJA PADA - Padanje proizvodnje postaja vse bolj zaskrbljujoče tudi v našem okolju. S tem pada seveda tudi standard zaposlenih, vse več pa je tudi brezposelnih. stran 4 NAJBOLJŠIM tudi kristalne vaze Našega časa in Radia Velenje stran 10 Referat za tujce Do letošnjega 25. maja naj bi na ustreznem republiškem ministrstvu pregledali vse vloge za pridobitev slovenskega državljanstva. Naša občina se po številu prebivalcev iz republik bivše Jugoslavije — po podatkih Slovenske tiskovne agencije — uvršča na tretje mesto v državi Sloveniji. Od vloženih približno 3400 vlog je bilo do konca prejšnjega tedna rešenih okrog 500. jlZALEC žiiss^tel.: 063/ 713-222 Hommage & Mozart V POČASTITEV MOZARTA V zaključnem 4. letu ciklusov koncertov posvečenih Mozartu ob 200 obletnici njegove smrti, bo v soboto, 7. marca 1992 ob 19.30 uri v koncertni dvorani Glasbene šole v Velenju Komorni orkester SLOVENICUM od vodstvom dirigenta in idejnega vodje ciklusov o Mozartu Uroša Lajo-vica bo izvedel Mozartova dela Serenado v B-duru K 361, arijo Papagena in duet Papagena in Papagene iz slovite opere Čarobna piščal in Uverturo k isti operi ter Haubenstockov »Papagenos pocket size Concerto« za zvončke in orkester. Solisti bodo: Dunja Spruk, sopran Bojan Šober, bariton Bojan Gorišek, zvončki Dosedanji koncerti so pokazali pravo, evropsko usmeritev izvajalcev tega projekta. Zato bo tudi sobotni koncert v akustično izredni dvorani Glasbene šole v Velenju za vse poslušalce lepo doživetje. Vljudno vabljeni! Vstopnice po 300,00 SLT za odrasle in 200,00 SLT za mladino lahko rezervirate na telefon (063) 855-918 ali kupite uro pred koncertom. r ii STANDARD ti R A * beia tehnika Gorenje * barvni TV 561, 561 TTX * mali gospodinjski aparati Gorenje D011, MARCA NA 4 ČEKE BREZ OBRESTI AL115% CENEJE ZA TAKOJŠNJE PLAČILO! DEMONSTRACIJA sesalca Lava -uvoz iz Italije za suho in mokro globinsko čiščenje bo v petek, 6. marca od 16. ure v <£3""£^elebiagovnici Standard. Bilo je rajanje Glede na to, da vsi niso vložili vlog za pridobitev slovenskega državljanstva, prav tako pa napisana vloga še ne zagotavlja ugodne rešitve za vse vlagatelje, na občinskem sekretariatu za notranje zadeve razmišljajo (v okviru sistematizacije) o novem delovnem mestu. Zakon o tujcih prinaša namreč precej novih del: od reševanja vlog za pridobitev delovne vize, do izdaje drugačnih osebnih dokumentov tujcem . Teh zadev pa, po mnenju sekretarja občinskega sekretariata za notranje zadeve Vladimirja Koruna, ne bo več mogoče enako uspešno reševati v okviru referata za potne liste. Pust, krivih ust, norčav, šegav, pa tudi piker in še kakšen je za nami. Aktualnih tem mu nikoli ne manjka kot tudi ne izvirnih mask, ki si jih bodisi nadenemo ali snamemo prav za to priložnost. Kakorkoli že, na pustnem karnevalu v Šoštanju, Velenju in Mozirju smo občani »dobili« nove občine, slišali pa pravzaprav nič drugega kar ne bi vedeli že prej, le jasno in bolj na glas je bilo. Seveda za to niso krivi organizatorji ampak naše vsakdanje prilike, ki marsikoga že spominjajo na ta norčavi čas. V Velenju je bil letos pustni karneval morda spet tisti »zadnji«, saj se glavni organizatorji spet »umikajo«. Pa bi bilo škoda, čeprav mu kakšna dobronamerna sugestija ne bi škodovala in bi bil lahko prihodnje leto se boljši. V Rdeči dvorani, od koder je naša fotografija in kjer so se zabavali predvsem otroci, pa je bilo po karnevalu tudi zelo veselo, še bolj pa v torek na otroški ma-škeradi na Rdeči dvorani. Več na 16. strani. Kmalu nov grb Velenja Nove registrske tablice za vozila so že v veljavi. Na njih naj bi imeli tudi Velenjačni svoj grb. Ker pa ga zaenkrat še nimamo, uporabljamo začasno celjskega. Velenjski grb je bil s sklepom občinske skupščine razveljavljen lansko leto, natečaj za pridobitev novega pa je bil objavljen letos. Komisija je dobila na osnovi javnega natečaja nekaj več kot 100 predlogov. Natečaj je bil odmeven tako doma kot širše. Komisija je odbrala 12 predlogov in jih posredovala v presojo Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Na ponedeljkovem zasedanju je komisija izmed teh izbrala tri predloge, dokončno pa naj bi predlog izoblikovali danes. Verjetno bomo predlog bodočega GRBA OBČINE Velenje že lahko objavili v prihodnji številki Našega časa, skupščinski postopek pa naj bi bil speljan do konca maja. Torej lahko Velenjčani pričakujemo, da bomo imeli na svojih avtomobilih že pred poletjem velenjski grb. 8. marcu ob rob Je 8. marec še praznik? To je zagotovo eno v zadnjih dneh najpogosteje postavljenih vprašanj. Pobrskam po koledarjih. V pra-tiki je zabeležen kot pomembnejši dan. Praznik ali ne, to zdajle sploh ni važno. Vseeno lahko razmišljamo o tem, v kakšnem položaju je ženska današnjega časa. Razdvojenem, kot še nikoli! Pa ne da bi stokala in moledovala, saj imam na vsezadnje že dovolj življenjskih izkušenj, da vem, da se s tem nikamor ne pride. Ženske smo zagotovo bitja, ki znajo najbolj potrpeti, ki skušajo iz vsakega položaja najti izhod. To navsezadnje dokazujemo tudi skozi današnji vsakdan. Naši razvojni apetiti so vse bolj usmerjeni na zahod, kjer je skrb za druži- no v večji meri prepuščena ženski. Tako bi nekateri prav radi opustili marsikatera dobro utečena in morda celo bolje rešena vprašanja kot jih imajo v razvitem svetu. Sem sodi vsekakor šolska prehrana pa tudi mnoge oblike pomoči družinam z otroki. Sedanja oblast se sicer ši-rokousti, pravi da bi rada spodbudila večjo slovensko nataliteto, dala družinam z otroki več možnosti. Realnost pa je vsekakor povsem drugačna. Kako si je mogoče drugače razlagati zakon o dohodnini, ki je olajšave za otroke v primerjavi s preteklim letom okrnil kar za štirikrat. Da ta priznava družini za celoletno vzdrževanje enega otroka borih 16 tisočakov. Družbeno denarne pomoči (otroške dodatke) dobijo druži- ne, ki na družinskega člana ne presegajo 4 467 tolarjev, štipendije pa 5860 tolarjev. In to v času, ko po drugi strani ugotavljamo, da potrebuje tričlanska družina za golo preživetje 35.783 tolarjev. Ob tem dvigujemo davke na osnovne prehrambene izdelke, in smo silno glasni, ko sporočimo javnosti, da bodo plačale družine z več kot tremi otroki ob nakupu avtomobila pet odstotni davek. Večina takšnih familij pa se lahko ob tem le grenko nasmeje, saj jim ob koncu meseca zmanjkuje celo za kruh in mleko. Vsi ti problemi seveda močno pestijo žensko današnjega časa. Njena stiska je včasih že tako globoka, da jo pahne na rob obupa. Si lahko kdo pred- stavlja, kako se počuti mati, ko jo hčerka obtožuje, da je nima rada, ker ji ne more plačati šole v naravi, ki sodi k rednemu pouku. Ob vsem tem je lahko ženska še srečna, če ima delo. Mnogi bi jo namreč kar radi odrinili za štedilnik. Spet zgled mnogih razvitih držav, kjer ni zaposlenih toliko žensk kot pri nas v Sloveniji. Pa smo še daleč od njih. Na vseh področjih, tudi pri plačah. Učitelj zasluži na primer pri nas letno manj kot 7500 mark, v Italiji skoraj 47 tisoč, da ne govorimo o Švici, kjer znaša njegova plača kar 74 833 mark. Daleč smo torej še. Daleč za razvitim svetom, daleč za ženskami, ki lahko namenijo pretežni del svojega časa skrbi za družino, ki delajo zgolj zato, da se potrjujejo. MIRA ZAKOŠEK V Adriatic zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. 9. marca 1992 odpiramo agencijo AGENZA v Velenju pri Renault AVTO KNEZ Cesta talcev 28 V času od 9. 3. do 9. 4. 1992 nudimo posebni dodatni 19% popust Spodbuden začetek v prostorih Kajuhovega doma v Šoštanju je v začetku tega tedna potekala krvodajalska akcija za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Organizirala jo je tamkajšnja človekoljubna organizacija klicu na pomoč pa seje tokrat odzvalo 150 darovalcev krvi kar je po mnenju organizatorjev, nadvse spodbudno. Konec tega meseca 28 marca, pa bo krvodajalsko akcijo organizirala krajevna organizacija Rdečega kriza iz Smartnega ob Paki. Karavla »zasežena« Nejasnosti v zvezi z obmejno postojanko nekdanje JLA v Logarski dolini je konec. Pričakovanje domačinov in občine, da ne bodo pridobili novega »sindikalnega« doma se niso uresničila, tudi želje drugih, ki so se za stavbo zanimali, ne. Pustimo sindikalno pri miru ministrstvo za obrambo je sklenilo, da bo nekdanja karavla služila za' potrebe pokrajinskega štaba TO iz UNZ Celje. (jp) Nova imena Žalskih ulic Posebna komisija, ki jo je imenoval mestni svet, je pripravila predlog za preimenovanje nekaterih ulic v Žalcu Mestni svet se s predlogom ni strinjal v celoti. Tako se je odločil da bo predlagal, občinski skupščini, ki bo sprejela dokončen predlog, naslednje spremembe; Kardeljeva ulica naj bi zopet postala Savinjska cesta, Titov trg pa Mestni trg. Vzhodni del Tomšičeve naj bi bila Plečnikova, južni del Partizanske pa Roblekova. Mestni svet priporoča krajanom omenjenih ulic, ki naj bi se preimenovale, da z zamenjavo osebnih dokumentov počakajo do sprejetja sklepa občinske skupščine. A. L. Vstopnina v Logarsko? Danes, v četrtek, se bo v lovskem domu v Solčavi ob 17. uri pričela okrogla miza, ki bo v marsičem odločala o bodoči usodi toliko opevane in v zadnjem času prav toliko »moteče« Logarske doline. Moteč je zlasti prispevek, ki ga domačini nameravajo pričeti pobirati ob vstopu vanjo. Zadeva je že jeseni dvignila mnogo praha, vse skupaj pa je treba razčistiti pred (že) bližnjo letno sezono. Sklicatelj je mozirski izvršni svet, povabljeni pa vsi, ki imajo o tem kaj povedati. Med njimi dr. Dušan Plut, minister Miha Jazbinšek, varstveniki narave in kulturne dediščine, planinci, turistični delavci in drugi. (jp) Tečaj za delavce - varnostnike Delavska univerza Velenje, oddelek varnostnega izobraževanja, v tem tednu organizira osnovni, od 9. do 12. marca pa dodatni tečaj za delavce — varnostnike. Tečaj je namenjen predvsem delavcem, ki opravljajo naloge varovanja premoženja, gotovine in oseb ter tistim, ki bodo to šele pričeli delati. Tečaj vsebuje vse novosti in prvine novih zakonskih in normativnih določil s tega področja v Sloveniji. Izobraževanje delavska univerza izvaja v sodelovanju s podjetjem Vastor-Varnost iz Ljubljane, ki bo izdalo tudi spričevalo o usposabljanju. (bm) Straniška voda (vendarle) proti Celju CELJE — Tisto, česar niso mogli urediti veliko zadnjih let, naj bi vendarle uresničili: vodo iz zajetij v Stranicah bodo le speljali proti Celju. Celjani so si za to vodo v konjiški občini prizadevali že veliko let in dokazovali, da »po naravi« voda sodi v njihovo območje, Konjičani pa so bili glede tega nepopustljivi, saj so se sami soočali s težavami zaradi pomanjkanja kakovostne vode na precejšnjem delu občine. Zaradi tega so nastali že celo resnejši spori, rešitev pa je očitno prišla šele zdaj; in tudi to ob posredovanju republiškega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. Proti Celju bo tekla voda iz zajetij, iz katerih je proti Slovenskim Konjicam ne bi spravili brez prečrpavanja. Iz enega zajetja pa bodo le speljali proti Konjicam. S tem je verjetno konec razprtij o tem, kam sodi voda iz zajetij in vrtin na tem mejnem (sicer pa konjiškem) območju. (k) Tremarje še v vodi CELJE — Vse kaže, da bo podvoz v Tremerjah še nekaj časa v vodi. Iz načrta, da bi že letos pričeli graditi slabega dva kilometra dolg novi odsek magistralne ceste med Celjem in Laškim, namreč ne bo nič. Vzrok je seveda čisto enostaven — pomanjkanje denarja. Za novogradnje gaje namreč v Sloveniji letos namenjenega le 1,2 milijardi, to pa je zdaleč premalo za vse potrebe. Tako bo magistralna cesta zagotovo še nekaj časa potekala v Tremerjih pod železnico, kar pomeni, da bo ob vsakem večjem dežju poplavljena in promet prekinjen. Krajani Tre-merij pa bodo tudi še morali naprej prenašati gost promet skozi svoja domača dvorišča. (k) Moralno očiščenje Piše: VINKO VASLE Medtem ko se ljubljanski župan Jože Strgar, izvedenec za vrtnarstvo in grmičevje, tu pa tam po Ljubljani s pomembnimi gosti prevaža v kočiji (in je to skorajda edina točka njegovega županskega programa, ki jo je uresničil, le da je takrat »grozil«, da bo takšen prevoz uporabljal za pohod na nedeljske maše), si sotrudniki v njegovi vladi prizadevajo sprejeti mestni odlok, ki bi uzakonil portretiranje mestnih županov. Argument je več kot zadovoljiv: to počenjajo v vseh pomembnih evropskih demokratičnih prestolnicah. Kar malo dalje pomeni, da Ljubljana ne bo ne evropska in ne demokratična prestolnica, če ne bo volje in na platno dala svojega župana. Več kot razveseljivo bi bilo, če bi nam do demokracije v prestolnici manjkal samo naslikani Strgar, a ker so stvari malo bolj zamotane (in ne bi pomagali niti portreti celotne ljubljanske vlade), bo treba še malo počakati. Za začetek bi na primer veljalo združiti evropske demokratične tradicije in poznavalsko izobrazbo gospoda Strgarja ter Ljubljano kot prestolnico nove države malo pomesti in očistiti. Zdaj, ko so zginili še poslednji sledovi snega, je Ljubljana najboljši dokaz, da je (še vedno) na Balkanu. In če bi mestni komunalci vsaj toliko skrbeli za čistočo mestnih ulic in cest kot skrbijo za protidržavne grafite (ki jih vestno belijo z apnom), bi bila Ljubljana Spet belo mesto, kar ji je uspevalo samo nekaj let in še to v bivšem gnilem komunističnem režimu. Kar sedanji demokraciji ni najbolj v čast in diko. A tudi za to se lahko poiščejo izgovori v tem smislu, da je Ljubljana zaflekana in popackana zaradi skoraj petdesetletnega terorizma boljševi-kov, novo mestno županstvo pa je dedič teh grozot, ki se po Ljubljani kažejo v obliki svinjarije po ulicah. Če stvar skrajšamo, se izgovor glasi: zanemarjena Ljubljana je takšna še iz časov, ko so nam vladali rdeči, ta beli pa doslej še niso imeli časa, da bi napravili red. Ker imajo seveda pomembnejša dela za ljudske blago-dati. Kamor sodijo na primer bliskovita spreminjanja imen mestnih ulic in trgov, ki bodo ljubljanske davkoplačevalce stala toliko, da bi lahko s tem denarjem prehranili deset tisoč današnjih socialnih obubožancev, ki so še včeraj bili delavski razred. Ampak, potem sedanja mestna oblast ne bi prišla v zgodovino in čitanke za osnovnošolce, ker bodo nova imena ulic njen edini konkretni dosežek, ki se ga bodo — če nam bodo volitve še zmerom nenaklonjene — morale mule in mulci učiti na izust. Nesramnost brez primere je seveda, če bi aktualnemu županu in mestni vladavini očitali same pomanjkljivosti, ker gre vendarle za vrle može in žene, ki smo jih demokratično I volili. Če si je kdo medtem premislil, je to njegov problem in ne more zdaj pričakovati, da bo imel zanesljivo službo (če jo sploh ima), čiste ulice, obrezano grmičevje, urejen promet, čiste mestne avtobuse, da bo lahko sredi belega dne varno hodil po mestu, ne da bi ga oropali, okradli in enkrat pretepli itn. To so stvari, ki šele pridejo, ker trenutno je treba skrbeti za vse bolj razuzdano mladež, ki se naslaja v nemoralnih lokalih (kdaj bodo prepovedali disko klube in podobna gnojišča nečednosti?) in se celo vdaja mamilom, tobaku in alkoholu. Ter se ošlatuje po centru mesta in ne samo v Tivoliju, kar bi še prenesli. Pa še maj prihaja . . . Zato vrli demokraciji naklonjeni meščani že kričijo, kdaj bo gospod župan sprejel moralni kodeks mesta Ljubljana, kar je ob svoji inavguraciji tudi nekaj obljubljal. In bo mladež hodila k maši, za »tiste stvari« pa se ne bo zanimala, ker se ve, da otroke nosi štorklja. Če smo bili s to zgodbo zadovoljni mi, bo še današnja mularija. Ce.0sfžg oBmočje. J Slovenika se ni nič približala Mnogo besedi, pa bore malo tistega, kar bi lahko poimenovali z »uspeh« — tako bi lahko ocenili zadnji dokaj množičen pogovor v Celju, ko so spregovorili o problematiki izgradnje Slovenike. Ponovno smo slišali veliko besed o potrebi, da to slovensko prometno os, to hrbtenico Slovenije zgradimo čimprej, ni pa bilo videti kakšne konkretne rešitve, da bi lahko kaj kmalu premagali denarni zid, ob katerega pri uresničitvi tega projekta naletavamo že dolga leta. Ta projekt ima podporo mnogih občin od Kopra do madžarske meje — premalo pa tam v centru, kjer bi ga lahko podprli najbolj konkretno; z denarjem seveda. Medtem ko so župani raznih občin in predsedniki občinskih vlad (na pogovoru sta bila tudi velenjski župan Pankrac Semečnik in izvršnik Franjo Bartolac) naglaševali potrebo po čimhitrejšnji izgradnji Slovenike, saj bomo sicer ostali prometno nepovezani, to pa lahko tudi kvarno vpliva na razvoj dobršnega dela naše mlade države, je minister za promet in zveze Marjan Krajnc bolj opozarjal na pomanjkanje denarja, navzočim poslancem republiške skupščine s tega območja pa je tudi očital, da so ga lani v boju za čimveč denarja iz proračuna pustili na cedilu. Menil je, da bi bilo veliko bolje, če bi vsaj nekaj teh besed, ki jih izgovarjajo na tem posvetu, izrekali v slovenskem parlamentu. Predstavniki republiških institucij s cestnega področja pa so tudi opozarjali na nekatere še nedorečenosti glede cestnih povezav v Sloveniji, in povezav Slovenije z drugimi državami. S spremenjenim položajem Slovenije so se namreč nekoliko spremenile tudi si- cer že vsaj delno začrtane povezave. Potrebe po tej cesti ne postavljajo resno le občine Štajerske in Prekmurja, da bi se bolje povezali z Ljubljano in dalje s Primorjem, ampak je velikega pomena tudi za Obalo. Koprski župan Avre-lio Juri je opozoril, da luka Koper nima bodočnosti, če ne bo močneje povezane z zaledjem. Zanimivo pobudo pa je dal predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine (sicer doma iz severovzhodnega dela Slovenije) Ludvik Toplak: gradnjo Slovenike bi bilo treba po njegovem realizirati skupaj z gradnjo naftovoda med Koprom in Lendavo ter gradnjo rafinerije v tem kraju. Meni, da bi si tako za precej časa zagotovili prepotrebno delo, zaradi vložka denarja iz pe-trokemije pa bi ta projekt tudi laže uresničili. Kaj veliko konkretnega se na tem pogovoru niso dogovorili. Imenovali pa so posebno telo, ki bo skrbelo za »promocijo« Slovenike, poiskati pa nameravajo tudi vse možne načine financiranja izgradnje te cestne povezave. Podprli pa so tudi ministra za promet in zveze glede dolgoročne stabilne porabe namenskih sredstev za ceste. Le na tak način bo namreč mogoče izgradnjo cest v Sloveniji načrtovati za malo dalj časa. Za naše ožje območje pa je morda zanimivo tudi to, da smo na posvetni slišali, da se zatikajo stvari pri gradnji podaljška avtomobilske ceste od Arje vasi proti Vranskem. Pri izdelavi glavnega projekta so namreč zastali, saj manjkajo nekateri dokumenti, ki so osnova za izdelavo glavnega projekta. (k) Vse naše seme Kako lepo bi bilo, če bi lahko rekel: pa smo za eno leto pospravili pustne šeme. Toda življenje nas kar naprej zanikuje v tem, ko nekateri poskušajo trditi, da imamo pust le enkrat na leto. No, tak pust s tem imenom je res le enkrat letno, ampak najrazlične maškara-de in karnevali se pa pri nas vrstijo skozi vse leto. To sem mora! zapisati, pa čeprav s tem tvegam očitke, da nisem zapisal nič novega. A kaj hočem, ko pa pri nas živimo v razmerah, ko je treba nekatere stvari povedati večkrat, pa še jih nihče ne sliši. Kot da smo res v pravem mlinu najrazličnejših nasprotij, kjer se sliši le glas tistega, ki govori. Vsa druga mnenja pa potonejo v hrupu našega kolesja in se zgubijo v megli. Pravijo, da vsa ta mala maskiranja niso nič v primerjavi z velikim maskira-njem, na katerega se pripravlja cela Slovenija. Celo našo novo državo bomo namreč za novo premaskirali, tako da bomo namesto sedanjih 60 občin dobili tako kar nad 240 občinskih otrok. Seveda pa tako maskiranje ni enostavno: treba se je preračunati. preštudirati, preanalizi-rati, prekadrovati in tudi prešteti, da se morda ne bi ušte- Treba je namreč vedeti tudi to, ali bomo ustanovili občine ponekod zato, ker pač tam že imamo primerne ljudi, ki bi lahko bili župani, ali res le zato, kot menijo nekateri naivneži, ker bi bilo to iz raznih primerjalnih študij najbolj primerno. Ampak še bolj od občin in županov je za nekatere pomembno, v kakšne višje »kategorije« se bodo občine združevale; občine namreč ne bodo imele prave moči, zato nekaterih sploh ne zanimajo veliko. Pomembneje je, kako se bodo občine združevale v višje oblike, ki bodo že tudi imele nekaj prave moči. In pomembno je, kam se bodo povezovale, s kom, v katero smer, kateri nekdanji »zavezniki« še bodo povezani z nami, katerim pa se lahko zdaj izognemo, kdo nam je ta leta regijsko pil denarno kri, pa mu morda zdaj lahko na kak način vrnemo, kam so se odtekali kadri, kdo se nam je sploh zameril in mu lahko odmerimo. To vseslovensko maškara-nje zdaj zaposluje množico ljudi po še sedaj obstoječih občinah, tako da ne morejo misliti na nič drugega. Pri tem pa pozabljajo na nekaj: da se kaj lahko zgodi, da bo v« njihov trud zaman, da bodo zaman vsi njihovi načrti. Kaj lahko se namreč zgodi, da bo tako ko l bodo rekli gospodje. Se ve kjie. Če je namreč nekoč veljalo, da vse poti vodijo v Rim, velja za naše razmere, da vse gre v Ljubljano. In od tam prihaja, kot oni mislijo, da je potrebno. Pa tako ni čudno, če nekateri predlagajo, da bi mi lahko povzeli grški predlog Makedoniji, da bi se cela država imenovala po glavnem mestu. V glavnem je namreč pri nas že tako; to, da se imenujemo še vedno namesto Ljubljana — Republika Slovenija je le še ena maska! (Kr) Odkup stanovanja na obroke Kako si izračunate mesečni obrok? Odkup stanovanj je še vedno aktualen, ob tem pa so nekateri v veliki negotovosti, saj si sami ne znajo izračunati mesečnega obroka, ki ga bodo morali plačevati. Večina pa ima rada nad tem svojo kontrolo. Zato si poglejmo primer takšnega izračuna. Za osnovo bomo vzeli stanovanje veliko 65 kvadratnih metrov, ocenjeno s 309 točkami, revalorizacijskim faktorjem 0,966 in sedanjo vrednostjo točke, to je 89,95 SLT. Kupec ga želi odkupiti v 20. letih. Cena takšnega stanovanja znaša s 30 odstotnim popustom 1.221.653,70 SLT. 10 odstotkov navedene cene, to» rej 122.165,40 mora kupec poravnati takoj. Za odplačilo v obrokih mu ostane 1.099,488 SLT. Zakon določa, da mora kupec mesečno odplačevati vedno enako velikost stanovanja, zato si iz izhodiščne vrednosti dolga preračunajte, koliko kvadratnih metrov stanovanja boste še morali odplačati. Žalec Veliko zanimanje za nove potne liste v žalski občini Kot kaže, so novi slovenski potni listi postali zelo popularna stvar tudi v Žalcu in okolici. Milo rečeno je to postala že prava »manija«, ki se stopnjuje že od novega leta. Dnevno sprejmejo na Uradu za izdajo potnih listov tudi po več deset prošenj oziroma vlog občanov, ki potni list iz objektivnih razlogov resnično potrebujejo, ali pa si ga samo želijo, da ne bi »zaostajali« za tistimi, ki ga že imajo. Da jim dela resnično ne primanjkuje priča podatek, da so doslej prejeli že 330 prošenj za izdajo novega potnega lista. Za osvežitev spomina naj omenim le to, da je cena potnega lista (z vso potrebno dokumentacijo ter obrazci) cca. 1600 SLT oziroma, če to vsoto preračunamo v DEM to znese približno 30 DEM. Predvsem se izplača vložiti prošnjo za nov potni list tistim, ki jim bo star Jugoslovanski potni list v kratkem potekel. To pa zato, ker bi za podaljšanje starega potnega lista v najboljšem primeru plačali celih 900 SLT upravne takse. Če pa smo malce bolj preračunljivi, pa se nam vsekakor bolj izplača odšteti nekaj več za nov potni list za katerega vemo, da bo gotovo veljaven še naslednjih deset let. A. Lednik Občinski odbor SKD Velenje »Dajmo času, svoj čas in računajte na nas« Napovedane bliižajoče se volitve so že sprožile plaz priprav nanje. Med aktivnosti gotovo sodi tudi letni občni zbor na katerem so se prejšnji petek zbrali člani občinskega odbora slovenskih krščanskih demokratov Velenje. Imeti čisto vest pred volilci in samemu sebi pomeni biti kritičen do opravljenega minulega dela in obljuba o plodnejši dejavnosti v prihodnje. In prav to so storili vsi, ki so se omenjenega drugega letnega zbora udeležili. Politične zdrahe, po mnenju velenjskih krščanskih demokratov, niso bistvo slovenskega človeka, so pa sestavni del procesa, načina osvobajanja slovenskega naroda izpod tisočletnega tlačenja. Prepričani smo, da sije nekje zanje sonce, le da ga še prikrivajo koprenaste meglice. Te so in jih bodo tudi v prihodnje preganjali s stabilnostjo stranke, enotnostjo, deja-stvom, da vedo kaj hočejo, s programom, tradicijo, velikim številom somišljenikov po vsem svetu, svojimi volilci,... 11,29 odstotkov glasov vseh volilnih upravičencev v občini Velenje jim je navrglo 3 poslanska mesta v obi skem parlamentu. Ob teh in podpori »njihovih« v zboru združenega dela ter krajevnih skupnostih so tako skupaj s strankami bivšega Demosa krščanski demokrati občinskega odbora Velenje pripomogli k sprejetju večine za občino pomembnih odlokov. Vedno so bili med tistimi, ki so podprli vsak pamaten predlog neglede na strankarsko pripadnost. V prizadevanju za žit in bit slovenskega naroda ob enostnosti v tem trenutku uvrščajo podporo občinski vladi ter zasledovanje ciljev občinskega programa stranke. Ta je naravnan predvsem v prostovoljnost in dobrodelnost. Pomoč pri ustanovitvi dekanijske Karitas, organiziranje Miklavževanja za otroke na osrednjem trgu v Velenju, sodelovanje na delovni akciji za pomoč prizadetim v Gornje Savinjski dolini, čiščenje »cvetočega« obrežja Pake pa je le del nalog iz njihovega uresničenega dela jjrograma. Spisek bi lahko dopolnili se z zagovarjanjem denarja občinskega proračuna za namen solidarnosti, zagovarjanje strokovnosti. Čeprav je ostalo se precej nedorečenega in na pol poti, čeprav so se mlada stranka, ki se politike šele uči, jim to ne jemlje volje. Preveč realna danost so, menijo, prispevali so že svoj delež, odnehati Kar tako ne nameravajo, zato: »Lahko računate na nas!«. Torej 1.099.488 SLT: s številom točk: vrednostjo točke in korekcijskega faktorja. V našem primeru dobimo rezultat 40,95 kvadratnih metrov. Delimo jih z 240 mesečnimi obroki in ugotovimo, da bomo morali odplačati mesečno 0,17062 kvadratnega metra stanovanja. To število bomo potem vsak mesec pomnožili s številom točk našega stanovanja (v našem primeru 309), korekcijskim faktorjem (0,966) in vrednostjo točke (trenutno 89,95). Torej bi v tem času znašal obrok za naše stanovanje 4.581,07 SLT. Mira Zakošek stopajo to in najbrž tudi v prihodnja leta ajo krščanski demokrati občin- skega odbora Velenje z motom: živeti tu in zdaj pomeni soočati se z vsemi težavami ter jih tudi po svojih močeh reševati. Kot stranka bodo — izhajajoč iz prej omenjenega — zato še bolj vneto zagovarjali ter se zavzemali za boljše življenje posameznika in s tem družbe. Zavedajo se, da je potrebnih nekaj let trdega dela za oživitev razpadajoče in v kreditih zadolžene kmetije, pa vendarle uvrščajo med pred-nostnenaloge življenje vredno človeškega dostojanstva — zadovoljevanje najosnovnejših človeških potreb. V kontekst tega zagotovo sodi pospeševanje produktivnih naložb, povezovanje z zunanjim trgom, nuaenje vsaj komunalnega minimuma občanom,' pospeševanje zaposlovanja. Krščanski demokrati niso za uravnilovko glede osebnih dohodkov, ampak za pravično delitev bremen. Ob skrbi za ekologijo je njim še posebej blizu pomoč mladim družinam in družinam z več otroki. In od tod je treba razumeti njihovo nezadovoljstvo nad davčno politiko in zavzemanje za razumno raven obrambe. Okviren delovni program so nato dopolnili še s predlogi iz razprave Milice Kovač, ki se je zavzela za višjo raven neobdavčenega dela osebnega dohodka, za črtanje prometnega davka osnovnim življenskim potrebščinam, več možnosti za šolanje otrok, subvencije, velik aplavz zbranih v dvorani občinske skupščine pa je požela s predlogom o podpori republiški vladi in z njo predsedniku Lojzetu Peterletu. Drugega letnega občnega zbora Slovenskih krščanskih demokratov Velenje se je med gosti udeležil tudi Janko Deželak, poslanec stranke krščanskih demokratov v republiškem parlamentu in predsednik odbora za kreditno monetarni sistem, ki je udeležencem dogajanje v republiški skupščini še pobliže predstavil. Prav tako so ti iz prve roke izvedeli o ozadju sprejemanja zakona o privatizaciji, njenem pomenu za vlaganja tujcev v naše gospodarstvo, o nujno potrebni preobrazbi, sanaciji bančnega sistema ter načrtih republiške vlade. Na dokaj podoben način pa se je s temami iz domačega okolja odzval predsednik občinskega izvršnega sveta Franjo Bartolac. Krščanski demokrati se od svojega osnovnega načela: Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci ne nameravajo oddaljiti. Nasprotno. Na bližajočih se volitvah še trdneje okleniti kot so se ga doslej. ŽALSKI UTRINEK V limitu V Ovidijevih METAMORFOZAH bogova Jupiter in Merkur takole nagovorita dva starčka, ki sta v svoji gostoljubnosti pozabila nase: »Sva nebeščana in kazen zaslužena čaka hudobne zlobneže vsenaokrog. Vaju hudega nič ne zadene,« rečeta njima, »le brž zapustita svoj dom in zavetje, stopajta z nami v korak in pojdita za nama na goro.« (36) Bogovi, dajte, tudi nam pomagajte! Lačnim kruha dajte, nezaposlenim dela in oblasti pameti. Medtem ko si slovenska država utira pot med pravične, demokratične in bogate, medtem ko Michael Jack-son prepeva, da je vseeno ali si bel ali črn in medtem ko v Albertvileu preštevajo izkupiček od nedavnih olimpijskih iger, se približno 600.000,00 zaposlenih Slovenk in Slovencev trudi, da bi prilezlo na zeleno vejo ter se izkopalo iz večnega »BITI V LIMITU«. Prijatelji, znanke, sodržavljani ne upam si vam reči: Ne obupajte! Zato kar obupajte in si izbijte iz glave, da bo jutri bolje. Tudi kazni za tiste hudobne, bodite brez skrbi, ne bo. Odnesli bodo celo kožo in fotelje in denar zraven. Kjer ni tožnika, tudi ni plačnika. Dokler nam je izpod časti, da bi svoje nezadovoljstvo nad banansko demokracijo tudi javno povedali, dokler samo zamahujemo'z rokami, je prav, da imamo takšno oblast, kot jo imamo. Sicer pa, ko nam bo zmanjkalo kruha in špagetov, bo za nas poskrbel gospod Gros in nam postregel z bananami in svojimi morbidnimi norčijami. V Albertvileu smo zažrli in zapravili 190.000,00 DEM, pa kaj. Glavna je promocija. Najboljša promocija republike SLOVENIJE v svetu bodo objavljeni podatki v mednarodnih statistikh o brutto in neto narodnem dohodku na prebivalca. O, prekletiTdečkarji, ZAKAJ STE SESTOPILI Z OBLASTI? Vi ste krivi za vse! Zakaj smo hodili v šole, da jasno vidimo, kakšne neumnosti se dogajajo v parlamentu? O, mati, ti si kriva, ker si me rodila, dojila in me, ko nisem hotel v malo šolo, s kuhalnico po zadnji plati nažgala in me tako k učenosti prisilila! Ko bi bil neumen mehanik, ali brez osnovne šole iznajdljiv črnoborzijanec, bi imel polno malho denarja in urejene odnose doma. Otroci ne bi z odprtimi kljuni vreščali, da so lačni in da to in ono potrebujejo in žena me ne bi seki-rala, če mislim kdaj petnajstega prinesti pravo »colngo« domov in ne tolarske sramote. Najbolje bo vrv za vrat in adijo spoznavanje narave in družbe. Prijatelj meje oni dan ozmerjal: »Včasih si bil vesel in optimističen človek, sedaj pa prebiram tvoje članke in berem le, kako ti vse ni prav.« Dragi prijatelj, kako naj bom vesel in zadovoljen, če me zaje-bavajo država, oblast in odborniki. Kako naj napišem, daje vse v naj- lenšem redu iV \f ' VCP V nQ ihnll 7Qlin;om nara/ln 1/ « I ___ ' J______ v ' ------------------- *"~J ■.v.j^uvin, uu jv v JV v litij lepšem redu, če je vse v najbolj žaljivem neredu. Kje naj najdem po ti o prešernem in rajskem življenju, ko pa je vse, kai gum in obraz pisati u picsernem in rajSKem življenju, ko pa je vse, kar se okoli nas dogaja podobno brskanju po neskončnem in neštetokrat prebrskanem smetišču. Izračunal sem, da če štiri leta ne bom nič jedel in nič pil, nič kadil in nič hodil okoli, se nič vozil z avtom in sploh nič zapravljal, si bom ves vzhičen in srečen čez štiri leta kupil nov renault 5 campus. Lepše bodočnosti si torej res ne morem želeti! Križana gora in obnošene spodnjice, oblastniki, osvestite se! Vaši državljani drvijo v človeka nedostojno življenje. To torej ni tisto, kar ste nam obljubljali na volitvah. Rotim vas: ČETUDI POČASNEJE V EVROPO DA BO LE KAK DINAR KONEC MESECA ŠE OSTAL V ŽEPU! Iz Žalca Gregor Vovk FOTO: Ljubo Korbar zdravilišče dobrna IZLET - SREČANJE - KOPANJE - DRUŽINSKO KOSILO - REKREACIJA - LEPOTILNI PROGRAMI - ZABAVA S PLESOM IN ŠE KAJ... VILA HIGIEA: poročni obredi in slovesnosti ZDRAVILIŠKI DOM — prenovljene kabine za termalne in zeliščne kopeli — v restavraciji ugodna ponudba družinskih kosil — marca mesec palačink hotel dobrna — termalni bazen in savna — lepotilni programi in masaže tudi popoldne — akupunktura Športni park — tenis, namizni tenis, balinišče, badminton, vrtni šah, avtomatsko in rusko kegljišče, strelišče za zračno puško, — sprehajalne poti, tri m steza . .. gostilna triglav — slovenske narodne jedi — nedeljska kosila, izbor jedi za mladino — reklamna cena konjiškega vina — ob petkih in nedeljah narodnozabavna glasba Naše prednosti? Tradicija. Živimo z naravo — za dušo in telo ni boljšega zdravila. Želite uživati v čisti naravi, biti vi-talnejši? Iščete zdravje, želite okrevati, se okrepiti? SEDEMDNEVNI ODDIH na osnovi polpenziona že za 4.200 SLT na osebo v Zdraviliškem domu. Posebni programi po sprejemljivih cenah tudi v hotelu Švicarija. Izredna ugodnost: dodatni zimsko-pomladanski popust 10 % na ceno osnovnega programa Dober razlog za oddih na Dobrni je tudi bližina. Z veseljem vas bomo obveščali o vseh podrobnostih na telefonskih številkah: (063) 778-000, 778-023. Naš naslov: ZDRAVILIŠČE DOBRNA, 63204 DOBRNA WMA Z>9A Kdo je slovenski Al Capone? V teh dneh sem z neznanskim zanimanjem poslušal vznemirljivo zaupno zgodbo o naturaliziranem Ljubljančanu s koreninami v Črni gori. Mož je menda silno sposoben in tudi znan pravnik, med drugim strokovnjak za tiste luknje v raznoterih zakonih, skozi katere lahko — če si kajpak dovolj premeten — spelješ v zasebni žep kar donosne tokove prigoljufanega denarja. Ta, pravijo, jih je znal. Govori se, da nič več in nič manj kot tri milijone mark. A je še zmeraj tam, kjer je bil, na zunaj tak, kot je bil. Za fasado pa bajno bogat in — kot zagotavljajo poznavalci — tipičen primerek novodobne domače mafije. Da, zmnogo znamenj kaže, da se bela Ljubljana vse nevarneje uveljavlja kot gnezdo pravnih mafijskih družb, kar naj bi bil nepogrešljiv folklorni okrasek sleherne državne prest. Inice. In ker Ljubljana to slejkoprej je ... Slišati je, da se ukvarjajo z raznovrstnimi nečednostmi po vzoru mnogo slavnejših kolegov iz tujega podzemlja, še posebej iskani pa da so ta čas izterjevalci takšnih in drugačnih dolgov. Neusmiljeni suroveži, ki se seveda niti malo ne zmenijo za civilizirane postopke izterjave in so zato za naročnika pripravljeni storiti marsikaj. Naš v uvodu omenjeni anonimus je s svojo prijateljsko druščino menda prav vešč takšnih poslov. Se iz časov, ko je sam posojal (saj je imel kaj) in moral večkrat tudi terjati. Javna skrivnost je, da je ena najmočnejših verig tega umazanega Ceha črnogorska, druga pa albanska. In če se jim posli slučajno pre- križajo, tako, kot naj se ne bi, zna menda biti hudičevo vroče. Da ne pojejo samo pesti, je jasno, saj lepo cveti tudi trgovina z orožjem. No in ko se upnik in dolžnik nikakor ne moreta najti, da bi poravnala, kar imata skupnega, kot to traja že predolgo, da bi posojilodajalec še lahko potrpel partnerjevo nepripravljenost ali nesposobnost plačati, kar je dolžan, takrat ... Kar nekaj jih je, ki najraje obidejo zakonske in druge »humane« poti ter neusmiljeno naročijo izterjavo a la Capone. Menda nič ne pomaga, če se ne oglašaš na telefonske klice, tudi nič, če se izogibaš na druge iznajdljive načine. Gorile te zvohajo in privija-jo tako dolgo, da dosežejo svoje. Razbijejo avto, šipe na hiši, vrata, poškodujejo fasado, unmičijo vrt, škodu- jejo po mnogih drugih preizkušenih preceptih, ki predvidevajo tudi pretepanje. Po želji naročnika. Manj boleče, nedolžno, brez modric, takšna z bu-škami in z razbitimi zobmi, z oteklimi ledvicami, celo s polomljenimu udi... O ceniku se tudi ve. Od sto mark naprej za najnedolž-nejšo poseg, vmes tristo mark na primer za uničeno uho. Na vrhu pa ... Preklet svet! Tri tisoč mark, da dolžnika za vselej spravijo s poti. Ja, tudi takšna storitev je s cenikom predvidena, čeravno izvajalci bojda zagotavljajo, da jo ne nameravajo opravljati. Zaenkrat! Bog se usmili dežele, v kateri nam še mafija kaže, kako malo smov redni. Industrijska proizvodnja pada Stopicanje nazaj Časi, ko smo se lahko Velenjčani pohvalili z dokaj dobrim gibanjem industrijske proizvodnje, ki je v Sloveniji že dalj časa v upadanju, so minili. Zdaj pa pada tudi nam. Ako je bilo že celo lansko leto, ko smo zabeležili še posebej velik padec industrijske proizvodnje v decembru (kar 23,9 odstotka v primerjavi z decembrom 1990). Povedati pa je treba, da povsem realna ta primerjava ni, saj so mnoge firme že z letnimi plani načrtovale veliko prostih decembrskih dni. Če primerjamo celoletno proizvodnjo s proizvodnjo doseženo v letu poprej, je bila ta nižja za deset in pol odstotkov. Najbolj je proizvodnja v lanskem letu upadla v predelavi plastičnih mas. V primerjavi s predhodnim letom sojo uresničili le v višini slabih 49 odstotkov. Sledita proizvodnja električnih strojev in naprav ter gradbenega materiala. V občini smo jo dosegli v višini 83 odstotkov v primerjavi z letom prej. Elektrogospodarstvo je naredilo lani slabih 15 odstotkov manj kot predlanskim, velenjski rudarji pa so nakopali dobrih 7 odstotkov manj premoga. Zdaj pa k tistim, ki presegajo predlansko proizvodnjo. Malenkost nad njo so v proizvodnji usnja in krzna ter tekstilnih izdelkov. Grafična dejavnost je predlansko proizvodnjo presegla za 14 odstotkov, strojegradnja za 17, predelava kovin pa kar za 140 odstotkov. Poglejmo še, kako se je industrijska proizvodnja lani gibala v republiki Sloveniji. V decembru je bila v primerjavi z decembrom predhodnega leta nižja za 18,7 odstotka, v celotnem letu pa za 12,4 odstotka. Ob vsem tem je zagotovo najbolj zaskrbljujoče, da se trend padanja proizvodnje še kar nadaljuje. M. Zakošek Višji prispevek priključitve na komunalne sisteme Prispevki za priključitev na komunalne sisteme (vodovod, kanalizacija, toplovod) se v zadnjem letu niso spreminjali, zato jih je velenjska vlada na ponedeljkovem zasedanju znatno povišala. Za industrijo bodo te cene od 1. marca dalje višje za 150, za vse ostale uporabnike pa za 250 odstotkov. Za toplovodno ogrevanje bodo uporabniki plačevali za gradnjo stanovanj in naložbe v javnih zavodih za KW 780 tolarjev, za poslovne prostore in negospodarske naložbe 1900, industrijske objekte 2250 SLT. Za vodovodni sistem bo za stanovanjsko gradnjo in javne zavode 9000 SLT prispevka za 3600 I/s, za poslovne prostore in negospodarstvo 20.000 SLT za 8000 I/s in za industrijo 68.535 za 45.690 I/s. Pa še kanalizacija. Za zagotovljeno moč bo treba za stanovanjsko gradnjo za 3000 I/s prispevati 7.500 SLT, za poslovne prostore in negospodarstvo 12 025 SLT za 4810 I/s in za industrijo 40.884 za 27 256 I/s. (mz) Novo v Gorenju Gorenje Inova Tudi Gorenje Raziskave in razvoj je oblikovalo hčersko podjetje Gorenje Inova. 14 zaposlenih bo opravljalo razvoj-no-raziskovalne naloge in intelektualne storitve. Za vršilca dolžnosti direktorja je bil imenovan Viktor Vaupot. Eno od poslanstev Gorenje Inove je spodbujanje in povezovanje vseh razvojnih silnic v okolju, v katerem deluje, se pravi v Gorenju in širše. Kar zadeva razvojno in raziskovalno dejavnost bodo namenili posebno pozornost hladilno-toplo-tni tehniki, industrijskemu, prostorskemu in grafičnemu oblikovanju ter tehničnemu svetovanju (certifikati, kakovost, industrijska lastnina). Opravljalo pa bo Gorenje Inova tudi prevajalske, finančne in računovodske storitve. Gorenje Inova bo sodelovala s sorodnimi domačimi podjetji in institucijami, prizadevala pa si bo, da bi navezala stike tudi s tujimi partnerji, zlasti še s tistimi s področja razvojne in raziskovalne dejavnosti. (vš) VIZ Velenje Vsake oči imajo svojega »malarja« Val sprememb, takšnih in drugačnih, je pljusknil doslej že na marsikatero področje življenja in dela. Pred nedavnim ga je bilo deležno osnovnošol-stvo. Nova šolska zakonodaja ga je v nekaterih okoljih le oplazila, v velenjski občini pa ga je postavila v povsem drugačne okvirje. Pravzaprav se je teh to z dvigom rok delegatov občinskega parlamenta za reorganizacijo na predzadnjem zasedanju znebilo. Kajti, od I. marca Viza kot enovite delovne organizacije, ki je do začetka tega šolskega leta skrbela za 10, nato pa za 9 osnovnih šol v občini, naj ne bi bilo več. Osnovne šole naj bi postale samostojne pravne osebe. V nekaterih okoljih nov model organiziranosti .pozdravljajo, zopet v drugih skimujejo z glavo. Dušan Do-linar, dosedanji v. d. direktor VIZ-a, o napovedanih spremembah — za razliko od predlagatelja — nima ravno dobrega mnenja. »Očitki o romantičnem gledanju na preživele teme gor ali dol. Dejstvo je, da doslej ni bilo opravljene analize slabosti in prednosti sedanjega modela. Za nameček pa za uvajanje sprememb v živl jenje niso najboljši pogoji. Forma sama po sebi ne prinaša kakovosti, vsebino pa sedaj preveč kroji pomanjkanje denarja. Prednosti nove organiziranosti bomo tako morali zaenkrat iskati predvsem v avtonomnosti šol, razvijanju kakovosti dela ob upoštevanju specifičnosti lastnega potenciala in okolja.« Med morebitnimi negativnimi se, po njegovem prepričanju, ni moč znebiti občutka o pretrganju nejcaterih sedaj uspešnih oblik sodelovanja, izmenjave izkušenj, ki so v tej branži še kako pomembne in potrebne. Vzrok za tako različno sprejemanje novosti pri ravnateljih ima svojo osnovo najbrž v prevelikem pričakovanju prednosti avtonomnosti, čeprav naj ne bi že v sedanji 16-letni organizira- nosti osnovnega šolstva VIZ omejeval oziroma zaviral njihovih teženj, pobud, izvirnosti. Spodbujanje notranje motivacije med kolektivi je lahko eden od zagonov pri iskanju novih oblik delovanja in dviga kakovosti, kar pa še ni tržna naravnanost. Kajti, ta se v novem modelu organiziranosti začne šele takrat, koso izpolnjeni vsi elementi zagotovljenega programa -predpisan učni načrt in predmetnik. Trg naj bi deloval šele nad tem. Ob tehtanju prednosti in pomanjkljivosti pa se v ospredje tega trenutka postavlja še vprašanje viška delovne sile. Že normativi in standardi na področju osnovnega šolstva so »prigospoda-rili« 30 tehnoloških viškov, ukinitev VIZ-a in drugačna porazdelitev del skupnega pomena pa še nadaljnjih 7. Vendar reševanje teh vprašanj naj ne bi predstavljalo prevelikega zalogaja. V dogo- voru z ustanoviteljem — sekretariatom za družbene dejavnosti bodo poskušali izpeljati vse potrebno, ob odobrenem dodatnem denarju pa bi veliko teh kadrovskih težav lahko rešili v letu in pol v okviru normalne življenjske fluktuacije. 1. marec je za nami, kako torej v prihodnje?« Ta datum je preuranjen, saj še nimamo navodil za izpeljavo vsega potrebnega. Negotovost, nedorečenost in to prehodno obdobje je treba slejkoprej preseči, če so napovedane spremembe tisto »ta pravo«, bo pokazal čas. Mi zase vemo, da nas v nove čase vodi delovni optimizem, predanost in vestno opravljanje našega poslanstva. V katero smer pa bomo usmerili svoje napore, bo najbrž mnogo bolj odvisno od opredelitve ciljev nadaljnjega razvoja osnovnega šolstva v občini.« je sklenil pogovor Dušan Doli-nar. T. P. Kakovostni programi — poteza je vaša Mozirje — občinsko posojilo Zbori skupščine občine Mozirje so na prejšnji seji pooblastili občinsko vlado, da pripravi konkretno gradivo za razpis občinskega posojila za 600 novih delovnih mest. Gradivo je tu in z njim več bistvenih vprašanj. Posojilo naj bi zagotovilo del finančnih sredstev za uresničitev zares kakovostnih programov podjetnikov, ki bi zagotavljali določeno profitno stopnjo in druge pogoje. Predlog izvršnega sveta obsega seveda tudi druge pogoje in načine plačevanja in pridobivanja posojila, razpisali pa naj bi ga na podlagi zadostnega števila kakovostnih programov. Ob oblikovanju te zamisli se pojavljata najmanj dve vprašanji. Prvo je, če bo želenih kakovostnih programov dovolj. V zvezi z njimi je bila prva pripomba na izvršnem svetu, da jih ob sedanjem stanju gospodarstva verjetno ni, sicer bi bilo to stanje boljše, ne pa da so doslej uspešnost prikazovali zgolj skozi prizmo povečevanja proizvodnje. Drugo mnenje je bilo, da programi mogoče so, pa zanje ni denarja, tretje pa, da je problem programov nemara tudi v lastninjenju, ko bo urejeno to, bodo tudi programi zanimivejši. Še več podobnih mnenj je bilo, drugo večje vprašanje in ključno seveda pa je, če bodo občani, podjetja in drugi zaupali »umirajoči« občini (pravni naslednik posojil bodo bodoče občine) in kupili obveznice, ob tem pa je treba upoštevati še vse hitrejše padanje življenjske ravni. Izvršni svet se je zato odločil, da vse sile usmeri v spodbujanje oblikovanja želenih programov, ki bi jim podredili tudi znesek posojila. Na potezi so torej dobre zamisli. Posojilo je potrebno zaradi pričakovanega večjega števila odpustov. Kovinarstvo na Ljubnem je v velikih težavah, ki jih zaenkrat nekako še ob- vladuje, v nažairsjc/ lesni industriji bodo morali ukrepati čimprej, da posledice ne bodo še hujše, najhuje pa je v gornjegrajski Smreki, ki ji grozi likvidacija. Brez lastne krivde so izgubili ključni posel s Francijo; kupci so bili z izdelki zadovoljni, vse pa so zapletli posredniki in zadeva je pred francoskim sodiščem. Se prej je Smreka izgubila trg v Dalmaciji in BiH, spet sama nič kriva. Možnosti za preživetje so torej neznatne; skupno naj bi bilo po oceni izvršnega sveta kaj kmalu brez dela dodaitnih 400 delavcev in ukrepi so nujni. Op) Zgornja Savinjska dolina Plin (vendarle) na pohodu V ponudbi Zgornje Savinjske doline je na enem najvidnejših mest čist zrak (žal pogosto samo to), pa stvar vendarle ni tako preprosta. Večji kraji in zlasti njen spodnji del se v zimskih jutrih pogosto prav dušijo v dimu. Skrb za okolju prijazno in ekološko čisto gorivo torej ni odveč, če želijo, da tudi v tej, sicer lepi dolini, ne bo prepozno. Rešitev je seveda jasna — plin. O tej zamisli in o njenem doslej neuspešnem uresničevanju smo že pisali, zato danes nekaj bolj spodbudnega in otipljivega. V občini Mozirje so namreč že pričeli z uvajanjem individualnih plinskih sistemov z rezervoarji za tekoči naftni plin. Ti sistemi gotovo imajo svoje velike prednosti, z izredno majhnimi posegi pa omogočajo kasnejši priključek na (morebitni) zemeljski plin; rezervoar za plin v tem primeru enostavno vrnete ali prodate. Prvo takšno napeljavo že ima mozir-ska vrtnarija Skornšek s stanovanjskim delom, v izgradnji je stanovanjski objekt na Ljubnem, v izdelavi je dokumentacija za nekaj stanovanjskih blokov v Mozirju, tudi sicer zanimanje močno raste, najbrž pa z vsem skupaj ljudje niso dovolj ali prav seznanjeni. Možnosti za takšen sistem imajo pravzaprav vsi. Postaviti je treba rezervoar in kupiti plinsko peč ali gorilnik za že obstoječe peči centralne kurjave, napeljava seveda ostane. Boljša je plinska peč, saj ima gorilnik 15 do 20 odstotkov manjši izkoristek. Cena? Od 5.500 do 8.000 DEM v tolarski protivrednosti, odvisno pač od velikosti sistema. Znesek lahko zmanjšate za približno 40 odstotkov, če vzamete rezervoar v najem. Zaradi vseh prednosti takšnih sistemov pravkar teče akcija, ki naj bi omogočila kreditiranje uvajanja teh sistemov, kar bi bilo več kot umestno, če res želimo tisto, kar tako radi poudarjamo, ali poudarjajo. Glede na ceno plina, njegov izkoristek in prometne davke, je kurjenje in ogrevanje s pllinom vsaj za 30 odstotkov cenejše kot z oljem. Mnogi se plina bojijo, vendar je varnost takšnega sistema neprimerno večje kot pri jeklenki v kuhinji. Razlog je en sam in zelo preprost — tlak plina se že zunaj v cisterni zmanjša z 18 na 0,05 bara. Kogar zadeva zanima, dobi informacije na Javnem podjetju Komunala v Mozirju. Dodajmo še t prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/mJ za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m' za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 25.2. AMP ZAVODNJE 26. 2 AMP ZAVODNJE 27. 2 AMP ZAVODNJE AMP TOPOLŠICA 28.2 AMP VELIKI VRH 29. 2. AMP VELIKI VRH 140 mikro-g/mJ 110 mikro-g/m3 140 mikro-g/m3 140 mikro-g/m3 260 mikro-g/m3 130 mikro-g/m3 SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA Priloga: 1. dnevne koncentracije SO; - grafični prikaz 2. maksimalne polurne koncentracije SOa — grafični prikaz DNEVNE KONCENTRACIJE od 24. 2. do 1. 3. 1992 300 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE Q.G. ■i 24.2. ■8 26.2. CZ] 26.2. H 27.2. HU 28.2. □ 29.2. 1.3. 2000 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G. G. ■i 24.2. HH 25.2. n 26.2. H 27.2. Stalili 28.2. dl 29.2. m 1.3. STRANKARSKA PREMIŠLJANJA Demokratska stranka Velenje Podpori ministrom, rudarjem in energetikom 26. februarja smo se na svojem četrtem zboru sestali Demokrati Velenja, ki smo uspeli v relativno kratkem času od razcepa v SDZ vzpostaviti svojo organizacijsko mrežo in okrepiti članske vrste. Na omenjenem sestanku smo začrtali predvsem svoj »lokalni« program, vendar se nismo mogli izogniti dogodkom v slovenski politiki. Odločno podpiramo trojico ministrov Demokratske stranke Slovenije, ki jih g. Peterle poziva k odstopu. Ministri Bavčar, Rupel in Kacin so izstopajoči v siceršnji vladni sivini in je namera o njihovi odstranitvi spet ena izmed stranpoti v slovenski vladni politiki. Sicer pa Demokrati Velenja vidimo svojo vlogo predvsem v lastni občini in regiji, in v konkretnem reševanju problemov, ki tu nastajajo. Svoja prizadevanja bomo uveljavljali predvsem na področju komunalno infrastruk-turnega standarda, se trudili za podporo in razmah novonastaja-jočega podjetništva, brezbrižni pa ne moremo biti do vse hujših socialnih problemov v občini, vse obsežnejše brezposelnosti, obubožanja zdravstva, šolstva in podobno. Na področju gospo- darske infrastrukture si bomo prizadevali uvesti zlasti ekonomske kriterije gospodarjenja nad neodgovornimi političnimi, in takšno organiziranost, ki bo omogočala, pa tudi ustrezala, novi lastninski zakonodaji in bodoči lokalni samoupravi. V boju sindikatov za socialni pakt pa smo se opredelili kot stranka, ki daje polno podporo zavzemanju delavcev za njihove pravice. Dogovor o socialno sprejemljivem nivoju plač je nujnost. V Velenjskem prostoru pa je potrebno odkrito spregovoriti tudi o pribli žno četrtini prebivalstva, ki bo pridobila status državljanov Slovenije, ki zato sodi v naš prostor in je del naše stvarnosti. Želimo kulturno vključitev tega prebivalstva v življenje in dogajanje v dolini, ter strpen in demokratičen odnos vseh. Program Demokratov Velenja niso strogo začrtane smernice delovanja in sistematično izdelan plan, temveč je bolj odnos, ki nastaja sproti v spoprijemanju s konkretnimi izzivi. Iščemo sprejemljive »življenjske« rešitve kot stranka sredinske politične usmeritve in sredinske politične izbire. ^ p V Šmartnem ob Paki močan odbor LDS Člani LDS v Šmartnem ob Paki so organizirali sejo krajevnega odbora LDS, med gosti pa so bili kandidat za podpredsednika LDS Edvard Oven, predstavniki LDS iz več slovenskih regij in predstavniki krajevne skupnosti. Skupaj so predstavili programske usmeritve stranke ter orisali priprave na kongres stranke, ki bo v marcu. Največ zanimanja je seveda vzbudila včlanitev dr. Janeza Drnovška v LDS in njegova kandidatura za predsednika stranke. Prisotni so menili, da je to izjemno ugodna osvežitev stranke, ki s tem pozitivno menjuje fizio-nomijo stranke, obenem pa predstavlja LDS kot odgovornega političnega partnerja in potencialno najmočnejšo politično stranko v Sloveniji. Predsednik Krajevnega odbora LDS Šmartno ob Paki je postal ing. Bojan Kladnik, tajnik pa Jaka Dvornik. V programskem smislu so si zadali, da tvorno sodelujejo pri obe-tanih spremembah lokalne samouprave in preoblikovanju Smartnega ob Paki v občino. Zato so se zavzeli za sprejem prostorskih aktov za krajevni skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje, ki bi vsebovali tudi strategijo gospodarskega razvoja in razrešitev ekoloških problemov. D. M. MAKS. POLURNE KONCENTR od 24. 2. do 1. 3. 1992 Slaščičarna Metka in Naš čas nagrajujeta Prvi potniki že znani Med kupci v mesecu februarju smo v uredništvu izžrebali naslednje nagrajence: 1. SLAŠČIČARNA METKA — Jože Grčar, Škale 84, Velenje — Tjaša Cerar, Križman, Kidričeva 51, Velenje — Maja Krivec. Kardeljev trg 4, Velenje — Tomaž Nedeljko. Šercerjeva 9, Velenje — Nina Muriič, Koroška 8 b, Velenje — Kristina Jehart, Šlandrova 24, Velenje 2. NAŠ ČAS — Martina Pergovnik, Topolšica 60 — Metka Venišnik, Rudarska 2 b, Velenje — Marija Kramar, Jenkova 3, Velenje — Marija Stajner, Laze 39 Velenje — Vera Veselič, Šlandrova 30, Velenje — Cvetka Pirnat, Gubčeva 2, Velenje Ob nakupu v slaščičarni Metka s spodnjim kuponom v vrednosti 100 tolarjev ali ob naročilu katere od slaščic v vrednosti srednje torte, boste lahko izžrebani. NAGRADNI KUPON Z avtobusom v Minimundus Slaščičarna Metka Kersnikova 13, Velenje N AŠ ČAS IME, PRIIMEK NASLOV_ SO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje ODDAJAMO CCA 500 m1 POSLOVNIH PROSTOROV v Velenju, Partizanska 56 (Pesje). Prostore bomo oddali v najem, nudimo pa tudi možnost odkupa teh prostorov. Prostore bomo oddali najboljšemu ponudniku. Ponudbe sprejemamo na naslov: Ljubljanska banka, Splošna banka Velenje, d.d., 63320 Velenje, Rudarska 3 do 20. marca 1992. Informacije na tel.: 063/852-012, 854-302. /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje NOVE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka Sploina banka Velenje d.d. od 1. marca 1992 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne obrestne mere mesečne obrestne mere Tekoči računi občanov 88,16 % 5,50 % Žiro računi občanov 88,16 % 5,50% Hranilne vloge na vpogled 88,16% 5,50% Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 273,70 % 11,81 % Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 280,56 % 11,98% Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 287,42 % 12,15% Depoziti, vezani od 10 do 19 dni 242,84 % 11,00% Depoziti, vezani od 20 do 29 dni 246,27 % 11,09% Depoziti, vezani od 30 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SLT - depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SLT - depoziti nad 100.000,00 SLT 253,13% 256,56 % 259,99 % 11,27% 11,36% 11,45% Depoziti, vezani nad 3 mesece — depoziti do 50.000,00 SLT — depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SLT — depoziti nad 100.000,00 SLT 253,13% 256,56 % 259,99 % 11,27% 11,36% 11,45% Depoziti, vezani nad 6 mesecev 263,42 % 11,54% Depoziti, vezani nad 12 mesecev 273,70 % 11,81 % Dovoljena prekoračitev stanja na TR 311,42% 12,72 % Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 359,42 % 13,78 % ZELENI SLOVENIJE ***** ZELENI VELENJA V ZIBELKI EKOLOŠKEGA GIBANJA ŠALEŠKE DOLINE! ZAVODNJE 6. marec 1992 ob 15. uri Na 2. letni skupščini ZELENIH VELENJA bomo analizirali minulo delo in usmerili pogled naprej. Posebej bomo pod drobnogled vzeli predvidene roke končanja ekološke sanacije TEŠ. Zato vsi, ki želite pridati svojo misel, idejo ali vizijo k razvoju Šaleške doline, dobrodošli! V petek. 6. marca 1992 bomo ZELENI VELENJA sprejeli odločitve, kijih bomo z znano vztrajnostjo uresničevali, kljub nenaklonjenemu političnemu okolju, v katerem delujemo. Varstvo okolja danes že vsi nosijo na jeziku. Tudi to je zasluga ZELENIH SLOVENIJE. Zdaj moramo doseči, da bodo od jezika besede prešle do za to namenjenih sredstev, kajti samo onesnaževalci lahko in morajo počistiti za sabo! Članice, člani, simpatizerke, simpatizerji, prijateljice, prijatelji in vsi, ki vam je varstvo okolja pomembnejše od ideološko obremenjene politične vsakdanjosti, dobrodošli! NE LEVO, NE DESNO. NARAVNOST! MURŠIČ JOŽE AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOVLEKA PRODAJA IN MEŠANJE AVTO LAKOV STANDOX 25 LET USPEŠNEGA POSLOVANJA Žarova ulica 7, Velenje, tel.: (063) 856-852, fax.: (063) 856-852 Cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje, ter se priporočamo za nadaljnji obisk. O dinos Skladišče VELENJE Simona Blatnika ODKUPUJEMO vse vrste barvnih kovin, železa, papirja, stekla in pločevine po izredno KONKURENČNIH CENAH. Vršimo prodajo POHIŠTVENIH CEVI. Informacije tel. 853-401 VELENJE H / STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE 63320 Velenie. Koroška c 48. tel 063/853-281. fax 063/855-844. žiro račun 52800-601-22204 STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE p.o. Koroška c. 48 63320 VELENJE objavlja na osnovi sklepa zbora delavcev ter 31. člena Statuta podjetja prosto delovno mesto direktorja Kandidat za direktorja mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom imeti še: — visoko ali višjo izobrazbo ter — vsaj pet let uspešnega dela na vodilnih delovnih mestih Mandat direktorja traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Stanovanjsko podjetje Velenje p.o., Koroška c. 48, Velenje z oznako »RAZPIS«. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 8 dneh po odločitvi. DIMNIKAR-STVO Peter Pučnik Kavče 15, Velenje Telefon: 063/888-257 KOZMETIČNI SALON STUDIO SKIN Hotel Paka, tel.: 853-351 NOVO - Poleg ostale ponudbe odslej tudi PEDIKURA! 5. marca 1992 ALOJZ GOLlC AVTOELEKTRIKA IN TRGOVINA z rezervnimi deli za avtoe-lektriko Popravilo elektrike pri traktorju. Kaplja vas 16, Prebold Tel. 723-198 Iskrene čestitke ob dnevu žena AVTOPREVOZNIŠTVO IN STROJNE STORITVE FRANC FAJDIGA vam nudi, oziroma vam je na razpolago ob vsakem času s konkurenčnimi cenami: PREVOZ premoga peska zemlje KOPANJE gradbenih jam vodovodnih jarkov greznih jam Se priporoča FRANC FAJDIGA Skorno 63, ŠOŠTANJ tel.: 881-223 \ / PEGAZ RAČUNALNIŠKI IN INFORMACIJSKI INŽENIRING, (To.o.,VELENJE Efenkova 61, Velenje, telefon: 063/855-181, 853-099, fax: 851-970 Programski paketi: UVOZNA/IZVOZNA CARINSKA DEKLARACIJA GLAVNA KNJIGA S SALDAKONTI VIRMANSKI NALOG OBRAČUN OBRESTI TRGOVSKO POSLOVANJE OBDELAVA PREJETIH ČEKOV OSEBNI DOHODKI OSNOVNA SREDSTVA EVIDENCA ČLANSTVA V STRANKAH, DRUŠTVIH, ORGANIZACIJAH POSLOVANJE V WZ VARČEVALNA SLUŽBA V PODJETJIH Z Vami sodelujemo pri zasnovi informacijskega sistema, izbiri strojne opreme, izvedbi in vzdrževanju programskih rešitev ter izobraževanju uporabnikov. Nudimo računalniško opremo (računalnike, sestavne dele, tiskalnike) in potrošni material (diskete, trakove, papir). Testiramo in vzdržujemo Vašo računalniško opremo. /Ve odločajte se brez naše ponudbe ff VILA HERBERSTEIN v Velenju je vila za izbrane trenutke, primerna tudi za dobro razpoloženje. Vsem ženam čestitamo ob dnevu žena, obenem vas vabimo, da preživite prijetne urice v VILI HERBERSTEIN v soboto, 7. marca in ponedeljek 9. marca. Pripravili vam bomo SVEČANI MENI: — goveja juha s parmezanovim ponvičnikom * — ocvrti lignji s tatarsko omako * — puranja rolada * — svinjsko stegno »MARŠAL« * — zelenjavna priloga * — ocvirkovi štruklji * — sezonska solata * — porfe z ostrigami S* lOV penzion vila hcrbmlrin Poglejmo, kaj jedo Štajerci? Vila vas vabi, da preživite prijetne večere ob izbrani ponudbi ŠTAJERSKE KUHINJE, ki bo od 5. do 12. marca. Pričakujemo vas vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih od 10. do 23. ure, v baru pa do 2. ure zjutraj. Veseli bomo, če nas boste poprej poklicali po telefonu 853-828 ali 856-348. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P.o. Kupce obveščamo, da nudimo po zelo ugodnih cenah naslednje vrste blaga: STAVBNO POHIŠTVO proizvajalca GLIN NAZARJE (zastekljena TERMO okna) do 25 % ceneje BARVNI TELEVIZORJI GORENJE (BTV 561) samo 39.990 SLT in ostalo blago po konkurenčnih cenah. Za vse blago nudimo možnost nakupa na potrošniško posojilo na 5 obrokov v naših poslovalnicah: Kmetijsko preskrbovalni center KPC Mozirje Blagovnica Ljubno — bela tehnika, Ljubno 35 Trgovina s tehn. blagom Gornji grad PSO Elektro Ljubija, Cesta na Lepo njivo 7 Železnina Luče, Luče ob Savinji 105 in v zgoraj navedenih prodajalnah. 831-040 841-020 842-016 831-047 844-024 Nakup oken je posebno ugoden za člane stanovanjskih zadrug v poslovni enoti Veleprodaja v Spodnji Rečici (tel.: 063/831-810, fax 063/832-140. POHITITE Z NAKUPOM, KOLIČINE SO OMEJENE! ZA NAKUP SE PRIPOROČA MERCATOR ZKZ MOZIRJE. Epilog mesecu kulture »Kruha nam dajte...« S koncertom mešanega komornega zbora ARTES L1BERA-LES iz Ljubljane smo zaključili mesec kulture v mozirski občini. V mesecu dni trajajočem bogatem kulturnem programu smo si imeli priložnost ogledati raznovrstne dobro pripravljene in or- mm mmt Zgodilo seje • • LETA 1950 V Savinjskem vestniku je bila objavljena novica iz Velenja, z naslovom »Novi odlikovanci v Velenju«: »Velenjski rudarji se zavedajo, da je rudarstvo najvažnejša panoga v izgradnji socializma za našo težko industrijo in kalorične elektrarne, ki se iz dneva v dan bolj širijo in razvijajo, zato se vsestransko borijo za boljšo storilnost. Za njihovo vsestransko zalaganje in predanost do naše domovine je Prezidij Ljudske skupščine odlikoval več rudarjev. Poleg teh odlikovancev je uprava rudnika proglasila 67 udarnikov. Odlikovanja so jim bila svečano podeljena dne 5. marca 1950 v dvorani kina Velenje.« LETA 1954 Tudi v tem letu je bilo v Savinjskem vestniku objavljeno več novic iz Šaleške doline. Prva je iz Šoštanja in ima naslov »Vzoren soprog v tovarni usnja v Šoštanju«: »V februarju je dramatska skupina PGD Tovarne usnja Šoštanj trikrat uprizorila veseloigro v treh dejanjih »Vzoren soprog«. Ne bom se uštel če trdim, da smo si takih in podobnih nastopov amaterskih dramatskih skupin že dolgo želeli. Priznati moram, da je žela popolen uspeh. Tako prepričljivih likov v posameznih vlogah vidimo v našem mestu bolj redko. Velika zasluga, da je igra dobro uspela gre predvsem režiserju, ki je znal igralce kot amaterje povzdigniti na takšno višino, da so želi uspeh. Nastopajoči so morali pokazati mnogo dobre volje, da so se vloge naučili, saj je bil čas do nastopa le skopo odmerjen. Mi smo jim za prijetno doživete urice v dvorani hvaležni, prepričani pa smo, da nas bo družina v kratkem spet presenetila s kakšnim odrskim delom.« Naslednji novici, ki sta bili objavljeni v posebni rubriki Savinjskega vestnika »Še nekatere iz zaledja«, pa sta iz Pesja: »Prostovoljno gasilsko društvo v Pesjem pri Velenju je bilo ustanovljeno že leta 1946. Takoj po ustanovitvi so začeli misliti na gradnjo gasilskega doma, toda z betoniranjem temeljev so začeli šele leta 1951. Zaradi raznih nesoglasij in osebnosti, je stari odbor odstopil, delo pa je zastalo. Sicer je bil izvoljen novi odbor, ki pa ni imel sreče, da bi z delom nadaljevali. Na svoji zadnji seji so sklenili, da bodo v nov odbor pritegnili tudi stare člane odbora iz leta 1951. Razpravljali so tudi o nadaljnji gradnji gasilskega doma ter predvideli gradbeni odbor. Za gradnjo že imajo pripravljen les, apno in cement ter večji del zidne opeke, te dni pa so še naročili strešno mieko in manjkajoči del zidne opeke. Okrajna gasilska zveza v Šoštanju je že obljubila 100.000 din podpore, pa tudi MLO Velenje je obljubil pomoč. Gasilci v Pesjem pričakujejo tudi od ostalih organizacij in podjetij pomoč in upajo, da bo po dveh letih prekinitve dela zaradi osebnih obračunavanj njihov gasilski dom končno letos pod streho.« V podružnici velenjskega gostinskega podjetja »Central« v Pesjem se je pred kakšnima dvema mesecema pokvarila v kuhinji črpalka za vodovod. Odslej uporablja kuhinja vodo iz vodnjaka, ki je na koncu dvorišča v bližini ceste. Toda zaradi težkega betonskega pokrova ostane vodnjak odprt dan in noč. Zaradi nezavarovane odprtine v vodnjaku pa je velika nevarnost, da zdrkne v vodnjak otrok ali pa kakšen natreskan možakar in nesreča je tu. Zato je nujno potrebno, da gostinsko podjetje »Central« zavaruje vodnjak v Pesju bodisi z lesenim pokrovom ali z ograjo in da popravi črpalko v kuhinji.« Bojim se, da bodo v prihodnosti v celjskem časopisu Novi tednik, objavljali novice iz naše doline, zopet v rubriki »Iz našega zaledja«. DAMIJAN KLJAJIČ ganizirane prireditve. Kot nagrada za delo in trud kulturnikov naj bi bil številen obisk gledalcev, obiskovalcev. Pa na žalost ni bilo vedno tako. Ze sama slavnostna otvoritev meseca kulture glede na obisk ni bila najbolj »slavnostna«. Kljub temu smo se Mozirjani skozi mesec kulture kar častno prebijali. Ob zaključku, kot rečeno, se je ponovno zalomilo. Seveda ne pri izvedbi omenjenega koncerta, temveč zanimanja ljudi po takšnih prireditvah. Obisk je bil slab, menda zaradi pustne nedelje in »neprimernega« časa. Ker pa vemo, da to ni bil edini tak primer, bi težko verjeli. Smo pač v časih, ko ima kultura (na žalost!) postransko vlogo. Zgodovina se ponavlja in kot so bili mnenja že stari Rimljani: Dajte nam kruha in iger, bo veljalo tudi tokrat. K sreči so bili tudi svetlejši trenutki in so ljubitelji kulture prireditve zapuščali s prijetnimi občutki in novimi doživetji. Prešeren se je že njega dni spraševal: Se nam bodo časi le razbistrili? Skrajni čas bi bil, tudi na področju kulture. Preko nje se namreč odraža duhovna zavest naroda! M. Mija Pečnik Osnovna šola Veljka Vlahoviča Velenje Mozirje Kulturni dan v pustni preobleki Otroški živ-žav Najbolj norčav dan so delavci in učenci na osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Velenju preživeli na nekoliko drugačen način kot njihovi vrstniki in vrstnice. Obeležili so ga na kulturnem dnevu, a zato ničmanj veselo, sproščeno, norčavo, saj je bila tema za vse, kar so počeli, pust. Priprave na ta dogodek na šoli so potekale že vsaj tri tedne v okviru oddelčnih skupnosti in pri različnih urah pouka. Tako so nekateri iskali podatke o različnih načinih praznovanja pusta v Sloveniji, v domačem okolju, drugje v svetu. Prave raziskovalne naloge so nastajale ob brskanju po knjigah in v drugih literaturah. Zbrani podatki o maskah so »odkrili« ne samo pustno, ampak tudi gledališko, pa zaščitno, potapljaško, afriško, indijansko masko, masko vračev, pa tudi zapisa s prve roke o praznovanju najbolj norega dne v letu na Kitajskem ni manjkalo. V projekt ohranjanja kulturne dediščine so otroci vključili tudi svoje starše in stare starše, da Bi jim kaj več povedali o šegah na ta dan. Na sam pustni torek pa je bilo na šoli še posebej veselo. V avli so likovniki pripravili nadvse raznovrstno razstavo mask, ki so jih izdelali sami, plakatov: svoje znanje o pustu so nekateri preverjali na kvizu, zopet drugi so svojo masko izrazili z glasbo, tretji so si nadeli gledališko masko, v šolski kuhinji pa je dišalo po počenih krhkih flancatih in slastnih pustnih krofih. Tokrat so bili namesto mamic mojstri kar učenci in učenke šole. Po dveh urah »napornega« ustvarjanja so na rajanju v telovadnici otroci lahko naužili radosti norčavega pusta. O pomenu in namenu takšnega praznovanja pusta najbrž ni treba posebej poudarjati. Druženje prijetnega s koristnim je gotovo lep primer ohranjanja kulturne dediščine, spoznanja njenih vrednot ter več kot le priložnost za razlikovanje tradicije, folklore in kiča. V mesecu kulture v mozirski občini je bil v ponedeljek, 24. februarja, še posebej omembe vreden dogodek. Z otroškim kulturnim programom ŽIV—ŽAV se je predstavil otroški pevski zbor Prosvetno — kulturnega društva »Savinja« Mozirje. Pod vodstvom Ivane Žvipelj so odpeli deset izbranih otroških skladbic. Na klavirju je zborček spremljala učenka Glasbene šole Pia Stei-ner. Pa tudi sicer so učenci Glasbene šole Mozirje sodelovali s kulturnim programom. Pod mentorstvom Mire Kelemen so zaigrali nekaj skladbic na klavirju in harmoniki. Plesna skupina PD »Jelka« Nazarje pa se je predstavila z dvema plesnima točkama. Dogodek torej, ki se ga bodo številni obiskovalci še dolgo spominjali. Seveda predvsem starši nastopajočih pa tudi vsi tisti, ki si podobnih otroških nastopanj še želijo. In kar je pri vsej stvari najpomembnejše: mladi kulturniki so se tako na svojstven način vključili v mesec kulture. M. Mija Pečnik Kulturni center Ivan Napotnik POSOREBOTIV Marec 1992 Četrtek, 5. marca, ob 19.00 knjižnica Velenje MILA KAČIČ slovenska žena, gledališka igralka, pesnica Tako jasna, zvočna, presunljivo preprosta je poezija Mile Kačičeve, da resnično ne potrebuje spremnih besed. Naravnost iz srca prihaja in govori naravnost srcu. Njena osnovna barva, vsebina in namen je ljubezen . . . Pogovor bo vodila Zlata Jambrovič-Koprivec Sodeluje: Boris Šinigoj, lutnja Petek, 6. marca, ob 19.00 dom kulture Velenje Bencik Dare: LATINSKA AMERIKA od Mehike do Argentine diapozitivi Vstopnina 100 SLT. Sobota, 7. marca, ob 10.00 dom kulture Velenje za lutkovni abonma in izven Plesni forum Celje: KAPLJICA Glasbeno-plesna pravljica Vstopnina 100 SLT. Sobota, 7. marca, ob 19.30 dvorana Glasbene šole Velenje za glasbeni abonma in izven KOMORNI ORKESTER »SLOVENICUM« HOMMAGE A MOZART — Odlomki iz opere »Čarobna piščal« Dirigent: Uroš Lajovic Solisti: Dunja Spruk, sopran, Bojan Šober, bariton, Bojan Gorišek, zvončki Organizator koncerta: Glasbena šola »F. K. Koželjski« Velenje Abonenti glasbenega abonmaja dvignejo brezplačne vstopnice v domu kulture Velenje ali eno uro pred koncertom, kot nadomestilo za odpadli koncert Irene Grafenauer, dne 15. 2. 1992, ki je bil prestavljen za nedoločen čas. Vstopnice 300 SLT, mladina 200 SLT. Vstopnice prodajajo v Glasbeni šoli Velenje. Sobota, 7. marca, ob 18.00 obisk v Mariboru G. Buchner: VOJČEK minoritska cerkev v Mariboru Režiser: Paolo Magelli Vstopnice 300 SLT. Prevoz 400 SLT. Odhod avtobusa je ob 16.00. Imetniki gledališkega abonmaja, ki niso videli Fausta ali Hamleta, so upravičeni do brezplačenih vstopnic. Prijave sprejemajo do petka, 6. marca. Četrtek, 12. marca, ob 19.30 dom kulture Velenje Andrej Trampuž: AFRIKA - MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO video film in diapozitivi Zaradi izrednega zanimanja bomo ponovili predavanje absolventa medicine, Andreja Trampuža, o tem, kako je skupina študentov pomagala podeželskim bolnicam v Zambiji in se tam srečevala z nenavadnimi boleznimi in tradicionalnim zdravljenjem domačih vračev. Vstopnice 100 SLT. Petek, 13. marca, ob 19.00 dom kulture Velenje Bencik Dare: • Z MOTORJEM PO AVSTRALIJI IN NOVI ZELANDIJI diapozitivi Vstopnica 100 SLT. Torek, 17. marca, ob 18.00 dom kulture Velenje za mladinski abonma in izven VLADO KRESLIN IN BELTINŠKA BANDA koncert Vstopnice 300 SLT. Četrtek, 19. marca, ob 19.30 dvorana Glasbene šole Velenje za glasbeni abonma in izven DUBRAVKA TOMŠIČ, klavir Vstopnice 300 SLT, mladina 200 SLT. Ponedeljek, 23. marca, ob 19.30 dvorana Glasbene šole Velenje Akademski pevski zbor »TONE TOMŠIČ« Dirigent: Jože Fiirst Rogram: iz evropske in svetovne zborovske literature Vstopnice 300 SLT, mladina 200 SLT. Sreda, 25. marca, ob 18.00 — dom kulture Šmartno ob Paki Četrtek, 26. marca ob. 19.00 — dom kulture Velenje NJENA POGODBA prireditev ob materinskem dnevu Sodelujejo: Otroški pevski zbor in oktet iz Šmartnega ob Paki, Gledališče pod kozolcem, Šaleške predice, Jože Robida — povezovalec programa Režija: Darja Rutnik Vstopnine ni! Sreda, 25. marca, od 9.00 dalje Veleblagovnica Nama Velenje POZDRAVLJEN MATERINSKI DAN Šopek pomladnega cvetja, kavica, sok Dobrodelna akcija za slovenski Karitas Petek, 27. marca, ob 19.30 dom kulture Velenje POGOVORI Z MARŠALOM Maršal Tito bo s svojo soprogo Jovanko, po praznovanjih materinskega dne, spet obiskal Velenje. Soprogo bo popeljal po nakupih v Veleblagovnico Nama in si ogledal svoj spomenik. Nato se bosta ustavila v, njima že znanem domu kulture Velenje, da si oddahneta od šoka, ko bosta morala za mesečno košarico odšteti 20.000 krat več kot pred 20 leti . . . Igrata: Ivo Godnič in Liljana Spasojevič. Organizator: Cankrajev dom Ljubljana. Vstopnice 300 SLT. Sobota, 28. marca, ob 19.00 obisk v ljubljanski operi Jacques Offenbach: HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE opera Dirigent: Loris Veltolini V jutru, 5. oktobra 1880, je zastalo Offenbachovo neutrudno sklada-teljsko pero in z njim Hoffmanove pripovedke, kot en sam šopek skic. Zadnjo besedo vsake uprizoritve teh večno lepih melodij imajo tako ustvarjalci vsakokratne predstave. Vstopnice 700 SLT, prevoz 400 SLT. Vstopnice so v parterju. Abonenti glasbenega abonmaja, ki niso videli baleta GISELLE, so upravičeni do vstopnic po polovični ceni. Prijave sprejemajo v Kulturnem centru Ivan Napotnik, telefon 853 574. April 1992 Petek, 3. aprila, ob 19.30 dom kulture Velenje za glasbeni abonma in izven GREENTOVVN JAZZ BAND koncert Umetniški vodja: Borut Bučar Vstopnice 400 SLT, mladina 300 SLT. Sobota, 4. aprila, ob 10.00 in 16.00 dom kulture Velenje — mala dvorana za lutkovni abonma in izven RACMAN Gostuje: LG ZOOM iz Ljubljane Cena vstopnic 100 SLT. Četrtek, 23. aprila, ob 20.00 dvorana glasbene šole Velenje SLOVENSKA DOMOVINA Slovensko pevsko društvo »Zvon« iz Nizozemske, ustanovljeno 1929 Dirigent: M. J. Meijs Slovenske narodne pesmi za mešani in moški zbor Vstopnice 200 SLT. Petek in sobota, 24. in 25. aprila, ob 20.00 dom kulture Velenje ŠALEŠKA FOLKLORNA SKUPINA KOLEDA koncert ob 20. letnici delovanja VERONA 92 V Kulturnem centru Ivan Napotnik sprejemajo prijave za obisk opere Al DA v Veroni, dne 23. in 24. julija 1992 ter za obisk opere LA BO-HEME v Veroni, dne 20. in 21. avgusta 1992. Predvidena cena dvodnevnega aranžmana je 150 DEM. Možno obročno odplačevanje. GARDALAND Za abonente lutkovnega abonmaja in za druge bo koncem maja oz. v začetku junija organiziran dvodnevni izlet (petek, sobota) v čudežno deželo Gardaland. Gardsko jezero, večerja, prenočišče, zajtrk ter celodnevno bivanje v Gardalandu, v deželi za staro in mlado. Cena 150 DEM. Za otroke do 10 let popust. Vsi imetniki lutkovnega abonmaja imajo 25% popust na osnovno ceno. Pohitite s prijavami! V Skalah so nezadovoljni Zahtevali bodo rento Krajane Skal je pred nedavnim zelo razjezila ugotovitev dr. Petra Stegnarja z Instituta Josef Štefan v zvezi z ugodnostjo rezultatov meritev vpliva pepela oziroma snovi v prahu, ki ga raznaša veter in o primernosti rekreacijskega centra ob Škalskem jezeru. »Deset let že požiramo ta pepel, zato se ne moremo strinjati z ugotovitvijo, da nam ne škoduje,« so bili nezadovoljni na zadnjem sestanku vaškega odbora Ška-le. Stanje na svojem območju primerjajo z ljubljanskim barjem, kjer pa naj bi bil podoben pepel zelo nevaren za okolje. »Pričakujemo, da bodo po šestih mesecih, ko naj bi bila raziskava končana oziroma znani končni rezultati študije, ti rezultati drugačni. Kdor ni doživel teh erupcij pepela, zlasti v spomladanskem času, ne more soditi o naših težavah. Koncentracija prahu je tako močna, da ljudje skorajda ne morejo iz hiš, zapirati je treba okna, saj bi drugače bilo v stanovanjih vse onesnaženo, pa tudi perila ob povečani gostoti prahu ne smemo obešati, ker bi ga morali znova takoj oprati,« nam je nejevoljo krajanov s sestanka vaškega odbora Škale prenesel predsednik Herman Arlič. Krajani sicer priznavajo, da je bilo lani stanje vendarle precej boljše, ke je termoelektrarna »le nekaj te deponije le pokrila s prstjo,« Toda, dokler bodo pepel odlagali (sesipali) na tem prostoru, teh težav ne bo konec. Poudarjajo, da ne prepovedujejo odlaganje pepela,saj bi bilo takšno ravnanje za njih neodgovorno. »Te težave želimo predočiti slovenskemu parlamentu. Ker smo bili deležni nekaj več kot 100-letnega izkopavanja lignita in 30-letnega odlaganja pepela, bomo podobno kot v Poljanski dolini zahtevali, tudi za naš kraj republiško rento.« Skratka, zaradi vsega tega želijo zase nekatere ugodnosti. Konkretno — v krajevni skupnosti se pripravljajo na izgradnjo plinifikacije in prav pri uresničitvi te naloge pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti. Znova so tudi opozorili, da na nji- Zgornja Savinjska dolina hovem območju (v Ležnju) ne bodo kar tako dovolili, da se spet pojavi morebitno novo odlagališče. Zahtevajo, da se to najde drugje. Med tiste ljudi, ki ne marajo snega, bi gotovo lahko uvrstili Škalčane. Kriv za to je tako imenovani Škalski klanec. Ob vsakem sneženju ali poledici je več ur neprevozen, zato so krajani že začeli akcijo za zgraditev ceste od križišča pri nekdanjem gasilskem domu v smeri mimo nekdanjega »Špičkotovega jezera« oziroma po južni različici. Pričakujejo, da jim bo RLV, na katerega so že naslovili prošnjo, že do naslednje zime zgradil cesto vsaj makadamsko cesto. »Naše pričakovanje je umestno, saj rudnik končuje izkopavanje pod škalskim hribom, zato smo prepričani, da bodo držali pred leti dano obljubo,« pravijo. Torej, če bodo to njihovo željo uresničili, bodo po dolgih letih znova po nakrajši poti povezani z občinskim središčem. (vos) 30. let Turističnega društva S Kažipotom po Evropi Nadskofija terja ob 30-ILi ^ ^^ HrnrtlfO V « rttrt t* r~i . svoje nazaj Zanimanje za vračilo podružbljenih nepremičnin seje po decembrski uveljavitvi zakona o denacionalizaciji v mozirski občini še povečalo. Doslej so prejeli 16 vlog, od tega jih je le 7 popolnih, postopek pridobivanja vseh potrebnih dokumentov je dovolj obsežen in zapleten. Ob tem komisija za denacionalizacijo pri občinskem izvršnem svetu ugotavlja, da ne bo primera, v katerem bi lahkjo odločali po skrajšanem postopku. Pred dnevi so prejeli tudi (pričakovano) vlogo nadškofijskega ordinariata iz Ljubljane, ki (v svojem prvem delu) obsega celih 20 strani. Nekdanji lastnik zahteva nazaj predvsem 13.000 (od 32.000) hektarov gozdov. Problemov bo tem ne bo malo, saj bo težko primerjati lesne mase v letih 1945 in sedaj, posek (domnevno ropanje), v gozdovih, prirast, ogromna vlaganja in podobno. Za gospodarjenje z gozdovi nadškofija menda pripravlja lastno podjetje. (jp) Še dve »lokalni« mišici Na Pustno soboto so se zabavali tudi v Globasnici na Avstrijskem Koroškem. Tamkajšnji Slovenski atletski klub je organiziral prvi izbor MIS SAK — Južne Koroške in povabil na simbolično tekmovanje tudi nekaj lepih deklet iz našega okolja. Ker so puritansko sre-mežljive Korošice raje ostale doma ali sredi nabite dvorane gostišča ŠOŠTAR, so imele naše kandidatke priložnost za »napad« na laskave naslove Mis ta in ta . .. saj so ponudili kar nekaj naslovov sponzorjev. Tesno pred mlado Celjanko Radmilo (mis »Posojilnica Celovec«) se je »zavihtela« 19 letna medicinska sestra brez zaposlitve iz Žalca, VLASTA JEVNIŠEK in postala Mis SAK iz Celovca, Marina Bezjak iz Mozirja pa je postala mišica VIP (kar ne pomeni veze in poznanstva, saj je v Avstriji ni poznal nihče). Korošce so Slovenke prijetno zagrele, še zlasti ob polnočnem sprehodu med množico zvedavih mladeničev in mladenk. Ker je prireditev v celoti posnela ORF, z najboljšo tv ekipo, je pričakovati, da bo izbor mis Koroške postal vsakoletna atrakcija, tega konzervativno vzgojenega slovenskega življa onkraj naše meje. Mirno lahko rečemo, da so Štajerske odgrnile zaveso proti Evropi. Spodaj Vlasta Jevni-šek iz Žalca, Marina Bezjak iz Mozirja desno. Jože Miklavc Ob 30-letnici Turističnega društva Šempeter, so pred nekaj dnevi člani tega društva organizirali letno konferenco, katere sta se kot gosta udeležila tudi predsednik Celjske Turistične zveze Branko Stoler ter častni predsednik prof. Zoran Vudler. Društvu sta v trajno last podelila pokal, kot nagrado za najbolj uspešno turistično društvo za lansko leto na področju celjske turistične zveze. Iz poročila TD Šemperter je bilo razvidno, da je bil obisk obeh znamenitih turističnih objektov zaradi znanih razmer v lanskem letu precej manjši, kot leta poprej. Tako je bilo v Antičnem parku in jami Pekel skupaj 33.783 obiskovalcev, kar pa je za približno šest tisoč obiskovalcev manj kot prejšnja leta. Člani društva so opravili več sto udarniških ur pri raznih vzdrževalnih delih. V razpravi so ocenili, da je bilo delo v preteklem letu uspešno. Obenem so še poudarili, da se nameravarjo tudi v bodoče povezovati in uspešno nadaljevati delo z Jamarskim klubom Črni galeb iz Prebolda. Ob 30-letnici društva so najbolj zaslužnim delavcem in članom TD Šempeter podelili tudi zveze. Ob tej kratki slovesnosti so program pripravili učenci OS Šempeter. A. Lednik Pester program potovanj Biro Kažipot je dokaj mlada specializirana turistična organizacija Počitniške zveze Slovenije. Mnogi še sploh ne vedo, da jo imamo in morda tudi zato premalo izrabljajo prednosti, ki jih ponuja. V teh dneh bodo sicer po mestu zakrožili bilteni z njihovim letošnjim programom potovanj in tudi predstavitvijo biroja, na kratko pa jih predstavljamo tudi mi. Kar nekaj let je Počitniška zveza Slovenije utirala v Velenju poti turistične dejavnosti. Ciljna skupina so bili mladi, željni potovanj in novih doživetij na finančno čim ugodnejši način. In ravno tu so lahko iskali pomoč. Biro Kažipot je le nadaljevanje teh hotenj, saj uspešno sodelujejo s sorodnimi organizacijami v partnerskih in drugih mestih po vsej Evropi. In Velenje ima kar nekaj partnerskih mest, interese pa kažejo tudi nova iz držav bivšega vzhodnega bloka. Do sedaj so bili najpogostejši stiki z Esslingenom (tega dobro poznajo tudi člani pevskih zborov in Rudarska godba na pihala), Ne-ath, Schiedam, Udine in Vienne. Hotenj in načrtov je mnogo, vendar predsednik občinske or- ganizacije turistične zveze Gustav Tanjšek pravi, da v občini nimajo prave podpore s strani političnih strank in organizacij. Denarja pač ni dovolj za vse, da pa lahko prav z mladinskim turizmom dosežemo velike uspehe pri promociji Slovenije in tudi pri razvoju turizma pri nas, pa se mnogi sploh ne zavedajo. V svoj bilten so zapisali: »Razviti svet se je že davno zavedel, da se z mladinskim turizmom vzgaja bodoči turist. Mladinski turizem kot pomembni sestavni del družbene skrbi za mladino kot tudi turističnih migracijskih tokov je bil doslej pri nas neupravičeno zapostavljen, čeprav vemo, da ima Evropa preko 5000 Youth Hostel-ov, kjer lahko mladi turi-sti-šolarji, sprejmejo poceni turistične usluge.« Torej vsi tisti, ki se boste letos odločili za obisk kakšnega evropskega mesta, nikar ne pozabite na klub popotnikov Kažipot. Tu dobite vse potrebne informacije, izkaznico s katero boste ceneje potovali in prenočevali in še kaj. Predvidevajo pa tudi več izletov v njihovi organizaciji. Pričnejo se v maju, največ pa jih bo v poletnih mesecih. Z njimi lahko obiščete Benetke, Salzburg, Nizozemsko, Češko . . . Imajo pa pripravljene tudi posebne programe predvidenih izmenjav mladine s partnerskimi mesti. V Kažipotu si prizadevajo, da bi pridobili nove poslovne prostore, saj jim sedanji v Domu učencev ne ustrezajo najbolj. Največja želja pa je postavitev Youth Hostel-a tudi v Velenju, da bi lahko evropski turisti zahajali tudi v naše mesto. Časi temu niso najbolj naklonjeni, enkrat pa ga bomo ob prizadevnosti aktivnih članov Kažipota prav gotovo dočakali. Do takrat pa morda potovali po Evropi. bš Planinsko društvo Luče opozarja Umetno gnojilo izginilo v Bermudskem trikotniku? Bilo je v letu 1987-88, ko je pašna skupnost KS Luče nad Raduho (1520 metrov nadmorske višine) pripeljala približno 50 ton umetnega gnojila. Da bo stvar razumljivejša povejmo, da so na Raduhi trije pašniki. Z namenom povečati zmogljivost pašnikov, s tem pa tudi izboljšati kvaliteto krme, je omenjena skupnost potrosila polovico umetnega gnojila. Do tu vse lepo in prav. Po prvih vidnih »rezultatih« raztrošenega gnojila se je bistveno spremenilo rastlinstvo samo. Iz dosedanje planinske flore na pašniku Javorje se je s tem posegom izgubila vsaka sled o nekdanjih planinskih rožah. Zdaj tod raste samo še trava. V dobro pašni skupnosti in v slabo zagovornikom ohranjanja narave, planinskemu društvu. Slednje je ob tej ugotovitvi stopilo v akcijo, saj so se čutili odgovorne, da preprečijo tako ravnanje. Meseca marca, leta 1991 so s to problematiko seznanili Planinsko zvezo Slovenije, komisijo za var- stvo okolja. Do danes še niso dobili odgovora. Ker so mnenja, da je uničevanje planinske vegetacije, ki nam je še ostala v planinskih predelih, nedopustno, so se obrnili še na občino Mozirje, kjer so prav tako naleteli na gluha ušesa. Uspeli pa so skleniti kompromis s pašno skupnostjo, da se podobno početje vsaj v bodoče ne bi več ponavljalo. Tako so preostali del umetnega gnojila deponirali v planinski staji v Javorju. V pozni jeseni, leta 1991 je preostali del umetnega gnojila »izginil« T. . Poleg tega, da se s posipavanjem gnojila uničuje in izgublja vsaka sled o nekdanji bujni planinski flori, nekateri člani planinskega društva opozarjajo tudi na problematiko neoporečnosti vode v zbiralnikih pod Raduho, na rastišče za divjega petelina ruševca in še bi lahko naštevali. Da bi zadevo vsaj delno pojasnili s strokovne plati, smo se odločili poklicati kar v Ljubljano na Planinsko zvezo Slovenije, komisijo za varstvo okolja. Takole nam je bilo pojasnjeno: člena v Zakonu o varstvu narave, ki bi apriori prepovedoval gnojenje, ni. Stvar dobi drugačno formo v primeru narodnega parka (kar Raduha ni) ali v primeru vodnega zajetja. Torej, nadaljnja usoda pašnika Javorje in z njim povezane planinske vegetacije, bo v veliki meri odvisna od »zdrave pameti« in posluha odgovornih ljudi. Dodatno se stvar zaplete, če vemo, da gre v tem primeru za križanje interesov kmetijstva ter varstva narave. Planinci opozarjajo, svarijo in se potihoma bojijo najhujšega. Bo kljub vsemu mitološka boginja cvetja — flora izgnana iz raja? Ali kot je rekel že grški filozof Heraklit: Panta rhej, »vse teče, vse se spreminja« tudi mi (beri nekateri) res težimo k temu, da se vse spreminja. Na žalost pa se spreminja tam, kjer sploh ni potrebno. Poleg tega se spreminja na slabše . .. M. Mija Pečnik GD Velenje — 95. občni zbor Vsako leto je pustna sobota namenjena občnemu zboru velenjskih gasilcev. Letos je bila sobota še posebej slovesna, saj so se gasilci zbrali v prenovljeni in prepolni dvorani v svojem domu, predsednik občinske vlade Franjo Bartolac in drugi gostje pa so jim spregovorili spodbudne besede. Letošnje leto naj bi bilo za gasilce kongresno, vendar je republiška zveza kongres, biti bi moral v Slovenj Gradcu, iz utemeljenih razlogov preložila na prihodnje leto. V društvo je trenutno včlanjenih 175 gasilcev, od podpornega člana do pionirjev, strokovni sestav pa je na visokem nivoju, saj imajo kar 12 višjih gasilskih čast- nikov, 16 častnikov 1. stopnje in tako naprej, prav vsi so izprašani gasilci, imajo pa tudi svojega zdravnika. Vozni park, njihov dom in okolica sta vsekakor na evropskem nivoju, žal je s fina-čno pomočjo vse drugače. Od OGZ Velenje so dobili za gorivo in ogrevanje borih 19.000 SLT. samo za gorivo in komunalne stroške pa so plačali vsaj 210.000 tolarjev. Za društveno dejavnost so dobili celih 7.955 SLT. Lani so opravili 1.310 udarniških ur, posredovali so 65-krat, največ v stanovanjih in kletnih prostorih, reševali so ob težjih prometnih nezgodah, posebej pa poudarjajo, da je za vse požare kriv človek s svojo malomarnostjo. Izrekli so tudi javni opomin projek- tantom, saj ob nelkaterih objektih sploh ne morejo) posredovati z vozili. Tekmovanja sio poseben del njihove dejavnosti. V Velenju bo 21. junija letos veliko mednarodno tekmovanje, organizirali in udeležili se bodo še veliko drugih, zapletlo pa se je s tombolo. Če jo bo »zajel« novi zakon o igrah na srečo, je ne bodo pripravili. Problem je servis raztezalne lestve, saj brez pirevoza do nemške tovarne velja 4.000 DEM. Za dolgoletno delo so podelili priznanja, sprejeli nove gasilce, ob nastopu ženske plesne skupine pa so se vsem zaiskrile oči . . . L. Ojsteršek Post nekoliko drugače Ko sem se namenil pisati o postu, sem si mislil - to pa zna biti enostavno. Pa vidim, da je to kar pravšnji zalogaj. Vem, daje nekatere med vami odbil že naslov ko ste prebrali besedo POST. Tako staromodno zveni! Kaj ni dovolj, porečete, da se pomalem že skoraj vsi »postimo« na račun nizkega standarda; nekdo bo morda zarobantil čez vlado — a tisti, ki še vedno živijo na veliki nogi, pa besedo post tako ne poznajo in jo ignorirajo. O dobrih straneh posta bo tekla beseda. Le kakšne koristi neki lahko potegnemo zase in za svoj razvoj iz poštenja? V krščanstvu je imel post vedno pomembno mesto. Med današnjimi kristjani se je njegov prvotni namen, ki je temeljil na prostovoljni odpovedi hrani, zelo skrčil. N jegov smisel skuša Cerkev nadomestiti z žrtvovanjem za bližnjega, dobrodelnostje (Karitas) in drugimi potmi, ki vodijo v duhovno poglabljanje in zorenje. Redne oblike posta prakticirajo predvsem redovne skupnosti. Povedati je treba, da visoko cenijo post tudi pravoslavni, muslimani (rama-zan), budisti in hinduisti. * Kaj pravzaprav post sploh je? Je to samo zoprno stradanje na pepel-nico in veliki petek? Ali je morda le nekaj več? Poštenje je začasna zdržnost od hrane. Zelo dober vzgled imamo v Jezusu Kristusu in njegovem popolnem 40 dnevnem postu v puščavi. Poglejmo si najprej prednosti, ki jih prinaša post za telo in zdravje. Kot v železarnah občasno ustavijo velike peči, da jih očistijo pepela in žlindre, tako moramo tudi ljudje občasno ustaviti svojo »peč«, da se očisti. V razvitem svetu, ki je do bolezenskih meja preobjeden, postaja poštenje spet mikavno. V naši bližini priporoča terapijo posta dravograjski zdravnik dr. Heber v svoji šoli za zdravo življenje. Uspehi so vidni. V nekaterih bolnišnicah zdravijo s postom celo tako hude bolezni kot je rak. Gre za eno ali več tedenske postne kure za »pomlajevanje«, za telesno in duševno osvežitev. Največjo korist pa prinaša post za naše duhovno življenje, posebno še kadar ga razumemo kot duhovno poglabljanje, prečiščevanje in utrjevanje. Tukaj je potrebna določena meja previdnosti: namreč, kadar se postimo enkrat ali dvakrat na leto samo zato, da dokazujemo sebi in okolici kaj zmoremo, potem je za tak post škoda truda in časa. Smisel posta je, da si utrdimo duhovno moč in naberemo notranjih izkušenj za zmernost. Posebno še pod krmilom prave duhovne usmeritve je post odlično sredstvo, ki nedvomno veliko prispeva k zdravi osebnosti v zdravem telesu — corp sano et corpore sano! Krščanski svet je s pepeli.ico vstopil v obdobje 40 dnevnega posta pred veliko nočjo. Z;akaj ne bi letos poskusili enkrat drugače in se postili tudi vi in s tem naredili nekaj zase, predvsem pa za svoje zdravje. Če še nimate izkušenj s postom, se posvetujte s svoji zdravnikom, duhovnikom ali nekom, ki mu zaupate in veste. da se je že sam poskusil v tem. Še nekaj je: Posebna oblika posta je tudi samopremagovanje v drobnih stvareh. Od tega, da se občasno odrečemo cigareti ali kozarcu pijače — ne zato. ker pri tem vztraja zdravnik ampak zato, ker vi tako hočete. Ali pa da se takrat, ko se nam pojavi na ustnicah huda in težka beseda, ugriznemo v jezik in — zmaga je naša! Toliko drobnih stvari je. ki jih lahko s samopremagovanjem podarimo bližnjim in verjemite, obresti se nam povrnejo v obliki zadovoljstva, miru in dobrega počutja. Slane Koselj NASVETI ZA VRTIČKARJE Zgodnja pridelava vrtnin Tudi v današnjem prispevku se bom pomudil pri načinu zgodnje pridelave vrtnin. Osnovne elemente »močnejše« zaščite pred mrazom smo obdelali v prejšnjem prispevku, danes pa bomo podrobneje spoznali tkanino za vrtnarjenje in druge rastne folije. Spomladi mnogokrat ne moremo sejati dovolj zgodaj, ker so tla preveč mrzla, da bi seme lahko vzkalilo. To dokazuje nekaj podatkov. Fižol kali pri temperaturi zemlje 10 stopinj Celzija, grah pri 2 — 5, paradižnik 8, čebula 2—3, kumare pa ne kalijo, če zemlja ni ogreta več kot 10 stopinj. To so minimalne temperature, prave ali optimalne pa so precej višje. Da te temperature dosežemo, si na vrtu pomagamo s pokrivanjem tal s folijo. Folije so slabi prevodniki toplote, zato v tleh varujejo kaleče seme pred mrazom. Tla pod folijo se manj ohladijo, ker voda manj izhlape-va iz pokritih tal. Folijo položimo na tla pred setvijo, da se tla ogrejejo, ali po setvi, če je temperatura tal za- dostna. Folije, s katerimi pokrivamo rastline, jih varujejo v času, ko še ni mogoča vzgoja na prostem. Za krajšo rastno dobo ze-lenjadnic uporabljamo tudi perforirano ali luknjičasto folijo. Ta je predvsem zelo tanka (od 0,03—0,05 mm) in s tem tudi lahka, tako da nad rastlinami lebdi. Poznamo takšne z 250, 500 in 1.000 luknjami na kvadratni meter, te luknjice imajo premer 10 mm, vendar pa moramo vedeti — čim več je luknjic na foliji, tem manjši učinek dosežemo. Posebno pomembno je to za ta, zgodnji spomladanski čas. Takšno folijo položimo na setev ali saditev ohlapno, robove pa zakopljemo v zemljo. Zaradi neznatne teže jo bodo rastline z rastjo same dvigovale. V nasprotju s prej omenjenimi folijami iz polietilena pa polipropilenska vlaknasta folija prepušča vodo in zrak po vsej površini. Sestavljena je iz neskončnih toplotno vezanih polipropi-lenskih niti. Je zelo lahka, saj kvadratni meter tehta le 17 gramov. Njena propust- Navadimo se misliti pozitivno Vsi poznamo ljudi, ki kar naprej godrnjajo, kritizirajo vsevprek, se pritožujejo in nikoli z nobeno stvarjo niso zadovoljni. Ti ljudje niso zadovoljni niti doma, niti v službi. Ko pa gredo na dopust\ jim zopet ni po volji ne hrana, ne postelja, ne hotel, ne šotor, ne vreme, ne pokrajina — skratka nič. Opazili ste tudi, da je pogovor s takšnim človekom prava izguba časa. Prav žal mi je, kadar moram govoriti s človekom, ki razvija samo negativne misli in vse okoli sebe prikazuje v neprijazni, kritični luči. Takšni pogovori me vedno spravijo v slabo vo- Ijo. Akademik dr. Anton Tr-stenjak pripoveduje, kako je nekoč sitnemu in godrnjave-mu prijatelju predlagal takole: »Ne da bi ti menil, da nisem s teboj istih misli in prepričanja, ampak samo zato, da bova bolj zdrava, ti svetujem: drugič o tej stvari ne govoriva nič, če ne moreva govoriti pozitivno, saj se to nama hitro maščuje: sva slabe volje, potrta, jezna, nerazpo-ložena za delo, jemlje nama pogum do prihodnosti, iz optimistov postajava pesimista: čemu nama je potrebno, da delava sama sebi škod').« Pa je pomagalo. Ko sta se čez leto in dan spet srečala, mu je mož, ki je bil moder in dober obenem ves spremenjen dejal: »Ravnal sem po tvojem nasvetu in učinki so prav čudežni. Sedaj sem neprimerno bolj veder in razpoložen kol prej!« Ljudje smo resnično zmožni sami sebi vsiliti srečno ali nesrečno gledanje na svet in življenje okoli nas. Koliko zamorjenih pogovorov se danes suče okrog politike, gospodarstva, okrog slabih medsebojnih odnosov . . . Kadar se prisilimo, da »dobro« mislimo, potem je v naši notranjosti vedno dovolj sončno, ne glede na to, kako je zunaj nas. Za dosego tega pa je potrebno vaditi. Gre za neko vrsto duhovne gimnastike, za življenjsko resno in važno zadevo. Ta, lahko bi ga imenovali tudi duhovni šport, gojiti pozitivne misli, zelo ugodno vpliva tudi na telesno počutje. Sodobna psi-hosomatika je z neštetimi primeri dokazala, da delujejo želodec in jetra, srce in žleze, dihala in prebavila mnogo bolje, če je človek čustveno umirjen. Ugotovljena je tudi zveza med dobrim počutjem in dobrim spominom. Ruski psiholog K. Kekšejev je na podlagi obširnih testiranj ugotovil, da ljudje mnogo bolje vidijo, slišijo in tipajo, kadar mislijo na lepe, osrečujoče stvari. Naj zaključim današnje razmišljanje s prof. Schind-lerjem, kije na podlagi večletnih raziskav prišel celo tako daleč, da je videl v nesrečnih čustvih edini vzrok duševno—telesnih motenj in bolečin: v srečnih čustvih pa edino zdravilo za takšne bolezni. Jaz bi do neke mere pritegnil z njim, kaj pa vi? nost za UV žarke je 80 odstotna, za svetlobo pa 75. Ima vdelan UV stabilizator in je zelo odporna in trajnejša. Zelo je priporočljiva za predele kjer piha veter, saj je propustna tako za dež (zalivanje) kot za veter. Polagamo jo tako, da je na vsakem robu gredice 10 cm roba, katerega obte-žimo na 30—50 cm z zemljo ali kamnom. Pod to folijo rastline prenesejo tudi temperature do —5 stopinj Celzija. Zaradi mraza se rosa na tkanini spremeni v tanek sloj ledu in to je izolator. To folijo ali tkanino lahko pustimo na rastlini tudi dalj časa kot PVC folijo. Pridelek je zgodnejši in kvalitetnejši. Prodajamo jo pod imenom »lutrasil«. Po uporabi to vrtnarsko tkanino posušimo, očistimo in spravimo za jesensko uporabo, kajti tudi v jeseni nam podaljšuje pridobivanje sveže zelenjave in nenazadnje — z njo lahko zaščitimo tudi balkonsko cvetje pred pozno pomladanskimi slanami, v poletnem času pa nam služi kot zaščita pred točo in pernatimi obiskovalci naših nasadov. Stane Vanovšek KMETIJSKI NASVETI opio - ME1EK Spomladanska oskrba pšenice V jesenskih in zimskih mesecih potrebuje pšenica malo hranil, toda zgodaj spomladi ima večje potrebe po dušiku, kaliju in fostorju. Običajno s fosforjem in kalijem oskrbimo pšenico že jeseni, ko gnojimo z NPK gnojili (npr. NPK 8:26:26). Če tega jeseni nismo storili, pa spomladi dognojujemo z NPK gnojili, ki vsebujejo več dušika (npr. NPK 15:15:15 ali NPK 13:10:12). Pri spomladanskem dognojevanju moramo upoštevati predhodno jesensko gnojenje, gostoto posevka, sorto pšenice in pričakovani pridelek. Dognojujemo z 50 do 80 kg čistega dušika/ha (200—300 kg KAN/ha) in sicer od začetka rasti do konca razraščanja (od konec februarja do konec marca). To dognojevanje je odločilno za višino pridelka. Če je potrebno (glede na izgled posevka in če hočemo doseči visok pridelek), dognojujemo še drugič v fazi kolenčenja pšenice (konec aprila) z 40 —50 kg čistega dušika/ ha (150—200 kg KAN/ha). Seveda je nevarnost poleganja večja in večja je možnost za razvoj bolezni (ker je posevek bolj gost). V fazi razraščanja začnemo škropiti proti plevelom. Po pregledu njive se glede na prevladujoče plevele odločimo za ustrezno zaščitno sredstvo. Dobro preberemo tudi priloženo navodilo! DICIRAN FORTE: odmerek: 1,5 kg/ha čas škropljenja: od 3 listov naprej do sredine razraščanja Deluje na enoletne travne in širokolistne plevele (tudi na smole-nec), delno zatira tudi večletne širokolistne plevele (njivski slak, osat, preslica, ščavje, navadni gabez). Pleveli ne smejo imeti več kot 6 listov. Deluje pri nižjih temperaturah (malo nad 0 stopinj Celzija). ANITEN MPD: odmerek: 4 l/ha čas škropljenja: sredina razraščanja do začetka bilčenja Deluje na enoletne in večletne širokolistne plevele ter na smole-nec (srednje dobro). Plevel naj ima 2 — 5 listov. Jutranja temperatura mora biti vsaj 4 stopinje Celzija. DICOFLUID MP COMBI: odmerek: 4 l/ha čas škropljenja: sredina razraščanja do začetka bilčenja Deluje na širokolistne enoletne in večletne plevele. Nočna temperatura ne sme biti nižja od 5 stopinj Celzija. STARANE 250: odmerek: 0,6 -1,2 l/ha čas škropljenja: začetek razraščanja do 2, kolenca Deluje na enoletne širokolistne plevele in smolenec (dobro) ter delno na večletne širokolistne plevele. GRANSTAR 75 DF: odmerek: 15-20 gramov/ha + močilo čas škropljenja: od začetka razraščanja do 2, kolenca Deluje na enoletne in večletne širokolistne plevele (na smolenec slabše deluje). Za zatiranje smolenca uporabimo kombinacijo 15 gramov/ha Granstar 75 DF + 0,4 l/ha Starane. Pleveli naj bodo v najbolj intenzivni rasti. Pri zatiranju plevelov v pšenici uporabimo 200—300 l/ha vode. Priporočamo uporabo nizkotlačne šobe z oznako LP ali NP. Tlak ne sme presegati treh barov. Višina prečke na škropilnici naj bo taka, da se curki enakomerno prekrivajo in da na vso površino pade enaka količina škropiva. Lidija Diklič ŠTUDENTSKI VOGAL Akademski ples . Drage someščanke in someščani! Leto je naokrog in spet je pred durmi vaš in naš Gala akademski ples. Pravgotovo še večino vežejo lepi spomini na lanski večer in nikakršnega razloga ni, da ga tudi letos ne bi oplemenitili z vašo prisotnostjo. LETOS BO AKADEMSKI PLES (zaradi pomanjkanja primernih objektov v Velenju) V SOBOTO, 14. MARCA 1992 S PRIČETKOM OB 20. URI V HOTELU VESNA V TOPOLŠICI. Tako kot vsako leto, smo vam tudi letos pripravili pester program. Naša ekipa vas bo popeljala po »bivši naši« in vam odkrila nekaj zakonitosti Balkana. Večer bodo popestrile tudi članice plesne skupine GIB iz Velenja, na koncu pa vas bo kot vedno pozdravilo Zeleno carstvo. Do zgodnjih jutranjih ur pa bo za ples skrbel GLOBUS BAND. Poskrbeli smo tudi za tiste, ki nimajo lastnega prevoza in tiste, ki bi se bolje počutili, če ga ne bi imeli. Avtobus bo v Topolšico odpeljal izpred direkcije RLV (nasproti Ljubljanske banke) ob 19.30 in 20.30, nazaj pa seveda po potrebi. Vstopnice si lahko priskrbite v prostorih Mladinske knjige, študentje pa jih dobijo v Placu. Opozarjamo vse tiste študente, ki še niste podaljšali članskih izkaznic ŠŠK-ja ali pa jih celo še niste kupili, da to storite čimprej, kajti vstopnina bo tako občutno cenejša. Torej vsem na svidenje na Gala akademskem plesu! ŠŠK Zaradi zdrah, ali...? Včasih, ja, včasih, so se tisti, ki so menili, da se jim godi krivica, to svojo ugotovitev sporočili kabinetu Maršala Tita v Beogradu. Zaradi prilagajanja novim razmeram so za pisanje prošenj in vlog na to temo aktualni novi naslovi — kabineta Milana Kučana in Lojzeta Peterleta. A, lejga vraga. Vsi ti očitno mnogo raje zaupajo Kučanovemu kabinetu kot Peterletovemu, saj prihaja iz prvega na ustrezne naslove (vsaj na Center za socialno delo), več pisem kot iz drugega. Kje je vzrok, lahko samo ugibamo: ali menijo, da zaradi zdrah predsednik vlade nima časa zanje ali pa je ozadje drugo ? Z roko v žepu v... Vse bolj zavzeto stopamo v Evropo. No, eni hitreje, drugi počasneje oziroma tako ali drugače. Tudi obnašanje vse bolj prilagajamo evropskemu. Nekateri naši politiki na raznih nastopih vse pogosteje tiščijo eno roko v žepu. To je Evropejcem v navadi, še bolj Američanom. Pri nas pa imajo nekateri politiki za zdaj roko v žepu verjetno bolj zato, da jo takoj najdejo, če jo iščejo. Kandidatov preveč prvič... Demokracija, volitve, novi ljudje . . . Kako lepo se vse skupaj sliši. Tako je na občnem zboru slovenske kmečke zveze-ljudske stranke za občino Mozirje poslanec z Rečice poudaril, da so se v tem kraju kmetje skoraj tepli za položaj krajevnega predsednika te stranke. Vsi so zase mislili, da so najboljši in po hudih naporih so predsednika le dobili. Stvar je razložil zelo resno, a so se ostali po krajši tišini iz srca nasmejali. Če dobro premislimo, vemo zakaj, do smeha pa najbrž ni bilo »izvoljenemu« na Rečici, ki bi le sam lahko povedal, kako se je »prisilil« do funkcije. ... in drugič Razen redkih izjem v nobeni od krajevnih skupnosti mozirske občine za živo glavo ne najdejo kandidata za predsednika sveta krajevne skupnosti, pa so volitve nujne. Tudi na Ljubnem je tako, a tam čas in dogodke v vsej demokratični vnemi prehitevajo. Predvolilni boj dveh kandidatov za župana bodoče občine se je menda že pričel, tretjega nekateri še skrivajo v rokavu, ni vrag, da se ne bi pojavil še kakšen. A pri tem nihče ne ve kakšna bo občina — če sploh bo. Važno je mesto župana, predsednik sveta KS je stvar črne preteklosti, na pohodu je demokracija .. . Na zdravje — z alkoholom! V časih, ko smo vse manj zdravi in vse bolj revni, si na boljše čase nikar ne nazdravite s sokovi in drugimi brezalkoholnimi pijačami. Proti alkoholu se je treba boriti in naša ljuba družba nam to omogoča s tem, da nam priporoča, kako naj ga uničujemo — s tem namreč, da ga po-žremo. Tudi zato, ker si ob vse nižjih plačah, ali celo brez njih, sokov in podobnih napitkov ne bomo mogli več privoščiti, če pa bomo že pili, bomo alkohol, ker je preprosto cenejši. Za sokove zgodbo že poznamo, pivci piva so si potrebo tešili z Grenom: so si, ker bodo poslej pili cenejše — pivo. Marsikje je razlika v ceni malenkostna, marsikje pa je napitek celo dražji za 5 ali več tolarjev. Na zdrave torej (zlasti v pričavanju občutne podražitve piva, ki bo znova zadostila boju proti alkoholu in skupaj z Grenom seveda proračunu). Dohodnina in zaslužek Pravzaprav je bilo pričakovati, da bodo mnogi zaslutili, kako velike možnosti zaslužka daje pred nedavnim uveljavljeni zakon o dohodnini, ki zahteva od vseh, ki smo v preteklem letu kar koli zaslužili, da izpolnjujemo davčne napovedi. Kakšen nesmisel je to, da bodo morali ta papir izpolnjevati tudi tisti, ki so lani živeli celo pod pragom socialne varnosti, bodo morda odgovorni spoznali do prihodnje oddaje davčnih napovedi. Še zlasti, ker bodo ravno ti občani potrebovali strokovno pomoč pri izpolnjevanju svojih davčnih napovedi. Pomlad in nesnaga Včasih smo bili navajeni, da smo takoj, ko je pust spodil zimo in je sneg skopnel in razkril nesnago, hitro organizirali očiščevalne akcije. Zdaj, ko snega skoraj že ne poznamo več, ko ta nesnage več ne skrije, smo se na smeti že toliko navadili, da smo na očiščevalne akcije čisto pozabili. Žal očitno tudi tisti, ki so plačani za to, da skrbijo za red v našem mestu. Po igriščih in v dvoranah Kegljanje Spodbudno rokometaši, Poraz Šoštanja, zmaga Ljubnega »rudarji« in... Kljub tej točki na lestvici niso napredovali (prezimili so na 14. mestu), ker je tudi Liqui Molly zmagal v gosteh pri zadnji Jadran Lami in je s tem povečal naskok pred Rudarjem še za točko. V nedeljskem kolu državne nogometne lige je bilo kar nekaj presenečenj, največje gotovo v Mariboru, saj so jesenski prvaki igrali samo neodločeno (1:1) z Goričani, najvišjo zmago pa so dosegli igralci Mure, ki so s 5:1 premagali Steklarja. Delo Murinega novega tehničnega vodja Bojana Prašnikarja že rojeva sadove. Cronos Slovan—Elektra Košarkarji Elektre so v 10. kolu v 1. slovenski košarkarski ligi Rdeča skupina v Ljubljani doživeli peti poraz v tem prvenstvu. Kljub porazu je njihova igra vseeno spodbudna. Morda napoveduje, da so v Elektri vendarle uredili stvari (znano je, da se podobno kot rokometa-šice srečujejo s hudimi finančnimi težavami) in da lahko jutri, ko bodo v domači telovadnici sestali z vse boljšim Mariborom 87, gledalci pričakujejo spet dobro igro. V Ljubljani so bili zelo blizu uspeha, saj so v 36. minuti rezultat izenačili na 78:78, žal zaradi nespretnosti niso uspeli tudi povesti, za nameček pa so morali v zadnjih štirih minutah zapovrstjo z igrišča zaradi petih osebnih napak Lipnik, Kitak, Pipan, Plešej in Gole, torej so zadnje trenutke tekme igrali brez celotne prve peterke. Po 10. kolu je Elektra s 15 točkami na 5. mestu, v vodstvu je Slovan s 17. toliko jih imata tudi Ježica in Comet na drugem in tretjem mestu, Podbočie na četrtem pa ima enako kot Elektra, 15 točk. (vos> jp) Z nedeljskim nadaljevanjem prvenstva v državni nogometni ligi je konec zimskega počitka tudi za nogometaše velenjskega Rudarja. Iz tedna v teden si bodo sedaj vse ekipe prizadevale doseči kar najboljše rezultate proti svojim nasprotnikom v dvoranah oziroma na travnatih površinah. V slovenski rokometni moški ligi so med tem odigrali že drugo spomladansko, oziroma 13. kolo, v nogometni pa torej prvo spomladansko (21. kolo). Začetek obojih je bil zelo spodbuden. Duka-ŠRK Velenje V prvih dveh kolih so igralci ŠRK Velenje osvojili kar tri točke, ki so zelo dragocene, ker so jih priigrali na gostovanjih, najprej v Slovenj Gradcu dve, nato pa v soboto v Ajdovščini eno, saj so s tamkajšnjo Duko igrali 20:20. To srečanje je bilo vseskozi zelo izenačeno, ob polčasu so bili gostje za zadetek boljši (11:10), ob koncu tekme pa so bili bližje zmagi gostitelji, toda najboljši igralec tekme in tudi najboljši strelec tega srečanja Vrečarje v pravem trenutku izenačil. Kljub tej točki pa so Velenjčani zdrknili na 4. mesto (po I. spomladanskem kolu so bili na 3., jesen pa končali na 6.), ker sta zmagala Kolinska Slovan in Omnikum Rudar, njihova neposredna tekmeca za drugo mesto. Tekmo 14. kola s Kolinsko Slovanom so odigrali že sinoči. Vrstni red po 13. kolih: 1. Pivovarna Laško 25, 2. Kolinska Slovan 18, Omnikum Rudar 16, 4. ŠRK Velenje 15, 5. Jadran 14, Nova Oprema 13. Slovan Mavrica—Rudar Nedeljsko nadaljevanje nogometnega prvenstva je bilo ob pravem spomladanskem vremenu polno presenečenj. V tem prvem kolu spomladanskega dela prvenstva se je uresničila napoved trenerja velenjskega Rudarja Draga Kostanjška, da so sedaj bolje pripravljeni, kot so bili jeseni. Po zelo dobri igri so Velenjčani v Ljubljani osvojili veliko točko. Duka—Velenje 20:20 (10:11) ŠRK VELENJE: Matovič, Čater 3, Krejan, Ojsteršek, Vrečar 7, Plaskan 3, Ocvirk, Rozman 2, German, Voglar 5, Cvetko, Vajdl. Slovan Mavrica—Rudar 2:2 (2:1) STRELCI: 1:0 - Udovič (18.), 2:0 - Udovič (24. 11 m), 2:1 -Goršek (44.), 2:2 - Omerovič (69.) RUDAR: Magrič, Javornik, Muslimovič, Grajfoner, Polovšak, Doler, Omerovič, Karič (Kostanjšek), Oblak, Cvikl, Goršek. Cronos Slovan-Elektra 92:85 (43:37) ELEKTRA: Pečovnik 8, Leskovšek 5, Dumbuya 2, Lipnik 4, Pipan 17, Gole 37, Plešej 6, Kitak 6. Z gostovanja v Slovenskih Konjicah so se Šoštanjčani žal vrnili praznih rok. Domači Konus je bil močnejši od nerazpoloženih gostov in gladko zmagal s 4.906:4.814. Kljub temu Šoštanjčani še vedno vodijo s 26 točkami, na drugem in tretjem mestu pa sta Kovinar z 22 in Dobrna z 20 točkami, oba s tekmo manj. Štirinajstdnevni odmor bo prišel še kako prav, da se pripravijo na zadnja tri kola, ki bodo odločala o prvaku medobčinske lige. ŠOŠTANJ: Cernjavič 794, S. Fidej 842, Rajšter 801, Glavič 801, L. Fidej 785 in Hasičič 791. Za prvovrstno presenečenje pa so poskrbeli Ljubenci, ki so gostili prav Konus in ga premagali s 4.857:4.763. V naslednjem kolu bodo gostovali v Žalcu, njihov nasprotnik pa bo Metka iz Celja. L. Fidej Smučarski skoki Tekme v Planici Zaradi pomanjkanja snega so Velenjčani tekme organizirali na skakalnicah v Ratečah. V soboto je bilo na 50-metrski skakalnici ekipno državno prvenstvo za pionirje do 15 let. Velenjska prva ekipa (Ivi Lipičnik, Kadliček, Čeh in Iršič) je bila druga, peta je bila druga ekipa, med skupno 22 ekipami. Na 70-metrski skakalnici je bila tekma za pokal Cockte za ml. mladince. Najboljši Velenjčan je bil Kaligaro na 5. mestu. V nedeljo je bilo na 90-metrski skakalnici ekipno državno prvenstvo za mladince. Med 12 ekipami so bili Kaligaro, Kolenc, Oblak in Jerman četrti. Za pionirje do 13 let je bilo prvenstvo v nordijski kombinaciji. Kokalj je bil 6., Ograjenšek 11. in S. Rednak 16. Na 50-metrski skakalnici sta bili tekmi za pionirje do 12 in do 13 let. Do 12 je zmagal Ograjenšek, Miklavžina je bil 7. in Hriberšek 15. Do 13 let je bil Ograjenšek 3., Kokolj 12. in Miklavžina 17. V skupni uvrstitvi do 12 let za pokal Cockte je Ograjenšek drugi, Jerele pa tretji. V avstrijskem Eisenerzu bodo letošnje OPA igre, zimska pionirska olimpiada alpskih dežel. V slovenski ekipi bodo skakalec Kaliga- ' ro in kombinatorca T. Lipičnik in Čeh. Z. F. Na Ravnah je bilo prvo letošnje tekmovanje za pionirje in sicer 1. kata turnir Slovenije. Nastopilo je preko 120 tekmovalcev iz 25 klubov, vidne uvrstitve pa so dosegli tudi velenjski pionirji. Pri ml. pionirjih je bil Hriberšek peti. Kotnik deveti; pri ml. pionirkah Cingesarjeva četrta; pri st. pionirjih je Halilovič zmagal, Sprečakovič je bil šesti, Milijaš sedmi; st. pionirji so bili ekipno tretji. D. Borovnik Gremo na tekmo KOŠARKA — petek, 6. marca, telovadnica v Šaleku: 18.30: Elektra:Maribor 87 ROKOMET — sobota, 7. marca, ženske, Rdeča dvorana 17.30: Velenje :IMV Novo Mesto NOGOMET, nedelja, 8. marca, Stadion ob Jezeru, 15.00: Rudar :Nafta Namizni tenis V soboto so igralci ERE Tempa na dveh prvenstvenih tekmah dosegli polovičen uspeh. Premagali so Arrigoni iz Izole, klonili pa proti vodilni ekipi Scripta s Škofij. Pomembno srečanje bo v soboto ob 10. uri v Škalah, ko se bodo pomerili z neposrednim tekmecem, ekipo Sevnice. Nepričakovan uspeh so dosegle pionirke na regijskem prvenstvu v Mariboru. Med dvojicami sta zmagali Karmen Steblovnik in Maja Ahtik, ki sta v finalu ugnali klubski kolegici Tanjo Ževart in Niko Lendero, ki je med posameznicami osvojila 4. mesto. A. Vodušek Strelski šport Na strelišču Mroža je bilo občinsko pionirsko prvenstvo. Zanimivo je, da bi prve štiri pionirke med vrstniki osvojile mesta od drugega do petega, boljši je bil le zmagovalec. Pionirji: I. Anič 154, 2. Jakupovič 134 (oba AA), 3. Jurčec 127 (MPT), 4. Stankovič 112, 5. Lempei (oba VV) itd.; pionirke: I. Matijevič 145, 2. Švigelj (obe AA) 140, 3. Grobelnik (GŠ) 140, 4. Žučko (AA) 138. Zlata plaketa ŠZ Velenje za RLV Štafeta desetih proti Heleni Deset članov tekaške sekcije Gorenje se je izmenično v štafeti pomerilo z najboljšo slovensko maratonko Heleno Javornik iz Zreč na tradicionalni 10,8 kilometra dolgi progi. Helena je progo pretekla v času 41,13, deset članov sekcije pa po delih v času 39,06. Palico so si iz roke v roko podajali mladinec Vasja Jerčič, članici Marjana Glavnik in Edita Jerčič, člani Tomaž Kolar, Milan Zupane in Stane Pleš-nik ter veterani Roman Goršek, Rudi Ravljen, Aleksander Lozič in Hinko Jerčič, ki so tokrat sicer bili hitrejši od obetavne 26-letne mara-tonke, njenega rekordnega časa z novoletnega teka — 38,24 — pa vseeno niso dosegli. H . Sabljanje Velenjčani solidni Velenjski sabljaški klub Rudolf Cvetko je gotovo med najmlajšimi v občini. Ustanovili so ga 16. novembra 1990. Zakaj so izbrali prav ta dan? Tega dne pred dvema letoma je namreč minila 110-letnica rojstva Rudolfa Cvetka, ki je leta 1912 na olimpiadi v Stockholmu priboril prvo medaljo (srebrno) za Slovenijo. V tem kratkem času, obdobju manj kot dveh let, je velenjski klub vzgojil že 11 tekmovalcev, vseh, ki se v klubu ukvarjajo s sabljanjem, pa je dvakrat toliko. Minulo soboto so Velenjčani izvedli 4. turnir za državno sablja-ško prvenstvo, v katerem poleg njih nastopajo še sabljjači Olimpije in Partizana Tabor, oboji z Ljubljane, ki so jim tudi pomagali pri izvedbi tega tekmovanja. Med člani je prvo mesto osvojil Šietina (01), med članicami Tomičeva (Partizan Tabor), med pionirji pa Smerkolj (prav tako Partizan Tabor). Najboljši domači tekmovalec je bil Bezlaj, ki je med člani osvojil sedmo mesto, solidno pa sta se borila tudi Šteharnik in Uranjek. (vos) Za Valclove 13 kolajn Na zimskem državnem prvenstvu za pionirje v Mariboru je nastopilo 150 plavalcev iz 14 slovenskih klubov, prvenstvo pa je nov dokaz, da imamo v Velenju odlične mlade plavalce. V absolutni konkurenci je Sašo Doblšek osvojil dve bronasti kolajni na 100 in 200 m prsno in 4. mesto na 400 m mešano; štafeta 4 x 200 kravi je bila četrta, 4 x 100 kravi peta in 4 x 100 mešano šesta, plavali pa so Valcl, Doblšek, Primožič, Petras in Majhen. Med mlajšimi (letnik 80 med pionirji in 81 med pionirkami) sta dosegla izreden uspeh Ajda in Andraž Valcl, ki sta skupno osvojila kar 13 odličij in bila med najuspešnejšimi udeleženci državnega prvenstva. Ajda je bila prva na 100 m hrbtno, druga na 100 delfin, 200 prsno in 200 mešano, tretja na 100 kravi, 100 prsno in 200 hrbtno, Andraž pa je zmagal na 200 kravi, bil drugi na 400 kravi in 100 delfin, tretji pa na 100 kravi, 100 hrbtno in 200 hrbtno. Jure Primožič je bil 4. na 400 kravi, 6. na 200 kravi in 10. na 100 kravi: Mateja Udovičič je bila 4. na 100 prsno, 7. na 200 prsno in 10. na 100 hrbtno; Jure Majhen 6. na 200 prsno; Adnan Mehmedovič 10. na 200 prsno; Mario Petras 9. na 100 kravi in 10. na 200 kravi; Laura Kropušek pa 10. na 200 hrbtno. Plavalcem in trenerjem Nataliji Szabo, Katji Praznik in Veri Pandža velja seveda pohvala in želja za še nadaljnje uspešno delo. Marko Primožič ŠZ Velenje razglasila najboljše v velenjski občini za leto 1991 Steblovnikova, Štuhec, ženski rokometni klub Tudi velenjski športniki, športnice, klubi so si v minulem letu zelo prizadevali, da bi čimbolje uresničili geslo hitreje, višje, močneje. Nekateri so bili pri tem bolj uspešnejši kot drugi. Podobno kot drugod seveda tudi v športu ne morejo vsi naenkrat stati na vrhu. Po tradiciji je Športna zveza Velenje tudi letos izbirala najboljše v minulem letu. Da bi bil ta izbor kar najbolj stvaren in pravičen, je med športne delavce in pedagoge ter druge poznavalce športa v občini razdelila anketne liste. Na podlagi odgovorov so dobili najboljše med najboljšimi. Ankete je poslala 135 posameznikom prispelo je 76 odgovorov. Največ glasov — 51 je za športnico leta dobila Jolanda Steblovnik (Atletski klub Velenje), Mijoč Katja, (Plavalni klub Velenje) 23, in Alenka Oven (Kotal-karski klub Velenje) 2 glasova. Janezu štuhcu, Strelska družina Mrož so kot športniku minulega leta dali 30 glasov, Matej Mejovšek (ŠAO) jih je dobil 21, Izudin Hrapič (AK) 9, Peter Pej-kunovič (KK) 7, Gorazd Pogorel-čnik (SSK) 3, Aleš Ževart (KVŠ) 3 Ivan Vajdl (ŠRK) 2 in Matjaž Cvikl (NK) 1 glas. Na podlagi te ankete je ekipa leta 1991 članska ekipa ZRK Ve- JOLANDA STEBLOVNIK je članska državna prvakinja Slovenije v teku na 800 m, rekorderka Slovenije v tekih na 600 m, miljo in 3.000 m, najuspešnejša mlada atletinja Slovenije in seveda reprezentantka. JANEZ ŠTUHEC je član državne reprezentance Slovenije, na tekmovanju za svetovni pokal je bil deveti, ponaša pa se z vrsto prvih mest. Dosegel jih je na mednarodnem pokalnem pokalu v ČSFR, mednarodnem tekmovanju s standardnim zračnim orožjem, dvoboju Slovenija —Hrvaška, turnirju republik, finalu republiške lige z zračni orožjem itd. ČLANSKA EKIPA ŽRK Velenje je v minulem letu osvojila tretjo mesto v nekdanji zvezni rokometni ligi. V kronikah bo zapisana, da je osvojila prvi jesenski državni naslov v slovenski rokometni super ligi. Jolanda Steblovnik lenje z 42 glasovi. Preostale glasove so dobili NK Rudar (II), OK Topolšica (10), ŠRK (7), K K Elektra (4) in KK Velenje (I). Na petkovi priložnostni razglasitvi najboljših v prostorih restavraciji Jezero so znova opozorili na težak finančni položaj velenjskega športa; večina društev ter klubov tako rekoč životari in je na robu preživetja, smo slišali. To velja predvsem za ŽRK Velenje, KK Elektra pa še bi lahko naštevali. »Športniki so s svojimi uspehi na mednarodnih prizoriščih, zelo uspešni ambasadorji svoje države in njihov vpliv daleč presega športnega. Vendar je pot do vrhunskih rezultatov naporna in dolgotrajna, zahteva pa tudi veli- ko denarja. Tega pa ni nikoli dovolj. Zato naj bo tudi ta slovesnost eden od mejnikov, za katere bomo že v najbližji prihodnosti lahko zatrdili, da se je z njimi začela bolj obetavna prihodnost za tisoče mladih zanesenjakov.« Vsi najboljši so dobili lepe kristalne vaze uredništev Radia Velenje in tednika Naš čas ter praktična darila Ere, Gorenja Gospodinjski aparati in Globala. Predsednik velenjske športne zveze Martin Štajner pa je podelil kolektivu RLV zlato plaketo zveze v zahvalo za dolgo letno vsestransko pomoč športu, saj je kot so dejali, najradodarnejši mecen naših športnikov, plaketo je sprejel mag. Franc Avberšek. (vos) Novi prostori — Šaleško šahovsko društvo je pred kratkim prvič sploh dobilo svoje prostore, čeprav le v najem in za določen čas. Igralni dnevi v obnovljeni stavbi krajevne skupnosti Sltaro Velenje so torek in četrtek od 17. do 21. ure ter nedelja od 9. do 13. ure. H. J. i Ji, i,. Jr tf %tr- M. «.1*. Janez Štuhec OVEN od 21. marca do 21. aprila Trdna odločitev, ki ste si jo zadali pred nekaj tedni in resnična volja do zadanega, bosta kmalu pokazala rezultate. In to zelo pozitivne. To vam bo vlilo pogum za neko zelo drzno odločitev. Vendar se boste tokrat zaleteli. Da boste rahlo spolzeli po ledu, pa ne boste krivi le vi, ampak tudi veliko okoliščin, ki jih ne boste mogli predvideti. Vaša trma pa bo tudi tokrat močnejša od dobrih nasvetov. V ljubezni vse najlepše. BIK od 22. aprila do 20. maja Znašli ste se v veliki dilemi, iz katere sami ne najdete prave poti. Razum je tisti, ki vam preprečuje lahko odločitev, poleg tega pa tudi računica. Vendar zaradi tega močno trpite, kar v najbolj kritičnih trenutkih tudi pokažete. Nimate niti pravih prijateljev, ki bi se jim lahko zaupali v takšnih trenutkih, niti niste človek, ki bi svoje težave z lahkoto obešal na veliki zvon. Sicer pa boste v tem tednu poskrbeli kar za nekaj sladkih, drobnih užitkov. DVOJČKA od 21. maja do 21. aprila Da vas je letos prihajajoča pomlad resnično prevzela, ste že ugotovili. Pred vami je zelo zasanjan teden, poln velikih upov in skrivnih želja. Kar veliko željenega se vam bo tudi uresničilo. Pri delu pa vam vse ne bo šlo najbolje od rok, kar boste tudi sami hitro odkrili, zato je najbolje, da se za nekaj dni umaknete. Dopust izkoristite za sprehode in svojo zunanjost, ki vam sedaj pomeni več, kot le površen pogled v ogledalu. RAK od 22. junija do 22. julija Zaradi drobnih nesporazumov z nadrejenimi boste še ves teden slabe volje. Tudi denar vam tega ne bo razrešil, čeprav ga bo po dolgem času več, kot ponavadi. Zaposleni boste seveda preveč, z dobro organizacijo pa boste vse zmogli. Proti koncu tedna lahko pričakujete uradno pismo, v njem pa sicer razveseljivo novico, ki pa zaenkrat še ne bo nič drugega kot novica. Koristi od nje pa bodo morale še počakati. LEV od 23. julija do 23. avgusta Če se vam je teden končal slabo, se nikar ne razburjajte preveč. Kmalu bo bolje. Stvar, ki vas je močno razburila in vam pokvarila nekaj dni, se bo uredila kar sama od sebe, brez dodatnega truda. Nekaj težav boste imeli z zdravjem, vse pa bodo živčnega značaja. Pri delu boste naredili napako, ki vam je še dolgo ne bodo odpustili, njenih posledic pa se še sami ne boste popolnoma zavedali. Nekaj več pazljivosti ne bo odveč pri delu z rezili! DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra Močno vas bo presenetil bežni znanec, ki vam bo pokloni sumljivo veliko pozornosti in svojega časa. Na žalost pa bo kradel vašega, saj se sploh ne morete ogreti. Malo ste že iz forme, malo pa se tudi podcenjujete, kar pa sploh ni upravičeno. Potisnite vse svoje skrite adute na plan in se nikar ne podcenjujte. Tisti, s katerimi po sili razmer preživite največ časa namreč igrajo ravno na te karte. TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Čeprav svoja čustva zelo dobro prekrivate in ste kot iz šifer sestavljena knjiga, ki jo le redko kdo uspe prebrati, vas bo nekdo v tem tednu močno presenetil. Mislili ste, da vas veliko slabše pozna in ste ga vse preveč podcenjevali. Njegovo razkritje vam bo povzročilo rahel glavobol, vendar se ni bati, da se ne bi znašli. Vaše organizacijske sposobnosti bodo prišle do polnega izraza. Čustveno bo to dokaj lep in umirjen teden. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Precej osamljeno se boste počutili naslednji dan. Tudi če boste v družbi, ne bo veliko bolje. Vaša čustva so namreč precej prizadeta in jih nikakor ne morete spraviti v ustaljene tokove. Manjkalo vam bo predvsem drobnih nežnosti v dvoje ki si jih boste želeli bolj, kot ponavadi. Poslovno boste uspešni, uspela pa vam bo tudi rešitev večjega finančnega zalogaja. Odločite se za ponujeno dodatno aktivnost, ker vam manjka ravno to. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Spet se boste znašli v veliki dilemi, ali poskrbeti le za svoje dobro počutje, ali to za nekaj časa odmisliti in se podrediti družinskim potrebam. Kakor koli se boste odločili, ne boste mogli doseči tega, da bi bil volk sit in koza cela. Zato se ne obremenjujte več s svojo odločitvijo, saj bo šele čas pokazal, kaj je bilo prav. Partner vam stoji ob strani, čeprav vas včasih sploh ne razume. Predvsem ste premalo pozorni do njega! KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Teden bo zaznamovan z obveznostmi in poslovnimi odločitvami, kljub temu pa boste našli dovolj časa za partnerja in družino, če jo imate. Od pomembne poslovne odločitve, ki jo boste izpeljali prav v naslednjih dneh, bo odvisno vaše počutje še nekaj tednov. Ker ste ravnali preudarno, sploh ne more spodleteti. Včasih se preveč obremenjujete z nepomembnimi stvarmi, ker ne znate ločiti zrno od plevela. Takšni ste in boste ostali, vendar pazite, da s tem ne boste obremenjevali partnerja! VODNAR od 21. januarja do 18. februarja ^ Večer v hrupni in prijetni družbi bo imel vsaj dve posledici. Ugotovili boste, da ste še vedno zanimivi in privlačni tudi drugim, ne le vašemu partnerju, pdleg tega pa vam bo srce močneje bilo pri vsakem pogledu osebe temnih las. Ker ste zi-heraš in se vam afere ne priležejo, bo ostalo le pri pogledih, čeprav se bo vaše spanje končalo s pregrešnimi sanjami. Do partnerja se boste vedli zelo nestrpno. Pazite pri prehrani! RIBI od 19. februarja do 20. marca Rahlo se dolgočasite in imate občutek, da se vam v življenju nič kaj pomembnega ne dogaja. Če se boste le malo ozrli okoli vas, boste z lahkoto ugotovili, da se to dogaja skoraj vsem. Vendar vi s tem ne boste zadovoljni, zato obstaja velika verjetnost, da se boste zaleteli in izvedli veliko neumnost. Posledice bodo hujše, kot ste si jih zamišljali, omilili jih boste le s svojim darom prepričevanja. Nekdo vas postrani gleda! KOZMETIČNI NASVETI Tuširanje ali kopanje Voda je pomembna za naše zdravje, za naš obstoj. Prav tako je pomembna tudi za vzdrževanje higiene našega telesa. Torej ne obstaja nobeno pravilo, ali se boste tu-širali ali boste čofotali po kadi. Vse je odvisno od vašega trenutnega razpoloženja in tudi od vremena. Če ste nervozni in napeti, vam priporočam toplo kopel, ki vas bo sprostila in zmanjšala psihično napetost in nervozo. Pred spa- njem je boljše, če se stušira-te, saj topla voda širi krvne žile, to pa bi pri nekaterih ljudeh lahko povzročilo nespečnost. Tuširanje pa je hitrejše in zato pred spanjem bolj priporočljivo. In kakšna naj bo temperatura vode? DOPOLDANSKA KOPEL ne sme biti pretopla. Najboljša temperatura je 25-30 C. Po tej kopeli, ki naj ne traja predolgo, se boste počutili sproščene, napela se vam bo koža in ma-skulatura. POPOLDANSKA KOPEL je lahko malo toplejša, temperatura naj ne presega 38 C. Preden se potopite v prijetno toplo vodo vam priporočam, da se stuširate s hladno vodo. Na ta način boste izboljšali cirkulacijo krvi v ogranizmu. Sicer pa si takšno kopel privoščite za sprostitev po napornem dnevu. Dopoldansko tuširanje nas bo zdramilo, osvežilo in vam dalo moči in volje za nov delovni dan. Če imate čas, se izmenično tuširajte s toplo in hladno vodo. Tako boste pospešili cirkulacijo in hkrati utrdili kožo. VEČERNO TUŠIRANJE — Ljudje se dobro počutimo, če gremo urejeni tudi v posteljo. Najhitrejši način je potem večerno tuširanje, ki nam osveži organizem, spere vso nečistočo in izločke telesa, ki se naberejo v toku dneva. Prepustite se curku in toploti vode, ki nam najbolj prija. KOPEL ZA GLADKO KOŽO — Prepogosto kopanje izsuši kožo. Nekateri se pač ne morejo odreči prijetnemu užitku v kadi, zato vam bom napisala preprost recept. Pred kopanjem se namažite po celem telesu z mandljevim ali olivnim oljem, nato ležite v kad s toplo vodo, v katero ste predhodno nalili 1 1 mleka. Takšno kopel pa si lahko privoščite 1 x na štirinajst dni. Prihodnjič pa nekaj o čistilih in negovalnih pripomočkih pri kopelih. Metka Mujadžič Kaligaro Tel. 856-837 Praktične bluze Kakor koli se že oblači ženska, bluze so vedno obvezen kos garderobe. Najbolj prav pridejo v dnevnem času, na delovnem mestu ali za potepe po trgovinah, že dolgo pa so bluze tudi svečane in zato primarne tudi za večerno toaleto. In kakšne bodo še posebej modne v tem letu? Mladi bodo segali po v zvon in trapez krojih iz mehkejših in ne toliko kvalitetnih materialov. Na marsikateri bomo opazili kapuco, ki je še vedno zelo modna. Barve žive, pisano potiskani materia- li in veliko črne. Primerne so tako za podnevi kot ponoči. Ženske, ki prisegajo na klasi-ko imajo letos kar nekaj alternativ. Prevladujejo srajčni kroji s srajčnim ovratnikom, pogosti so bogati bižuterijski dodatki in okraski. Ovratniki so večji, kot do sedaj, veliko je tudi večjih fazon (takšni kroji spominjajo na jaknice lahkih klasičnih kostimov). Še vedno so modne velike pentlje in mašnice, ki pa morajo biti na pravem mestu. Pri materialu bodite pozorni. Najbolj boste zadeli z naravnimi, kvalitetnimi materiali, prevladuje pa svila. Veliko letošnjih modelov je narejenih iz prozorne tkanine, ta pa je lahko tudi v kombinaciji z neprozorno (uporabljeno le za rokave ali kakšen vstavljen zgornji del). Veliko bo roza in vijoličastih odtenkov, bele in črne barve, za drznej-še pa nekoliko bolj živi odtenki, modni v letošnjem letu. Tudi letošnjo pomlad in jesen bodo zelo modni puliji, narejeni iz kvalitetnih pletenin. Ovratnik v puli modelu se vrata oprime. BRIVNICE IN ČESALMCE VELENJA SVETUJEJO Obiskal sem tridnevni frizerski tečaj v NARTA STUDIU v Ljubljani. Seznanil sem se z vsemi novostmi na področju friziranja. Pridobljeno znanje sem prenesel s pomočjo izobraževalnega odbora na vse naše frizerje. V svetu frizerske mode se nenehno porajajo novi trendi, zato smo frizerji primora-ni, da se s temi novostmi spogledujemo in si nenehno izpopolnjujemo in utrjujemo svoje znanje. Na tej frizerski demonstraciji smo se seznanili z: — Kaj so lasje — Kaj se dogaja z lasmi, ko se odločite za barvanje ali trajno preparacijo, torej kemični proces v laseh — Novosti v modnem barvanju las, modni prameni z barvo, sestava barve za lase — Modna trajna prepara-cija las (nova tehnika navijanja navijalcev na lase, tako da ustvarimo bogate velike kodre na laseh.) — Modno striženje ženskih pričesk (resasti paž malo Frizerska predstavitev drugače oblikovan v zelo modno linijo. To je pričeska, s katero boste opozorili nase. Kot osnova so srednje dolgi lasje — odločite-se za spremembo!) — Modno moško striženje z osvetlenimi prameni na sprednjem delu glave, čelu (klasično moško striženje z dodatkom modnih detajlov. Stil tega striženja prezentira-jo angleški stilisti mode. Prameni so le znatni, skoraj nevidni.) V izmenjavi izkušenj smo svoje znanje še nadgradili. Frizerji smo modele uredili po modnih zapovedih, naši interni visožistki pa sta jim dodale piko na »i« z make up-om. Nasmeh na obrazu modelov je dovolj velika nagrada za naš trud, saj s tem vemo, da so odšli iz salona in iz te prireditve zadovoljni s svojim izgledom. Če ste zadovoljni s svojim izgledom, se boste počutili samozavestnej-še. Zakaj nezaupnica direktorju Sipaka? Smatram za potrebno, da vas informiram o stanju in dogajanjih v podjetju SIPAK. Julija 1991 smo začeli izplačevati osebne dohodke v skladu s kolektivno pogodbo (SKEI). Razlogi iz 62. člena pogodbe so narekovali, da smo v pogovoru s sindikatom in ob soglasju delavskega sveta sprejeli odločitev za izplačilo izhodiščnega osebnega dohodka, ki bo 20 % nižji. Kriterij dodatek za delovno dobo smo opredelili namesto 0,5% na 0,8%. V osebni dohodek smo šteli tudi deputatno karto. V januarju je IO sindikata sprejel sklep, da se osebni dohodki morajo izplačati od januarja naprej v višini 100 % kolektivne pogodbe. Delegati delavskega sveta so iz svojih sredin dobili pooblastilo, da zahtevajo in glasujejo na seji samo za 100% izplačilo. Na seji delavskega sveta, dne 12. 2. 1992 smo temeljito obravnavali uresničevanje kolektivne pogodbe na področju osebnih dohodkov. Podano je poročilo, kako smo izplačali osebne dohodke v zadnjih šestih mesecih in predlog za izplačilo v letu 1992. Na tej seji so člani delavskega sveta sprejeli sklep, da se v letu 1992 zagotovi 100% izplačilo osebnega dohodka po kolektivni pogodbi; za razliko manj sprejetih osebnih dohodkov v letu 1991 se izdajo vrednostni papirji, skliče se zbor delavcev, na katerem se na podlagi dane obrazložitve delavci odločijo o nadaljnji podpori vodstvu. V skladu s Statutom sem sklical zbore delavcev, na katerih sem v devetih točkah ponudil rešitev nastale situacije. Člani delavskega sveta so v istem času, kljub temu, da so že potekali zbori po skupinah, sklicali skupen zbor delavcev 20. 2. 1992. Na zboru nisem prisostvoval, ker sem bil odsoten. Na obeh zborih so delavci vztrajali pri svojih zahtevah in izrazili nezaupanje — do mene kot direktorja, razen na zboru zaposlenih v plastičnih izdelkih, ki trenutno preživlja s svojo realizacijo celo podjetje. Delavski svet je na seji, dne 28. 2. 1992 s 6 ZA in 3 PROTI sprejel pobudo, da se začne postopek za razrešitev direktorja. V pobudi so navedeni trije razlogi za razrešitev: — da večina delavcev ni podprla sanacijske točke, ki jih je direktor predlagal na zborih — da rezultati poslovanja za leto 1991 kažejo izgubo v višini 6,5 milijona — da v začetku letošnjega leta ni bilo posebno velikih aktivnosti za pridobivanje novih del. Manj ali več nam je znana situacija, v kateri se je znašlo gospodarstvo V našem podjetju smo čez noč ostali brez več kot polovice nekdanjega trga. Aktivnosti za prodajo vidimo na zahodnem trgu, kjer pa so pogoji bistveno ostrejši v pogledu cene in kvalitete. Osebno sem smatral in nasprotoval odpuščanju delavcev (presežek 40 do 60 delavcev), zaradi tega do danes niti enega delavca nismo opredelili kot stalni presežek. Ker gre za preživetje, tudi osebni dohodki niso mogli biti 100%. Vse te težave v podjetju je izkoristila skupinica delavcev, ki je v splošnem nezadovoljstvu izkoristila takšne in drugačne razloge in zmanipulirala večino delavcev, da je prišlo do pobude za razrešitev. Menim, da so to zelo kratkoročne rešitve, ki so lahko usodne za delovno organizacijo. K celotni zadevi je največ prispeval predsednik sindikata, ki ni ravnal v skladu s 53. členom kolektivne pogodbe, da bi sindikalno dejavnost opravljal na način, ki ne bo zmanjševala učinkovitosti poslovanja, podjetja in povzročala slabih medsebojnih odnosov. Glavni direktor podjetja Dragan Rogič, dipl. ing. silažo. Nedaleč od podobnih pojavov je občinski parlament, katerih člani na eni strani nočejo potrditi proračuna, ki so ga celega dali v oblast vladajočim izvrš-nikom, na drugi strani pa taisti homo sapiensi (žal, s krivo hrbtenico) le te dacarje obdržijo na oblasti. Tu pa lahko še krava Li-ska s tristogramskim možganskim volumnom crkne zaradi možganske kapi. Na tak način lahko lakirani salonarji ostajajo in delajo isto kalvarijo vnaprej. Še dobro, da je za vse to kriva novonastajajoča demokracija v življenju domačega hleva. Druga: Peripetije okoli kulture v naši občini so na pasje-kulturnem nivoju. Toliko kot njihovi (ne morem reči naši) oblastniki dajo za to področje, nudi le še sosedov Reksi, ko dvigne taco ob telefonski ranti. Tretja (vendar ne zadnja): Brlogi (beri: stanovanja) so dandanes velike kupčije. Vprašajte, katere lisice oz. lisjaki so nastanjeni v solidarnostnih stanovanjih v novem naselju na Se-lu. Vprašate lahko! Mene ne! Briga Vas pa sploh ne! Za odgovor tako ali tako ne boste dobili od vlade. Kot jih ne dobijo občinski poslanci. Nadaljevanko piše življenje! Jože ČAS Kje ste ljudje — patrioti? Pred leti smo se pohvalili: Po družbenem proizvodu na prebivalca smo v občini Velenje na petem mestu v republiki, imamo izvozno usmerjeno gospodarstvo, iz naše doline se dnevno pošilja skoraj tretjina energije, ki jo porabijo Slovenci na svojih domovih in delovnih mestih. Zaslužek delavca že takrat ni bil temu primeren. Bili smo le malenkost nad republiškim povpreč-kom. Danes smo že slabši! Velikokrat smo imeli kaj povedati čez »AFŽ«. Veliko! Ne pojem jim slavo. Želim reči le to, da so se našli ljudje, ki so tiščali napredek med nas. Danes ni koga, ki bi jih nadomestil. »AFŽ« se spreobrača kakor stari partijci, življenje pa teče z bliskovito naglico naprej. Danes smo še vedno pomemben industrijski kompleks. Nisem prepričan, da smo prepričani v obstajanje (v prvi vrsti v občinski vladi). Siguren pa sem, da se ne zavedamo poslanstva, ki bi ga bili lahko deležni na vseh področjih družbenega življenja v državi Sloveniji. Mariborčani so se tega zavedli pravi čas. Za nas se čas izteka. Nisem visoko razgledan človek. Še nikoli nisem hlinil, da mi je všeč razstava, ki predstavlja dela impresionistov, preberem toliko knjig, da sem povprečen Slovenec in grem v gledališče, da ne pozabim na razliko med dramo in romanco, med opero in kantato. Kljub temu mi je kultura vedno predstavljala sivo skorjo možgan nekega naroda. Ne morem razumeti, da ni človeka v naši občini, ki bi ob (ne)imenovanju direktorja našega občinskega kulturnega hrama in njegovega opozarjanja na stanje na tem področju, kaj konkretnega tudi ukrenil. Sicer pa to ni prvo področje, ki izginja iz življenja naše doline. Pa, KJE STE LJUDJE - PATRIOTI? V prizadevanjih za Svoje v pravem pomenu besede v zadnjem času vidim le Zelene. Ali res postajamo vse bolj provinca in delavski geto Slovenije? Najlepša hvala poslancem in občinskemu vodstvu, da bomo v bodočnosti lahko zunaj in pod streho igrali tenis in dihali. Iskrena hvala! Jože ČAS Živalske zgodbe Prva: Da je parlamentarno življenje en velik živilski ali živalski semenj, so nam pokazali republiške »žvadi« oz. opice, pardon poslanci. To je danes že jasno tudi kravi Liski, ki je neevropsko Upokojenci protestiramo vsem Članom dru štva in nečlanom Predlagam, da vsi upokojenci bojkotiramo prijavo dohodnine, ker je sistem močno zapleten. Vendar to ni edini razlog. 1. Poglejte, kako parlament blokira sprejem pokojninskega zakona 2. Tako, daje bil nemogoč poračun pokojnin za mesec novem- ber, pri čemer gre za 11 odstotkov pokojnine. 3. Nihče pa ne pove, koliko sredstev je bilo zbranih in koliko porabljenih. 4. Trikrat smo plačali po 3,2 odstotka za vojno škodo, enkrat za poplave, 2 krat pa za solidarnost. Pokojnina je plačilo minulega dela, ki je že bilo 2x obdavčeno — prvič skupna masa denarja, ki ga podjetje dvigne — banka, drugič davek od osebnega dohodka. Življenjski stroški so se povečali 100 odstotno, osnova za obdavčitev pa je ostala od I. januarja 1991, to je 150 DEM na mesec. Vprašam se, katera država v Evropi obdavči OD 150 DEM (davkoplačevalci so vsi tisti, ki so zaslužili I. januarja 1991 več kot 7500 SLT na mesec, pa plačujejo davek vsak mesec. Davek bodo plačali vsi tisti, ki so zaslužili v letu 1991 več kot 3800 DEM (To je v Evropi ena mesečna plača). Sredstva iz sklada SPIZ se ne bi smela uporabljati za druge namene, kot za pokojnine. Če je državni proračun premajhen, si ga mora odebeliti iz drugih virov, ne pa iz pokojnine. Če bo predsednik bolj uporabil, kot je omenil na promociji v parlamentu, lopato in vile, potem bo proračun zagotovo debelejši. Popolnoma podpiram mnenje sivih panterjev, da moramo priti v parlament. Upokojencev nas je že skoraj 30 % vseh volilcev v Sloveniji in svoje glasove bomo oddali družbeno pošteno, ne samo sebi v prid, v škodo pa tudi ne. Če je slovenska vlada, in to tudi je, predraga ob tako malo prebivalcih, se mora denar dobiti prav v vladi. To pomeni, da se morajo resorji ministrstev zmanjšati za cirka 50 %, kar je realno možno in bo vlada 100% bolj učinkovita (v dveh letih je vlada porabila toliko, kot prej v 45 letih). Ta vlada, ki jo imamo sedaj v Sloveniji, nas upokojence ne zadovoljuje. Zato se zavzemamo za takšno vlado, da ne bo prihajalo do blokad v parlamentu. Prave ljudi je treba dati na prava mesta, ne glede na barvo, če hočemo v Evropo. Molzna krava smo že bili 45 let v bivši Jugoslaviji. Minister Bavčar napoveduje, da bo letos policija še dražja, ker se socialne razmere slabšajo, kriminal pa je v porastu. To je popolnoma jasno, več bo mladih brezposelnih, več bo kriminala. Ta problem pa lahko hitro odpravi le sposobna vlada. Samo še ena misel o promociji mag. Voljča. Samo glasovanje je pokazalo, kako je sposobna ta vlada še ostati na oblasti. Mislim, da vlada, ki predlaga takšne nesmiselne zakone mora prej ali slej odstopiti. Sprejemate tisto, kar uničuje slovensko gospodarstvo, kar spravlja v bes in bedo tiste, ki si že tako težko služijo kruh. Pa ga še zase ne zaslužijo, vi, dragi poslanci, pa ga na veliko zapravljate. Ali bo kdo znal izračunati, koliko stane vaš izgubljeni čas? Po mojem mnenju ne. Vsi poslanci pa boste imeli plačane dnine in debele dnevnice. F. K. Odmev Ne morem biti navdušen nad člankom Jožeta Miklavca z naslovom SPV VELENJE OPRA-VIČILI ZAUPANJE. Gospod Miklavc piše, da je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje veliko naredil za zmanjševanje prometnih nezgod. Navaja, da je varnost prepuščena staršem in družbi, s čimer se popolnoma strinjam, na veliko hvali vse, od policajev do SPV-ja in različne strokovnjake. Kako naj bi bila vožnja varna in srečna? Ta članek me je tako razjezil, da sem se prvič odločil, da nanj odgovorim. Sprašujem se, ali se gospod Miklavc vozi s svojim vozilom ali službenim. Po mojem mnenju se s službenim. In to zato, ker hvali strokovnjake, kot da oni delajo iz humanizma, za kar so dobro in predobro plačani. Če bi vsi res tako dobro delali, ne bi imeli tako slabo prometno vzgojene mladine, od mopedistov, kolesarjev, mlajših voznikov . . . Vsi smo priča kaosa na naših slabih cestah. Najbolj pa me v članku moti, ko gospod Miklavc priporoča Izvršnemu svetu, da primakne iz svoje skromne vrečke Zavarovalnici Triglav. V svojem in imenu prenekaterih občanov, ki so lastniki avtomobila ali kaj drugega, kar mora biti obvezno zavarovano ga sprašujem, ali resno misli. Ali nas ta zavarovalnica res premalo »luži«? Po gospodovem pisanju je res revna. Ali ne bi bilo bolj smiselno, gospod Miklavc, da Izvršni svet primakne več tolarjev šolam, revnim ljudem, podjetjem, ki se ubadajo z resničnimi težavami ali Zavodu za zaposlovanje, kot pa preboga-ti in neusmiljeni Zavarovalnici. Verjetno imate veliko koristi zaradi vseh teh pohval. Moje mnenje pa je, da so veliko premalo naredili in so zato dobro plačani. Poglejmo samo, kakšne ceste imamo, kakšne so zavarovalnine za avtomobile, kakšne kazni za šoferje, cestnine . . . Zato vas prosim, da če nimate nobenega opravka z Zavarovalnico, zadrži-te svoje mnenje zase in ne pišite v Naš čas takšnih neumnosti, ker se ljudje norčujejo iz vas. Hvala, gospod Miklavc, pa brez zamere. Štefan Leskovar, Vojkova 1, Velenje Zakaj Splitska in ne Brodarjeva? Kako radi imamo Split in morje, ki ga obkroža! Tako radi imamo ime naše ulice v Velenju. Zatorej smo se stanovalci Splitske složno odločili, naj ime ulice ostane. Že v mislih te popelje (ime) med ljubeznive ljudi polne sonca in dobrote (op. pis.: bila sem na otoku Pagu in še nikoli v Splitu). Spomni te na morje, kako je veličastno kadar je razburkano: pa kako vabljivo v svoji spokojnosti, da zaplavaš v njem in se predaš toplim valovom. In bivališča dopustnikov, ki se skrivajo pod dišečimi borovci. Ter jutranji samotni sprehodi ob obali. Razkošje. Spogledljivke bele jahte tiho drsijo po modri gladini, medtem, ko se nad njimi spreletava jata galebov. Vsega tega smo se na mah začeli spominjati stanovalci Splitske pri našem odločanju o preimenovanju. Seveda smo vsi najprej pomislili na denar. Ker nas je pa pot v Evropo finančno tako zelo utrudila. Mnenja smo tudi bili, če bi bilo ime ulice ideološko obarvano, ali drugače ne bi sodilo v slovenski prostor in čas, bi ga takoj preimenovali. Pa tudi bi kakšen dan ostali brez kosila ...! Adela Fece Agora Po krajši poti sporazumevanja — ali Bog nam pomagaj Ohranimo živce ob dvomljivi demokratični napovedi enostranske poteze po meri izbrancev vla-dine desnice. »Bog jim pomagaj, saj ne vedo kaj delajo«. Brezmadežna sedanja vladina desnica išče lagodno življenje in čudežno pomoč od zgoraj za gospodarstvo, ki trenutno rešuje opeharjen 2-milijonski narod. Obljubljena nebesa v predvolilnem času bo dobil državljan po smrti. Tam vlada pravični »bog«, ki sodi človeka samo po trpljenju in odrekanju v času življenja. Vladina desnica nam hoče zopet vsiliti enodomno vladavino. Lepo in jasno smo se v Beogradu januarja 1990 izločili iz centralistične vladavine. In to večletno alternativno željo na demokratičnih volitvah isto leto tudi potrdili. Duh enodomne diktature spet nekomu diši. Vse natisnjene knjige iz časa osamosvajanja so danes dobro poslanstvo. Žal pa bodo vlada in njej podobni umazali njeno vrednost. Državljane pa pripeljali na rob preživetja. Nestrokovnost njene oblastne nadaljevanke, davčne napovedi državljanov ... so med mnogimi samovoljami, ki pospešujejo umiranje države in državljanov. Tudi velenjska davčna uprava je preko videostrani 3 x pozivala k predavanjem o izpolnjevanju dohodninskih napovedi, kot da je glavni problem najti vrata, kjer se je to zgodilo. (Ne)sreča leta 1992 je, da je prestopno in en dan več v tem letu bo gotovo dobrodošel, da bodo vsi v državni upravi spoznali, da je sporazumna opora med strankami v levo in desno najkrajša pot do gospodarske pomladi. Milan Žuraj Kaj takega! Seja je bila napeta kot sedem kavbojskih filmov skupaj. Poslušali smo prilike o obdelovanju zemlje, sejalcu in žitu, pa o teličkih. Sem že stara, vendar še nikoli nisem slišala v nekaj urah toliko arogance, oportu-nizma in butalščine, razen nekaj izjem. Branjevec je prinesel v dvorano banane (in njegova opica hop po njej) v prostor, kjer se kroji usoda slovenskega naroda. Poslanci, ko bi vas videli naši dedje in očetje, ki so stoletja umirali za slovenstvo. Govora je bilo tudi o eksotičnih deželah, latinskih izrekih. Trojanskem konju, tako, da je še mene potegnilo v antiko — v Agoro. Žal pa zgodovina ni pokazala, ali so se tudi takrat »fu-trali« z bananami. Joj, ah, uh, prihaja Banana njam . . . N. P. ti. Zato smo sklenili, da bomo s takim delom tudi najmlajši šli v boj za samostojno gorsko občino, ki pa se bo navzven rada povezovala z dobro mislečimi sosedi! Četrtošolci in učiteljica Anica Drev podružnica Petra Šprajca-Jura ŽALEC v Vinski Gori Odgovora nisem dobila S svojimi problemi sem seznanila bralce Našega časa pred nedavnim in opozorila na mnoge nepravilnosti v občinski upravi. Odgovora na javno postavljena vprašanja nisem dobila. Vseeno pa danes vem, da sem ravnala prav. Mnogi ste me po obljavljenem članku poklicali in mi »prinesli« duševni mir, mi vlili moč. Tako spoznavam, da poštenje še vedno nekaj velja in trdno upam, da bo moja pritožba na odobreno lokacijsko dovoljenje mojim sosedom, ugodno rešena. F. F. Kulturna i i • v v • dediščina — kamenček k prizadevanjem za svojo občino Leto 1992 se je že takoj v začetku zapisalo v zgodovino slovenskega naroda. Priznali so nas za suveren narod, ki zmore in zna živeti po svojih zamišljanjih in hotenjih. Tudi četrtošolci podružnice v Vinski Gori smo razmišljali, kaj bi položili v zibelko naši mladi deželi Sloveniji. Odločili smo se, da raziščemo KULTURNO DEDIŠČINO KRAJA. Dela smo se lotili z vso zagnanostjo, saj je to naše ljudsko bogastvo, katerega nam nihče ne more vzeti. Dokaj natančno smo raziskovali STARE ŠEGE in NAVADE, LJUDSKE OBIČAJE, ARHITEKTURNO DEDIŠČINO, USTNA IN PISNA SPOROČILA in še kaj. Bogati viri informacij so bili starši, stari starši, sosedje, lastnik muzeja v Vinski Gori, duhovnik, starejši učitelji v kraju in še kdo. Pobrskali smo po mnogih knjigah, Savinjskem zborniku, monografijah kraja Vinska Gora, Vodniku »po poteh Vinske Gore« in še kje. VPRAŠALI NAS BOSTE, KAKŠEN JE BIL USPEH! Velik. Bogati pisni in likovni izdelki so nastajali v teh dnevih, naučili smo se nekaj starih ljudskih pesmi in plesov, spoznali dobre recepte stare kmečke kuhinja, izdelali spisek slovenskih vremenskih pregovorov, za Valentinovo napisali nekaj priporočil, ki sijih je dobro zapomniti, če si zaljubljen in še kaj. Z vsem znanjem in programom pa smo v predstavitvi projekta ob zaključku praznovanj slovenskega kulturnega praznika pripravili zanimivo popoldne staršem, našemu ravnatelju, učiteljem in še komu. Ob zaključku tega obsežnega dela smo ugotovili, da je naša notranjost bogatejša za marsikatero spoznanje. Upravičeno smo ponosni, da živimo v lepi Vinski Gori, ki je bogata tudi po svoji kulturni dediščini in ljudeh, ki jo zna jo ceni- IN MEMORIAM 8. marec Bil praznikJe. zdaj ga vec ni, a ženskam se kljub temu nič bolje rte godi. Draga naše tavarišice moških src gospodarice, kje zdaj naše so pravice. Vsako leto ob tem času vsa so usta polna hvale, da smo pridne, da smo zale, da smo dobre gospodinje pridne mamice in žene in da boljše ni nobene. Enakopravnosti pa naše je doma kar hitro konec, če naj mož pristavi lonec, ko mu bolj počivat paše. Naj kar žena briše ritke, kuha, šiva in pomiva, pa čeprav od jeze bridke slabe volje več ne skriva. Naj kar pridno v službo hodi. dnarčke nosi v hišno kaso, možek pa skrbi za raso in oblači se po modi. Ko pa žena se postara in rodi mu kup otrok nič več zanjo mož ne mara in prav radposkoč čez plot. V našem fohu pa že dolgo v rabi je matriiarhat nič zato se me jezimo, čaše zdaj si napolnimo, zlato vinčece i z pij m o dedce pa nažen mo spat. M a Zu Trgovin« z meianim blagom Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998 I;lPtM TI 10.00 Program za otroke. 10.00 Pe-denjžep. 10.30 Mačkon in njegov trop, risanka, 6/7. 10.55 Šolska TV. 10.55 Nekoč je bilo... življenje: Življenjske verige. 11.20 Angleščina, Follovv me, 40. lekcija. 11.40 Popis prebivalstva. 11.50 Zakaj nastane ivje? 11.55 Zakaj nastanejo snežinke? 12.00 Poročila. 14.45 Napovednik. 14.50 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Slovenska kronika. 17.20 Program za otroke. 17.20 Superbabica, angleška nanizanka (8/13). 17.45 Živ žav. 18.40 Že veste ..., svetovalno izobraževalna oddaja. 19.10 Risanka. 19.17 Napovednik. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Razrednik, ameriška nanizanka, 15/22. 20.30 TVariete. 21.35 Tednik. 22.30 Dnevnik 3. 23.05 Napovednik. 23.10 Sova: Enemy Of The Enemy, švedska nadaljevanka, 5/8; Cellini, italijanska nadaljevanka, 5/6. S 15.05 Sova, ponovitev: Krila, ameriška nanizanka, 5/15; Enemy Of The Ene-my, švedska nadaljevanka, 4/8; Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija, 1/13. 17.15 Videolestvica. 17.40 Euroritem, 42. oddaja. 18.00 Regionalni programi, Koper. 19,00 Kremenčko-vi, ameriška risana serija, 4/26. 19.30 Dnevnik RAI. 20.05 Gospodarska oddaja. 20.35 Umetniški večer; Cyrano de Bergerac, francoski film. 23.00 Yu-tel. 8.10 Test. 8.25 Pregled programa. 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 9.00 Glasba, risanke. 9.20 Stare obrti. 9.35 Rimska Španija, dokumentarni film. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola, predmetni pouk. Prirodoslovje. 11.05 Andersenove bajke: Deklica z vžigalicami. 11.25 Risanka. 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (5/56). 12.00 Poročila. 12.05 Lovejoy, serijski film, ponovitev (8/10). 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.35 Mixer M. 17.05 TV izložba. 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.10 Iz sveta znanosti. 18.40 Santa Barbara, serijski film (35/50). 19.28 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Dnevnik 2. 22.30 Fluid, ročk cafe. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila. 9 00 Čas v sliki 9 05 Doogie Hovvser. serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 TV v šoli: Od Rima do Rena. 10.30 Argumenti. 11.45 Črno na belem. 12.15-' Klub senjorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zdravilna zelišča. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 Sosedovi, serija. 14.50 Kraljestvo narave: Živali v narodnem parku Locomoe. 15.00 Otroški spored. 15.05 Čudovito potovanje v notranjost človeškega telesa, risanka. 15.30 Am, dam, des: Verzi in uganke. 15.55 Otroški filmi in igrice. 16.05 Juliana. 16.30 Uspešnice. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Srečna družina, serija (Maria Schell). 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Ljubezen po pošti, ljudska burka v dveh dejanjih. 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Morilec v somraku, ameriška kriminalka, 1987 (Ed Har-ris, Roxanne Har). 23.20 Žena iz minulih let, ameriški film, 1980 (Christopher Reeve, Jane Saymoure). 1.00 Čas v sliki. satelitska tv SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Jeannie. 9.05 Falcon Crest. 9.55 Nogomet, ponovitev. 10.50 Booker. 11.40 Kolo sreče. 12.15 Besedna igra, pon. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Vrnitev na Eden, pon. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Temna stran pravice, serija. 21.15 Hunter. 22.15 Spiegel TV. 22.50 Poročila. 23.00 Street Justice, Pravica ceste, akcijski. 1987 (Michael Ontkean). 0.40 Tenis, Indian Wells. 1.10 Akutno, pon. 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.30 Pri Alexu. 9.05 Oče Murphy. 9.55 Bogat in lep. 10.20 Dr. Welby. 11.10 Striček Bili. 11.35 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18-.45 Poročila. 19.15 21 Jump Street. 20.15 Zvezde (Marijke Amado). 21.15 Klic v sili. 22.15 Zalega orlov, kriminalka, 1984 (Rutger Hauer). 24.00 Služba v Vietnamu. 0.45 Boj proti mafiji. 1.35 Cona somraka. 2.00 Naropano zlato, vestem, 1958 (Alan Ladd). Bgg-p 8.10 Test. 8.25 Pregled programa. 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Servisne informacije. 8.55 Horoskop, ponovitev. 9.00 Glasba, ponovitev. 9.20 Stare obrti. 9.35 Rimska Španija, dokumentarni film. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola, predmetni pouk. Program za učence od-5. do 8. razreda. 11.05 Recite mi, kaj naj delam: Židovska skupnost in mladi. 11.25 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (6/56). 12.00 Poročila. 12.05 Lovejoy, serijski film, ponovitev (8/10). 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Veni, Vidi. 16.20 Pregled programa. 16.25 Poročila v angleškem jeziku. 16.30 Gremo dalje, družinsko popoldne. 18.00 Poročila. 18.10 Alpe, Donava, Jadran. 18.40 Santa Barbara, serijski film (36/50). 19.28 Nocoj.. . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 V velikem planu. 21.35 Hrvati v Južni Afriki, dokumentarna oddaja. 22.25 Dnevnik 2. 22.50 Glasba. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila. 9.50 Program za otroke. 9.50 Legende sveta, 7. epizoda kanadske nanizanke. 10.15 Pravljica iz iutkarjevega vozička, 7/10. 10.40 Jelenček, serija HTV, 2/13. 11.10 Euroritem, ponovitev 42. oddaje. 11.30 Po sledeh napredka. 12.00 Poročila. 13.50 Napovednik. 13.55 Umetniški večer: Cyra-no de Bergerac, ponovitev francoskega filma. 16.20 Gospodarska oddaja, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.20 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.17 Napovednik. 19.30 Dnevnik. 2. 20.15 R. Giordano—E. Monk: Bertinijevi. nemška nadaljevanka (1/10). 21.10 Zgodovina Vatikana 2. Od Konstantina v naš čas, 1. del. 22.15 Dnevnik 3. 22.40 Sova: Pri Huxtablovih, 32. epizoda ameriške nanizanke; Enemy Of The Enemy, švedska nadaljevanka, 6/8; Junak, švedski film. 15.35 Sova, ponovitev. Enemy Of The Enemy, švedska nadaljevanka, 5/8; Cellini, italijanska nadaljevanka, 5/6 17.15 Jazz in blues. 17.40 Euroritem, ponovitev 42. oddaje. 18.00 Regionalni programi, Maribor. 19.00 Kremenčko-vi, ameriška risana serija, 7/26. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Alternativni programi: Studio City. 21.00 Dobrodošli. 21.30 Večerni gost: P.DR. Edvard Kovač. 22.15 Koncert orkestra Festival Strings iz Luzerna 23.55 Yutel satelitska tv SAT I 8.30 Jeannie. 9.05 Vrnitev na Eden, pon. 10.00 Temna stran pravice, pon. 10.55 Hunter, pon. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza, vmes Poročila 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Ca-gney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Velike težave (Big Trouble). drama, 1984 (Alan Arkin). 22.05 Borec, kriminalka, 1982 (Alain Delon). 23.45 Poročila. 23.55 Goljufija, erotični, 1991 (Robby West). 1.25 Tenis, Indian Wells). TL PLUS 8.30 Pri Alexu. 9.05 Oče Murphy. 9.55 Bogat in lep. 10.20 Dr. Welby. 11.10 Striček Bili. 12.00 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovc. 20.15 Tropical heat, serija. 21.10 Nogomet. 23.05 Tutti Frutti. 0.10 Ko gredo dekleta na manever, erotični, 1974. 1.30 Dekle za zabavo, kriminalka, 1958 (Robert Taylor, Cyd Charis-se). 3.10 Fantom iz opere, dokumentarec. mmsMmmmm 9.00 Čas v sliki. 9.05 Doogie Hovvser, serija. 9.30 Ruščina. 10.00 TV v šoli: Halogeni vodiki. 10.15 TV v šoli: Stru-gar. 10.30 Težko je biti sin Vittoria Ga-smana, TV film (Vittorio in Alessandro Gassman). 12.10 Športni spoti: Ballo-oning. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Mi. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 Sosedovi, serija. 14.55 Popaj, risanka. 15.00 Otroški spored. 15.05 Rakuni, risanka. 15.30 Am, dam, des: Ni časa za dolgčas. 15.55 Strelovod. 16.05 Juliana. 16.30 Mini kviz. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.45 Mi Mednarodni dan žena. IS.30 Srečna družina, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Stari, kriminalka. 21.15 Zdravje. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Še ena kletka polna kozarcev, italijanska filmska komedija, 1980 (Ugo Tognazzi, Michael Serrault). 23.15 Večerni šport. 23.25 Moje telo za partijo pokerja, italijanski vvestern, 1967 (Elsa Martinelli, Robert Wood). 1 10 Čas v sliki. m 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije. 8.55 Horoskop, ponovitev. 9.00 Glasba, risanka. 9.20 Stare obrti: Orbis pictus. 9.35 Kretča-ni, kralji morja, dokumentarni film. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola: Pixel. 11.05 Šibenik 91: Klobka, posnetek predstave za otroke 12.00 Poročila. 12.05 Lovejoy, serijski film, ponovitev (9/10). 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste. poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Glasba ali reportaža. 16.35 Leteči medvedi, risana serija (22/24). 17.00 Poročila v angleškem jeziku. 17.30 V iskanju za izgubljenim časom. 18.00 Poročila. 18.10 V registraturi, dramska serija, ponovitev (4/9). 19.25 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Vi in vaš video. 20.50 Hrvaške Atene, Dubrovnik, dokumentarna oddaja (11/14). 21.20 Ekran brez okvira. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 00.00 Poročila. UV 3 8.25 Izbor. 8.25 Angleščina—Follovv me, 39. lekcija, ponovitev. 8.45 Radovedni Taček: Lutka. 9.00 Koledar: Marec. 9.15 Klub Klubuk. 11.00 TVariete, ponovitev. 12.00 Poročila. 12.05 Večerni gost: P. DR. Edvard Kovač. 12.50 Zgodbe iz školjke, ponovitev. 13.50 Alf, ponovitev 64. epizode ameriške nanizanke. 14.15 Tok, tok, ponovitev. 16.00 Tednik, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Pika in kit, avstralski film. 18.10 Rapunzel, ameriški film. 19.05 Risanka. 19.10 Napovednik. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2. 19.55 Utrip. 20.15 Ona + On. 21.20 Delo na črno, ameriška nanizanka (6/10). 22.05 Dnevnik 3. 22.30 Napovednik. 22.35 Sova; Murphy Brovvn, 14. epizoda ameriške nanizanke; Enemy Of The Enemy, švedska nadaljevanka, 7/8; Afera, ameriški film; Ljudje počnejo vse mogoče, 13. epizoda ameriškega va-rietejskega programa. 15.50 Sova, ponovitev; Pri Huxtab!o-vih, 32. epizoda ameriške nanizanke; Enemy Of The Enemy, švedska nada-Ijevnka, 6/8. 17.05 Klasika. 17.30 Da ne bi bolelo, angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Poglej in zadeni. 18.30 Vi-deomeh, 64. oddaja. 19.00 Kremenč-kovi, ameriška risana serija. 6/26. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik RTB Srbija. 20.00 Batman, ameriški film. 22.10 Alternativni program. 23.40 Yu-tel. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Simpsonovi, serijska risanka. 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Hektor, pogumni vitez, italijanska filmska komedija (Bud Spen-cer, Philippe Leroy). 12.30 Hello, Au-stria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.55 Vzorni soprog, nemška čb filmska komedija, 1937 (Heinz Ruhmann, Leny Marenbach). 15.30 Otroški spored. 15.30 Boule in Bili, risanka. 15.35 Bremenski muzi-kanti, risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Lassie. 17.30 Oddaja o okolju za mlade ljudi. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Nogomet. 18.30 Srečna d^Tjžina, serija. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Prisrčne čestitke igralcu Heinzu Ruhmannu za 90. rojstni dan. 21.15 Vroče strani. 21.25 zlata dekleta, serija. 21.50 Po zmajevem naročilu, ameriška srhljivka, 1975 (Clint Eastvvood, George Kennedy). 23.45 Čas v sliki. 23.50 Težak fant, ameriška čb kriminalka, 1934 (James Cagney, Patricia Ellis). 0.55 Čas v sliki. 1.00 Ex libris. satelitska tv SAT 1 10.55 Od srca k srcu. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarstvo. 13.05 Potovalni magazin. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.04 Ob bovli, komedija, 1944 (Heinz Rueh-man). 16.45 Svet živali. 17.15 Kiip klap (D. Hallervorden). 17.45 Besedna igra (M. Krueger). 18.15 Srce je adut. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče 20.05 Vreme. 20.15 Grk išče Grki-njo. komedija, 1966 (Heinz Rueh-mann). 22.00 Poročila. 22.10 Moški, oh moški, zabavni spored. 23.10 Alice, divja in nenasitna, erotični, 1981 (Olin-ka). 0.30 Šport, povzetek ali prenos, če bo igral Becker. 1.00 Prevara, pon. 2.30 Alice. RTL PLUS 9.20 Klack. 10.10 Tom in Jerry, Peter Pan. 11.00 Dino, Universum, Spider-man. 13.05 Želve. 13.30 Super Mario Brothers. 14.00 Daktari. 15.00 Šerif Lobo. 16.00 BJ in medved. 16.55 Cena je vroča. 17.45 Bunte. 18.15 Počitniški spored. 18.45 Poročila. 19.15 Polna hiša. 20.15 Pesti proti Riu, akcijski, 1984 (Bud Spencer) ali tenis iz Boca Rato-na. 22.05 Kako, prosim? 23.05 Gospo-dinjin raport, erotični, 1973. 0.35 Pokvarjena dekleta z Marsa, erotični. 2 10 Magazin za moške. 8.10 Program za otroke. 8.10 Živ žav. 9.05 Superbabica, angleška nanizanka. (8/13). 9.30 Piesi pod slovensko lipo, 4. oddaja. 10.00 Shovv Rudija Carrella, ponovitev. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Kremenč-kovi, ameriška risana serija. 12.40 Vi-deomeh, ponovitev 24. oddaje. 14.10 Plava laguna, ameriški film. 15.55 Napovednik. 16.00 P. Yeldham: kapitan James Cook, angleška nadaljevanka (2/8). 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 December pride, angleški film. 18.40 TV mernik. 18.55 Risanka. 19.13 Napovednik. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2. 19.55 Zrcalo tedna. 20.10 Zdravo. 21.10 Španska armada, angleška dokumentarna oddaja, 3/3. 22.25 Dnevnik 3. 22.45 Napovednik. 22.50 Sova: Ko se vname star panj, angleška nanizanka, 8/13; Enemy Of The Enemy, švedska nadaljevanka, 8/8. 14.40 Sova, ponovitev. Murphy Brovvn, 14. epizoda ameriške nanizanke. Ene-my Of The Enemy, švedska nadaljevanka, 8/8. 15.55 Napovednik. 16.00 Športno popoldne. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija (6/9). 20.50 Dekalog, poljska nanizanka (2/10). 21.50 S. Bergoč: Vmesni čas, izvirna TV igra. 22.55 Yutel. tKPV fli 8.10 Test. 8.25 Pregled programa. 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije. 8.55 Horoskop, ponovitev. 9.00 Glasba, risanka. 9.15 Stare obrti: Balada o ljudskih dlaneh. 9.30 Platon in Atlantida, dokumentarni film. 11.00 Oddaja resne glasbe. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Slika na sliko, ponovitev. 14.25 Poročila. 14.35 Mikser M. 15.05 Leteči medvedi, risana serija (23/24). 15.30 Nedeljsko popoldne. 17.00 Poročila v angleškem jeziku. 17.05 Mozart na turneji, glasbeno dokumentarna serija. 18.00 Poročila. 18.10 Potopis. 18.40 Iz Zagreba z ljubeznijo. 19.10 Dopolnitev. 19.25 Nocoj ... 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Sedma noč. 21.30 Življenjske izkušnje, tuja dokumentarna serija (10/12). 22.20 Šport. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku 23.55 Horoskop. 00.00 Poročila. iw ^mumDA d i 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pozor, kultura! 9.30 Kulturni zajtrk. 10.15 Tibetanska kultura v eksilu, dokumentarni film. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Doogie Howser, serija. 13.35 Noč pred poroko, ameriški čb komedija, 1940 (Katharine Hepburn, Cary Grant, James Stevvart). 12.55 Sveto pismo za otroke. 15.30 Akcija Octopus, kviz. 15.55 Pregled sporeda. 16.10 Deklica iz mesta. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Srečna družina, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Šport. 20.15 Regina na stopnicah, serija. 21.10 Josef VVeiheber, dunajski ljudski pesnik. 21.55 Vizije. 22.00 TV igra, posnetek iz gledališča. 0.00 Mahler: Adagio iz simfonije štev. 10. 0.30 Čas v sliki. PONEDELJEK satelitska tv SAT 1 6.00 Neon Rider, Batman, Drops. 11.00 Grk išče Grkinjo, ponovitev filma. 12.40 Kino. 13.00 Poročila. 13.05 Pozor, kamera. 13.35 Enterprise. 14.25 Moško gospodinjstvo (Tony Randall). 15.00 Črni blisk, serija. .15.30 Gre nam odlično, komedija, 1938. 17.10 Naftni princ, vestem, 1965 (Pierre Brice, Stevvart Granger). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Dvobojeva-lec, komedija, 1958 (Heinz Rueh-mann). 22.00 Pogovor v stolpu. 23.20 Poročila. 23.30 Škeči in zabava. 24.00 Šport, možen prenos tenisa, če bo igral Becker. 1.00 Gre nam odlično, ponovitev filma. RTL PLUS 6.00 Peter Pan, Za otroke. 9.30 Gospodar zvezd, fantastični, 1987 (Klaus Kinski). 11.15 Tednik. 12:05 Magazin. 12.30 Major Dad. 13.00 Moj oče zunaj-zemljan. 13.30 Munsterjevi, Ultraman. 14.25 Biblijski kviz. 14.55 Glasbena kavarna. 16.05 Karate tiger, akcijski, 1986 (J. C. van Damme). 17.45 Dr. VVestphall. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Antarktika. 20.15 Sanjska poroka 21.50 Spiegel TV. 22.35 Prime Time ali prenos tenisa. 22.50 Playboy Late Night. 23.20 Ljubezenske ure, erotika. 0.15 Kanal 4. 0.45 Srečanje, zabavni. 9.20 Program za otroke. Festival otroške in vedre pesmi '88. 10.25 M. Bradbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka (6/6). 11.15 TV mernik, ponovitev. 11.30 Utrip, ponovitev. 11.45 Zrcalo tedna, ponovitev. 12.00 Poročila. 16.25 Napovednik. 16.30 Podarim dobim, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Slovenska kronika. 17.20 Program za otroke. 17.20 Radovedni Taček; Kobilica. 17.35 Jelenček, serija HTV, 5/13.18.10 Obzorja duha, ponovitev. 18.45 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 19.10 Risanke. 19.17 Napovednik. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Mr. Bean, angleška nanizanka, 1/4. 20.40 Svet na zaslonu. 21.30 Pavao Pavi-čič: Nore gobe, drama HTV. 22.35 Dnevnik 3. 23.00 Napovednik. 23.05 Sova: Svetnik, angleška nanizanka, 1/10; Zvezdne steze, 10. epizoda ameriške nanizanke. 16.25 Sova, ponovitev; Ko se vname star panj, angleška nanizanka, 8/13; Enemy Of The Enemy, švedska nadaljevanka, 8/8. 17.45 Videošpon. 18.10 Euroritem, 43. oddaja. 18.30 Športni dogodek, ponovitev. 19.00 Kremenč-kovi, ameriška risana serija, 7/16). 19.25 Napovednik. 19.30 TV dnevnik Koper. 20.05 Znanost in resnica, ameriška znanstvena serija, 1/6. 21.25 Vi-deogodba. 21.55 Alpe, Donava, Jadran. 22.25 Sedma steza. 22.45 Ciklus filmov A. Hithcocka: Gospa, ki izginja, angleški film. 0.20 Yutel. 13 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.55 Horoskop, ponovitev. 9.00 Glasba. 9.20 Stare obrti. 9.35 Grška Sicilija, dokumentarni film. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola, predmetni pouk. Program za učence 1. in 2. razreda. 11 05 Srečni ljudje, serija za otroke. 11.20 Zlatarjevo zlato, lutkarska serija (4/6). 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (7/56). 12.00 Poročila. 12.05 Lovejoy, serijski film, ponovitev (10/10). 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 TV izložba. 16.25 Poročila v angleškem jeziku. 16.30 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.10 Besede, besede, besede. 18.40 Santa Barbara, serijski film (37/50). 19.28 Nocoj.. . 19.30 Dnevnik " 1. 20.05 Svet športa. 20.50 Hrvaška v svetu. 21.30 7/7, pregled zunanjepoli- tičnih dogajanj. 21.55 Dnevnik 2. 22.20 B. Bersa: Oganj, opera (2/3). 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila. TI satelitska tv SAT I 8.30 Jeannie. 9.05 Dvobojevalec, ponovitev filma. 10.40 Klip klap, pon. 11.10 Svet živali. 11.40 Kolo sreče. 12.20 Stan in Olio. 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest 16.00 MacGyver, serija. 17.05 Pojdi na vse 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20 15 Šogun, 9. del (Richard Chamberlain). 21.50 Raca zvoni ob pol osmih, zabavni 1968 (Heinz Rueh-mann). 22.55 Poročila. 23 05 Magazin 23.50 Kanal 4. 0.45 MacGvver. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.30 Pri Alexu. 9 05 Oče Murphy, Bogat in lep. 10.20 Dr. Welby. 11 10 Striček Bili. 11.35 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12 30 Santa Barbara (738) 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99 18 45 Poročila. 19.15 A-team, serija. 20.15 Siel-mann 2000, dokumentarec 21.10 Krokodil, grozljivka, 1980 (Robert For-ster). 22.50 Kulturni magazin 23.20 Magazin za moške. 24.00 Služba v Vietnamu. 0.50 Boj proti mafiji. 1.40 Cona somraka. 2.05 Od hudiča preganjan, vestem, 1958 (R. Taylor) 9.00 Čas v sliki. 9.05 Doggie Hovvser, serija. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Hel-mi. otroški prometni klub. 10.00 TV v šoli: Industrijski robot. 10.15 TV v šoli: Nihče ne more umreti dvakrat, ameriški kriminalni film, 1989 (Peter Falk). 12.00 Nočni studio. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Spori. 13.35 Živalski magazin. 14.05 Popaj, risanka. 14.10 Sosedovi, serija. 15.05 Nils Holgersson, risanka. 15.30 Am, dam, des: Okusno! 15.55 Kaj in kako. 16.05 Novice iz živalske klinike. 16.30 Ding dong. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Srečna družina, zadnji dei serije. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice, kriminalna serija. 22.10 Sence nad Moskvo, ruski TV film. 0.40 Čas v sliki. 8.50 Program za otroke. 9.50 Šolska TV. 9.50 Nekoč je bilo .. . življenje: Popravila in prenova. 10.15 Angleščina, Follow me, 41. lekcija. 10.35 Kamnine Šmarske cerkve. 10.40 Zakaj rib v vodi ne zebe. 10.42 Kako se premikajo lutke. 10.50 Euroritem, ponovitev 43. oddaje. 11.10 Sedma steza, ponovitev. 11.30 Da ne bi bolelo, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.45 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Gospa, ki izginja, ameriški film, ponovitev (čb). 16.20 Alpe, Donava, Jadran, ponovitev. 17.00 Dnevnik. 17.10 Program za otroke. 17.20 Risanka. 17.25 Alf, 65. epizoda ameriške nanizanke. 17.50 M. Loboda: Sivčkovi spomini, predstava LGL. 18.30 Svet poroča. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 C. Mathevv: Pravi junak, angleška nadaljevanka (4/6). 21.00 Novosti založb. 21.10 Osmi dan. 22.05 Dnevnik 3. 22.40 Avstralija, prikloni se, avstralska dokumentarna oddaja, 3/7. 23.15 Sova: Chelmsford 123, angleška nanizanka; Svetnik, angleška nanizanka 2/10. 15.30 Sova, ponovitev; Svetnik, angleška nanizanka, 1/10; Zvezdne steze, 10. epizoda ameriške nanizanke. 17.05 Orion. 17.30 Slovenci v zamejstvu 18.00 Regionalni program Koper. 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija 8/26. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik Sarajevo. 20.05 Žarišče 20.30 Nixon, angleška dokumentarna serija, 1/3. 21.25 Omizje. 23.25 Alternativni program: Under 25. 23.55 Yutel. mmmm .........i« 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.55 Horoskop, ponovitev. 9.00 Glasba. 9.05 Stare obrti: Vodne poti. 9 20 Anton Pavlovič Čehov, dokumentarni film. 10 00 Poročila. 10.05 TV šola Predmetni pouk. Program za učence od 5. do 8 razreda. 11.05 Veliki svet malih. 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (8/56). 12.00 Poročila. 12 05 Najdražji sin, serijski film, ponovitev (1/6). 13 00 Slika na sliko, ponovitev. 14 00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte 16.00 Poročila 16.15 Veni, vidi. 16 20 Pregled programa. 1625 Poročila v angleškem jeziku. 16 30 Gremo dalje, družinsko popoldne. 18 00 Poročila. 18.10 Prevozna sredstva, popularnoznanstveni filmi. 18 40 Santa Barbara, serijski film (38/50) 19.28 Nocoj.. . 19 30 Dnevnik 1. 20.05 Spekter. 21.05 Zabavna glasba. 21.50 Lepa naša. 22.25 Dnevnik 2. 22.50 Giasba. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 00.00 Poročila. TJ 9.00 Čas v sliki. 9.05 Doogie Hovvser, serija. 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 TV v šoli: Fizika v športu. 10.15 TV v šoli: Dokumentarni film o vkora-kanju nemških čet v Avstrijo 1938. 10.30 Deseti mož, ameriški film, 1988 (Anthony Hopkins). 12.05 Šport v ponedeljek. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Oddaja z miško. 15.50 Am, dam, des: Pokažite noge! 15.55 Detektivi za okolje. 16.05 Novice iz živalske klinike. 16.30 Mini atelje. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Sosedovi, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Igre življenja, 7. del: Partnerji in paraziti. 21.00 TV živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 V tišini noči, ameriška srhljivka, 1982 (Roy Schneider. Meryl Stre-ep). 22.45 Kretničar, nizozemski film, 1986. 0.20 Max Headroom, kriminalna serija. 1.05 Čas v sliki. satelitska tv SAT 1 8.30 Jeannie 9 05 Raca zvoni ob pol osmih, ponovitev filma. 10.35 Šogun, pon. 11.30 Kolo sreče. 12.15 Potovalni kviz. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16 00 Lepotica in zver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo., 18.45 Dober večer. Nemčija 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Zlate pevske uspešnice. 21.15 Poslednja bi-tak, vojna akcijski, 1965 (Charles Bronson, Henry Fonda). 23.40 Pči pred dvanajsto 0 10 Poročila. 0.20 Na begu, serija. RTL PLUS 11.35 Tik tak 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer 13.00 Grozno prijazna družina 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba 1505 Dallas. 15 55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila 19.15 Knight rider. 20 15 Co-lumbo: Pozabljena lady, kriminalka, 1975. 22 05 Explosiv. politični magazin. 22 45 Zakon v L A 23 50 Poročila 24 00 Služba v Vietnamu 0.50 Boj proti mafiji. 1.40 Cona somraka. 2.05 Vrhovi Zelengore, jugoslovanski film, 1976 (Alan Nuri) 23.25 Samo za oficirje, komedija, 1964 (Julie Andrevvs) um..... 9.05 Program za otroke: Geniji in ge-nijalci, Igrana serija, 2/8. 10.05 S. Bergoč: Vmesni čas, ponovitev izvirne TV igre. 11.10 C. Mathew: Pravi junak, angleška nadaljevanka (4/6). 12.00 Poročila. 15.55 Napovednik. 16.00 Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija, ponovitev (6/9). 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Slovenska kronika. 17.20 Klub Klobuk, kontaktna oddaja za otroke. 19.10 Risanka. 19.17 Napovednik. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Gospod Klein, francosko italijanski film (čb). 22.10 Dnevnik 3. 22.35 Napovednik. 22.40 Sova: Krila, ameriška nanizanka, 6/15: Svetnik, angleška nanizanka, 3/10; Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija, 2/13. 8.00 Čas v sliki. 9.05 Doogie Hovvser, serija. 9.30 Francoščina. 10.00 TV v šoli: Tipografija in tiskarska tehnika. 10.15 TV v šoli: Dokumentarni čb film o vkorakanju nemških čet v Avstrijo, 2. del. 10.30 Dvobojevalca, angleški film, 1977 (Harvey Keitel, Keith Carradine). 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 High Chapparral, serija. 14.50 Moda osebno. 15.00 Otroški spored. 15.05 Niklaas, fantič iz Flandrije, risanka. 15.30 Doživljaji v skalnati dolini, lutke. 15.55 Dobro glej. 16.00 Živalski kotiček. 16.04 Novice iz živalske klinike. 16.30 Mini klub. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Sosedovi, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Dobri vojak Švejk, nemški čb film, 1960 (Heinz Ruhmann). 21.55 Pogledi od strani. 22.05 Model in vohljač, kriminalna serija. 22.55 Svoboden kot ptič. tirolske ljudske igre. 0.50 Čas v sliki. 15.15 Osmi dan, ponovitev. 16.05 Sova, ponovitev; Chelmsford 123, angleška nadaljevanka, 2/7; Svetnik, angleška nanizanka, 2/10. 17.15 Psiho. 17.40 Euroritem, ponovitev 43. oddaje. 18.00 Regionalni programi Maribor. 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija, 9/26. 19.25 Napovednik 19.30 Dnevnik ORF. 20.05 Žarišče. 20 30 Ko- * morna glasba skozi stoletja, ponovitev 7. oddaje. 21.15 Yutel. 8.10 Test. 8.25 Pregled programa. 8.30 Poročila.8.35 TV koledar 8.45 Poslovne informacije. 8.55 Horoskop, ponovitev. 9.00 Glasba, risanka. 9.15 Stare obrti: Koliko je težek list papirja. 9.30 Aleksander Puškin, dokumentarni film. 20.00 Poročila. 10.05 TV šola, predmetni pouk Program za učence 3. in 4. razreda. 11.00 Konferenca za tisk vlade R Hrvaške.1 12.00 Poročila. 12.05 Najdražji sin, serijski film, ponovitev (2/6). 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Glasbena številka. 16.20 Pregled programa. 16.25 Poročila v angleškem jeziku. 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne. 18.00 Poročila. 18.10 Družinske teme. 18.40 Santa Barbara, serijski film (39/50). 19.28 Nocoj.. . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 V velikem planu. 21.40 Dnevnik 2. 22.05 Oddaja resne glasbe. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 0 00 Poročila. SAT 1 8.30 Jeannie. 9.05 Na begu. 10.00 Lepotica in zver. 10.55 Zlate uspešnice glasbe. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Booker (Richard Grieco). 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Na Donavi .. . zabavni, 1965 (Peter Weck). 21.50 Akutno, afere, analize, argumenti. 22.25 Schreinmakers v živo. 23.25 Poročila. 23.25 Fanatic, kriminalka, 1964 (Tallulah Bankhkead, Stefanie Povvers). 1.15 Golf. RIL PlUS 8.30 Pri Alexu. 9.05 Oče Murphy. 9.55 Bogat in lep (409). 10.20 Dr. Welby. 11.10 Striček Bili. 11.35 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara (740). 14.20 Springfieldova zgodba (1425). 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99, v živo. 18.45 Poročila. 19.15 Nazaj v preteklost, serija. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Gottschalk. 22.20 Stern TV. 23.00 Vesela trojka. 23.30 Benny Hill. 24.00 Služba v Vietnamu. 0.50 Boj proti mafiji. 1.40 Cona somraka. 2.05 Peklenski otok, jugoslovanski, 1979. oooooooooooooooooooooooooooocxxxxxx» 1 1 M hI M M 1 I 1 1 1 J Filmski spored Kina Velenje od četrtka, 5. 3. do ponedeljka, 9. 3.: REDNI KINO Četrtek in petek, 5., 6. 3. ob 18. uri DRUGSTORE COWBOY — ameriška kriminalistična drama. Sobota in nedelja, 7., 8. 3. ob 16., 18. in 20. uri BELI OČ-NJAK — ameriški avanturistični. (po romanu Jacka Londona). NAGRADNA IGRA! Odgovorite na vprašanja iz filma, ki so objavljena v tej številki Našega časa. 3 nagrade! Ob nakupu desetih (10) vstopnic skupaj — 50% popust! NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek in petek, 5., 6. 3. ob 20. uri Sobota, 7. 3. ob 22. uri SRČEK - TRDA EROTIKA. KINO DOM KULTURE Nedelja, 8. 3. ob 11. uri BELI OČNJAK - ameriški avanturistični. V gl. vi.: Et- han Hawk, Klaus Maria Brandauer. V grobi divjini Aljaske se mešanec med volkom in psom (Beli očnjak) uči živeti kot indijanski pes, mlad fant, ki išče rudnik svojega očeta pa ga reši in ozdravi. Postaneta najboljša prijatelja ... OTROCI, MLADINA, FILM ZA VAS! KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 9. 3. ob 17. uri BELI OČNJAK - amer. avanturistični. Igrajte nagradno igro! Oglejte si film in odgovorite na vprašanja iz filma. Dobitniki treh nagrad bodo izžrebani med pravilnimi odgovori! Ponedeljek, 9. 3. ob 20. uri v Filmskem gledališču DRUGSTORE COWBOY — amer. kriminal, drama. Vloge: Matt Dillon, Kelly Linch. Režija: Gus Van Sant. Pretresljiv in realističen prikaz uživalcev mamil in njihovega življenskega stila. Scenarij za film je napisan po pripovedi narkomana-krimi-nalca Jamesa Foylea. oocxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx satelitska tvj w Olja Jožeta Krambergerja V recepciji upravne zgradbe Rudnika lignita Velenje je odbor za kulturo pri rudniškem sindikatu pretekli teden postavil samostojno razstavo oljnih slik Jožeta Krambergerja, člana Društva slovenskih likovnih umetnikov. Jože Kramber-ger, rojen v Straži v Slovenskih Goricah, sedaj pa doma v Slovenj Gradcu, je po poklicu zidar in tehnični risar. Slikati je začel pred več kot dvajsetimi leti, njegov prvi likovni vodja pa je bil akademski slikar Karel Pečko. Zadnja leta so motivi Krambergerjevih oljnih slik tihožitja in portreti, ki so slikani toplo, domače in preprosto, pa vendar svečano. Slikarjeva likovna govorica je neposredna in zaupna in kdor ji prisluhne, najde v njej tudi svoje spomine, preteklost, nostalgijo. In odide notranje pomirjen. Razstavo slik Jožeta Krambergerja si lahko ogledate vsak delovni dan do 16. marca. Diana Janežič Šaleški likovniki Šaleški likovniki tudi v sezoni 1992 nadaljujejo s pred leti zastavljenim programom izobraževanja in razstavljanja. V petek zvečer so z otvoritvijo razstave sklenili ustvarjanje v grafični delavnici, ki je potekala v Mayerjevi vili v Šoštanju pod vodstvom mentorja Arpada Sa-lamona. Z grafičnimi listi se je obiskovalcem predstavilo 20 razstavljal-cev, svoja dela pa so izdelali v štirih različnih tehnikah: linorezu, mo-notipiji, kolažgrafu in jedkanici. Z delom in razstavo so bili vsi udeleženci zelo zadovoljni. Kot nam je povedala gospa ANJA MAČEK — ena izmed članic DŠL — so delali z izrednim veseljem, navdušenjem in zagnanostjo, pri čemer je imel levji delež mentor Arpad Šalamon, ki je s svojo strokovnostjo, potrpežljivostjo in predanostjo dal vsem sodelujočim nekaj čudovite-ga. O samih grafičnih listih je spregovoril gospod Šalamon, ki je obiskovalce tudi popeljal po razstavi. -th- Po najugodnejših cenah iz programov: CANON, EPSON, FUJITSU Telefaxi — fotokopirni stroji — tiskalniki Garancija in servis zagotovljen. Dobava takoj. Tolarsko plačilo. FIMEX d.o.o., Sektor biro oprema, Trg mladosti 6, Velenje. Telefon: 852-465. AVTOPRALNICA JEVŠNIK Selo 14, tel.: 856-834 Ob nakupu blokov za zunanje pranje avtomobila, ki veljajo pol leta, si stranka zagotovi fiksno ceno. Razen tega je enajsto pranje brezplačno. Nagradna igra Po ogledu avanturističnega filma BELI OCNJAK odgovorite na tri vprašanja iz filma in odgovore pošljite na uredništvo Našega časa (Foi-tova 10) ali v Kino Velenje (Koroška 44). 1. Kdo je napisal roman po katerem je posnet film? 2. Kako je v filmu ime fantu, ki se spoprijatelji s psom? 3. Ali je konec filma za junaka filma srečen ali ne? Nagrade: 1. nagrada — brezplačna kino vstopnica do 30. 12. 1992 — majica Robin Hood — plakat po želji 2. in 3. nagrada — majica Robin Hood — plakat po želji Rezultate žrebanja bomo objavili v tedniku Naš čas v četrtek, 19. 3.! Odgovori: 1__ •Naslov: Razstavlja Štefan Planine V petek zvečer smo bili v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik priče prijetnemu kulturnemu dogodku — odprtju razstave slovenskega umetnika ŠTEFANA PLANINCA. Obiskovalci, ki so dodobra napolnili razstavni prostor velenjske galerije, so morda v marsikom vzbudili vprašanje, ali morda še vedno drži Nietzschejeva trditev, da je resnica grda in da imamo umetnost zato, da ne bi propadli zaradi resnice. Uvod v razstavo sta pripravila učenca 3. letnika velenjske glasbene šole Jerneja Grebenšek ob klavirju in Jernej Marinšek s flavto in s svojim tenkočutnim nastopom ustvarila izjemno razpoloženje, ki ga je z izbrano predstavitvijo umetnika zaokrožila kustosinja Milena Koren-Božiček. Tudi avtor razstave, gospod Štefan Planine je bil ta večer izredno zadovoljen. -th- »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. , Uredništvo: Stane Vovk (v.d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 40,00 tolarjev, mesečna naročnina 160,00 tolarjev, trimesečna naročnina 480,00 tolarjev, polletna naročnina 960,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 800,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. LIR Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, od 9. marca nov delovni čas: vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 12. ure. JL, ^ Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 5. MARCA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. PETEK, 6. MARCA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Vaše čestitke in pozdravi. 18.00 V imenu Sove. 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo in nočni program Radia Velenje. 22.00 Lahko noč. SOBOTA, 7. MARCA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.30 Poročila. 8.45 Na svidenje. NEDELJA, 8. MARCA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Trič trač in druge čveke. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50, 16.50, 17.50 servisne informacije). 18.00 Minute z domačimi ansambli. 19.00 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 9. MARCA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše. 20.00 Lahko noč. TOREK, 10. MARCA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. SREDA, 11. MARCA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 17.30 Živ žav. 19.00 Mladi mladim. 20.00 Lahko noč. HELLO! Najbolj nori teden je za nami. Upam, da ste si nadeli maske in vsaj za nekaj časa pozabili na težave, ki nas te-rejo. Toda kaj, ko se sedaj pričenja zopet življenje brez mask, vsaj do naslednjega pusta. Če so zvezde z glasbenih odrov bile v tem času kaj našemljene, ne vem. Vem pa, da so v tem času pridno ustvarjali in nabralo se je zopet nekaj novic za vas. No, pa na delo! Yo ... Zelo kratek čas je potreboval Dieter Bohlen, da je napisal in izdal že novi album njegove skupine Blue System. Naslovil ga je »Hello America«, iz njega pa že lahko poslušamo prvo malo ploščo z dokaj romantičnim naslovom »Romeo & Juliet«. ... Yo ... Tudi njim sorodna skupina (po glasbi seveda). Bad boys blue noče preveč zaostajati. Fantje sicer delajo in živijo v Nemčiji, prihajajo pa iz treh različnih držav (Anglije, Amerike in Jamajke). Izdali so novo LP ploščo in prvo uspešnico »Save your love« . . . YO ... Ni dolgo tega, kar smo na glasbenem nebu spoznali pevko Rozallo (prihaja iz Somalije), ter njeno hit pesem »Everybody's free«, je punca v eter poslala novo ploščo »Are you ready to fly« ... Yo ... Vsi se verjetno še spominjate filma »Home alone« in fanta, ki je po tem filmu sodeloval še v video spotu »Black or Whi-te« Michael Jacksona. Sedaj pa je dobil največji otroški honorar za film »My girl«. S tem filmom pa je povezana še glasba, oz. že stara uspešnica skupine »The temptati-on«, »My girl« . .. YO . . . Tudi David Haisselhoff ne počiva. Z njegovega novega albuma je izdal že četrto malo ploščo z eksotičnim naslovom »Casablanca« ... Yo ... Po dolgem času pa moram omeniti že skoraj pozabljeno pevko »Joan Jett.« Verjetno se je odločila, da bo zopet prepevala in zabavala občinstvo. Na glasbeno sceno je poslala novo uispešnico, katere naslov je »Treadin Wa-ter« . . . Yo. . . Ne smem pa pozabiti tudi vedno šarmant-nega pevca, ki zna res dobro odpeti pesem. To je kdo drug kot Robert Palmer, ki v tem času prepeva pesem »Every kind of People« (ja, res, na svetu je vse vrste ljudi). Pa smo končali za danes. Upam, da vam je moj način predstavljanja novosti všeč. Če vam ni, se zglasite v spodnjih prostorih lokala M4 in naši ČD-teki, kjer vam bomo postregli še z več novostmi, glasbo, CD-ji.... Sicer pa se slišimo po radijskih valovih vsak ponedeljek od 18.30 dalje v oddaji »Najboljše, najnovejše«. Lep pozdrav! Lestvica 10-ih najpopolar-nejših CD-jev 1. TECHNO HOUSE — Compilation 2. PUBLIC ENEMY -Apocalipse 91 3. SNAP -return Madmaris 4. NIRVANA - Never mind 5. HITS 92 - Compilation 6. INXS - Live baby live 7. MICHAEL JACK-SON — Dangerous 8. PRINCE - Dia-monds and Pearls 9. U2 — Achtung baby 10. A-H A — The best teL 853 481, 388 480 lisfisšaz ogCas, ogUa* v nal aax FOLKLORNA SKUPINA OLJKA iz Šmartnega ob Paki išče muzikante: harmonikarja na frajtonarico, klarinetista in basista. Informacije po telefonu 885-803 do nedelje. Vabljeni ste vsi, majhni in veliki, stari in mladi, pomembno je le, da imate voljo in veselje do plesa in pesmi. MARIJA ŠPEGEL IZ MU- TE, prodaja pet mesecev stare nesnice. Dobite jih lahko v nedeljo 8 marca ob 10. uri v Šaleku pod gradom pri Ko-lavtarju. ©0602-61-202. POLAGANJE, BRUŠENJE IN LAKIRANJE PARKE- TOV in drugih oblog, montaža vseh vrst pohištva. ©851-110. PEKARNA VODONČNIK PAKA 43, tel: 851-000 Del. čas vsak dan od 8.—12. in v soboto od 7. do 12. ure. PRIKOLICO ADRIA 450, prodam. © 721-191 od 16. ure dalje. V GABERKAH PRI ŠOŠTANJU, prodam ali dam v najem hišo z gostinskim lokalom in vso gostinsko opremo. © 893-266. GRADBENI) PARCELO 1100 m' v Pesju prodam. V najem oddam delavnico 70 m2. © 855-935. UGODNO PRODAM SPALNICO. © 857-172. JOGI VLOŽKE HOSPITAL, ze lo ugodno prodam. (190x90 cm). © 832-418. DVE MLADI ŽREBIČKI, prodam (12 in 23 mesecev). ® 894-551.. DOMAČE VINO PRODAM. ©721-685. PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO PRODAM. © 857-162. V NAJEM DAJEM VRTOVE za leto 1992, pri bencinski črpalki Šalek. © 857-558 ali v soboto 7. 3. ob 10. uri na vrtovih. IZDELAVA STREŠNIH IZOLACIJ. montaža ladijskega stropa, ladijskega poda ter polaganje, brušenje, lakiranje parketa. ©851-110. NAJAMEM HIŠO Z VRTOM z možnostjo kasnejšega odkupa v Velenju ali okolici. Lahko izvršim manjšo adaptacijo. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Potrebujemo dom«. ZAMENJAM ALI PRODAM trisobno stanovanje za dva manjša, prodam tudi diatonično harmoniko Zupan, avtomatik mlade bobtaile in stoječo uro. © 858-884. KUPIM STANOVANJE! Plačam takoj. © 858-866 od 16. ure dalje. AVTO WARTBURG TRANSPORTER, prodam. © 857-284. KUPIM KLARINET! Maks Hri-bernik, Ravne Pristava, Šoštanj. KUPIM ALI VZAMEIV1 V NAJEM sobo ali garsonjero. Maks Hribernik, Šoštanj. UPOKOJENEC IŠČE ŽENSKO za skupno življenje. Pisne ponudbe iošlijte na upravo tednika pod šifro »Šoštanj«. GARSONJERO ALI ENOSOB-NO STANOVANJE, zamenjam za večje. © 852-989. PIANINO ZNAMKE KRO-NENBERG, ugodno prodam. Informacije po © 858-731, vsak dan od 16. ure dalje. PRITLIKAV PINC, samičke z rodovnikom, naprodaj. © 831-531. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2,5 kW, hidravlično prešo 80 I in kosilnico (priključek za motokultivator), prodam. © 888-212. LADO SAMARO, letnik 87, prodam. © 854-181 int 239 ali 858-810. SLOVENSKA DRUŽINA S STANOVANJEM, nudi pomoč starejši osebi, pri hišnih in vrtnih opravilih, z možnim poznejšim odkupom hiše. Naslov in telefon v uredništvu. HLEVSKI GNOJ PRODAM, cena traktorske prikolice gnoja 2500 SLT. © 854^872. VW JETTO UGODNO PRODAM. © 855-983 popoldne. SLADKO SENO PRODAM. Andrej Vocovnik, Cirkovce 28, Velenje. STANOVANJSKO PRAVICO ZA GARSONJERO KUPIM. © 852-148 od 20. do 21. ure. KUHINJO MARLES cca 3 m z vgradnim štedilnikom, ugodno prodam. © 856-828. Kardeljev trg 1, Velenje Telefon: 851-476 Tokrat ugodna ponudba spodnjih hlač v kompletu po 7 kom za 350 SLT, najlonske nogavice po 140, otroške pidžame po 490, skodelice za kavo iz porcelana za 490 ... Q SMRTI Občina Velenje: Štefan Pušnik, roj. 1928, Pleši-vec št. 39, Janez Medved, roj. 1910, Zavodnje št. 39, Milan Ramšak, roj. 1931, Zg. Hudinja št. 72, Alojzij Rutnik, roj. 1911, Velenje, Šercerjeva c. št. 1, Cecilija Špegelj, roj. 1910, Velenje, Kidričeva c. št. 17, Vinko Lipo-všek, roj. 1924, Lipoglav št. 25, Ivan Perovec, roj. 1925, Florjan št. 259, Milan Momčilovič, roj. 1927, Save Mrkalja št. 6, Karlo-vac, Ana Kolenc, roj. 1914, Kavče št. 32, Martin Zupane, roj. 1923, Požnica št. 10, Terezija Rutnik, roj. 1904, Plešivec št. 30, Ivana Dugonik, roj. 1909, Velenje, Žarova c. št. 20, Barnard Grešak, roj. 1911, Vrbje št. 88. Občina Mozirje: Frančiška Skruba, roj. 1914, Ljubija 56, Frančiška Mikek, roj. 1941, Lepa Njiva 23, Jožefa Poji-škruh, roj. 1901, Radmirje 52, Marija Vezočnik, roj. 1909, Savi-na 19, Albert Povodnik, roj. 1906, Gornji Grad 31. 41' 90£RB%& Občina Velenje: Tomaž Funkl, Celje, Šercerjeva c. št. 6 in Jožefa Skok, Topol- umit Ihm Rent a car Tel.: 855 - 552 ali 854 - 626 Izposoja vseh vrst vozil BUTIK KAJA Mislinja 152 ŠIVANJE PO MERI Tel: (0602) - 55-068 šica št. 107/a, Rihard Deršek, Dobriša vas št. 4/a in Gabrijela Trobina, Paška vas št. 28. Občina Mozirje: Edvard Poličnik, roj. 1968, Ju-vanje 10 in Irena Fedran, roj. 1967, Bočna, Podhom 7. OBČINA VELENJE V Zdravstvenem domu: Zdravniki: Četrtek, 5. marca — dopoldan dr. Zuber, popoldan dr. Natek, nočni dr. V. Vrabič in Kočevar. Petek, 6. marca — dopoldan dr. Vrabič, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Kozorog in dr. Lazar. Sobota, 7. marca in nedelja, 8. marca — dr. Friškovec in dr. Slavič. Ponedeljek, 9. marca — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Vidovič in dr. Pi rtovšek. Zobozdravstvo: V nedeljo, 8. marca — dr. Ranko Bakulič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 6. marca do 13. marca — Milan Matko, dipl. veterinar. To-polšica 15, tel.: 892-236. OBČINA MOZIRJE: Na Veterinarski postaji: Do 8. marca — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410. Od 9. marca do 15. marca — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. URADNE URE ZA SPREJEM ČESTITK, MALIH OGLASOV IN ZAHVAL: PONEDELJEK: od 8. do 10. in od 11. do 16. ure TOREK: 8. do 10. in od 11. do 13. ure SREDA: od 8. do 10. in od 11. do 16. ure ČETRTEK IN PETEK: od 8. do 10. in od 11. do 13. ure. Bilo lepo je — prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo spoznali smo, da te več ne bo. V SPOMIN Boleč in nepozaben je 3. marec 1991, ko smo izgubili našo najdražjo mamo, staro mamo in taščo w Ano Zolgar Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu ter s svečko ali lepo mislijo počastite spomin nanjo. NJENI NAJDRAŽJI ZAHVALA V 47. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil Jože Skornšek 15. 4. 1945-23. 2. 1992 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izražena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica in gospodu dekanu za podeljevanje evharistije med boleznijo ter opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi obema govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Robert, mama in bratje z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Ane Kolenc iz Kavč rojene VRZELAK 7. 7. 1914 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, številne sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku za pogrebni obred, gospodu Janu za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, kolektivu RLV izobraževanje in Gorenje GA PPT. Hvala dr. Slaviču in ostalemu zdravniškemu osebju bolnišnice Topolšica za nudeno zdravniško pomoč. Žalujoči: sinova Franc in Jože, hčerke Anica, Marija in Milica z družinami, sestra Karlina z možem in ostali sorodniki. Nikoli ne boš izvedel, kako pusto in težko je brez tebe. Ostali so le sledovi tvojih skrbnih in pridnih rok. ZAHVALA Ustavilo seje srce našega ljubega moža, očeta, starega ata, brata in strica Ivana Perovca 12. 9. 1925-27. 2. 1992 iz Florjana Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se sosedom za požrtvovalno pomoč, pevcem za odpete žalostinke, godbi, kolektivu RLV, govornikom in duhovniku za lepe besede. Hvala sorodnikom, prijateljem, krajanom in vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Angela, sinova Janko in Miro z družinama ter ostali sorodniki. Ne jokajte za menoj, mimo h grobu pristopite spomnite se, kako sem trpel in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je po dolgoletni in mučni bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek, in pradedek Janez Medved 18. 4. 1910-25. 2. 1992 iz Zavodenj 39, ŠOŠTANJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje, zdravnikom in osebju bolnišnice Topolšica ter g. dekanu za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Ivanka, otroci Ivanka, Justina in Maks z družinami Vanja z družino ter vnuki in pravnuki. OPOZORILO Občinska gasilska zveza Velenje in Občinski štab za civilno zaščito, opozarjata vse občane, da obstaja velika nevarnost požarov, zaradi kurjenja na prostem. Prosimo vas, da ne zažigate travniških odpadkov in suhe trave v bližini gozdov. Srednješolski informativni dan Jutri, v petek, 6. marca in v soboto, 7. marca, bodo po vsej Sloveniji srednješolski informativni dnevi. Jutri ob 9. uri bo informativni dan po naslednjem razporedu: — za srednjo rudarsko šolo v I. nadstropju rdeče šolske stavbe — za srednjo strojno šolo v dvorani Skupščine občine Velenje — za srednjo elektrotehniško in računalniško šolo v Domu kulture — za gimnazijo v Glasbeni šoli — za program gosodinj-ske storitve v Domu učencev na Efenkovi ulici V petek opoldan ob 15. uri v soboto dopoldan ob 9. uri in bo informativni dan za vse šole v avli rumene šolske stavbe (I. nadstropje). j MLADI N S KI SE RVIS v o I o n j o tal.: 854 - 831 GLOBAL■APO V VELENJU na. Prešernovi 22 c NA ENEM MESTU VSE ZA VAŠ DOM! VEHIM MBEIM SEBEŽMM GAMmVR od najeenejUh v blagu, do %eio ugodnih v usnju,,, POSEBNA UGODNOST: možnost nakupa z gotovinskimi popusti ali na 4 čeke brez obresti! Pridite obiščite nas vsak dan od 9. do 19. ure. ob sobotah do 13. ure ali pokličite po telefonu 853 - 930! trga, še bolj častno pa so ga popoldne na Pekovih lavah pospremili na enoletno zadnje počivališče in ga slovesno zažgali. Niso pa sežgali veličastne in za vse obvezujoče oporoke. Celo zalili so jo, da bi njeno seme vzklilo v še bolj veličastno stodrugo psutno prireditev v Mozirju. Potem so odšli v vladno palačo in izvedli prisilni ples starih uslužbencev z novimi, obračunali z geodeti (spomnite se imenovanja ulic). . . General Kadilovič je z Lidijo odplesal še zadnji ples in se v spremstvu ostankov bivše armije odpeljal proti firmam, kjer so seveda naredili red. zirski je tako ponesel slavo v Slovensko prestolnico. Čisto slučajno se je na istem mestu kot pustnaki mudil tudi predsednik Skupšči- je »ljubi bog šel na roko in zrihtal lepo vreme.« Udeležilo se jo je preko petsto malih maškar, kar je dosedanji absolutni rekord. PUST MOZIRSKI, ČETRTIČ, PETIČ IN ZADNJIČ Igrali so samemu Bučarju Rečeno, storjeno. Prejšnjo ne Slovenije *Tra storjeno. Prejšnjo sredo so se mozirski pustnaki vrnili iz Ljubljane, kjer so snemali prispevek za oddajo Zdravo. Pa to še ni najpomembnejše. Pustni ansambel »Boj se ga« se je častno in dostojanstveno predstavil ljubljanskemu avditoriju. Igrali so pred Namo, Metalko, Prešernovem trgu in še kje. Fotoaparati so škrtali, pustnaki požirali, da je kaj. Ljubljančani so jih lepo sprejeli, nad njihovim igranjem so bili presenečeni. Pust mo- Slovenije France Bučar. In, treščilo je! Gospod Bučar je bil nad njihovim igranjem tako navdušen, da jim je obljubil poiskati »model« in s tem financirati Pusta mozir-skega iz državnega proračuna. Dober glas pač seže v deveto vas! Poleg tega je Pust mozirski v nedeljo v sodelovanju s TVD Partizanom Mozirje organiziral tradicionalno otroško maškerado. Prvič so jo priredili na prostem, saj jim Sesuli staro vlado, postavili novo Mozirski pustnaki so imeli vsega »poln kufr« glede zapletov imenovanja in preimenovanja mozirskih ulic, zato so se odločili po svoje, in ulice enkrat za vselej poimenovali. Odslej ne bo več problemov glede vseh »rdeče« dišečih ulic in zapletov okoli njih. Na pustni torek je milozvočni ansambel »Boj se ga« muziciral budnico po Mozirju. Od sedme do osme ure so iskali preminulega PUSTA. Našli so ga v prej kot eni uri in ga ustrezno zalili (pa ne s solzami!). Že ob osmi uri zjutraj se je zgodilo tisto, kar se je moralo zgoditi. Pred občinsko palačo so brezkrvno izvedli vladni puč. Namesto dosedanjega predsednika Nikolaja Božička so postavili svojega, generala Kadiloviča. Ob prevzemu oblasti je nova vlada s sabo pripeljala JAVNE GARAŽE (8 jih je bilo), namenjene osmim občinam v dosedanji eni. Novi predsednik bo tako lahko imel osem avtomobilov. Dr. Bučar: »Tako fejst fantje ste, da bi šel kar z vami« »Boj se ga« je muziciral tudi pred slavnim Magistratom V popoldanskih urah pustnega torka se je seveda imel čast na prenapolnjenem trgu Mozirskem veličasten pustni karneval izvršiti. Pustnaki so poskrbeli za veliko dobrih rešitev za ključne probleme iz bližnje in daljnje okolice, seveda tudi za smeh, pri čemer jim je bil v pomoč Sašo Hribar, pa Tof s svojimi Mopedki, zgodil seje torej pravi karneval. In prav je tako. Prav je tudi, daje bila v domu TVD Partizana velika maškarada, pustovanje če hočete, na kateri je njeni uspešnosti navkljub (ali prav zaradi tega) točno opolnoči predragi Pust preminil. Žalosti kolikor hočeš, v potokih so tekle solze in kaj drugega tudi; Pust se je v sredo zjutraj znašel na odru na častnem mestu mozirskega MODRO BELA KRONIKA KRADLE KOT SRAKE Januarja letos je skupina deklet, starih od 11 do 15 let, pridno obiskovala trgovine, predvsem v centru mesta Velenje. Seveda ne kar tako, ampak z določenim namenom. S polic in obešalnikov so namreč s sabo odnašale spretno mimo trgovk kar so lahko: od oblek, več manjših predmetov. Kar zajeten dosje hranijo na velenjski policijski postaji o K. A., D. S., P. M., G. R. in L. K. iz Velenja, če bi njihovi starši bili bolj pozorni na svoje hčere, bi najbrž kmalu ugotovili od kod jim to in ono, pa še marsikatero neprijetno pot bi prihranili sebi in otroku. D OLG O PRSTNI FANTJE Tako kot dekleta so svoje dol-goprstne sposobnosti od januarja do srede februarja letos preizkušali fantje: G. M., G. H., V. H., H. A. in Š. M. iz Velenja. Iz trgovin Nama, Era, Mladinska knjiga, Dinosa niso nikoli prišli praznih rok. Kriza na vseh področjih življenja in dela očitno tudi otroška leta zaznamuje po svoje. UPOŠTEVAJTE NASVETE IN NE KURITE KAR TAKO Že nekaj let nazaj v tem času policaji, inšpektorji in še kdo opozarjajo na nevarnosti, ki prežijo z vsakim kurjenjem suhe trave, listja, suhih vej in podobno v bližini naselij, gozdov. Toda, očitno so vsa opozorila bob v steno. Namreč v minulem tednu so morali gasilci kar nekajkrat posredovati, ker je veter ogenj hitro raznesel na bližnjo okolico in s tem ogrozil bodisi stanovanjsko poslopje ali bližnji gozd. Žal, tud/ brez poškodb pri tovrstnih dejanjih ne gre. Tako je prejšnji torek, okoli pol desete ure dopoldan, 76-letni K. A. iz Velikega vrha kuril podrast na svojem zemljišču. Ogenj seje hitro razširil, K. A. ga je hotel pogasiti, vendar se mu je pri tem vnela obleka. Odpeljati so ga morali v celjsko bolnišnico zaradi opeklin po telesu. PRIDRŽAN NA POLICIJSKI POSTAJI Minulo soboto, nekaj po drugi uri zjutraj, je pri restavraciji Je- zero v Velenju kršil javni red in mir vinjeni O. A. iz Velenja. Posredovati so morali velenjski policaji in ga napotili domov. Toda, O. A. nasveta ni upošteval, ampak jo je mahnil v Rdečo dvorano, kjer je s kršenjem nadaljeval. Od tam so ga morali odpeljati, jutro pa je z nekoliko trez-nejšo glavo dočakal v prostoru za pridržanje. ODNESEL AVTORADIO KASETOFON V dneh od 20. do 25. februarja je prišel do osebnega avtomobila, last P. J., parkiranega pri hiši Laze št. 56 neznani storilec. Z njegovim odhodom je golf ostal brez avtoradia-kasetofona. ŽEP OBLEKE NI PRIMERNO SKRIVALIŠČE 26. februarja med 16.30 in 17.30 je neznanec iz garderobnega prostora v Rdeči dvorani v Velenju odtujil iz žepa jakne, last K. A. iz Velenja, moško ročno uro. TATVINA OSEBNEGA AVTOMOBILA Iz I. in 2. marca, med 22. in 6.45 uro, je na parkirnem prosto- ru pred stanovanjskim blokom Veljka Vlahoviča 45 v Velenju, »izginil« golf CE 295-111, letnik 91, metalno sive barve. Najbrž je s tem povzročil nemalo dela in skrbi policistom, še bolj pa lastnici avtomobila M. K. iz Velenja. JEKLENKA S PLINOM ZAMENJALA LASTNIKA V noči iz torka na sredo, prejšnji teden, je nekdo vlomil v klet na Prešernovi 22 b v Velenju. Lastnik M. J. je ugotovil, da nepridipravu ni bilo vredno vzeti polno plinsko jeklenko, kajti ostal je brez nje. VINJEN NAD POLICIJSKO MARICO V zgodnjih jutranjih urah, minulo nedeljo, so velenjski policisti parkirali intervencijsko vozilo na Kajuhovi cesti v Šoštanju in si hoteli ogledati, kako kaj poteka v tamkajšnji telovadnici maškarada. Med njihovo pet minutno odsotnostjo je do vozila pristopil vinjeni R. M. iz Lokovice ter namerno večkrat brcnil v vrata vozila. Ne tako skromno materialno škodo bo moral seveda sam poravnati. ODTUJILI VZVRATNO OGLEDALO Nekaj po polnoči, prejšnjo soboto, je parkirni prostor pri stanovanjskem bloku na Kidričevi 55 v Velenju spet bil tarča nepridipravov. Tokrat je ostal brez vzvratnega ogledala osebni avtomobil, last K. Z. Po izjavah od-čividcev naj bi to storili trije mlajši moški, ki so se po storjenem dejanju odpeljali neznano kam z rumeno zastavo 101. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE TATVINA VZVRATNIH OGLEDAL E. F. je prejšnjo sredo v nočnem času parkiral svojega Juga pred gostilno žmavc v Gornjem Gradu. Njegovo odsotnost je izkoristil neznanec, vlomil v avtomobil ter odtujil vzvratni ogledali. HUDA DELOVNA NEZGODA V Gorenju Glin Nazarje, v obratu programa oken se je pred tednom dni pripetila huda delovna nezgoda. Delavcu Vinku Moličniku je pri vrtanju sveder zdrsnil v njegov prst in mu ga hudo ranil. NAJPREJ UKRADEL NATO PA ELEKTRIČNEGA PASTIRJA VRNIL Prejšnji petek, v nočnem času, je v obratu ZKZ Mozirje v Gornjem Gradu električni pastir »dobil noge«. Akcija iskanja dolgoprstneža je seveda takoj stekla, končala pa se je prej kot so možje postave pričakovali. Čez noč, nasledlnji dan, je namreč storilec uikradeno blago prinesel nazaj, električnega pastirja zmontiral in urno zbežal proč. BLAGO JE ODPELJAL S SANMI Nemogoče je mogoče, slogan Kovinotehne, ki potrjuje, da je to mogoče še kje drugje kot v omenjeni firmi. V velikem poslopju v kraju Planina v Zgornji Savinjski dolini je V. A. hranil več predmetov. Očitno so ti zamikali doslej neznanega storilca, daje vlomil v objekt ter jih odpeljal s sabo. Kakšne so »tam gori« vremenske razmere, je očitno vedel. Kajti, drugače sani, s katerimi je ukradeno blago — vredno okrog 100 tisoč tolarjev — ne bi pripeljal s sabo.