2
Pregled slovenskega slovstva v letu 1861.
Spisal A. K. Cestnikov.
Nasprotniki naši nam sponašajo, da nimamo Slovenci razun „Novicu ničesar. Čudno je, da še „Novica ne tajijo, ker potem bi lahko brez skrbi trobili po časnikarski trojici, da Slovencov ni, da ime Slovenec ne pomeni nič, ampak da je le izmišljena beseda. ,.Noviceu bi res zadostile našim potrebam, ko bi se imela dokazati naša bitnost, ker že nad njimi imajo sovražniki narodovi toliko glodati, da si bodo zobe prej ali slej skrhali, če imajo še tako ojstre. Pa tudi drugod niso naši domoljubi rok križem držali, ampak prizadevali so si domačo reč po mogočosti povzdigniti, in trud ni ostal brez uspeha. V dokaz bi navel ustrojenje slovenskih čitavnic v Terstu, Maribora in Ljubljani (tudi v Celju je že vse priredjeno , in dovoljenje je že prišlo iz Gradca}, — živo vdeleževanje pri podpisovanju slovenske peticije in zahvalnic g°:. dr. Toman-u in Cernet-u itd.; ker pa to drugam spada, hočem tukaj le pregled našega slovstva v pretečenem letu sostaviti, nesramnim blebetavcom usta zamašiti, vredne sine naše matere pa z nado boljše in prijetnejše prihodnosti napolniti.
1.   „Novieeu. Vreduje dr. BIeiweis že 19 let. Serčna žila so v življenji slovenskega slovstva; v njih imamo iskati začetek in razvitek naše mlade literature, one so ogladile naš jezik ter ga pripravnega storile za vsako znanstveno razpravo kakor tudi za djansko rabo. Branijo tudi krepko pri vsaki priložnosti   svoj   narod   napadov malopridnih ljudi.
2.  „Zgodnja Danica". V Ljubljani pod vredništvom L. Jerana, izhaja že 14 let. Zapopadek je crkven kato-lišk in naroden siovensk, toraj nam je tudi sila važen i a potreben časnik, ker možato varuje pravice naše vere in naše narodnosti.
3.  „Slovenski prijatel". Izhaja v Celovcu že IG let. Vrednik mu je Andrej Einspieler, šiba koroških nem-škutarjev. Razun pridig prinaša tudi spise politiškega obsega, in vrlo se mu prileze poslovica: „Za vero in domovino".
4.   »Slovenski Glasnik". Izdaja v Celovca Anton Jan,ežič že 4 leta. M popolnoma zadostil našim potrebam ˇ zdaj nem času,   ko je  želja  po berilu  splošnija  med nami.
Zato nas je srčno   razveselilo oznanilo,   da bo v prihodnje izhajal v obilneji meri.
5.   ^Učiteljski tovarš". Vrednik Andr. Praprotnik. Nova rastlika na slovstvenem polji slovenskem, ktera je koj v začetku krepko pognala, in bo, kakor se kaže, lepega sadu rodila navduševaje učitelje naše mladine za materinski
jezik.
6.  „D rob ti niče za leto 1861". Izdalo vodstvo la-vantinskega seminišča. Koliko veljavnost ima ta zares narodna knjiga pri Slovencih, zadosti pričuje njeno 15letno življenje. Milostljivi knez in škof Slomšek imajo posebni dar božji, svojim oveicam lepih naukov v tako prijetni obliki nadrobiti, da jih tudi manj razumni lahko povžijejo v svoj duševni prid. Posebnih zaslug si je pridobil pri vre-dovanju učeni jezikoslovec Oroslav Caf, bivši podravnatelj v mariborskem seminišču.
7. ^Zemljo vi d slovenske dežele in pokrajin." Izdelal in na svitlo dal Peter Kozler. Lepšega kinča bi si slovenski domorodec ne mogel omisliti za ozaljšanje svoje sobice. Pri pogledu na zemljovid se vsili nehote misel: Se te nedolžne stvarice nam niso privošili! Zdaj vendar sme vediti Slovenec, kje da je doma.
8.    ^Kratek slovenski zemljo p is". Tudi od P. Kozlerja. Obsega popis slovenskih kronovin z nemškim in slovenskim imenikom krajev.
9.  „Cvet slovenske poezije1'. Na svitlo dal Anton Janežič. Obsega zbirko najboljših izdelkov slovenskih pesnikov, ki je namenjena naši mladini po gimnazijah in realkah.
10.   „Maria Stuart". Poslovenil lepo Fr. Cegnar in na svitlo spravil Anton Janežič v cvetju iz domačih in tujih logov.
11.  „Zemljopis od Henflera". Poslovenil Matevž Cigale. Šolska knjiga, kteri pa je še pot v naše šole vedno zaprta.
12.   ,,Darek pridni mladosti". Od A. Praprotnika. Knjižica, posebno primerna za šolske darila.
13.   „Nanos". Slovenski zabavnik za leto 1862. Izdal J. P. Vijanski. Nanosila je slovenska mladina svojih izdelkov, toraj je še marsikaj nepopolnega najti. S časom pa bodo iz mladenčev možje, in potem njihova zmožnost veča. Naj bi toraj izhajal ;,Nanos" še mnoge leta in čedalje bolji prihajal.
14.  „Domač koledar slovenski 1862". Spisal P. Hitzinger. Doživel je že sedmi tečaj in prinesel tudi letos mnogo koristnih reči v svojih predelih.
15.   ..Velika pratika 1862". Izdaja kranjska kmetijska družba, spisuje dr. Bleivveis. Prinaša vsako leto koristnih naukov v najrevniše bajte slovenskega ljudstva. Naj roma tudi letošnja pratika po vseh okrajnah in nese poduk pisani ^pod lipo" pod naslovom „Novi čas" po svetu, da vsak naš rojak tudi v borni koči zapopade darove in pravice novega časa.
16.  „Pesmi za spev in glas ovir". Sostavil Martin Jenko in posvetil visokemu podporniku slovanstva, gospodu J# J. Strosmajer-ju. Prikupile in vdomačile so se že tako, da je ni vesele pevske družbe, v kteri bi se ne razlegala „Pobratimija", ^Lipica", „Rojakom" ali pa junaška 5?Naprej!"
17.  „S loven kam". Slovenske narodne pesmi za gla-sovir tudi od Jenko-ta. Prelepo darilo domorodnim gospodičnam za novo leto.
18.   ;,Pesmi". III. šestka od Mir. Vilharja, kteri si je s svojimi umotvori lepo ime pridobil ne samo pri Slovencih, ampak celo pri sosedih naših na Hrvaškem, kterim se je posebno priljubila njegova „Mila Junica".
19.    5?Mične slovenske zdravice". Zložil Juri Fleišman. Kakor lani prvi, se je letos drugi zvezek prikupil in vdomačil pri našem muzikalnem svetu.
20.   „Glasi gorenski". Zložil Andrej Vavken. Razveselil je obdarovani skladatelj prijatle domačega petja po-darivši jim vsem prav mičnih pesmic.
21.   „Pesmi z napevi". Zložil Gr. Rihar, kterega ime bo slovelo,   dokler bodo Slovenci lepo petje spoštovali.
22.   ^Zgodbe sv. pisma". Izdalo družtvo sv. Mohora.
23.  wSlovenske večer ni ce". III. zvezek. Izdaja družtvo sv. Mohora prostemu ljudstvu v poduk.
24.  ?,Slovenske večernice". IV. zvezek.
25.  ^Koledarček" družbe sv. Mohora za leto 1862. Obsega torbico podučnih spisov, potem pa imenik dosmrtnih in začasnih družbenikov.
26.   „Izvestje ljubljanske gimnazije" nam je prineslo zanimiv spis o slovenskih slovnicah ? kterega je priobčil prof. Jož. Marn.
27.    „1 z ves tj e ljubljanske realke" narn priob-čuje umetno spisan sostavek: glasoslovja slovenskega jezika od prof. Ant. Lesarja.
28.    „Sten ografičn i zapisi" o sejah deželnega zbora v Ljubljani.
29.    WS te n ografičn i zapisi" o sejah deželnega zbora v Gorici.
30.    „Poezije". Zložil Gr. Krek. Omislil si jih bo vsak spoštovatelj Prešernov in jih z veseljem prebiral; zakaj mladi naš pesnik Gr. Krek mu je priden nasledovavec.
Omeniti so še nektere šolske in molitvene bukve, pa tudi katekizem za realko od Lesarja.
V nemškem jeziku se potegujejo za našo stvar. „Ost und \Vest" na Duuaji in pa „Stimmen aus Innerosterreich" v Celovcu. Izmed hrvaških časnikov se prav rad ozira ^Glasonoša" v Karlovcu na nas Slovence. Razun tega, kar že imamo v rokah, se natiskuje v Gradcu „S loven s ki pravnik", v Ljubljani »Občna p o vestni ca", v Celovcu „Vilern Tel",   v Mariboru »Drobtinice za leto 1862".
Vidi se, da spešno napredujemo vkljub mnogim zaprekam, ktere nam stavijo protivniki narodnega izobraženja. Ce bo šlo tako naprej, bi rad vidil tistega, ki bi se pod-stopil našo literaturo v robcu odnesti!
3