V6STIII VASI o VESTI IZ VASI je glasilo občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja, odgovorna oseba župan, Jože Kokot. Fotografije: Davorin Zorli, avtorji prispevkov, arhiv. Računalniški prelom: ALINEA, Davorin Zorli s.p.. Tisk: MAtiskd.o.o. Maribor. Naslov uredništva: Občina Gorišnica, Gorišnica 54,2272 Gorišnica, telefon: 02/743 11 11, e-mail: obcina.gorisnica@siol.net Naročanje oglasov: Alinea, Davorin Zorli s.p., 2272 Gorišnica 80, fax:02/743 02 10, e-mail: alinea@siol.net. Po mnenju Urada vlade RS se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5%. Glasilo VESTI IZ VASI je vpisano v evidenco javnih glasil, kij ih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. Tiskano decembra 2004 v 1900 izvodih. Naslednja številka bo izšla predvidoma aprila 2005. Prispevke za naslednjo številko pričakujemo najpozneje do petka, 8. aprila 2005. ^^onovno je pred nami praznični fy čas. Čas, ko delamo obračune za | nazaj, kujemo prihodnost in razmišljamo, katero zaobljubo iz preteklega leta smo vendarle uspeli izpolniti in koliko je tistih, ki vedno znova ostajajo neizpolnjene. Ravno v teh željah pa je največji čar. Nekoč j e nekdo rekel »Le kaj bi bilo, če bi se nam izpolnila prav vsaka želja? Bi potem sploh znali ceniti življenje?« Tej misli se pridružujem tudi sam. Zmeraj mora nekaj »ostati«, nek draž, ki dela prihajajoče praznične dni še bolj upajoče. Vsako leto prinese s seboj nekaj dobrega, kot tudi slabega in že stara ljudska modrost pravi, da od leta, ki se poslavlja, odnesi tisto, kar se ti zdi dobro, vse ostalo pa čimprej pozabi. Življenje je nepredvidljivo, nepredvidljiv je tudi čas, za katerega se zdi, da vse hitreje drvi mimo nas. Pehanje za materialnimi dobrinami je postalo način življenja, boj za preživetje. Vse več je osamljenosti, ljudje se pogovarjajo, a se ne slišijo. Na ulici se bežno pozdravijo in že oddrvijo vsaksebi. Vsak s svojimi mislimi, vsak s svojimi težavami. Ravno zato je druženje še toliko bolj pomembno in veliko vasje tistih, ki se znate poveseliti, ste aktivni v raznih kulturnih in športnih društvih ter vaških skupnostih in dajete naši Župan občine Gorišnica, Jože Kokot občini delček sebe. Vsem vam sem neizmerno hvaležen, saj je najbogatejši le tisti kapital, ki prihaja od ljudi, iz njihove notranjosti. Zavedam se, daje na svetu premalo takšnih posameznikov, ki znajo prisluhniti sočloveku in mu pomagati v trenutku, ko pomoč najbolj potrebuje. Trdno verjamem v vas, občane, za katere sem prepričan, da ste najbolj zaslužni, da se občina razvija v smeri, kije začrtana. Vsem vam, s katerimi sem v letošnjem letu sodeloval, ogromno vas je bilo, bi se želel iskreno zahvaliti, da ste s svojim znanjem, konstruktivnim razmišljanjem in trdim delom pripomogli za naš boljši jutri. Veliko smo v letu 2004 postorili za usklajen in celostni razvoj občine, v to ste se lahko prepričali sami. Naštevanja in kakršnekoli besede bi bile odveč, saj je vse tukaj, pred vami. V prihodnjem letu bomo še naprej iskali najboljše rešitve za okolje in občane, da se boste v svoji občini počutili zares doma. Prazniki so pred durmi. Naj vam največji družinski praznik - božič, prinese veliko notranjega miru in zadovoljstva. Preživite ga v družbi svojih najbližjih. Leto 2005 naj bo predvsem zdravo in uspehov polno, vsaka lučka na smrečici pa naj ponazarja upanje v dobro. Jože Kokot, župan občine Gorišnica lezite po uspehu, o osebnem, ?nižinskem in postopnem žiotjen ju. ^)ože J^Cokot župan občine smetišnica Delovanje občine v letu 1004 INFRASTRUKTURA Na področju infrastrukture nam je v letu 2004 v celoti uspelo uresničiti plan, ki smo si ga zadali, lahko bi rekli, da skorajda presegli - začela se je gradnja industrijske cone v Moškanjcih in nove občinske stavbe. Na področju cestne dejavnosti smo bili aktivni v Tibolcih, kjer so vaščani dobili novo cesto - le-ta vodi od Znidaričevih do g. Cagrana ter drugi odcep proti g. Zamudi, naslednji odcep je proti g. Arnušu, vse skupaj okrog 1200 metrov. Ta cesta nas je stala približno 21 milijonov tolarjev. Uredili smo tudi postajališče, razširili most in polepšali okolico Žnidaričeve kapele. Novo cesto je dobila tudi Mala vas proti lovskemu domu. Ta cesta je stala nekaj čez 12 milijonov tolarjev. Novogradnja je tudi cesta Paradiž v dolžini treh kilometrov, kije bila ena izmed najdaljših in najtežjih cest, ki smo se jih lotili, saj leži na zelo strmem bregu in je bila kot takšna velik zalogaj. S pričetkom izgradnje te ceste se je pojavil problem vodovoda, saj so bile položene trde plastične cevi, nekoč uvožene iz Makedonije, ki smo jih bili primorani zamenjati. To je bil za nas dodaten strošek v višini petih milijonov. Če bi te cevi ostale, bi se lahko pojavljali različni problemi, kot se to dogaja na Forminu. Tudi tam se pojavlja enaka, trda plastika in ne azbestne cevi in ravno zaradi tega smo se odločili, da pred izgradnjo ceste zamenjamo še vodovod. V Muretincih smo asfaltirali cesto okrog gasilskega doma, nekaj cest smo tudi preplastili - v Zamušanih, Tibolcih in nekaj malega tudi na cirkulanski strani. Na Forminu smo preplastili igrišče in uredili njegovo razsvetljavo. Uredili smo tudi cesto, ki vodi na pokopališče v Gorišnico. Tudi v Cirkulanah smo asfaltirali del Nova občinska zgradba je trenutno največja investicija občine Gorišnica ceste do vežice, v sami vežici pa uredili zračenje. Veliko sredstev je občina namenila za vzdrževanje cest, in sicer v višini 30 milijonov, od tega največ za gramoziranje cest. Sem sodi tudi urejanje bankin in košnja trave. V letošnjem letu bo, tako kot vsa leta doslej, v snežnih razmerah za ceste poskrbela zimska služba. Vse ceste v nižinskem delu, kjer vozi avtobus, bo plužilo Cestno podjetje Ptuj, vse ostale pa posamezniki. Industrijska cona v Moškanjcih je prostorsko urejena, smo lastniki 5 ha zemljišč, v izdelavi so že projekti za celotno industrijsko cono, ki bodo zajemali celotno infrastrukturo - od vodovoda do kanalizacije, in vsega kar še v takšno cono sodi. Pripravili smo tudi že razpis, katerega odziv je bil zadovoljiv. Izgradnja policijske postaje v Moškanjcih se bo predvidoma pričela prihodnje leto in bi naj bila do konca leta 2005 končana. Kar se tiče namakalnega sistema v Moškanjcih nam je po dolgem času uspelo, da smo pridobili vse potrebne dokumente, jih poslali na ministrstvo, sedaj čakamo samo še na ministrov podpis. V letošnjem letuje občina uredila del javne razsvetljave v Cirkulanah in Pristavi. Elektrogospodarstvo Maribor je v Moškanjcih planiralo vstavitev kablovoda v zemljo, o čemer nismo bili obveščeni. Naše luči so tako sneli. V danem trenutku smo uspeli položiti kabel za to razsvetljavo v zemljo, vendar s postavitvijo luči ne moremo nadaljevati, dokler ne dobimo gradbenega dovoljenja. To je malo večji zalogaj, saj moramo pridobiti odobritev Direkcije za ceste, ki postavlja svoje pogoje glede na magistralno cesto. Projekti so že v izdelavi in računamo, da bomo z deli lahko pričeli v pomladnih mesecih. Planiramo pa menjavo celotne cestne razsvetljave - od križišča pri Žihru, pa vse do konca Gorišnice. Pri adaptaciji večnamenske dvorane v Cirkulanah, je prišlo do nepredvidljivih situacij, dodatno smo zamenjali dvojna zunanja vrata, vrata, ki vodijo v krajevni urad, žlebe, dotrajana je bila tudi streha, katere del smo zamenjali, uredili pa smo tudi garderobe in sanitarije. Zaradi tega smo več sredstev namenili tej dvorani tudi v letošnjem rebalansu. Hkrati smo celotno stavbo, tudi tisti del, kjer imamo sejno dvorano in krajevni urad, prepleskali, uredili smo glavni vhod, tako da je sedaj dostopen tudi za invalide. Občinska stavba s kulturno dvorano in poslovnimi prostori se je pričela graditi. Na razpis seje prijavilo sedem izvajalcev, najugodnejše je bilo podjetje Gradis Gradnje Ptuj, s katerim smo podpisali pogodbo. Z gradnjo smo želeli pričeti že konec junija, takoj po koncu šole, a se je zataknilo, saj še nismo imeli gradbenega dovoljenja. Tako smo počakali tudi na rušenje in ga izvedli tik pred začetkom gradnj e. Rušenje je stalo devet milijonov, nova stavba pa bo stala okrog dvesto milijonov tolarjev. Po pogodbi bi naj bila dela končana do konca junija, želimo si, da bi naš občinski praznik povezali z otvoritvijo nove stavbe. MEJNI PREH9D MEJE Z ministrstvom in skupnimi službami vlade je bilo dogovorjeno, da začne mejni prehod delovati v mesecu oktobru, ker pa je bilo pred nami volilno leto, se je vse skupaj zavleklo. Mejni prehod Meje bo V tem letu je bila obnovljena večnamenska dvorana v Cirkulanah Nov asfalt na pokopališče v Cirkulanah ...inv Gorišnici mednarodni prehod, ki bo imel tudi dodaten »pas«, po katerem bodo naši ljudje lahko nemoteno odhajali in prihajali na svoje domove. Istočasno bomo z izgradnjo mejnega prehoda sanirali tudi cesto v zaselku Meje. Oboje naj bi bilo po predvidevanjih končano nekje do konca maja 2005. KANALIZACIJA Za skupno kanalizacijo, ki bo potekala na območju bivše krajevne skupnosti Gorišnica, so idejni projekti že izdelani. Po vaseh, kjer bo potekala kanalizacija, moramo pridobiti služnostne pravice. Na osnovi pogodb o služnostni pravici pa lahko pridobimo gradbeno dovoljenje. Primarni vod bo potekal od Muretinc do Formina, na čistilno napravo v Fonninu pa se navezujejo tudi Stojnci in Bukovci. Ta je locirana pri Dravskih elektrarnah. Sam projekt je zelo zahteven. Pogoj za izgradnjo je 2000 priključkov, cena na prebivalca pa ne sme presegati 800 evrov. Vsi ostali odcepi ne bodo prišli v sofinanciranje Evropske unije iz strukturnih skladov, razen Moškanjcev in Gorišnice - in sicer primarni vod, ki bo potekal od zapornic v Mo-škanjcih do mostu v Zamušanih, kjer je locirana čistilna naprava. To ne pomeni, da kanalizacije drugje ne bo, vendar bomo sredstva zanjo morali pridobiti iz drugih virov. Iz strukturnih skladov Evropska unija prispeva 50 % za primarni vod in čistilne naprave, 25 % država in 25 % lokalna skupnost oziroma občina. Okvirna cena izgradnje vodovoda za Gorišnico znaša 600 milijonov, brez čistilnih naprav. To bo za našo občino velik zalogaj, zato smo sredstva že prej planirali tako, da smo sedaj več vlagali v cestno in drugo infrastrukturo (Cirkulanska večnamenska dvorana, občinska stavba v Gorišnici), ker pozneje to ne bo možno. Potrebno bo urediti še sekundarni vod, da se bodo ljudje lahko navezovali, potem sledi še preplastitev cest in javna razsvetljava. Vasi Cunkovci, Zagojiči, Sobetinci, Strelci, Prvenci in Borovci, so bile prvotno mišljene, da se priključijo na čistilno napravo v Zagojičih. Te vasi pa so žal izpadle iz strukturnih skladov, ker ne dosegamo parametrov 2000 enot in 800 evrov po osebi, zato bomo poskušali to rešiti s pomočjo drugih virov in občinskega proračuna. Pogoj Evropske unije pa je, da mora biti do leta 2017 po naših vaseh urejena celotna kanalizacija. Druga faza kanalizacije - Cirkulane, se že izvaja. Tam se je na razpis prijavilo devet izvajalcev, najugodnejše podjetje je bilo Asfalti Ptuj, z njimi smo tudi podpisali pogodbo. Če bo vreme zdržalo, bi naj bila dela predvidoma končana še v tem letu. PREDŠOLSKA VZGOJA V Gorišnici je to področje zaenkrat urejeno, v Cirkulanah pa je vrtec že dotrajan in razmišljamo o gradnji novega. Pogovarjamo se z Rimokatoliško cerkvijo o možnosti pridobitve parcele tam, kjer je bilo prej staro župnišče. Parcela je že odmerjena in upamo na čimprejšnji podpis pogodbe. Predvidevamo dvooddelčni vrtec, ki pa bo čisto drugačen od tega, ki ga imamo sedaj v Gorišnici, saj mora biti zgrajen po novo predpisanih standardih. Vrtec bo stal nekje med 120 in 150 milijoni tolarjev. Sama šolska vzgoja poteka po ustaljenih programih, šole si želijo še dodatnih programov, dodatne opreme od računalnikov, mikroskopov do teleskopov. Precej je opreme, ki bi jo še potrebovale. Vrtec Cirkulane k 1 Ngiš? r^\| m "f. * fm Vrtec Gorišnica Nekako se poskušamo dogovoriti za najnujnejše, kar je v določenem trenutku pač možno v okviru razpoložljivih sredstev. KULTURNA DEJAVNOST 8,5 milijona tolarjev namenimo Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, ostalo pa naši lokalni kulturni dejavnosti. V občini imamo tri kulturna društva, ostali so povezani v sekcijo. Za vse kulturne dejavnosti namenimo kar precej sredstev, od 15 do 18 milijonov. Kultura v naši občini je na precej visoki ravni in zelo sem zadovoljen z delom ljudi, ki se z njo ukvarjajo. ŠPORTNA DEJAVNOST V občini uspešno deluje Športna zveza, sredstva za šport so razdeljena po pravilniku. Dodatno smo financirali nakup zemljišča v Cirkulanah v višini 1,5 milijona, kjer se bo uredilo nogometno igrišče. Šport je v naši občini zelo močna in razvejana panoga - vse od rokometa, nogometa do j uda. SOCIALA Sredstva so porabljena v višini planiranih proračunskih sredstev, presežek se pojavlja na področju nezaposlenosti. Lokalna skupnost mora za vsakega nezaposlenega mesečno plačevati obvezno zdravstveno zavarovanje, kar bo letos občino stalo okrog 18 milijonov tolarjev. POŽARNA VARNOST Občina je požarni varnosti namenila 14 milijonov - za opremo, za delovanje in za civilno zaščito. V občini imamo devet gasilskih društev in gasilsko zvezo. GOSPODARSTVO V letošnjem letu smo si zadali gradnjo industrijske cone Mo-škanjci, nadalje smo s pomočjo razpisa ponudili subvencioniranje kreditov, pripravili pa smo tudi razpis za področje kmetijstva. V naši občini precej vlagamo v gospodarstvo, saj se zavedamo, da nova delovna mesta prinašajo napredek kot tudi prihodek. Zadnja seja občinskega sveta je največ pozornosti posvetila proračunu in rebalansu proračuna, kije letos kar za 80 milijonov višji, večinoma iz naslova sredstev za koncesije vod, kot tudi sredstev iz dohodnin. S tem denarjem bomo pokrili povečane stroške adaptacije dvorane v Cirkulanah, del denarja pa bomo namenili tudi novi občinski stavbi. Občina ni zadolžena in nima nobenih likvidnostnih težav, saj delamo in trošimo toliko, kot nam to dopušča proračun. Iskreno se zahvaljujem celotni občinski upravi, svetnikom, odborom, predsednikom odborov, nadzornemu odboru in vsem, ki mi pomagajo, da delo na občini teče, saj delamo za dobrobit občine in naših občanov. Jože Kokot, župan občine Gorišnica L■at&hi Nadzorni odbor v letu 1004 skladu s Poslovnikom o delu Nadzornega odbora smo člani v letu 2004 opravili nadzor: • interne računovodske kontrole, e preveritev ustreznosti odobravanja, kontrole in evidentiranja dokumentov in poslovnih dogodkov, • ocene ustreznosti skrbnikov nad stvarnimi sredstvi občine, • ocene ustreznosti tekočega in investicijskega vzdrževanja in ustreznost določitve amortizacijske stopnje, • nadzor poslovanja posrednih uporabnikov, • nadzor nad porabo proračunskih sredstev, koristnikov javnih razpisov, • preveritev pravilnosti izplačevanja plač in drugih prejemkov, • preveritev pravilnosti prejemkov zunanjim sodelavcem. Člani Nadzornega odbora smo s strani občinske uprave dobili pravne podlage za načrtovani nadzor. Predmet nadzora so bili vedno naključno izbrani računi in dokumenti z vsemi prilogami. Makroekonomski nadcilj občine Gorišnica je povečanje blagostanja njenih prebivalcev. Zasleduje ga preko glavnih ciljev, ki se nanašajo na izvajanje lokalnih javnih nalog in vzporednih ciljev, ki se nanašajo na lokalne javne finance. Glavne in vzporedne cilje je občina dolžna dosegati ob spoštovanju načela gospodarnosti to je varčno in učinkovito. Občina Gorišnica nenehno teži k razvoju in izvajanju svoje funkcije tako, da zagotavlja skladnost poslovanja s predpisi ter gospodarno, učinkovito in uspešno poslovanje. S smotrnim poslovanjem občina zagotavlja dolgoročne izboljšave na socialnem gospodarskem in okoljevarstvenem področju. Ivica Orešek Dominkeva domačija kulturni ambsador občine fiorišnica 4 mineva šest let odkar je bila obnovljena in odprta za ogled I " Dominkova domačija v Gorišnici. Tako se lahko v občini ponašamo z edinstvenim kulturnozgodovinskim spomenikom, ki nas predstavlja širom po Sloveniji in izven njenih meja. Sedaj lahko zagotovo trdimo, daje bila odločitev za obnovo tega bisera pravilna, saj v celoti opravlja svoje kulturnozgodovinsko poslanstvo. Spoštovati preteklost pomeni spoštovati korenine iz katerih izhajamo, kar pa je še posebej pomembno v tem času, ko kot majhen narod vstopamo v evropsko unijo. Na preteklosti lahko gradimo sedanjost in prihodnost. Kdor ne ceni preteklosti, ni vreden sedanjosti. Da zmoremo ceniti preteklost, smo v občini Gorišnica dokazali. To pa iz leta v leto narašča. Letos si jo je dokazujejo tudi številni obiskovalci ogledalo okrog pet tisoč malih in Dominkove domačije, katerih število velikih radovednežev. Frida Zori i 'v . ' < 1 o Nekaj vtisov obiskovalcev Dominkove domačije Že trideset let živimo v tujini v severni Švedski. Zelo smo presenečeni in veseli, da smo še našli kotiček stare domovine. V podobni hiši smo se rodili, rastii in spomin se nikoli ne izgubi. Hvala vam, ker ste očuvali staro slovensko hišo. Ribič Vladimir in Marjeta Oktfai C-tVr- kVc<\ f(ni\ , <_-{<( cfc re.rf/r' olini (^cnt-uctjot 4 />? r • 7) ^ ^ ^ . r \ č $-Uvu's fc<' 2« t J y ib. M. A) 1 b\afJto im /mi&vo /alka OeicŽiv pnel-Atkbt} iL’Y f**X ifu te 4T At, ixy>/v < V , M*,' S4, mMojt , ihmiMi 74 Jmlu/vt/j rtJjMfrM /)w>V ki. I- 1 SmznijE klix ^ovr r^o-^A -Aa_A. _- > r a ,1 it / Z-vVAV^vO- /1X3'VO x/oia/Vatvv4 koisu-vA^Uu -l/VVa/vvvC d ^ ■ 1 ,4 > ca/o-vtM- r i C ckeV* • /f-A:' /3(xMAx/N\aa ATt /YV o5VuO MAjk^i' ,rv\ Aa , t-C (LAk^V^A— /U jb\is -^vŽ-cvvL(.a^_^ AA/v<>>U - •3W—-- /VvOVl A9 ^'jZV-i-kvUv /k’ a ; ' - ŽA j-* M — iMlJlvc^ (M- C6ob ŠI^IC fJAi-e 3fX£/7f/J>-x-:e<,Mi A i/£p te&h 5g ! fridlu.s - _ - /%<£ AA-*-L 'I&JjJcm 't' As ->£kc-(~~u^s Ju^ . tA/št ei V r //Wž£ 5u3/ i i c , / J u ■ .. j iv).k I 5: ■- m k j prisluhnili glasbenikom, ki smo igrali pred historičnimi kmečkimi hišami, v vasi pa so pripravili tudi velik kmečki sejem z izdelki umetnostne obrti, kjer je bilo moč kupiti vse mogoče stvari: lončenino, igrače, rože, svečarske in medičarske izdelke itd. Tamburaši smo z veseljem ugotovili, daje do 12. ure, ko smo začeli igrati pred »našo« hišo v muzejski vasi, nehalo deževati. Celo sonce je pokukalo izza oblakov. Naša muzika je bila bavarcem zelo blizu, po drugi strani pa je bila zaradi manj znanih tamburaških instrumentov za njih dokaj eksotična. Kar nekaj naših zgoščenk in kaset so si odnesli domov, dobesedno razgrabili pa so ves propagandni material o Sloveniji in o Halozah. Tamburaši pa smo imeli še to srečo, da nas je pred muzejsko hišo ORF posnela za koprodukcijsko oddajo Alpe-Adria. Ob 15. uri smo se preselili v staro steklarno, ki je danes preurejena v dvorano, in sodelovali na enem izmed treh srečanj muzikantov, ki so na glavnem prizorišču potekala ves dan. Vsako srečanje si je ogledalo kakih 1000 ljudi. Obiskovalci, ki so sedeli za mizami, so pili in jedli podobno kot pri nas na veselicah, le da ni bilo videti nobenih plastičnih pripomočkov. Na dveh odrih smo ves čas sedeli nastopajoči, med il ^3,; ' .... * ' . \ glasbenimi točkami pa seje z nami v bavarščini pogovarjal moderator Roland Pongratz. Prireditev je posnela znana radijska postaja Bayerischer Rundfunk (BR), ki jo posluša 3 milijone poslušalcev. Madžari so se predstavili s svojo standardno čardaš zasedbo: gosli, cimbale, klarinet in bajs, Slovaki in Poljaki so poleg goslanja še izvrstno peli, Čehi pa so vključevali še dude in ostale ljudske piščalke. Nemško govoreče skupine so se predstavile predvsem z ubranim petjem, njihovo pleh-muziko in z goslači. Seveda smo bili mi edini tamburaši. Predstavili smo se najprej s Staro polko in s pesmijo Stara sem, nevolna sem, v drugem delu pa še s Primorskimi valčki in z Mejensko polko, ki je publiko dobesedno zažgala in požela huronski aplavz. Ob koncu prireditve smo prirediteljem ponosno predali haloški klopotec in seveda pristno haloško kapljico. Popoldan smo še malo igrali pred »našo« muzejsko hišo in s tem zaključili z nastopi. Proti domu smo se vračali še isti večer. Čeprav utrujeni, smo se vračali polni lepih vtisov in z željo, da tak nastop še kdaj ponovimo. Boštj an Polajžer in Mira Jerenec Miklavžev koncert | | času pred novim letu se | kulturne prireditve kar vrstijo. V Eno od njih smo se odločili organizirati tudi Tamburaška sekcija Prosvetnega društva iz Gorišnice. V petek, 10. decembra smo v Kulturni dvorani v Gorišnici pripravili Miklavžev koncert, na katerega smo povabili tudi pevsko skupino Spominčice iz Ptuja in Godbo na pihala občine Dornava. Koncert je privabil veliko število poslušalcev, ki jih je pozdravil tudi župan občine Gorišnica, Jože Kokot. Tamburaši smo se predstavili z dvema skupinama. Prva, vsem dobro poznan, je že stara znanka vseh kulturnih prireditev v občini, drugi pa je bil to šele drugi nastop pred poslušalci. Junija je namreč začela delovati mlajša skupina tamburašev. Najstarejši med njih šteje 10 let, ostali pa so še mlajši. Vadijo po vodstvom Draga Korena. Prvič so se občinstvu predstavili na prireditvi v Moškanjcih »Tudi mi se imamo radi«. Naj starejša sekcija v okviru PD v Osijek na Hrvaškem. Gorišnica (šteje že 107 let) tudi za Vsem našim poslušalcem in leto 2005 planira različne nastope na občanom občine Gorišnica želimo prireditvah v občini in izven njenih vesele božične praznike in srečno meja. Sodelovati nameravamo na novo leto 2005. območni reviji tamburaških skupin, prijavili pa smo se tudi na Stanko Vojsk mednarodno tekmovanje tamburašev Nocoj je tiha noč. Narava tiho spi, na tisoče ljudi pa čuje in bedi... Zafošnik MEŠANI PEVSKI ZBOR PD RUDA SEVER GORIŠNICA prireja BOŽIČNI KONCERT, ki bo 26. decembra 2004, ob 15.30 uri v cerkvi sv. Marjete v Gorišnici. Gostje: ŽENSKI PEVSKI ZBOR GZ GORIŠNICA; VOKALNI KVARTET DETELJICA S KOGA. LEPO VABLJENI E lči*£twiA. Jadranje veseljakov I jeseljaki pač ne bi bili Veseljaki, l/če ne bi imeli v sebi želje po W veseljačenju. Pa to ne kateremkoli veseljačenju. Po načelu združiti prijetno s koristnim, smo se nekateri člani, predvsem tisti, ki smo imeli nekaj časa več kot drugi, odpravili na krajšo mini turnejo po Jadranu. Toda kako? Ker imamo v svojih izbranih vrstah še zelo mladega, vendar sila »izkušenega« pomorščaka Jožija, ki poveljuje ne preveč mali in ravno prav veliki jadrnici z imenom Leska, smo se odločili, da poskušamo z njo osvojiti nekatere še neodkrite kotičke hrvaškega Jadrana. Ker je že sam dogodek dovolj zanimiv in razburljiv, je bila misel na to, da ga popestrimo še s pristnim fantovskim petjem dovolj, da smo dvignili sidro in odjadrali. Prtljaga, hrana, nekaj »malega« pijače, šest prijateljev ter harmonika, je na krovu male barke izplulo iz Zadra Božični koncert Leto je spet naokrog in spet je prišel čas, ki ga imamo vsi tako zelo radi. Prišel je čas, ko drug drugemu izrekamo naj lepše želje ob prihajajočem novem letu in čas, ko se veselimo božičnih radosti. S tem pa je prišel tudi čas, ko člani vokalne skupine Mladi Veseljaki pripravimo tradicionalni božični koncert. Tudi letos bo tako. Skupina od januarja 2004 deluje pod novim umetniškim vodstvom g. Franca Lačna. Vabimo vas, da pridete in prisluhnete tradicionalnim božičnim pesmim, ki smo jih skupaj z zborom Okarina iz Ormoža pripravili za vas. Koncert bo v soboto, 25. 12.2004 ob 16.00 uri v cerkvi sv. Barbare v Cirkulanah. Veselimo se ponovnega srečanja. novim dogodivščinam naproti. Naš cilj je bil pripluti do otoka Hvara v mesto Hvar. S krajšimi postanki in eni (ne)prespani noči na nenaseljenem otoku, smo v dveh dneh prispeli do Milne na otoku Braču. Po večerji in nekaj odpetih pesmi ter navdušenjem naših poslušalcev sosednjih bark, smo utmjeni legli k počitku. Naslednji dan smo pot nadaljevali proti Hvara. Lilo je kot iz škafa in »Sunčani Hvar« sprva ni obetal prav lepe podobe. Lesko smo »parkirali« kar na glavno rivo, kot se za »artiste« tudi spodobi. Posijalo je sonce in slediloje edino logično. Prava veselica s petjem in igranjem na harmoniko pod Jožijevo oblastjo. »Od Vardara pa do Triglava« bi lahko rekli, če bi želeli zajeti repertoar, kije bil na programu. Marsikateremu mimoidočemu so ob poskočnih ritmih in ubranih pesmih iz grl Veseljakov zaplesale noge in zapelo grlo. Takšnih in podobnih mini koncertov je bilo še zelo veliko. Pot nas je vodila do Trogira, Vodic in nazaj proti marini v Zadru, kjer smo tudi zaključili naše sedemdnevno veseljačenje. Verjamemo, da smo marsikomu polepšali dopust z našim petjem, v njem vzbudili kanček veselja in mu pokazali, od kod smo in kaj smo. Aleš Klinc Ljudski pevci m Cirkulane v letu 2004 i judski pevci delujejo kar aktivno, F saj smo do sedaj imeli kar 31 is^nastopov širom po Sloveniji. Moram reči, da imajo ljudje radi ljudsko pesem, saj se to opazi že med nastopom, ko ti občinstvo ploska že med petjem. Najbolj mi je ostal v spominu nastop v Mozirju v Savinjski dolini, ko smo morali na koncu predvidenemu številu pesmi dodati še eno! V tem kraju so občudovali naša oblačila (šiirc, klobuk), za dva gledalca smo bili tako zanimivi, da sta si kar sposodila naša oblačila in se dala tako opravljena fotografirati. Zanimivi smo tudi zato, ker pojemo v pravem starem ljudskem stilu, to pa zato, ker pojemo 5 glasno in sicer 1. glas, 2. glas (vodilni), 1. bas, 2. bas in črez ali prek, kot so včasih rekli. Skupina Ljudski pevci ima vsako leto eno prireditev, ki smo ji poimenovali »Veseli večer« z ljudskimi pevci in godci. Letos je ta prireditev bila 27. novembra v večnamenski dvorani v Cirkulanah. Sodelovali so: e Ljudske pevke »Pušerc« iz Savinjske doline, • Štajerski frajtonarji (bilo jih je kar 9), • Gorički »Lajkoši« iz Prekmurja, • Ljudski godci Podgorci, • Ljudski pevci »Stari prijatelji« iz Kicarja, e Ljudski pevci KD Cirkulane. Za smeh in dobro voljo pa je poskrbel Samo Tuš iz Radgone, kot humorist, ki mu je ime Kori. Prireditev je bila vesela, saj smo se do solz nasmejali. Ker je ta naša prireditev bila prva po adaptaciji dvorane, smo se morali člani naše skupine kar precej potruditi, da smo jo spravili v red in pripravili za prireditev. Jože Petrovič Ljudski godci Trio vetrnica in Pevci vasi na mednarodnem festivalu at |a predlog Zveze ljudskih 1% Itradicijskih skupin Slovenije in I povabilo iz Avstrije smo se ljudski godci Trio Vetrnica in Pevci Vasi iz Kulturnega društva Mala Vas 7. avgusta 2004 udeležili mednarodnega festivala »Folklore, ljudske glasbe in pesmi« v Beljaku. Na festivalu so nastopale v kulturnem programu in povorki skupine iz celotne evropske unije. Bilo je okrog 500 nastopajočih. Vsaka skupina je morala izvesti najmanj polurni program na enem od prireditvenim prostorov. Ljudski godci Trio Vetrnica in Pevci Vasi so predstavljali Kulturno društvo Mala Vas, občino Gorišnica in Slovenijo z izvirno ljudsko glasbo in pesmijo. Za svoje nastope smo bili nagrajeni z velikim aplavzom več kot 10.000 obiskovalcev.Mesto Beljak (Villach) dročju ohranjanja izvirne ljudske v Avstriji je bilo ta dan prizorišče pesmi na pravi poti. ljudske kulture. Videli smo in lahko Konrad Kostanjevec primerjali, kako v drugih krajih in ddržavah ceni-j o prizade-vanje in trud za ohranj anj e ljudskega izročila. Za naši skupini je že sam predlog ZLTS Slovenije in povabilo iz Beljaka veliko priznanje, obenem pa potrditev, da smo na po- Društvo upokojencev Gorišnica Gorišniški upokojenci na izletu b srečanju upokojencev zmeraj nanese pogovor in ugotovitev, da nam tedaj, ko smo v pokoju čas hitreje teče kot nekoč. Leto se izteka in december je mesec, ko se ozremo nazaj in naredimo oceno svoje uspešnosti. Odborniki Društva upokojencev Gorišnice so se mesečno oglašali na domovih naših članov s povabili na različne aktivnosti: imeli smo predavanje na temo sladkorne bolezni, v kolesarski sekciji je vsak torek kolesarilo od 20-25 kolesarjev, v ročnodelski delavnici smo kvačkali, pletli, izdelovali rože iz tekstila in krasili pisanke. Na pevskih vajah so se dobivali pevci. Skrbeli smo za vzdrževanje našega doma in okolice Dominkove domačije. Na Dominkovi domačiji smo pomagali okopavati in pleti moškajnskim »lukarcam«. Posebno zadovoljni smo bili, ko smo uspešno prebelili Domin-kovo domačijo. Sodelovali smo v čistilni akciji vaške skupnosti Gorišnica. Bili smo na kopanju v termah Lendava, Radenci, Olimije, Banovci in Laško. Ogledovali smo si pršutamo na Krasu, videli lepote Logarske doline, proizvodnjo olja v Slovenski Bistrici in Pivovarno Laško. Kot vsako leto smo tudi letos kupovali na Madžarskem. Že po tradiciji je 50 članov meseca novembra letovalo teden dni v Izoli. Za zaključek smo imeli kostanjev piknik v Halozah. Pred prazniki pa bomo z darili obiskali 51 naših članov na njihovih domovih. Vse te aktivnosti so bile namenjene, da bi upokojenci pozabili vsakdanje tegobe, ki jih prinaša starost. In kdo lahko reče, da nam leto ni prehitro minilo? Vsem upokojencem želim, da bi preživeli lepe božične in novoletne praznike, in da bi bili v prihodnjem letu zdravi in srečni. Irena Lapornik Za večino opravil na Dominkovi domačiji poskrbijo člani DU Gorišnica Predstavitev dela Antona Nirota Muleja g nedeljo, 19. decembra je bila v farni cerkvi sv. V Marjete predstavitev dela, žal že pokojnega, gorišniškega organista Antona Mirota Muleja. Kjer se večina peha za gledalce, je stal on vedno zadaj. Nikoli vzvišen, toda pokončen, odprt, a ne vsiljiv, voljan razumeti in pomagati... Svoje delo je cenil, četudi ni vrglo grošev in kolajn. Dajalo pa je smisel njegovemu življenju. Spomnim se ga kot izredno marljivega organista, ki je znal iz orgel izvabiti čudovite zvoke. Vse maše v cerkvi Sv. Marjete j e obogatil s petjem in igranjem na ta čudoviti inštrument. Pred tridesetimi leti je zraven mešanega cerkvenega zbora ustanovil tudi mladinski pevski zbor. S kakšnim veseljem smo mladi hodili na vaje in prepevali pri nedeljskih mašah in raznih srečanjih! Znal je uživati ob ubranem petju in nežnih zvokih orgel, ki so ob raznih svečanostih zadonele prav mogočno, tako, da si imel občutek, da je njihov glas posegel prav do neba. In nismo peli samo starih pesmi. Tudi kaj sodobnega je našel. Vedno je sledil novi cerkveni zborovski literaturi in se izobraževal. Njegove orgle so zadonele ob vsakem krstu novo-rojenčka, prav svečano so izzvenela bogoslužja, pri katerih so otroci sprejeli zakrament prvega Sv. obhajila in Svete birme. Mlado- Miro Mulej za orglami v gorišniški cerkvi poročence je pospremil v cerkev z Mendelssonovo Poročno koračnico. Nikoli pa ni zamudil maše, pri kateri je s svojim petjem pospremil naše farane na zadnji poti. Svojega glasbenega znanja ni razdajal samo v domači župniji, ampak se je vedno odzval povabilom duhovnikov, ki v svoji fari niso imeli organista in jim tako polepšal bogoslužje. Zadnjih nekaj let je tudi sodeloval z otroškim in mladinskim pevskim zborom osnovne šole Gorišnica. Skupaj smo pripravljali božične koncerte. Knjižica ,ki j e bila predstavljena je nastala v znak spoštovanja do gospoda Muleja in njegovega petdeset letnega požrtvovalnega dela pri Sv. Marjeti. Veliko truda je vložil v harmonizacijo skladb, ki jih je priredil za mešani pevski zbor. Tako najdemo v pesmarici cerkvene pesmi in speve, nekaj pa je tudi posvetnih pesmi, ki so nastale za razne priložnosti. Ob urejanju njegove glasbene zapuščine mi je bil v pomoč gospod Jože Dernikovič, priznan organist iz Cirkulan in dolgoletni prijatelj g. Muleja. Naj bo mlajšim v spodbudo njegova vztrajnost, predanost delu in skromnost, ki je izžarevala iz njega. Tudi tipke orgel v naši farni cerkvi ne bodo pozabile človeka, ki je kar pol stoletja skrbel, da so lahko ustvarjale čudovite melodije. Slavica Cvitanič E0 Tudi mi se imamo radi udi letos so mlade lukarce pripravile v moškanjski I gasilski dvorani, že tradicionalno prireditev Tudi mi se imamo radi. Pod vodstvom neumorne mentorice Genovefe Vučak - Fefe so pripravile prisrčen večer poln humorja, glasbe in pesmi za katere so poskrbele mlade lukarce. Pri programu so jim pomagali Štajerski frajtonarji, s svojim prvim javnim nastopom pa so se jim pridružili tudi naj mlajši tamburaši PD Ruda Sever iz Gorišnice. Prireditev pa je bila namenjena še enemu dogodku, za katerega bi naj bil, med drugim, zaslužen moškanjski luk. Kot so namreč ugotovili se je v Moškanjcih rodilo kar šestnajst doktorjev, ki so jih tudi povabili na tokratno srečanje. Večina seje vabilu tudi odzvala, mlade lukarce pa so se jim oddolžile s priložnostnim darilom, pleteno košaro, v kateri se je zraven venca luka našel še hlebec domačega kruha. Prireditev je minila v prijetnem vzdušju vseh gostov in prirediteljev, zato so sklenili, da bo srečanje moškanjskih doktorjev na lukarskem prazniku mladih lukaric postalo tradicionalno. D.Z. Mlade lukarce s svojimi gosti... ...in med nastopom Kronološki program kulturnih prireditev v letu 1665 1. Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 4. februar 2. Jožefov koncert koncert MPZ KD Cirkulane 19. marec 3. Tri predstave Mladinske igre gledališka sekcij a P D Gorišnica april 4. Plesni projekt »Praznično leto v Gorišnici« 30. april 5. Letni koncert MePZ PD Gorišnica maj 6. Proslava ob dnevu državnosti Bori 24.j unij 7. Koncert vokalne skupine Mladi veseljaki KD Cirkulane 4-julij 8. Tržni dan lukaric 19. julij 9. Folklorno srečanje v tednu praznovanja občinskega praznika julij 10. Tamburanje ob večerih Tamburaši KD Cirkulane 23. julij, 6. avgust, 20. avgust 11. Pravljične ure na Dominkovi domačiji v tednu otroka oktobra 12. Pesem klopotcev in martinovanje na Borlu 12. november 13. Veseli večer Ljudski pevci Kd Cirkulane 26. november 14. Tudi mi se imamo radi mlade lukarce 3. december 15. Miklavžev koncert tamburašev 9. december 16. Božični koncert - Mladi veseljaki v cerkvi sv. Barbare 25. december 17. Božični koncert MePZ PD Gorišnica 26. decenber 18. Lutkovna predstava ob prihodu dedka mraza december Voščilo M* Bližajoči se čas je čas, ko se nekaj od nas poslavlja in nam drugo roko podaja. To je čas, ko delamo »inventuro« leta, ki smo ga preživeli boljše ali slabše od prejšnjih, pa vendar, preživeli smo ga. Kljub vsem vsakdanjim skrbem, obveznostim, težavam in boleznim, smo ga preživeli in dočakali z upanjem v novo, prihajajoče leto. Naj nam bo prihajajoče leto naklonjeno, da bomo znali zase poiskati mir v sebi ter najti tolažbo in srečo v drugih. Naj bo leto brez bolezni in žalosti. Naj bo to čas, ko bomo prisluhnili lepi slovenski besedi in pesmi in z njo bogatili svojo dušo. Naj bo to čas, ko bomo lahko rekli: radi se imamo. Vera, upanje in ljubezen naj spremljajo vas in vašo družino. Srečno in zdravo leto 2005 vam želimo. V imenu kulturnih društev občine Gorišnica Antonija Žumbar Ob/iifcJbi 1 V ★ * ★ 7 Strukturni skladi EU v Sloveniji * * * * * * P.C1V1G ***»*' romšiVAiNi etNTii za maio coiaoaaktvo INFORMACIJSKA TOČKA ZASTRUKTURNE SKLADE V sklopu Lokalnega pospeševalnega centra Haloze deluje INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE EU, ki zagotavlja informiranje in obveščanje vseh potencialnih končnih prejemnikov in splošne javnosti o strukturnih skladih in izvajanju Enotnega programskega dokumenta za obdobje 2004 2006 na območju Haloz. INFORMACIJSKATOČKAZA STRUKTURNE SKLADE vam zagotavlja: • vsa informativna gradiva, dokumente in druge splošne informacije v zvezi s pomočjo iz strukturnih skladov ter Enotnim programskim dokumentom za Slovenijo; • informacije o objavljenih javnih razpisih; • osnovno informacijsko in svetovalno pomoč; • odgovore na konkretna vprašanj a o postopkih pridobivanj a in porabe sredstev strukturne politike Kmetje, ki razmišljate o investiciji na kmetiji, podjetniki, managerji, ki planirate investicije, zaposlovanje novih delavcev, izobraževanje, podjetniško svetovanje, vabimo vas, da pridete v Lokalni pospeševalni center Haloze, da se pogovorimo o vaših planih in vam svetujemo. Razpisi za kmetijstvo so že napovedani in imate dovolj časa, da si pripravite vso potrebno dokumentacijo, ki se zahteva za razpis. Vabljeni ste tudi predstavniki občin, društev in vsi ostali, da se oglasite pri nas. Pozanimajte se, iz katerega vira lahko dobite sofinanciranje za vaše ideje! Informacije v okviru Informacijske točke so brezplačne in osnovno svetovanje v okviru Lokalnega pospeševalnega centra Halozeje brezplačno! Informacije so na voljo na telefonski številki 02 795 32 00, fax številki 02 795 32 03, elektronskem naslovu info@halo.si ali na sedežu LPC Haloze, Cirkulane 56,2282 Cirkulane. Informacije o aktualnih razpisih so objavljene na spletnih straneh www.halo.si Kontakta oseba: Andreja Gojkošek. Projekt sofinancira Evropska Unija. Kaj je Enotni programski dokument 2004-2006 in kaj so strukturni skladi Evropske Unije? ENOTNI PROGRAMSKI DOKUMENT 2004-2006 (EPD)je akcijski razvojni načrt RS za obdobje 2004-2006, ki določa kako bo Slovenija dosegla strateške razvojne smotre in cilje. To je skupni program Slovenije in EU, saj bosta obe kot partnerici sodelovali v njegovi izvedbi in financiranju. EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ (ESRR) predstavlja osrednji finančni instrument za zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti evropskih regij. Sredstva so namenjena sofinanciranju produktivnih investicij, investicij v infrastrukturo ter zdravstvo in izobraževanje. Poseben poudarek je tudi na podpori malim in srednje velikim povezanim podjetjem, ki v lokalnem okolju lahko zagotovijo nova delovna mesta in spodbudno vplivajo na razvoj celotne regije. EVROPSKI SOCIALNI SKLAD (ESS) je najpomembnejši finančni instrument za podporo izvajanja Evropske strategije zaposlovanja in ima najdaljšo tradicijo med strukturnimi skladi. Cilj ESS je pospeševanje zaposlovanja, razvoja človeških virov in trga dela, vseživljenjsko izobraževanje in sistemi izpopolnjevanja, premostitev ekonomskih in socialnih razlik, enakovredne možnosti zaposlovanja moških in žensk. EVROPSKI KMETIJSKI USMERJEVALNI IN JAMSTVENI SKLAD (EJKUSt je eden naj večjih strukturnih skladov EU, sredstva pa so namenjena živilsko predelovalnim podjetjem, kmetijskim gospodarstvom, združenjem kmetov, pašnim skupnostim ter lastnikom gozdov za izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov, naložbe v kmetijska gospodarstva in diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti ter investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov. FINANČNI INSTRUMENT ZA USMERJANJE RIBIŠTVA (FIUR) je namenjen prilagajanju ribištva in ribogojstva na omejene ribolovne vire in spreminjajoče se zahteve trga OBVESTILO ministrstva za okolje prostor in energijo Investitorje oziroma lastnike objektov, ki so bili v preteklosti zgrajeni brez predpisanih dovoljenj in se zato štejejo za nedovoljene (črne) gradnje, opozarjamo, daje z določbami 201. člena ZGO-1 določeno, da po 1. 1. 2005 ne glede na to, da so v skladu zli. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93, ZUN-6G) vložili zahtevo za odlog inšpekcijskega ukrepa prisilne izvršbe odstranitve njihovega objekta in vplačali predpisani depozit, ne bodo več varovani pred takšno prisilno odstranitvijo, razen če so pri krajevno pristojni enoti že vložili oziroma bodo najpozneje do 31.12. 2004 vložili zahtevo za njihovo legalizacijo. Investitorji oziroma lastniki takih objektov, ki so v območju Triglavskega narodnega parka, pa morajo vložiti zahtevo za legalizacijo najpozneje do 14.1.2005, ker so uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka (Uradni list RS, št. 119/02) začele veljati 14.1.2003. Zato vsem takšnim investitorjem priporočamo, da čimprej, najpozneje pa do 31.12.2004 oziroma najpozneje do 14. 1. 2005 pri krajevno pristojni upravni enoti vložijo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Mag. Sanja Traunšek, direktorica Urada za graditev in sistem prostora m OtvvitžJbi Policija svetuje Bedi zveida in ne meči petard fVolicisti vsako leto znova obravnavamo in se I Osrečujemo z množično uporabo petard in | drugih pirotehničnih izdelkov. Ta problematika je najbolj pereča v času novoletnih, velikonočnih in prvomajskih praznikov. Ker se približujejo božično-novoletni prazniki, pričakujemo tudi tokrat kršitve določil Zakona o orožju, predvsem zaradi povečane uporabe raznih pirotehničnih izdelkov. Nekatere skupine posamezniki se za vzemajo za popolno prepoved uporabe pirotehničnih iz delkov, na drugi strani pa se iz leta v leto kaže vse večje povpraševanje in interes po teh izdelkih. Zaznavamo predvsem trend naraščanja interesa po pirotehničnih izdel kih, ki proizvajajo pok in svetlobne učinke. Med tem, ko je uporaba teh izdelkov določenim skupinam in posameznikom v zabavo, je za večino državljanov neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena, nepredvidena in objestna uporaba pirotehničnih sredstev pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči, sluha itd.), vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje. Za posebno drzno vedenje na tem področju je šteti metanje petard v množico, 1 n metanje v javnih prevoznih sredstvih, podtikanje v tuja oblačila (žepi, kapuce, torbe itd.), metanje v nakupovalnih centrih itd. Kljub temu, da samostojna uporaba pirotehničnih izdelkov otrokom mlajšim od 14 let ni dovoljena, se srečujemo s to problematiko. Iz tega razloga pozivamo starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanj-šanju neželjenih posledic. Spoštovani občani in starši, če boste uporabljali pirotehnična sredstva, ne pozabite na potrebne varnostne ukrepe. Če že dovolite, da vaši otroci uporabljajo pirotehniko, jo naj kupujejo in uporabljajo pod vašim neposrednim nadzorom. Pirotehniko uporabljajte tako, da si s tem ne boste nakopali zamere sosedov, povzročili materialne škode ali telesnih poškodb in drugih neželjenih posledic. Ob koncu Vam želim vesele božične praznike ter sreče, zdravja in uspehov polno novo leto, z željo da živite varno. Janko Lorbek Vodja policijskega okoliša Zavrč Cirkulane Utrinki ii šolske kronike OŠ Oorišniea • 1.9.2004: Prvi šolski dan. Ob 8. uri za vse učence od 2. do 8. razreda. Ob lO.uri za učence 1. razreda devetletke. Kulturni program so pripravili učenci naše šole, ki so v šolskem letu 2003/04 obiskovali plesno šolo Pingi. • 7.9.2004: Učenci 8.a in 8.b razreda so se s svojima razrednikoma (Mihaela Poplatnik in Zdravko Tobijas) in s svetovalno delavko (Edita Kovač) odpeljali v Ptuj. V šolski amulanti, katero vodita zakonca Šolman, oba dr. medicine, so opravili sistematski zdravstveni pregled in obenem ta dan izkoristili za izobraževanje na kulturnem področju: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj. • 13.9.2004: Skupni roditeljski sestanek v šolski avli. Sledili so razredni in oddelčni roditeljski sestanki. • 16. in 17.9.2004: Zadnja generacija osmošolcev, 8.c in 8.d, seje odpravila na zaključno strokovno ekskurzijo. Ekskurzijo so pripravile in vodile: Marija Lovrec, Zdenka Zver in Danica Zakelšek.V okviru strokovne ekskurzije so opravili tudi naravoslovni dan. Ogledali so si (pod strokovnim vodstvom) Muzej prve svetovne vojne v Kobaridu in Akvarij v Piranu. V zasebni zobozdravstveni ambulanti Zlatka Soka, dr. stomatologije, pa so bili opravljeni sistematski zobozdravstveni pregledi za 5.a, 5.b, 7.a, 7.b, 8.a in 8.b7 e 20.9.2004: Vsi učenci gorišniške osnovne šole so ta dan skrbeli »za zdrav duh v zdravem telesu«, saj je bil za njih organiziran športni dan na domačem terenu. • 23.9.2004: Sistematski zobozdravstveni pregled še za 8.c in 8.d. • Čas od 27.9. do 1.10 so učenci 7.a in 7.b razreda s svojima razredničarkama (Mira Ivanuša in Slavica Cvitanič) preživeli v CSOD. V okviru tedenskega bivanja v šoli v naravi so opravili 2 naravoslovna dneva, 1 tehniški dan, 1 kulturni dan in 1 športni dan. • 30.9.2004: Naravoslovni dan za učence: 5.a in 5.b razreda (Vinograd), 8.a in 8.b razreda (Popis rastlin, Človek in okolje), 8.c in 8.d razreda (ČIPS, Čisto mesto). • V mesecu oktobru so bili opravljeni sistematski zobozdravstveni pregledi za vse učence razredne stopnje. • 9.10.2004: Člani planinskega krožka, ki ga vodi Andreja Masten, so se podali na planinski izlet: Klopni vrh-Sumik. • 11.10.2004: Skupna popoldanska govorilna ura. 14.10.2004: Tehniški dan za učence 8.a in 8.b devetletke. • 14.10.2004: Prva seja sveta staršev v šolskem letu 2004/2005 ob 18. uri. Ob 19. uri je sledila prva seja sveta zavoda OŠ Gorišnica. . 16.10.2004: Na Osnovni šoli Središče ob Dravi je potekalo območno izbirno tekmovanje iz znanja logike. Našo šolo so zastopali: Jernej Erič iz 5.a, Ana Reberc iz 5.b, Luka Žnidarič iz 7-a, Simon Ranil iz 7.b, Neva Golob iz 8.a in Lucija Žnidarič iz 8.d. Najuspešnejša sta bila Luka Žnidarič in Lucija Žnidarič, saj sta se uvrstila na državno tekmovanje. Mentorica je gospa Jožica Ranil Roškar. • 19.10.2004: Učenci so se odpravili na drugi športni dan. Organiziranje bil planinski pohod. Za organizacijo sta poskrbela: Gorazd Šket in Zdravko Tobijas, športna pedagoga. • 24.10.2004: Planinski izlet, ki gaje organizirala Andreja Masten: Grajenščak-Vurberk. • 28.10.2004: Gasilska zveza Gorišnica je pripravila za učence 4.a, 4.b, 5.a m 5 .b učno uro požarne varnosti (11.20-12.05). • 29.10.2004: Zadnji dan pouka pred jesenskimi počitnicami. • 8.11.2004: Prvi dan pouka po jesenskih počitnicah. • 9.11.2004: Na medobčinskem tekmovanju v rokometu ( lan tj e ) doseženo 1. mesto. Mentor: Gorazd Šket. • 10.11.2004: Na medobčinskem tekmovanju v rokometu (starejše deklice) doseženo L mesto in uvrstitev na področno tekmovanje. Pri pouku fj, Oid Mentor: Zdravko Tobijas. • Čas od 8.11 - do 12.11.: Učenci 3 .a in 3 .b razreda so s svojima razredničarkama (Irena Forštnarič in Anita Voršič) in vzgojiteljico Nino Primožič preživeli v Termah Ptuj, kjer so izpopolnjevali svoje plavalno znanje. • Tudi v letošnjem šolskem letu je učiteljica Zdenka Zver pripravljala učence na tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni. Na šolskem tekmovanju je bilo doseženih 13 bronastih priznanj in 3 srebrna priznanja. Srebrna priznanja so osvojili: Tina Žiher, Tadej Arnuš in Katja Muršič. Uspeli so se uvrstiti na državno prvenstvo, ki je potekalo na Jesenicah v soboto, 20.11.2004. • 20.11.2004: Državno tekmovanje iz logike v Ljubljani. Našo šolo sta zastopala Luka Žnidarič iz 7.a in Lucija Žnidarič iz 8.d. Njuna mentorica je gospa Jožica Ranfl Roškar. • 26.11.2004: Učiteljica Karmen Fekonja je pripravila šolsko tekmovanje iz angleščine. Bronasto priznanje so osvojili: Saša Horvat, Lucija Žnidarič, David Kostevc, Tina Mulej, Matevž Cestnik in Aleš Valenko (8.razred osemletke). Matevž Cestnik in Aleš Valenko sta se uspela uvrstiti na državno tekmovanje. • 30.11.2004: Zaključek prvega ocenjevalnega obdobja. • 1.12.2004: Pedagoška konferenca - Analiza vzgojnega in učnega uspeha v prvem ocenjevalnem obdobju. • O dogajanjih v šoli ste seznanjeni tudi preko šolske kronike, ki jo enkrat mesečno pripravlja snemalec lokalne kabelske televizije, Miran Petek. • Nekaj zanimivih dogodkov pa je bilo objavljeno v mesečniku »NOVI MESEČNIK«. Članke so napisale učiteljice: Klementina Pukšič, Suzana Vaupotič, Frančka Vajda, Alexandra Hojnik Bezjak, Irena Forštnarič. IN KAJ NAČRTUJEMO V MESECU DECEMBRU? • 8.12.2004: Predstavitev vzgojno-poučnega filma, ki so ga posneli učenci likovnega krožka v šolskem letu 2003/04, pod vodstvom mentorja Boštjana Rihtarja. V času od 11.20 - 12.05 za razredno stopnjo, od 12.10 - 12.55 za predmetno stopnjo. • 9.12.2004: Okrog 25 članov šahovskega krožka bo preizkusilo svoje strategije in znanje na šahovskem prvenstvu. Mentorja: Ivan in Anita Voršič. • 9.12.2004: V času od 15. do 17. ure bodo potekale v šolski avli božično-novoletne delavnice. Pripravile jih bosta: Klementina Pukšič in Andreja Masten. • 13.12.2004: Skupna popoldanska govorilna ura. Nekateri razredniki bodo pripravili razredne ali oddelčne roditeljske sestanke. • 14.12.2004: Kulturni dan za učence 2.c, 2.d, 4-a, 4.b, 5.a, 5.b: Obiskali bodo muzejske zbirke v ptujskem gradu, v Mestnem gledališču Ptuj pa si bodo ogledali predstavo Roalda Dahla: • Gregorjevo čudežno zdravilo. • 14.12.2004:2. seja sveta staršev ob 18.uri (predsednik: Branko Kolarič). Ob 19.uri 2. seja sveta zavoda v šolskem letu 2004/2005 (predsednica: Frančka Vajda). • 24.12.2004: Zadnji dan pouka pred božično-novoletnimi počitnicami. Zaključili ga bomo s pestrim kulturnim programom, ki ga bodo pripravili učenci naše šole, vse od prvega do osmega razreda. Prireditev bo potekala v večnamenski dvorani. Na ogled bomo povabili starše, stare starše in vse tiste, ki jim bo čas dopuščal, da pridejo. • Pripravila: Dragica Petrovič; pomočnica ravnatelja Petra Drevenšek 3. r Novoletne želje V novem letu si želimo: veselje, zdravje in dober učni uspeh Ivana da bi bila dobra učenka Erika da bi se ati hitro vrnil domov David da bi dobil igrače, ki sijih želim Rok da bi bila srečna in da bi me imeli starši radi Laura da bi bil v šoli uspešen Srečko da bi bil najboljši matematik Alen da bi dobil novi računalnik Dejan da bi bili v naši družini zdravi Jan M. da bi bili vsi ljudje prijazni Petra da bi bil cel svet zdrav in srečen Jan L. vsem veliko sreče Marina Učenci 3.r. OŠ Cirkulane-Zavrč Gasilci esec oktoberje mesec požarne varnosti. Lani sem bila priča dogodku, ko sem prvič spoznala, kako v stiski potrebujemo tudi pomoč gasilcev. Z mamico sva se vračali iz Ptuja in kar naenkrat sva naleteli na velik prometni zastoj. Premikali smo se zelo počasi. Spraševali sva se, kaj se je zgodilo. Za naslednjim ovin-kom sva zagledali kup pločevine. Bila je huda prometna nesreča. Na cesti je bilo veliko interventnih vozil: gasilci, reševalci in policisti. Dva poškodovana udeleženca nesreče so že oskrbeli in ju odpeljali v bolnišnico. Enega voznika so iz avtomobila reševali gasilci, ki imajo za to primemo opremo. Prav tako so gasilci zaščitili poškodovan del cisterne s škodljivimi snovmi, saj so se bali, da bi začela iztekati nevarna tekočina. Pri reševanju so bili zelo hitri in natančni. Prvič sem opazovala delo gasilcev in ugotovila, da je njihovo delo zelo pomembno. Ceniti jih začnemo šele takrat, ko se nam zgodi kaj hudega. Razmišljala sem, kako delujejo gasilci v našem kraju. Kar nekaj učencev naše šole je vključenih med vrste gasilcev. V Cirkulanah imamo tri gasilske avtomobile. Ko slišim njihovo sireno, si zaželim, da bi uspešno pogasili požar. Upam, da mi ne bo nikoli potrebno zavrteti številke 112. Naše gasilsko društvo j e priredilo tudi dan odprtih vrat. Ogledali smo si tehniko, s katero razpolagajo naši gasilci. Nina Černivec, 8. razred/9 Gasilci v našem kraju jp*\ktober je mesec požarne m y varnosti, lahko bi rekli tudi ii/ mesec gasilcev. V vseh krajih po Sloveniji delujejo gasilska društva, prav tako tudi v Cirkulanah. V našem društvu deluje približno trideset gasilcev. Med njihovimi vrstami so tudi učenci naše šole. Poveljnik gasilcev je gospod Anton Kokot. Gasilci imajo tudi svojega zaščitnika - svetega Florijana. Gasilci opravljajo zelo zahtevno in težko delo. Ko jih potrebujemo, hitro prihitijo na pomoč. Da lahko uspešno opravljajo reševanje, potrebujejo različno opremo: • gasilske avtomobile, • tlačilke za gašenje ognja, e zaščitne obleke, maske, čelade, čevlje, • cevi z vodo, • lestve, sekire, žage... Že večkrat sem videla, kako gasilci gasijo ogenj. Včasih jim pomagajo tudi gasilci iz drugih društev. Gasilci hitro napeljejo cevi z vodo in pogasijo požar. Naši gasilci vsako leto priredijo "veselico" za krajane. Med božično -novoletnimi prazniki delijo tudi koledarje in s prispevki krajanov kupijo potrebno opremo. Biti gasilec pomeni biti tudi pogumen, to naši gasilci sigurno so. Vsi smo ponosni nanje. Na razstavi gasilske tehnike [•% 'P0&- Kulturni dan | Ičenci Osnovne šole Cirkulane I /smo si 26.11.2004, ogledali '.'% razstavo Inkunabule v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Razdelili smo se v dve skupini. Eni smo obiskali domoznanski oddelek v knjižnici, kjer smo videli petsto let stare knjige in razglednice, knjige so bile restavrirane. Videli smo tudi Dalmatinovo Biblijo. Pokazali so nam svoje skladišče, kjer imajo knjige, ki sijih lahko izposodiš samo po naročilu. Ostali so si ta čas ogledali razstavo Inkunabule. Potem smo se zamenjali. Spoznali smo podobo prvega tiskarskega stroja in prve tiskane knjige. Gospa nam je pokazala, kako so tiskali knjige, na kakšen papir in kako so jih vezali. Potem smo si še ogledali razstavo Med nebom in zemljo v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Videli smo zapore in skoraj vso zgodovino Ptuja o lončarstvo in opekarstvu rimske Petovione. Kaj a Vršeč in TejaArbeiter 7.a./9 Življenje meje prababice oj a prababica Katarina Voglar, rojena Majhen, seje rodila 31. oktobra 1928 v Pristavi. V njeni družini je bilo dvanajst otrok. Bila je peti otrok, štirje so po porodu takoj umrli. V šolo je hodila v Cirkulane. Pred poukom je morala vsak dan pasti krave. Do poroke je živela doma v Pristavi. Poročila se je leta 1948 s Francem Voglarjem in se preselila v Gradišča. Takoj po poroki je rodila sina Franca, leta 1949 je rodila hčerko, ki je žal po porodu takoj umrla. Leta 1952 je na svet prijokal sin "Tona", leta 1954 sin Milan, 1958. leta hčerka Majda in še leta 1962 zadnji sin Ivan. Med drugo svetovno vojno so ji za devet mesecev zaprli mamo. Otroci sojo šli obiskat, vendar jih ni smela niti pozdraviti. To je bil najtežji trenutek v življenju moje prababice. Njeno življenje j e bilo zelo težko, saj niso imeli elektrike, vode in centralne kurjave. Po vodo je hodila v dolino. Perilo je prala v mlaki in ga sušila "podevanega" po travi. Doma je delala na kmetiji in gospodinjila. Zelo rada je pekla gibanico in kruh. Otroci so odraščali in zaživeli v svojih družinah. Doma je ostal najmlajši sin Ivan. Na njeno jesen življanja jo razveseljujejo štirje vnuki in dve vnukinji. Še posebej pa je vesela takrat, kadar jo obiščemo pravnuki. Z nami se rada pozabava ali pa nam pove kakšno zgodbo o starih časih. Prababico imam zelo rada in ji želim, da bi še veliko let preživela med nami. Monika Emeršič, 8. razred devetletke Novoletne želje zelo nestrpno čakam na novo leto, da si bomo nazdravili z otroškim šampanjcem, veselim se tudi Božička Klara želim si pravi mobitel, moj bratec pasiželiavtek Bijanka želim si lep ognjemet in da bi se imel lepo Kevin želim si veliko raket in džipa Jan, Matic, Kristian želim si dojenčka in voziček Klara, Valerija, Romina želim si Barbi grad Barbara, Danijela želim si, da bi vsi otroci dobili naj lepše babice; želim si tudi muco Timotej, Špela želim si Kikomanijo Benjamin, Žan želim si lep avtomobilček Klemen želim si žago, ker bi rad žagal, Aleš želim si igrico za računalnik Tilen, Valentina želim si vlak z železnico Tomaž želim si nove CD-je od skupine Beppop, Manja, Sara želim si kamero s katero bi posnela ribice in golobe, kijih imam doma Tjaša Učenci 2. A Športni dan na Švabovem | |Sako leto imamo na naši šoli prvi 1 /športni dan v jeseni. Tako kot V prejšnja leta smo se tudi letos odločili, da se podamo na Švabovo. Športni dan smo najprej želeli izpeljati v četrtek, štirinajstega oktobra, a smo ga morali zaradi slabega vremena prestaviti na sredo sedemindvajsetega oktobra. Ker se za jesenski čas spodobi, da se na piknikih jedo pečeni kostanji, smo jih učenci dan pred športnim dnevom zbirali v šoli. V sredo smo se vsi učenci ob osmi uri zbrali pred šolo. Od tam smo se s kombijem odpeljali do tovarne ADK v Dolanah in skupaj, v strnjeni vrsti, krenili na dolgo pot. Med potjo smo se večkrat ustavili in se okrepčali s sokovi, nekateri pa so tudi kaj prigriznili. Vso pot nas je dobro opazoval fotograf, gospod tajnik, ki je poskrbel, da pomembni dogodki tega dne ne bodo potonili v pozabo. Po dolgotrajni hoji smo končno le prispeli na želj eno ciljno točko. Tam smo se srečali z učenci iz Zavrča. Učitelji so nam razdelili malico, hišnika iz obeh šol pa sta zakurila ogenj. Na športnem dnevu smo se morali učenci med seboj pomeriti v vlečenju vrvi. Na koncu pa smo nekateri učenci premagali celo učitelje. Medtem, ko smo se mi zabavali z vlečenjem vrvi, pa sta hišnika pridno pekla kostanje. Ko smo kostanje pojedli in se je športni dan bližal h koncu, smo še pospravili papirje in takrat je bil čas, da smo odšli domov. Na vsakem športnem dnevu zelo uživam, čeprav se mi je zdel ta prekratek. Komaj že čakam na naslednji športni dan, mogoče vam bom opisala tudi tistega. Anja Hvalec 8.a/8 Ana, 1. a Jaz sem konj Jaz sem konj, ti pa ne, jaz dirjam, ti pa ne, skoraj vsak me lahko prime-kakor tebe! Jaz sem konj, ti pa ne, nosim ljudi, ti pa ne! No, saj sam predobro veš, kaj bi dal, da bi bil konj, da lahko bi vsak dan po pašniku dirjal. No, saj sam predobro veš, kaj bi dal, da bi bil konj, da bi z otrokom se na hrbtu vsakomur pohvalil. Klara Bedrač Tim, vrtec Gorišnica Jaz sem pujs Jaz sem pujs, ti pa ne, j az sem rožast, tipa ne, jaz sem debel, ti pa ne, jaz imam zaviti rep, ti pa ne. Jaz sem slon Jaz sem slon, ti pa ne. Jaz sem močan, ti pa ne. Jaz imam rilec, ti pa ne. Jaz večjem, ti pa ne. Jaz več kakam, ti pa ne. Jaz več pijem, ti pa ne. JanLevičnik3. a Jaz sem konj, ti pa ne, imam štiri hitre noge, ti pa ne, vsak te pes lahko dobi, mene pa nobeden! Jaz sem konj, ti pa ne, jaz sem važič, ti pa ne, tebe vsak takoj pozabi, mene pa nobeden Laura Bratušek Barbara Jurgec, 2. a Rok Belšak 3 a Tehniški dan I | petek smo imeli tehniški dan, ki I/smo ga načrtovali nekaj dni. V Prvo uro smo začeli izdelovati izdelke za merjenje hitrosti vetra po navodilih iz učbenika in s pomočjo tovarišice. Ko smo konačali z izdelovanjem merilca za veter, smo se razdelili v štiri skupine in pričeli z izdelovanjem plakatov, na katerih smo prikazovali dejavnost vetra. Spoznali smo burjo, vihar, tajfun, orkan in hurikan. Vetrovi so lahko zelo neprijetni in nevarni. Med delom smo se pogovarjali in poslušali glasbo. Pri izdelovanju plakatov smo si pomagali s knjigami, ki smo jih dobili od tovarišice. Iz knjig smo si lahko kaj prepisovali, ali prerisali. Knjige smo si med skupinami izmenjevali. Po končanem delu smo na ogled povabili nekaj učiteljic in ravnateljico. Naše delo so ocenile kot zelo uspešno. Takši dnevi so v šoli zelo poučni in zabavni. ŽanJurgec 5.a/9 4N ■ j ■ m ' >4 Valentina Granda, 2. a Mladi tehniki s svojo mentorico Obiskali sme OŠ Dr. Ljudevita Pivka četrtek, 9. 12. 2004, smo nekateri osmošolci iz Osnovne šole Cirkulane Zavrč odšli na Ptuj, in sicer na Osnovno šolo Dr. Ljudevita Pivka. Ko smo s šolskim kombijem prispeli tja, smo šli kar v šolo. Na hodniku sta nas pričakali dve prijazni učiteljici. Razkazali sta nam vse delavnice. Te delavnice pa so potekale pod naslovom »To smo mi«. Delavnice pa so bile: gospodinjska, likovna, papirnata, tehnična in plesna. Da pa katera delavnica ne bi ostala prazna, smo se seveda morali najprej razvrstiti po njih. Jaz in še nekatere sošolke, smo se odločile za gospodinjsko delavnico. V delavnici pa so že bili trije fantje iz tiste šole. Bili so malo sramežljivi. Pekli smo »pujse« za srečo. Takoj smo se spoprijateljili in se začeli pogovarjati, kajti videle smo, da so oni prav tako ljudje kot mi vsi. Poslušali smo radio, zbijali šale in se smejali. Ker pa nas je bilo pač veliko, smo morali speči tudi veliko pujsov. To smo zelo hitro končali, zato smo se odpravili na ogled drugih delavnic. Videli smo, da tudi drugod nastajajo lepi izdelki. V tehnični delavnici so izdelovali lesene omarice za ključe, katere so si lahko odnesli domov. V likovni delavnici so izdelovali voščilnice za božič ter zvončke iz gline. V papirnati delavnici so pa naredili srčke in božične zvezde, s katerimi so pozneje okrasili šolo. V plesni delavnici pa so se seveda naučili plesati. Na koncu smo se zbrali vsi v eni učilnici in si ogledali razstavo teh izdelkov, ki so nastali. Ker plesna delavnica ni imela nič za pokazati, so seveda morali zaplesati. Na koncu smo pa vsi »navalili« na naše pujse, ki jih je zelo hitro zmanjkalo. Tam smo srečali nekatere naše nekdanje sošolce. Vsi učenci so se nam zelo lepo zahvalili za obisk in nas povabili, da naj še pridemo k njim. Barbara Tolič, 8. a Manja Kojc, 2. a f^z 4yli*G4/4+*& teA* Valerija Gabrovec, 2. a Špela, vrtec Gorišnica Novoletne želje Želim si, da bi na svetu zavladal mir. Želim si tudi veliko lepih ocen. Tina Želim si, da bi se vsakemu uresničila vsaka želja. Špela Želim si, da bi imela še naprej tako dobre prijatelje in bi še naprej bila tako uspešna. Lucija Želim si veliko zdravja, sreče in uspehov na šolskem področju. Katja Želim si iskrenost med ljudmi. Tamara 8. r OŠ Gorišnica Šah na OŠ Gorišnica četrtek, 9.12.2004, je potekalo v Slovenski Bistrici področno šahovsko prvenstvo osnovnih solza posameznike. Prvenstvo, na katerem je nastopalo čez sto učencev osnovnih šol podravske regije, seje udeležilo tudi 23 učencev OŠ Gorišnica. Dekleta in fantje so nastopali v kategorijah do 9, do 12 in do 15 let. Kar osemnajstim učencem je uspela uvrstitev med prvih deset tekmovalcev. Med prvih pet v svojih kategorijah so se uvrstili: • 5. mesto: Gašper Peklar (F-9), Daniel Petek (F-15), Sandra Janžekovič (D-12) in Nina Pignar (D-15). • 4. mesto: Tjaša LubecC (D-12), in Marko Roškar (F-15), kije osvojil enako točk kot zmagovalec. Medalje so osvojili: • bronasto za osvojeno tretje mesto: Karmen Kolarič (D-9) # srebrno za osvojeno drugo mesto: Jan Kolenko (F-9), Janja Žnidarič (D-9), Ana Reberc (D-12) in Lucija Žnidarič (D-15). Naslove področnih prvakinj in zlate medalje pa so osvojile: Nives Janžekovič (D-9), Rebeka Kovačec (D-12) in Barbara Šumenjak(D-15). Na državno prvenstvo osnovnih šol so se uvrstili naslednje šahistke: Ana Reberc, Rebeka Kovačec, Lucija Žnidarič in Barbara Šumenj ak. Osnovna šola Gorišnica je osvojila tudi prvo mesto in dobila pokal kot najuspešnejša šola podravske regije. Mentorja: Ivan Voršič, Anita Voršič o Športni dan v Termah Ptuj decembru smo izvedli drugi športni dan, ki je potekal v toplicah. Zjutraj, ko smo se zbrali pred šolo, smo bili zelo veseli, saj vsi obožujemo kopanje. Nestrpno smo čakali, da se pripelje avtobus, ki nas je odpeljal v Terme Ptuj. Med vožnjo z avtobusom ni bilo miru, saj smo komaj čakali, da se podamo v vodno veselje. Ko smo prispeli, smo imeli že veliko »idej«, kaj bomo počeli, čeprav vseh nismo mogli uresničiti. Med kopanjem ni manjkalo veselja, saj smo se krasno zabavah. Nekateri smo uživali v plavanju, drugi smo pili vodo ob »tunkanju«, tretji pa smo hoteli izboljšati skok na glavo, kar nam je odlično uspevalo. Seveda pa nismo uživali samo učenci, tudi nekateri učitelji so si privoščili skok v vodo. Učitelj Izidor se je sprostil ob plavanju, učitelj Mitja si je »lomil« glavo s pripravo iger, katere pa so pritegnile tudi učiteljico Miro. Igre so bile zelo zanimive, saj smo si z njimi popestrili kopanje. A najbolj napeto je bilo tekmovanje v plavanju.Učitelji so bili brez besed, ko so zapisovali odlične rezultate. Ko smo tekmovanje zaključili, smo imeli še nekaj prostega časa. Skoraj vsi smo se pognali proti toboganu, saj veste, kdo pa bi rad zamudil nekaj, česar se najbolj veseli. Kmalu pa nas je ura spomnila, da moramo iz vode. Pri tem smo si vzeli čas in s tem smo nekatere učitelje razjezili. Ko so nas končno zbrali skupaj, smo se morah preobleči in se pripraviti na odhod. Čeprav bi še najraje ostali, smo se odpravili domov. S sabo smo vzeli lepe in mokre spomine. Sandra Žula 8.a, OŠ Cirkulane Zavrč Hove medalje z velikih tekmovanj urček Horvat iz Muretinc je na svetovnem prvenstvu v kickboksu, ki je potekalo v sosednji Italiji, osvojil odlično tretje mesto in bronasto medaljo. Ob tem velikem uspehu so mu v domači vasi, v Muretincih, pripravili prisrčen sprejem. Med drugimi sta ga pozdravila predsednik vaškega odbora Muretinci in predsednik Športne zveze občine Gorišnica. Jurček, ki se kickboksu posveča že devet let, je dejal, da predstavlja bronasta medalja dosedaj največji, ne pa tudi zadnji uspeh v njegovi karieri, saj je že na tem prvenstvu bil na pragu še večjega uspeha, ki pa ga je preprečila poškodba v polfinalnem dvoboju, ko ga je nasprotnik iz Nemčije z nepravilnim udarcem poškodoval, zato je moral naslednji dvoboj predati. Na koncu srečanja se je mladi športnik zahvalil vsem prisotnim za čestitke in vspodbudne besede še posebej pa vaškemu odboru in gasilskemu društvu iz Muretinc ter mesariji Kokol. D. Z. Uspešen zaključek jesenske sezone za rokometaše Gorišnice Polna večnamenska dvorana je lahko uživala v rokometnem derbiju esenski del sezone se je za rokometaše Rokometnega kluba Gorišnica končal zelo dobro. Varovanci trenerja Hrapiča so v 11. kolih doživeli le en poraz, enkrat pa se je tekma končala z neodločenim izzidom, tako da so po jesenskem delu za vodilno Ribnico na drugem mestu 1. B državne rokometne lige. Edini poraz so doživeli v 9. kolu na domačem igrišču proti vodilni ekipi Ribnice, kije še v lanski sezoni igrala v 1. A državni rokometni ligi. Neodločeno se je končala tekma v Ljubljani proti Slovanu, vse ostale tekme pa so rokometaši končali v svoj prid. Najprivlačnejša je bila vsekakor tekma zadnjega kroga, ko sta se med seboj pomerili dve sosedski ekipi. V goste v Gorišnico je prišla ekipa Velike Nedelje. Pred nabito polno dvorano (kakršne si želimo večkrat) so se z borbenostjo in odlično igro izkazali vsi igralci, tako domači kot gosti. Večja želja po uspehu in končno prvi zmagi nad sosednjo ekipo je na koncu le prevesila tehtnico na domačo stran, ki se je skupaj z gledalci veselila zaslužene zmage in zelo uspešnega j esenskega dela sezone 2004/2005. Uspešne pa so tudi vse ostale selekcije. Mladinci pod vodstvom Branka Bratuše vodijo v 2. mladinski ligi vzhod. Njihov cilj je uvrstitev v 1. državno mladinsko ligo. Za dosego tega cilja se bodo v naslednjem letu pomerili z vrstniki 2. lige zahod. Starejši dečki se s trenerjem Darkom Žnidaričem trudijo pridobiti napredovanje v naslednji krog, mlajši dečki A in B pa so si napredovanje že skoraj zagotovili. Trenerja Tomaž Valenko in Dejan Ivančič sta posebej zadovoljna z dosežki mlajših dečkov B, ki se lahko enakovredno kosajo z vrstniki takih klubov kot so Celje Pivovarna Laško, Prevent in Gorenje. Za konec pa bi se radi igralci in vodstvo RK Gorišnica zahvalili vsem, ki nam kakorkoli pomagajo, da lahko igramo in tekmujemo v rokometnih ligah, gledalcem pa za vso podporo na tekmah. Vsem skupaj želimo vesele božične praznike in srečno ter uspehov polno novo leto 2005. NikolinaZorli Mesto Ekipa Št.tekem Zmage Neodl. Porazi Razl.zad. Točke 1. RD RIBNICA 11 11 0 0 389 : 300 22 2. RK GORIŠNICA 11 9 1 1 382 : 346 19 3. RD SLOVAN 11 8 1 2 331 : 306 17 4. RK DOL TKI HRASTNIK 10 6 1 3 323 : 308 13 5. RK MIR - GORICA LEASING 11 5 2 4 325 : 310 12 6. ŠD VELIKA NEDELJA 11 4 2 5 340 : 332 10 7. MRD DOBOVA 11 3 3 5 366 : 364 9 8. RK SEVNICA 11 4 0 7 293 : 284 8 9. RK MITOL SEŽANA 11 2 3 6 306 : 319 7 10. RK PEKARNA GROSUPLJE 11 3 1 7 310 : 336 7 11. RK CERKLJE 11 3 0 8 315 : 368 6 12. RK CHIO KRANJ 10 0 0 10 264 : 371 0 Najmlajši rokometaši nastopajo v dveh selekcijah Lestvica 1.b rokometne lige po končanem jesenskem delu tekmovanja Erasmusl ali kako je biti Erasmus študent na Erasmus univerzi!? akaj izbrati Erasmus University Rotterdam? Zakaj sploh izbrati Nizozemsko? Kdo bi vedel. Večina pride sem po naključju, drugi pa želijo izkusiti življenje v liberalnem okolju: obkroženi s travo, prodajalkami ljubezni, homoseksualci,... Ampak to so le »turistične« predstave, ki so bolj značilne za »turistično meko« Amsterdam kot za ostala nizozemska mesta. In kdo, oziroma kaj je sploh Erasmus, od kod ime programu študijske izmenjave Erasmus, ki je pred kratkim prerasla mej e Evrope in se razširila na ves svet!? Erasmus Desiderius, velik humanist z začetka 16. stoletja, seje rodil v Rotterdamu. Na svojem konju je že pred petimi stoletji prepotoval vse pomembnejše univerze takratnega sveta (Evrope). Tako je enkrat izjavil, da je njegov konj najbrž najpametnejši, saj je obiskal toliko univerz. In kar je Erasmus poudarjal že pred petimi stoletji se v času globalizacije, vedno večjega povezovanja ljudi, kultur, navad,... v duhu Bolonjske deklaracije uresničuje z Erasmus študijsko izmenjavo. Tako se vedno bolj poudarja pomen vsaj enosemetrskega študija v tujini in s tem razširitve obzorja, izboljšanja znanja tujega jezika, navezave prijateljstev po vsem svetu in tako posledično kvalitetnejšega bodočega mladega kadra, katerega področje dela ne bo omejeno na določeno mesto, državo,... Erasmus štipendija predstavlja pomemben dejavnik pri odločitvi za študij v tujini. Tako so njeno višino v prestolnici Evrope izračunali na podlagi »bogastva države«, s katere študent prihaja, s ciljem omogočiti študentom s vseh držav približno enake pogoje za študij . Tako je zamišljeno, da štipendija predstavlja pokritje razlike med stroški, ki jih ima študent v državi, iz katere prihaja s stroški, kijih ima v gostujoči državi. Tako najvišjo štipendijo prejmejo Romuni, najnižjo pa študentje s skandinavskih držav. V realnosti (štipendija v Sloveniji letos znaša 260 €) smo še daleč od tega, saj najcenejši študentski dom v Rotterdamu mesečno stane 320 €,... Ampak po prvotnih primerjanjih to ni več tako pomembno: vsak študent si je pred izmenjavo namreč moral pripraviti finančni plan, znotraj katerega tukaj živi in bolje zanj je, da preneha primerjati tukajšnje cene z domačimi. Vsi študenti (ker so pač študenti že pregovorno praznih žepov) pa poskušajo živeti kar se da skromno in tako bolj kot denar postane pomembna iznajdljivost, s katero si vsak posameznik opremi sobico (ki je bila na začetku popolnoma podobna sosedovi), zagotovi kosilo (tukaj še niso slišali za študentske bone) ter prihrani kakšen cent za pivo ali dve . Stvari, kot so hrana in stanovanje postanejo primarna skrb, saj večina druženj poteka ob kosilih v študentskih sobah. Skoraj vsi mednarodni študenti živijo v dveh študentskih domovih, ki sta oddaljena 5 metrov in tako se vsak semester tvori nova skupina Erasmus študentov, ki skupaj preživljajo večino prostega časa ter spoznavajo tuje kulture (prihajamo iz 24 držav: od Indonezije do ZDA, od Romunije do Švedske). Da se pa vsi razumemo je seveda prepovedano govoriti v svojem jeziku, tako je »uradni« jezik angleščina, včasih tudi nemščina, s »slovanskimi« kolegi pa včasih primerjamo naše skupne besede, izjema je »na zdravje!«, ki jo vsak izreče v svojem jeziku. Slovenska kultura pa prevladuje! Čeprav ena najmanjših držav smo tukaj ena večjih skupin (4 študenti) in ponosno zastopamo našo fakulteto in državico. Razlike med Slovenijo in Slovaško se namreč večajo, pa tudi polenta (ki je mimogrede tudi italijanska in romunska tipična jed) se zdi OK. Večerja s tradicionalno hrano (seveda vsakič iz druge države) se pogosto prelevi v degustacijo tradicionalnih pijač tako študentje iz Finske ponudijo Finlandio, Nemci Jagermaistra , mi pa smo seveda prinesli naše domače vino. Da pa vsi skupaj ne bi pozabili, da smo na Nizozemskem se ponavadi na žurih najde tudi kakšna njihova tradicionalna »opojna substanca« ... Nasploh je za tuje študente značilen drugačen ritem kot za domačine. Zdi se, da hočejo tujci zajeti življenje s polno žlico: čim več zabav, čim več potovanj in kar je morda čudno: boljše ocene. Za nizozemske študente so namreč delovne izkušnje in sodelovanje pri študentskih organizacijah bolj pomembno kot '%cene in tako so v razredu (ko premagajo začetne prilagoditvene težave) tuji študenti pogosto boljši. Razlike med tukajšnjimi in slovenskimi predavanji pa so kar velike. Tukaj nas je v razredu okrog 30 in profesorji se trudijo vzpostaviti oseben stik eden izmed njih bo na koncu pripravil celo poslovilno zabavo. Posledično pa zahtevajo sodelovanje in sprotno delo. Ker je skupina tako majhna se težko skriješ za hrbet študenta pred tabo, vedno pa tudi ni prijetno samo nedolžno gledati, ko te profesor nekaj vpraša. Tudi vsebina predavanj se kar precej razlikuje: namesto zgodovine in splošnih načel, se tukaj preučuje primere in tudi izpit pogosto vsebuje dejansko stanje, ki ga je potrebno pravno analizirali, pri čemer pa lahko uporabljaš skoraj vso obstoječo literaturo. Kaj še povedati o Nizozemski? Daje Utrinki iz Amsterdama e najbolj priljubljeno prevozno sredstvo kolo, na katerem pa je ključavnica, ki je skoraj tako velika in tako dragocena kot kolo. Da tulipani, tipična lastnost Nizozemske, jeseni ne cvetijo in torej o njih ne morem povedati kaj novega. Daje veliko mlinov na veter in daje oceansko podnebje kar lepo, čeprav dežuje skoraj vsak dan in to vsaj petkrat po 15 minut ali manj, temperatura zraka pa se skoraj nikoli ne spusti pod ničlo. Sicer pa ni tako pomembno, kam greš kot Erasmus študent, pomembno je, da greš. Da vsaj enkrat pogledaš na svoje življenje, fakulteto in državo iz druge perspektive, hkrati pa spoznaš veliko novih ljudi in na Erasmus University tudi veliko prava. Slavko Vesenjak NEKDANJA FRANC. TERORIST. ORGANI- ZACIJA KRALJ GORSKIH VIŠAV PISATELJ CANKAR SLOVENSKI GEODET (LOJZE, 1906-1966) BIZMUT PRVA BLAGOVNICA V LJUBLJANI PREBIVALEC RAVNINSKE HRVAŠKE POKRAJINE SLOVENSKI CERKVENI KOMPONIST (ALOJZ, 1898-1977) JUZNOAM. TOVORNA ŽIVAL JURIJ SOUČEK KURIVO ZA ŽAR LJUDSKA REPUBLIKA NOGOMETNI KLUB FANT V STAROSTI OD 11 DO 20 LET, TEENAGER ANA (DALMAT.) ODPRTINA V STENI AVTOR IN OBLIKA KRIŽANKE: GEORG GIDER ŽENSKA, KI OPTIRA KAR JE ODVEČ, ODRINJEN PREDMET TELOVADNA PRVINA, SALTO PASJI JUNAK NACETA SIMONČIČA VEČERNO ZVONENJE V ČAST MARIJI NIKA JUVAN ŽENIN ALI MOŽEV OČE FILMSKI MUZEJ Z ZBIRKO FILMOV AMERIŠKA TROPSKA KUKAVICA PROFESOR (ŽARGON.) BIBLIJSKI NADANGEL, ZAŠČITNIK ROMARJEV ENA BEGOVIČ LUČAJ, VRŽEK NAJLJUBŠA IGRAČKA DEČKOV ENAKA VOKALA SLOVENSKI PESNIK OGEN SPANJE, SEN (KNJIŽ.) PARNA KOPEL INDIJSKI HRAST HRVAŠKA RAFINERIJA METULJ Z OČESCI NA KRILIH KRATKA PREKINITEV GOVORA ZDRAVILNA GORSKA RASTLINA ČRNI TRN (POGOV.) IZVRŠE- VALEC SMRTNE KAZNI, KRVNIK TOČAJ RUS.POLITIK IN GENERAL (ALEKSAN-DER) FRANC FINGUŠT KLADA ZA SEKANJE DRV KRAJ PRI KRANJU RIMSKA NASELBINA NA TLEH DANAŠNJE LJUBLJANE KRAŠKI KAMIN RUSKI VIOLINIST (OLEG) BESEDA PRED PRIIMKOM ŠPORTNO MERJENJE MOČI DELAVEC V OLJARNI VODJA OSKRBE PRIPRAVA ZA MLETJE ŽITA NA POP TV (ALENKA) NOLICA - ljudsko ime za Črni trn SRAKOVLJE - razloženo naselje v bližini Predoselj pri Kranju KAVADA - četverokotni zunanji kamin pri kraških hišah REŠITE KRIŽANKO: Črke z obarvanih polj sestavljajo geslo. Prepišite jih na dopisnico in pošljite na naslov: Občina Gorišnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica, najkasneje do 31. 1. 2005. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 praktične nagrade. Imena izžrebancev bomo objavili v naslednji številki Vesti iz Vasi. Rešitev križanke iz prejšnje številke: "Gasilci, parada". Nagrajenci iz prejšnje številke so: 1. nagrada v protivrednosti 5.000 sit -Štefka Cifer Medribnik 30, 2. nagrada v protivrednosti 3.000 sit - Ervin Habjanič, Cunkovci 11, 3. nagrada v protivrednosti 2.000 sit -Rajko Debeljak, Meje 1. Nagrade bodo nagrajenci prejeli po pošti.