Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin . Na naslovnici Slovesnost ob 25. obletnici bitke v Trzinu Fotografija: Metka Pravst Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst, metka.pravst@gmail.com 040 250 832 Uredništvo: Ana Pirc, Brigita Ložar, Dunja Špendal, Majda Šilar, Miha Pavšek, Nataša Pavšek, Tanja Jankovič Redni avtorji prispevkov: Andrej Grum, Boštjan Guček, Dušan Kosirnik, Janez Gregorič, Katja Rebolj, Matjaž Erčulj, Nejc Florjanc, Zoran Rink in drugi Fotografi: Miha Pavšek, Tanja Jankovič, Zinka Kosmač Lektoriranje: Marija Lukan Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za oktobrsko številko oddajte najkasneje do 5. oktobra 2016. Prispevke v elektronski obliki pošljite na metka.pravst@gmail.com V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev, si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenaročenih prispevkov. Občina Trzin Spletna stran: w w w.trzin.si E-mail: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.0 0 – 14.0 0 Sreda: 8.0 0 – 13.00 in 14.00 – 18.0 0 Petek: 8.0 0 – 13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Poletje je bilo živahno Poletje je minilo kot blisk in Odsev je ponovno z vami. Tokratne pomembnejše vsebine so osredotočene na dogodke, ki so se zgodili na začetku polet nih počitnic – poročamo namreč o slovesnosti ob 25. oblet nici bitke v Tr zinu , ki jo je obiskal tudi predsednik na še drž ave (več o tem si preberite na st raneh 8 in 9), ter o X V. Mednarodnem folklornem festivalu , ki ga je odprl nekdanji župan , po novem pa minister za kulturo (med folklornike vas vabita strani 10 in 11). Na naših straneh boste na šli tudi poročila o zanimivih izletih , sproščenih srečanjih, prijetnem dr uženju in letovanju tr zinskih otrok . Strani 18 in 19 smo namenili inter vencijam v poletnem času, predstavili pa smo tudi dve zanimivi prebivalki Tr zina – Sa šo Hudnik (inter vju z njo si preberite na straneh 20 in 21) in Tja šo Pavček (inter vju z njo smo uvrstili na strani 22 in 23). Da se začenja še eno živahno leto z dogodki, ki jih pripravljajo trzinska dr ušt va , v inter vjuju napoveduje župan Peter Lož ar ( k r ajši p ogovor z nji m – t u di o n ovi p rom et ni u re dit v i p re d š olo – si lahko preberete na strani 4), dr ušt va pa v napovedniku na zadnji strani že vabijo k vpisu na celoletne rekreativne dejavnosti. Poskrbite za pravočasen vpis , odpravite se v naravo, dokler je vreme še prija zno, in poskrbite za svoje zdravje, pred nami so jesenski meseci, ki pa zagotovo ne bodo turobni, za to bo, kot vsako leto, poskrbljeno s številnimi dogodki, ki jih bomo napovedovali in o njih poročali. Glavna in odgovorna urednica Met ka Pravst Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.0 0 – 11.0 0 Sreda: 9.0 0 – 11.0 0 Občinske novice Intervju z županom: Sprememba prometne ureditve pred šolo: omejitev na tem delu je 10 km/h Najvidnejša novost v Trzinu je spremenjeni prometni režim pred šolo, saj je zdaj tam krožni sistem, zato smo župana povprašali o prvih odzivih nanj, poleg tega pa smo mu zastavili še nekaj vpra­šanj, ki so ostala odprta od našega junijskega javljanja. Kakšni so prvi odzivi na krožni promet pred šolo, kako so ga sprejeli občani? Odzivi so bili zelo pozitivni. V prvih dneh pouka so sicer še zaklju­čevali z manjšimi gradbenimi deli ob stavbi kulturnega doma. Tu nam je na pomoč priskočila trgovina Spar in začasno šoli odstopila del parkirišč. Projekt je bil smiseln, ker se je na tem področju obnavljala komu­nalna infrastruktura in smo to izkoristili še za spremembo pro­metne ureditve. Kljub temu da je to šele prva faza spremembe prometnega režima, se je izkazala kot zelo dobra. Dodatna par­kirišča omogočajo lažji privoz otrok in to, kar je najpomembnejše – varnost otrok. Občani smo v nabiralnike prejeli obvestilo o novi ureditvi, ali je morda treba voznike še na kaj posebej opozoriti? S krožnim sistemom smo preprečili vzvratne vožnje, ki so bile naj­večja nevarnost za šolarje. Še zmeraj opozarjam, da je omejitev na tem delu 10 km/h. Bo pa celoten sistem zaključen naslednje leto z drugo fazo, ko bodo dokončana parkirišča za vrtec Palčica na drugi strani Pšate. Takrat bo nova prometna ureditev zaživela v celoti, saj bo omogočala staršem normalno ustavljanje in spre­mljanje otrok v šolo in vrtec. Za ta čas prosim starše, da strpno parkirajo na označenih mestih, hitro ustavljanje omogoča zunanji krog krožišča. Investicijski program projekta gradnje doma zaščite in reševanja je na junijski seji dvignil prah in povzročil pro­testni odhod svetnikov dveh list s 14. redne seje – zani­ ma me vaš komentar na ta dogodek. Ste po njem še kaj razpravljali o omenjenem projektu? Na kateri stopnji je projekt ta trenutek? Projekt je dobro pripravljen, kar se tiče procedure postopkov, smo dobili tudi pritrdilno mnenje s strani službe vlade za lokalno samo­upravo, da je bilo vse po predpisih. Odhod s seje je bil zgolj način ravnanja določenih svetnikov, ki ne zmorejo (nočejo) konstruktivno delovati za dobro občine. Trenutno je razpisan arhitekturni nate­čaj, ki bo pokazal najboljšo rešitev za umestitev DZiR v prostor. Potem bo seveda potrebno na občinski seji sprejeti tudi finančno in funkcionalno najboljšo rešitev. Takrat pričakujem sodelovanje, ki bo predvsem usmerjeno v smiselne rešitve DZiR. Kako pa je bilo z reševanjem problematike tovornega pro­meta po občinah Mengeš, Trzin in Domžale v poletnem obdobju, ste se župani sestali s pristojnimi na ministr­stvu? Kot je najbrž znano, je imel pristojni minister kar precej proble­mov z interpelacijo, kar je na žalost pomenilo, da do obljubljenega sestanka še ni prišlo. Računam, da bo sestanek še v jeseni. Med tem bo Občina Trzin seveda vztrajala z umeščanjem obvoznice v prostorske načrte. Centralna čistilna naprava naj bi oktobra začela s posku­snim obratovanjem, bo res? CČN že sedaj obratuje z 90 odstotki novih kapacitet in tudi ves čas gradnje ni prenehala s svojim normalnim delovanjem. Zato me niti ne skrbi začetek poskusnega obratovanja, ker tudi prvi parametri kažejo rezultate, kakršne od nas zahteva kohezijski projekt. Tu pa moram pohvaliti Ministrstvo za okolje in prostor ter Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, saj se sredstva za nadgradnjo CČN sedaj izplačujejo. Se bo v drugi polovici septembra oz. na začetku oktobra odvijalo kaj pomembnega, na kar bi bilo treba opozoriti občane? Na začetku oktobra se bodo predvidoma zaključila dela na izvozu OIC, tako se bo v precejšnji meri rešila težava prometnih konic. Dodatni tekoči izvozni pas bo desno v smeri Ljubljane in dva leva v smeri Trzin Mlake. Začela pa se bo tudi rekonstrukcija Zupanove ulice z obnovo vodovoda in delno kanalizacije ter nato preplastitev ceste. S tem gremo po predvidenem planu obnove javne infra­strukture. Seveda pa se bo začelo tudi živahno dogajanje v društvih, odvijali se bodo ustaljeni dogodki, ki nam pozitivno popestrijo življenje v Trzinu. . Metka Pravst Občinske novice z novo občinsko svetnico Ker zaradi zaključka redakcije v junijskem Odsevu nismo mogli po­ročati o dogajanju na 14. redni seji, tokrat podajamo dve ključni infor­maciji, ki sta jo zaznamovali. Ker je nekdanji svetnik Tone Peršak nastopil funkcijo ministra za kul­turo RS, so trzinski svetniki na 14. redni seji pod prvo točko dnevnega reda glasovali o potrditvi mandata občinski svetnici Dunji Špendal. Ker so ji izrekli soglasno podporo, je Dunja Špendal nastopila mandat občinske svetnice. Za novo pomembno vlogo ji čestitamo tudi člani uredništva. Burna je bila tudi razprava pod šesto točko dnevnega reda, ko so obravnavali rebalans Proračuna Občine Trzin za leto 2016 – skrajšani postopek. Po predstavitvi je pred zaključkom razprave Valentin Ko­lenc podal proceduralno pripombo, da se dve listi strinjata z gradnjo gasilskega doma, saj o tem ni bilo nikoli nobenih pomislekov, imata pa vprašanja glede velikosti in vseh proceduralnih postopkov, ki so bili zelo očitno kršeni, zato pri tem ti dve listi ne bosta sodelovali, in naja­vil obstrukcijo. Tako so zapustili sejo svetniki Marjeta Zupan in Valen­tin Kolenc ter Alenka Marjetič Žnider, Peter Kralj in Romeo Podlogar. O dogajanju na 15. redni seji bomo zaradi zaključka redakcije po­novno morali poročati z enomesečnim zamikom – torej v oktobrskem Odsevu, še pred našim izidom pa si boste lahko poročilo o seji in video posnetek ogledali na občinski spletni strani. . Metka Pravst Trzinska nutrija: Septembra bodo nastavili pasti V junijskem Odsevu smo poročali o trzinski nutriji in ukrepih, ki so za to invazivno vrsto usmerjeni v omejevanje obstoječih populacij. Občina Trzin je napovedala dogovor s pristojno lovsko družino za odstranitev vrste iz narave, in kot nas je obvestila Sida Valentinčič, višja svetovalka župana za okolje in prostor, je 9. junija Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo izdal Odločbo št. 0614­352/2016-3, v kateri je LD Mengeš dovolil izredni poseg v populacijo in odvzem osebkov nutrije iz narave.“ Po informacijah, ki jih je Va­lentinčičeva 18. avgusta dobila s strani g. Vahtarja, je streljanje na divjad v naselju nemogoče izvesti, zato so naročili past za živi ulov. „Septembra načrtujejo postavitev pasti na območju Pšate v Trzinu,“ smo še izvedeli od Valentinčičeve. Ste že poskrbeli za priklop optike? V majskem Odsevu smo že pisali o dolgi poti do optičnega omrežja v Trzinu, tokrat pa poročamo, da je Telekom poleti postavil hrbtenično optično omrežje po celotnem Trzinu, razen v obrtno-industrijski coni. Optično omrežje je torej zdaj na voljo vsem potencialnim naročnikom, ni pa priklop na novo optično omrežje nujen, od vas je namreč odvisno, ali se boste odločili zanj ali ne. V kolikor bi priklop želeli, vam svetujemo, da se obrnete na svojega operaterja oziroma Telekom in se individualno dogovorite za priklop. Sterilizacija in kastracija zapuščenih mačk Občina Trzin bo z namenom preprečitve nekontroliranega razmno­ževanja zapuščenih mačk in širjenja morebitnih bolezni od 19. oktobra do 30. oktobra 2016 s pomočjo zavetišča Horjul izvajala akcijo ste­rilizacije oz. kastracije brezdomnih, prostoživečih mačk na območju občine Trzin. Živali bodo po posegu označene. Vse lastnike mačk opozarjamo, da v času akcije svojih živali ne puščajo brez nadzora na prostem. Da bi problematiko zapuščenih mačk še hitreje reševali, pa vsekakor potrebujemo tudi pomoč občanov, zato vas ponovno prosimo: hranite le tiste mačke, za katere ste pripravljeni poskrbeti tudi sicer (sterili­zacija, kastracija, obisk veterinarja); sterilizirajte in kastrirajte svoje živali ter se tako izognite rojstvu nezaželenih mladičev. Zavedajte se, da žival pomeni odgovornost in skrb, vendar vam bo to vsekakor po­vrnila z ljubeznijo in toplino. . Občinska uprava Občine Trzin Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka v občini Trzin Vse starše novorojenčkov obveščamo, da lahko vložijo vlogo za en­kratno denarno socialno pomoč ob rojstvu otroka. Vloga je na voljo na spletni strani (http://www.trzin.si/sl/documents) ali v vložišču Občine Trzin in se odda v roku treh mesecev od otroko­vega rojstva na naslov: Občina Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin. Do enkratne denarne socialne pomoči ob rojstvu otroka je po Pra­vilniku o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 2/16, 7/16) upravičena druži­na, ki na Občino Trzin poda vlogo za dodelitev pomoči in katere skupni dohodki, ki so osnova za izračun dohodnine, ne presegajo 1.669,17 evra bruto mesečno na družinskega člana. Upravičenec je eden od staršev novorojenca, ki ima skupaj z novo­rojencem na dan vložitve vloge stalno prebivališče v občini Trzin in ni prejel denarne pomoči ob rojstvu otroka že v drugi občini. Višina enkratne denarne socialne pomoči ob rojstvu otroka znaša 230 evrov. Za dodatne informacije smo vam na voljo osebno v času uradnih ur ali na telefon: 01/564-45-44. . Občinska uprava Občinske novice Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javnih obravnavah dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostor­skem načrtu za manjše območje znotraj enote urejanja prostora NT 2/5-2 SNUGOVEC – JUG – 1. del in dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostor­skem načrtu za manjše območje znotraj enote urejanja prostora NT 4/1 PESKE – 1. del 1. Javno se razgrneta: Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za manjše območje znotraj enote urejanja prostora NT 2/5-2 SNUGOVEC – JUG – 1. del, ki ga je avgusta 2016 izdelalo podjetje As Teprom, d. o. o., Savska cesta 5, 1270 Litija. in Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za manjše območje znotraj enote urejanja prostora NT 4/1 PESKE – 1. del, ki ga je maja 2016 izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Verovškova ulica 64, 1001 Ljubljana. -v prostorih Občine Trzin, Mengeška 22, 1236 Trzin, in sicer vsak uradni dan v času uradnih ur Občine Trzin in -v prostorih Centra Ivana Hribarja (CIH), Ljubljanska 12f, 1236 Trzin, in sicer vsak dan znotraj delovnih ur informatork pri infor­macijskem pultu. Na tej lokaciji ni na razpolago uradnih delavcev Občine Trzin za tolmačenje razgrnjenega gradiva. 3. V času javne razgrnitve bosta organizirani tudi javni obravnavi razgrnjenega gradiva, ki bosta: - v torek, 18. oktobra 2016, ob 16. uri v Dvorani Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja (CIH), Ljubljanska 12f, 1236 Trzin – dopol­njeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načr­tu za manjše območje znotraj enote urejanja prostora NT 2/5-2 SNUGOVEC – JUG – 1. del in - v četrtek, 20. oktobra 2016, ob 16. uri v Dvorani Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja (CIH), Ljubljanska 12f, 1236 Trzin – dopol­njeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem na­črtu za manjše območje znotraj enote urejanja prostora NT 4/1 PESKE – 1. del. 4. Gradivi pod točko št. 1. bosta v času javne razgrnitve dostopni tudi na spletnem naslovu http://www.trzin.si/. 5. V času javne razgrnitve in obravnav lahko na razgrnjena gradiva po­dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani. Pripombe in predlogi se lahko do konca javnih razgrnitev podajo kot zapis v knjigi pripomb in predlogov na obeh mestih javne razgrnitve ali pošljejo na naslov Občina Trzin, Mengeška 22, 1236 Trzin. Ustno se lahko pripombe in predlogi podajo le na javnih obravnavah. Občina Trzin bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih za­vzela stališče, ki ga bo objavila na spletni strani Občine Trzin http:// www.trzin.si/ in na oglasni deski na sedežu Občine Trzin. 6. Ta sklep se objavi na spletni strani Občine Trzin in na krajevno obi­čajen način (oglasne deske po Občini Trzin in Uradni vestnik Občine Trzin) ter začne veljati z dnem objave na spletni strani Občine Trzin. Številka: 3500-0001/2016 in 3500-0002/2016 Datum: 15. 9. 2016 Župan Občine Tr zin Peter Lož ar, l. r. Dvig stroškov najemnine za šolsko telovadnico za domača društva Tudi v Trzinu varčujemo kjer, kadar in kolikor se le da. Zadnji primer je več kot 80-odstotni dvig stroškov najemnine za šolsko telovad­nico za domača društva. Sicer so nam razložili, da je izvirni grešnik računsko sodišče, ki je Občini oporekalo … »oddajanje telovadnice po samo 30-odstotni tržni ceni, kajti Občina, kot dober gospodar, mora zagotavljati pokritje tekočih (variabilnih) stroškov in amortizacijo (fiksni stroški) in zraven še ustvarjati določen dobiček«. Če ste menili, da se bo naša, no, glede na sestavo občinskega sveta večinsko trajnostno naravnana krajevna oblast zoperstavila mnenju vrhovnih »financarjev« v smislu, da pri nas pač zato bolj podpiramo miganje krajanov in bomo tudi v prihodnje skrbeli, da bodo najemnine in s tem rekreacija zanje čim bolj dostopna, ste se pač ušteli. Že res, da je bila prejšnja višina najemnine podcenjena, vendarle pa bi kazalo tak skok cen vsaj omiliti ali pa izvesti postopno. Seveda je lažja in enostavnejša prva pot, saj zagovorniki športnega in zdravega načina življenja nimamo (jo) svojih uradnih zagovornikov. Namesto za rekreacijo naj pustijo občani svoj denar raje v enem od bližnjih nakupovalnih središč, ki slovijo po svoji družabnosti in »zdravem« (klimatiziranem …) okolju; v kratkem se nam obeta še eno ob štajerski magistralki, pa čeprav imamo istovrstnega že v Kamniku! . Miha Pavšek Občinske novice V okviru projekta Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik zaključili s posodabljanjem vodovodnega sistema na območju občine Trzin - Prebivalci do boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo Učinkovita in kakovostna oskrba s pitno vodo je med najpomembnejšimi elementi zago­tavljanja ustreznih življenjskih in bivanjskih pogojev prebivalcev. Tudi Občina Trzin svojim občankam in občanom zagotavlja ustrezno komunalno infrastrukturo, ki jo upravljavec, Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o. iz Domžal redno vzdržuje, nadzira in na pod­lagi vseh ustreznih predpisov tudi upravlja. S pomočjo evropskih sredstev je občina ko­munalno infrastrukturo tudi posodabljala in nadgrajevala. Ena izmed takih posodobitev je tudi projekt »Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik«. V okviru projekta je bilo v občini Trzin zgrajenih 1.780 metrov vodotesnih cevovodov. Namen projekta je zagotavljanje potrebne količine vode za vodovodni sistem Trzin in s tem ustrezne oskrbe s kakovostno pitno-sanitarno vodo. Posodobitev vodovoda učinkovito vpliva na zagota­vljanje požarne varnosti in omogoča merjenje odtoka vode v sistem za območje občine Trzin. Obenem omogoča zadostne količine pitne vode za nove priključke enostanovanj­skih pozidav, ki so predvidene po vrzelih znotraj naselja Trzin. Ob zaključku vseh gradbenih del v okviru omenjenega projekta, smo se pogovarjali tudi z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem. 1. V primeru projekta Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik (Občina Trzin) gre gotovo za večjo občinsko investicijo. Ja, res je. Gre za projekt, kjer je vrednost vseh del na območju naše občine presegla 456 tisoč evrov. Ker je projekt sofinanciran iz evropskih sredstev, je naš delež znašal dobrih 118 tisoč evrov, kar za občino ni mali zalogaj. Ob tem pa je potrebno poudariti, da smo zgradili 1.780 metrov novega vodovoda, ki bo pomembno prispeval k izboljšanju vodovo­dnega sistema. Prav tako se zavedamo, da s tem delujemo v skladu z evropsko kohezijsko politiko, ki spodbuja razvoj evropskih držav v okvirih različnih programov. Razvoj komu­nalne infrastrukture je tudi ena izmed področjih, ki jih Evropska unija spodbuja s pomočjo sofinanciranja. Projekt sodi v operativni program prednostne osi: »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe »Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter za zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države članice in ki presegajo te zahteve«. 2. Seveda je najpomembneje, kaj bo projekt prinesel občanom, kaj bo od te investicije imela okolica, morda zanamci. Seveda, to je ključnega pomena in bistvo tega, zakaj sploh izvajamo to naložbo na obmo­čju občine Trzin. Smo odgovorna občina, ki za občane naredi največ kar lahko in poskrbi za to, da bomo za sabo pustili okolje vsaj tako kakovostno, kot smo ga prejeli v upravljanje. To je naša dolžnost. Narave nismo prejeli v upravljanje samo zato, da imamo od nje ko­risti ampak tudi zato, da jo ohranjamo oziroma izboljšujemo. Zavedamo se, kaj pomeni kakovostno okolje, kaj to pomeni za razvoj vsakega posameznika, gospodarstva, celotne regije, kako to vpliva na priseljevanje in konec koncev tudi na povečanje natalitete. Z zak­ljučkom projekta bomo uresničili naš cilj in namen, da storimo vse za ohranitev narave in s tem poskrbimo za uspešnejši razvoj celotne regije. S projektom v prvi vrsti zagotavljamo kakovostno pitno vodo za uporabnike Občine Trzin. Novi vodovodi zagotavljajo stabilnost vodooskrbe, večjo kapaciteto vodovoda, možnost priklopa novih priključkov, znižanje stroškov vzdrževanja zaradi dotrajanih cevi in tekočega delovanja zaradi odprave vodnih izgub na tem območju in posledično nižjih stroškov črpanja vode. Naložba predstavlja pomembno izboljšanje v tehničnem in oskrbnem smislu ter zagotavlja zadostne količi­ne pitne vode za obstoječe in predvidene nove uporabnike in zagotovitev vodooskrbe v primeru večjih okvar ali izrednih dogodkov. Nov vodovod je z izboljšanjem tlaka povečal tudi požarno varnost. V našem kraju Foto: Tanja Jankovič Slovesnost ob 25. obletnici bitke v Trzinu Č etrt stoletja naše mlade države smo obeležili s številnimi slove­snostmi po državi, tudi pri nas v Trzinu. Proslavo ob dnevu držav­nosti je v spomin na dogodke, ki so tistega usodnega dne pred petindvajsetimi leti vodili v oborožen spopad na mostu čez Pšato, je na kraju dogodka istega dne, 27. junija, organiziralo Območno združenje ve­ teranov vojne za Slovenijo (OZVVS) iz Domžal v sodelovanju z Občino Trzin. Na slovesnosti, kjer je bil častni govornik predsednik Slovenije Borut Pahor, so se zbrali številni veterani in praporščaki veteranskih združenj, udeleženci trzinske bitke, družina padlega Edvarda Peperke, župan Pe­ ter Ložar, župani okoliških občin – Toni Dragar iz Domžal, Franc Jerič iz Mengša, Marjan Šarec iz Kamnika, Stanislav Poglajen iz Komende in iz Lukovice Matej Kotnik ter številni občani Trzina. V čast spomina na takratne dogodke in rojevanje naše države je OZV VS Domžale pripravila kulturni program, v katerem so poleg Slovenske vojske sodelovali še pevka Neža Drobnič, Mešani pevski zbor Odmev iz Kamnika, slovensko himno je odpela Zala Smolni­kar, prireditev pa je vodil Mitja Gregorič. Slovesnost se je začela s prihodom predsednika Boruta Pahorja, ki je položil venec pod spo­minsko obeležje in se poklonil spominu na t akratne usodne trenutke in udeležence trzinske bitke. Po pozdravnem nagovoru predsednika OZV VS Janeza Gregoriča, ki je spregovoril o domoljubju in poudaril, kako pomembno je, da med mladimi gojimo in spodbujamo naro­dno zavednost, zavest in domoljubje ter jih seznanjamo z zgodovino naše dr žave, je navzoče pozdravil tudi župan Peter Ložar. Spomnil V našem kraju se je bitke: »Vsi, ki smo bili tedaj v Trzinu, smo začutili to brezoblično grozo, ki jo sproži zavedanje, da smo na pragu vojne. Vojne, ki je nismo želeli, pa vendar je bila tu tik pred nami,« in izrazil nujnost, da preprečimo te norosti in stremimo k ohranjanju miru. Zelo čustven je bil tudi govor predsednika dr ž ave, ki je spregovoril o pomenu eno­tnosti, zlasti v prelomnih časih, in poudaril: »Tisto, k čemur moramo stremeti, je sodelovanje, je občutek za skupnost , je občutek za tisto, kar nas povezuje.« Dodal je, da je za naše prihodnje odločitve po­membno, ali jih bomo dočakali v ozračju sodelovanja ali razklanosti, in poudaril, da moramo imeti jasno definiran nacionalni interes, ob katerem bo ob času odločitve okrog njega zbrana velika večina ljudi. Po njegovih besedah je enotnost zaznamovala tudi dogodke v Trzinu: “ V Trzinu je razglasitvi naše samostojnosti naslednjega dne sledilo surovo vojaško dejanje, ki je nakazovalo, da je Slovenija potisnjena v položaj, ko mora z vojaško silo braniti razglašeno neodvisnost drža­ve. Vse bi bilo veliko težje, če na referendumu ne bi izkazali takšne večine. Enotnost je bila naša glavna deviza vseh nadaljnjih ravnanj.“ Dotaknil se je tudi nedavnega izstopa Velike Britanije iz EU, ki je pustila za seboj globoko razklano britansko družbo, in opozoril, da utegnemo tudi mi prej kot bi želeli znova odločati o svoji prihodno­sti. A je prepričan, da smo kot narod in država sposobni odgovoriti na iz zive časa, ki bo prišel. Meni, da znamo biti Slovenci pametni, enotni, razsodni in ambiciozni, vztrajamo pri izpolnjevanju ciljev, a je opozoril, da moramo pri tem paziti drug na drugega. Ob zaključ­ku slovesnega govora je podaril županu Petru Ložarju protokolarno darilo – svileno slovensko zastavo kot simbol, ki nas povezuje, in mu za želel, da v svojih prizadevanjih še naprej krepi vse tisto, kar ljudi povezuje in gradi mostove tam, kjer smo si različni. V nadaljevanju slovesnosti je moderator predstavil dogodke izpred 25 let , ki so za z­namovali Trzin, in povabil vse obiskovalce v Center Ivana Hribarja na ogled razstave »Osamosvojitev Slovenije«, ki jo je pripravil Vojaški muzej Slovenske vojske iz Maribora. Razstavo so v CIH uradno odprli že 21. junija , dopolnili pa so jo s štirimi panoji o tr zinski bitki, ki jih je pripravil Janez Por tir, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever – Specialna enota. Uradnemu delu slovesnosti je sledilo dru­ženje na ploščadi med bloki nasproti CIH, kjer so se lahko obiskovalci zabavali ob zvokih skupine Stenbend. . Tanja Jankovič Subvencioniranje cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu Občina Trzin je tudi iz letošnjega proračuna namenila del finančnih sredstev za preventivne zdravstvene programe občanov. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za vse ose­be, starejše od enega leta, ki bivajo na endemskem območju ali predvi­devajo aktivnosti v naravi. Bazično cepljenje praviloma opravimo s tremi odmerki cepiva intramuskularno v mišico nadlahti. Shema cepljenja je na­slednja: - prvi odmerek - drugi odmerek 1–3 mesece po prvem odmerku - tretji odmerek 5–12 mesecev po drugem odmerku Prvo revakcinacijo – osvežitveno cepljenje – opravimo z enim odmerkom cepiva tri leta po tretjem odmerku, vse naslednje revakcinacije pa pripo­ročamo vsakih pet let. Starejšim od 60 let priporočamo revakcinacija na tri leta. Smiselno je, da cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravimo v zim­skih mesecih, saj s tem dosežemo zaščito še pred začetkom sezone ak­tivnosti klopov. Zdravnica mag. Branka Kante Sotošek, dr. med., in med. sestra Regina Povž bosta v Splošni ambulanti Trzin (Ljubljanska 12/f, Trzin) cepili tako svoje paciente kot tudi vse ostale odrasle nad 18 let, ki imajo stalno bi­vališče v Trzinu, četudi imajo zdravnika izbranega drugje. Za cepljenje se znotraj ordinacijskega časa predhodno dogovorite po telefonu na številko (01) 564 40 50. Otroke in mladino do 18. leta bo v Zdravstvenem domu Domžale (Mestni trg 2, Domžale) cepila Irena Klemenčič, dr. med. spec. pediatrinja. Telefon­ska številka za naročanje je (01) 72 45 271. Na cepljenje prinesite s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja in ce­pilno knjižico. Sofinanciranje pripada občanu Trzina za prvo od treh bazič­nih doz in prvo cepljenje. Ob cepljenju plača občan polovico ene doze cepiva (15 evrov odrasli in 14 evrov otroci), drugo polovico pa Zdravstveni dom Domžale zaračuna Občini Trzin. Za prejemnike občinske socialne pomoči in njihove družinske člane je cepljenje v tekočem letu prejete pomoči v celoti brez­plačno na podlagi potrdila o upravičenosti. Vlogo za izdajo po­trdila o upravičenosti vložite na Občini Trzin za vsako cepljenje posebej. Zdravstveni dom Domžale izdano potrdilo priloži ra­čunu za izvedeno cepljenje Občini Trzin. . Zdravstveni dom Domžale in Občina Trzin V našem kraju Minister za kulturo odprl XV. Mednarodni folklorni festival v Trzinu Tradicionalni, že X V. Mednarodni folklorni festival v Trzinu je pod po­kroviteljstvom Občine Trzin tudi letos organiziralo Turistično društvo Kanja Trzin. Muhasto vreme je botrovalo odločitvi, da prestavimo fe­stival v šolsko telovadnico, vendar so kljub napovedi obiskovalce spre­jemali nenapovedani sončni žarki in tudi dva para folklornikov, in sicer en par v gorenjski narodni noši, drugi v belokranjski. Za dobrodošlico so gostom ponujali potico, pogačo in pijačo, brezalkoholno seveda. Kot vsako leto je tudi letošnji festival povezoval Franci Peternel, ki je obiskovalce popeljal po štirinajstletni zgodovini festivala, v čas, ko smo gostili folklorne skupine iz številnih evropskih, azijskih, afriških, južnoameriških držav in ZDA. Seveda so se za uspešno izvedbo tru­dili tudi številni prostovoljci, trzinska društva, donatorji in sponzorji. V istem času potekata tudi mariborski Lent in Folkart, in moramo poudariti, da je bila s sodelovanjem slovenskih vrhunskih folklornih skupin tudi naša letošnja prireditev programsko barvita in zanimiva. Po pozdravnem govoru podžupana naše občine Rada Gladka je nav­zoče pozdravil tudi nekdanji župan Trzina, novi minister za kulturo – Tone Peršak, ki je uradno odprl festival, ki je del pestrega kulturnega dogajanja v naši občini. Plesalci skupine Inspiraciones Costarricenses iz San Joséja so po­tem s plesom odprli festival. Prebivalci te majhne, čudovite dežele, ki jo je Krištof Kolumb poimenoval Costa Rica – bogata obala, veljajo za ene od najsrečnejših ljudi na planetu, kar se odraža tudi skozi plese in glasbo skupine, ki prinaša le veselje. V prvem nastopu so nam za­plesali ples s področja Guanacaste, pokrajine na severu države. Kljub vsem instrumentom je pri teh plesih ključna marimba v čudovitih no­šah, ki so svetle barve, predstavljajo pa eleganco in optimizem, kar spominja na njihovo življenje. V belokranjskih nošah je nadaljevala nastop naša mlajša šestčlan­ska Folklorna skupina Skerca, ki nam je ob pomoči starejših članov zaplesala belokranjske plese. V tem večeru so jih spremljali godci tamburaške skupine Bisernice. Sosedje iz baročnih Grobelj, natančneje folklorna skupina Folklorne­ga društva Groblje, plešejo plese različnih slovenskih pokrajin, tokrat pa so se nam predstavili z dolenjskimi plesi. Za tem so ob prijetnih zvokih tamburaške skupine zaplesali plesalci Folklorne skupine kulturnega društva Međimurje iz Velenja, v kateri plešejo priseljenci in domačini. Folklorna skupina Trzinka je naša domača skupina plesalcev, vsem že dobro znana; tik pred nastopom se je vrnila z Ohrida. Zavrteli so se s prikazom prekmurskih plesov, ki so med prebivalci Prekmurja tako priljubljeni, da brez njih ne mine nobena veselica. V drugem nastopu in za zaključek festivala so plesalci Kostarike, majhne obmorske države v Srednji Ameriki, zaplesali prepoznaven ples calipso, ki se ohranja iz generacije v generacijo. V državo so ga prinesli črni priseljenci. Kostumska podoba odraža njihov način živ­ljenja, sami kostumi in tradicije, ki jih plesi prikazujejo, pa so značilni za karibsko področje Kostarike. Z vso barvitostjo, temperamentom in energijo so odplesali med gledalce, in ni jih bilo malo, ki so se zazibali v njihovem ritmu. Plesni del je bil končan. Kot priznanje za enkraten nastop in v zah­valo sta predstavnikom nastopajočih, ob sodelovanju male violinistke Žive, podelila plakete in šopke predsednik Turističnega društva Kanja Trzin Ljubo Arsov in podžupan občine Trzin Rado Gladek, in potem je že XV. Mednarodni folklorni festival v Trzinu odpel in odplesal do konca. Hvala vsem za sodelovanje in obisk ter nasvidenje prihodnje leto, sta še zaželela. Za zaključek prijetnega večera je Tamburaška veteranska skupina Bisernice, ki je prišla iz Reteč pri Škofji Loki, kjer ima tamburaštvo že bogato tradicijo, zaigrala venček slovenskih narodnih. In z milimi zvoki so umirili obiskovalce, ki so spontano zapeli ob znanih melodijah. . Dunja Špendal X V. Mednarodni folklorni festival Trzin 2016 so poleg pokroviteljice Občine Trzin podprli: Javno komunalno podjetje PRODNIK, d. o. o., Savska 34, Domžale PEKARNA PEČJAK, d. o. o., Dolenjska cesta 442, Škofljica - AKTIVA SKUPINA, d. o. o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin - Štefka Prelc, Trzin - Tomo Homan, Trzin - Franc Valenčak, Trzin Trzinski folklorniki na ohridskem festivalu Na Ohridu je v okviru festivala, ki se odvija praktično skozi celo po­letje, letos prvič potekal festival »Slovenija na Ohridu«. Na festivalu je sodelovalo več kot 500 Slovencev, ki so ponesli slovensko kulturo in tradicijo na oder tega prekrasnega mesta, ki je rtasto zarezan in se dviga visoko nad Ohridskim jezerom. V štirih nepozabnih dneh, polnih doživetij, so se vrstili nastopi pevskih zborov, pihalnega orkestra, ljud­skih pevcev, mažoretk, tamburašev in folklornih plesalcev, med kate­rimi smo bili tudi člani obeh trzinskih folklornih skupin. Naše popotovanje se je začelo že v četrtek zvečer, ko smo nasmeja­nih obrazov in polni pričakovanj naložili svoje kovčke na sodoben tu­ristični avtobus ter skupaj s pevsko skupino »Cintare« in tamburaško skupino »Bisernica« iz Reteč zastavili našo prvo turnejo preko sloven­skih meja. Kljub zelo dolgi vožnji, ki je potekala kar 23 ur, smo pevci in plesalci znali ohraniti dobro voljo, saj smo si jo popestrili s petjem, plesom ali pa dremanjem ob zvokih kitare. Tudi smeha na račun šal je bilo veliko. Prav gotovo si bomo vsi zapomnili presenečenje, ki smo ga malo po polnoči na enem od parkirišč hrvaške avtoceste pripravili Renatu za rojstni dan. Seveda je Renato presenetil tudi nas, saj je za pijačo in jedačo dobro poskrbel. Tudi sicer so med vožnjo v avtobusu vso pot krožile raznovrstne domače dobrote, ob katerih smo vsi uži­vali. Po nočni vožnji preko Hrvaške nam je lepo petkovo jutro odprlo V našem kraju pogled na bosanski Neum, kjer smo na čudoviti razgledni točki pod vodstvom Silva opravili prvo jutranjo telovadbo in pozdrav soncu. Pot smo nadaljevali preko Dubrovnika v Črno goro in s trajektom prečkali Boko kotorsko ter pri Skadarskem jezeru prestopili albansko mejo. Na poti do glavnega mesta, ki šteje milijon prebivalcev, smo opazili veliko bunkerjev, ki jih je dal zgraditi nekdanji voditelj Enver Hodža, da bi zaščitil državo pred morebitnimi napadi. Glavno mesto Tirana smo prevozili v času največje gneče in tako začutili utrip mesta, zato nam bo prav gotovo ostal v spominu Skenderbegov trg, sredi katerega stoji spomenik narodnemu heroju Gjergiju Kastriotiju – Skenderbergu, ki se je 25 let uspešno bojeval proti Turkom. Na Ohrid smo prispeli v večernih urah in se namestili v hotelu Mako­teks, ki ga od jezera loči le lokalna cesta. Po zasluženi večerji, počitku in zajtrku smo se odpravili v tako imenovano mesto cerkva z bogato zgodovino. Ohrid zagotovo sodi med mesta, ki jih je vredno obiskati. Poleg samega starega centra smo si v štirih dneh ogledali tudi druge znamenitosti. Zanimiva je bila tudi vožnja z ladjo na Sveti Naum. Sle­dili so še številni ogledi, npr. koliščarskega naselja na samem jezeru, veličastne Samuelove trdnjave, cerk ve sv. Sofije, cerk ve sv. Janeza Te­ologa Kanea, ogledali smo si tudi delavnico ročne izdelave papirja, in še bi se dalo veliko našteti. Ohrid ni samo zgodovinsko in kulturno bogat, je tudi mesto zaba­ve in doživetij. Številni bari in restavracije v mestu in na plaži nudijo vsakodnevno zabavo in ples za mlade in starejše, zato se tudi naši večeri niso prav hitro zaključili. Najlepši in nepopisen je bil večer, ki ga je kot praznovanje rojstnega dne naše Olge organiziral Ljubo. V hotel je povabil pristne domače muzikante, ki so v naših srcih pustili prav poseben pečat. Zato Ljubu izrekam posebno zahvalo. To so trenutki, ki ostanejo za vedno. Ostalo nam je tudi nekaj časa za individualne oglede in nakupe, kar pa smo člani mlajše folklorne skupine izkoristili za izlet s skuterji ob jezeru in izvrstno ohridsko postrv na žaru v eni od vaških gostiln. Da, tudi to je bilo pristno in nepozabno. Vsega lepega je enkrat konec, in tako smo zaključili tudi našo turne­jo. V torek zjutraj smo po zajtrku pobrali šila in kopita in se odpravili proti glavnemu mestu Makedonije. V Skopju smo postali za dobri dve uri, si ogledali tržnico in številne spomenike v samem centru mesta, nato pa našo pot preko Srbije nadaljevali do lepe Slovenije. . Alenka Pandel Bandur V našem kraju Srečanje gorenjskih upokojencev V četrtek, 8. septembra 2016, sta poln avtobus in osebno vozilo od­peljala 54 članov Društva upokojencev Žerjavčki Trzin v Lesce na srečanje upokojencev Gorenjske. Že v Trzinu je med potniki zavla­dalo prešerno razpoloženje, še posebej, ko je Srečko Tavčar prinesel več zavitkov plastenk z vodo, ki jih je podaril sin Dejan. Na poti je potnike spremljalo sonce, ki je sramežljivo kukalo izza belih oblač­kov, ki so plavali po nebu. Na letališču v Lescah pa izza oblačkov ni kukalo samo sonce, temveč se je iz letal spuščalo veliko število padalcev, ki so popestrili že tako prijetno vzdušje. Po dobri malici in kulturnem programu se je veliko parov zavrtelo ob prijetnih zvokih zimzelenih melodij. Ob 13. uri so se izletniki odpeljali v Planico, kjer so si ob rahlem božanju vetriča in prijetnem svežem zraku ogledovali nove prido­bitve skakalnega in smučarskega centra. Nekateri so se povzpeli na vrh velikanke, drugi so pešačili v Tamar, večina pa si je ogle­dovala skakalce na skakalnici z umetno snovjo, korenjake, ki so se po jeklenici spuščali čez hrbtišče velikanke, in snežni stadion za smučarski tek. Po ogledu se je prilegel počitek na soncu ob baru. V Lovskem domu nad Žirovnico je najemnica Irma že pripravljala izdatno pozno kosilo. Lepo sončno vreme in svež zrak sta vabila na prosto k mizam, ki so bile nameščene v lesene nadstreške – sepa­reje, kjer se je ob kosilu in pijači nadaljevalo prijetno vzdušje. Približeval se je sončni zahod, zato je šofer avtobusnega podjetja Petrič varno in umirjeno vse udeležence prijetnega izleta popeljal pro­ti domu. . Zoran Rink Foto: Arhiv DPM Trzin Foto: Arhiv Foto: Marjeta Rink Strokovna ekskurzija na Boč V okviru praznovanja dneva veteranov smo se domžalski veterani odpravili na Boč, enega zadnjih osamelcev pogorja Karavank. Najprej smo se ustavili v Celju, kjer nam je Božidar Sevšek, pred­sednik tamkajšnjega veteranskega združenja, opisal dogodke izpred petindvajsetih let, ki so nas najbolj zanimali. Pot smo nadaljevali proti Boču, točneje Podčetrtku, kjer smo v vinski kleti Emino opravili naloge iz 'orientacije' in se okrepčali z malico. Usmerili smo se nazaj proti Boču, ki se je kot v posmeh oblačnemu vremenu dvigal pred nami. Do planinskega doma smo se pripeljali z avtobusom. Tam nam je Vla­dislav Amič, predsednik OZV VS Šmarje pri Jelšah, orisal dogajanje na Boču med osamosvojitveno vojno. Tudi oddajnik na Boču je bil raketi­ran s strani dveh letal JA. Preden je posadka JA na oddajniku zapustila Boč, je še, kot skoraj povsod, kjer se je jugovojska umaknila, uničila večino kabelske napeljave. Večina se nas je povzpela na vrh, bilo je sicer nekoliko spolzko, je šlo pa zato navzdol hitreje. Z vrha smo se spustili nekoliko nižje v bližino planinske koče Velikonočnica (imenovana po značilni roži, ki uspeva v bližini). V bližini, v svojem občasnem domovanju, sta nas že čakala naš veteran iz vrst MSNZ, Božo Cerar in njegova žena. Zelo Vladislav Amič med razlago na Boču lepo sta nas postregla, tako da ni bilo med nami ne žejnih ne lačnih. Mimogrede smo si ogledali še prijateljevo zidanico, iz katere se nam ni preveč mudilo. Spoznali smo še eno žarišče vojnih dogodkov med slovensko osa­mosvojitvijo, tako da jih imamo v svoji zbirki že zelo veliko, a še vedno nam jih ne bo zmanjkalo. . Janez Gregorič Skok na počitnice z DPM Trzin V pr vih dveh počitniških tednih, med 30. junijem in 8. julijem letos, je Društvo prijateljev mladine Trzin za učence pr ve triade organizira­lo počitniško varstvo v prostorih OŠ Trzin. Pikci pokci, znani tudi kot trzinski počitnikarji, so se skupaj z učiteljicama Simono in Dašo ne­izmerno kratkočasili in zabavali ob ustvarjanju poletnih slikarij eko ribjih prijateljev, prašičkov poletne sreče, mozaičnih trgank in igranju na prostem . Pozabili pa nismo niti na jutranjo telovadbo v fi t nesu na prostem, sladkanje s sladoledom in družabne igre. Udeležili smo se lova na skriti zaklad, ki ga je posebej za nas prav premeteno skril gusar Janko, in uprizorili bitko talentov, kjer je vsak od počitnikarjev imel priložnost vsaj za nekaj minut postati trzinska zvezda! Vreme V našem kraju Foto: Tanja Jankovič Foto: DPM Trzin Služba ali družina? Oboje! Družba Aktiva skupina je 6. septembra v telovadnici Osnovne šole Trzin organizirala novo poučno predavanje za svoje zaposlene »Služba ali druži­na. Oboje!«, ki je nastalo v okviru vseslovenskega družbeno odgovornega programa NE-ODVISEN.SI. Med poslušalci so bili tudi ravnateljica šole, nekaj učiteljic, vzgojiteljic ter občank in občanov Trzina, ki so na predava­nje kljub zgodnji uri lahko prišli. Skupaj so prisluhnili psihologu dr. Aleksan­dru Zadelu, ki je sproščeno in na humoren način predstavil njihov pogled na enega od zahtevnejših izzivov današnjega časa, kako uskladiti službo, družino in prosti čas. Ni enostavno, je pa mogoče, je prepričan predavatelj, le pravo ravnotežje je treba najti. Zakaj hodimo v službo, zakaj smo izbrali določenega partnerja, kaj želimo svojemu otroku? Vse, kar počnemo v službi ali doma, vpliva na to, kako se počutimo. Pomembno je dobro počutje, ki ga dosežemo sami z lastno aktivnostjo in s pomočjo sredstev za dobro počutje in ne s kopičenjem materialnih sredstev, v kar nas prepri­čuje potrošniška družba, zatrjuje psiholog. V družini so izredno po­membni odnosi s partnerjem, velik del časa pa usmerimo v otroke, kjer je najpomembnejša naloga staršev ta, da pripravimo otroka za življenje, mu z zgledom in doslednostjo priv zgojimo delovne navade, odgovornost , vrednote. Tako bo sam doživljal zadovoljstvo in radost pri stvareh, ki jih počne, meni predavatelj. Pomemben del družine so tudi sorodniki. V službi delamo stvari, pri katerih smo najboljši, dobimo zaslužek, s katerim si zagotovimo socialno varnost. V pros-tem času pa se srečujemo s prijatelji, se ukvarjamo z različnimi hobiji, skrbimo za zdravje. Na vseh teh področjih torej zadovoljujemo svoje potrebe in potrebe drugih, da bi se dobro počutili, pravi psiholog in dodaja, da so pri tem zelo pomembni dobri odnosi z ljudmi, s katerimi živimo in delujemo, smisel našega delovanja in spoštovanje vrednot, torej način, kako do dobrega počutja pridemo. In če pri tem občutimo notranji mir, smo dosegli ravnotežje. Med sproščenim predavanjem, ki ga je psiholog začinil s številnimi nazorno prikazanimi primeri, so se poslušalci glasno smejali. Vmes so se prepletala razmišljanja najstnice Eve Kodelja o starših, življenju v družini, potrebah najstnikov in pritiskih, ki jih doživljajo v šoli, pri aktiv­nostih, doma. Med drugim je poudarila, da nimajo istih prioritet, želja in predstav kot starši, sami bi radi občutili in raziskali svet. Potrebuje­jo le motivacijo, občutek, da so odgovorni, koristni in sposobni speljati, kar so si zamislili. Na tiho pa je priznala, da kljub vsemu potrebujejo starše, naš čas, pogovore z nami in nasvete, saj pasti zasvojenosti prežijo nanje na vsakem koraku. . Tanja Jankovič DPM Trzin obdarilo otroke pred vstopom v šolo Tudi letos, tako kot že zadnjih nekaj let, je Društvo prijateljev mladi­ne Trzin presenetilo prihodnje prvošolčke v vrtcu, kjer preživljajo zad­nje predšolske dni oziroma tedne. Njihovi obrazi so bili polni pričakovanj, ko smo jih obiskali. Povedali so, da se veselijo šolskih dni. Nekaj tega veselja smo jim v njihova srca prinesli tudi člani društva, ko smo jih obdarili. Vrečk presenečenja so bili naši najmlajši zelo veseli, prvi zvezki in svinčniki pa jim v mislih že rišejo pot v šolske klopi. Upamo, da smo jim z obiskom tudi mi polep­šali misel na prvi šolski dan. Vrečke smo napolnili ob pomoči donatorjev, ki se jim iskreno zah­valjujemo, saj so prijazno podarili nekaj lepih učnih in igralnih pripo­močkov našim prvošolčkom. Darila so prispevali MLADINSKA KNJIGA , d. d., TINING, d. o. o., NLB, d. d., Založba IZOLIT, d. o. o., Lali, d. o. o., Prodajalna FRUTAS, darila sta pomagala zbirati tudi Igor Mali (Modra zavarovalnica in Coris) in Štefka Prelc (Wiener Städtische). Srečni in zadovoljni otroci so naša svetla prihodnost. Pomagajmo jim, da se bodo lažje spoprijemali s šolskimi obveznostmi in bili željni novega znanja. Vsem otrokom želimo lepe šolske dni. . Tatjana Strmljan za DPM Trzin Prvič so sedli v šolske klopi Šola je prvega septembra na široko odprla vrata učencem vseh starosti, ki so po zasluženih počitnicah polni novih moči in energije zakorakali v novo šolsko leto. Med njimi je bilo tudi 4 4 pr vošolčkov, ki so se z velikim pričakovanjem odpravili šolskim dogodivščinam naproti. Čeprav je letos naših najmlajših šolarjev manj kot leto poprej, so kljub temu napolnili dva razreda. Njihov čarobni pr vi šolski dan se je začel v Dvorani KUD-a Franca Kotarja Trzin, kjer sta jih pozdravila župan Peter Ložar in ravnateljica Helena Mazi Golob. Skupaj s star­ši so si najprej ogledali otroško predstavo Show skupine »Princesa kamnitih besed«, potem pa vznemirjeni in zvedavi prestopili šolski prag. V novem okolju so pr vič spoznali svoje nove učiteljice, ki bodo skrbele za njihovo dobro počutje v tem šolskem letu, nove sošolce in učilnice, ki bodo kmalu postale njihov drugi dom. Skupaj so preživeli pr vi dve šolski uri, si nadeli značilne rumene rutice, dobili drobno pozornost in se posladkali s sladkim presenečenjem. Tako se je za vse začel nov ritem življenja, nove obveznosti in nove delovne rutine. Da jim le ne bodo v preveliko breme! . Tanja Jankovič V našem kraju Foto: Arhiv RST Domžale Vodniki čete Trzinske skerce, v sredini Katja Schoss Trzinske skerce Za šolarje se je začelo novo šolsko leto. Začele pa so se tudi njihove raznovrstne, bolj ali manj obremenjujoče popoldanske ak­tivnosti. Ena zabavnejših so zagotovo taborniki, ki so prepoznavni že od daleč, saj ima vsak okoli vratu zavezano taborniško rutico. To niso le zanesenjaki, ki živijo in delujejo v skladu s taborniškimi zakoni in jim narava veliko pomeni. Vizija taborništva je ustvariti boljši svet, lahko preberemo na njihovih spletnih straneh. V Trzinu delujejo s kratkimi prekinitvami že od sredine prejšnjega stoletja. Pod okriljem Rodu skalnih taborov (RST) Domžale so združeni v četi »Trzinske skerce«, njihova krovna organizacija pa je Zveza ta­bornikov Slovenije (ZTS), ki je del Svetovne organizacije skavtske­ga gibanja (WOSM). V trzinski četi je v sedmih vodih 60 mladih tabornikov in 11 vod­nikov, ki se jim vsako leto jeseni pridružijo novi člani, prvošolčki. Katja Schoss, načelnica trzinskih tabornikov, pojasnjuje: »Najmlajši se nam pridružijo predvsem zaradi igre, saj niti ne vedo, kaj po­meni biti tabornik. Skozi skupinsko igro in ustvarjalne delavnice jih učimo uporabnih veščin, kot so orientacija, branje zemljevidov, osnove prve pomoči, vozlanje, postavljanje bivaka, spoznavanje užitnih rastlin, spodbujanje ročnih spretnosti, športna aktivnost. Starejše uvajamo v organiziranje in vodenje akcij, kjer se naučijo učinkovite komunikacije in sodelovanja. Tako pri vseh razvijamo vrednote, kot so odgovornost, samostojnost, solidarnost, spreje­manje drugačnosti – vrednote, ki so zapisane v taborniških zako­nih. Naša druženja so zabavna, polna dobre volje in usvajanj raz­ličnih znanj.« Vsak tabornik je glede na starost vključen v svoj vod z vodnikom na čelu, ki pred prevzemom te odgovorne naloge opravi enotedensko intenzivno šolanje. Kasneje je še dolgo pod nadzorom starejših vodnikov, na katere se lahko kadarkoli obrne po nasvet. Med šolskim letom se taborniki srečujejo enkrat tedensko ob pet­kih popoldan. Katja razlaga: »Zberemo se pri osnovni šoli, od ko­der se največkrat odpravimo na Onger, kjer spoznavamo rastline, živali in življenje v naravi, ali ostanemo na šolskem igrišču, kjer se igramo najrazličnejše skupinske igre in spoznavamo taborništvo in njegove vrednote. V primeru slabega vremena poiščemo zavetje v šoli.« Nikoli jim ne zmanjka idej: »Redkokdaj nam je dolgčas, vedno se kaj dogaja,« in smeje doda, da mladi taborniki nadvse radi kurijo ogenj in pečejo hrenovke. A to še ni vse. »Vsak mesec organiziramo poseben dogodek – sobotni izlet, čajanko, nekajdnevna jesenova­nja, zimovanja. Udeležujemo se mnogobojev, kjer preverjamo, kaj smo se naučili. Poleg tega vsako leto sredi aprila čistimo naš kraj, predvsem okrog šole, in tako vsaj malo poskrbimo za lepšo okolico ...« Vrhunec taborniškega življenja je zagotovo večdnevni tabor, ki ga RST že vrsto let postavlja na gozdni jasi blizu Stavče vasi na Dolenjskem. To je za otroke enkratna preizkušnja, saj dneve pre­življajo v naravi brez raznovrstnih elektronskih naprav. »Prvič so sami, brez nadzora staršev. Sprva so malce izgubljeni, a ne dol­go,« pravi Katja. Njihovi dnevi so razgibani in zapolnjeni z razni­mi dejavnostmi, ves čas se nekaj dogaja: »Vsak dan telovadimo, se igramo razne družabne ali strateške igre, raziskujemo gozd in okolico, spoznavamo načine preživetja v naravi, plavamo v bližnji Krki ...,« našteva. »Nepozabni so tudi večeri, ki ji preživljamo ob raznovrstnem programu, zvokih kitare in čaru tabornega ognja.« Katja navdušeno razlaga: »Prav posebno doživetje za otroke je zagotovo odhod na enodnevni bivak, kjer si po nekajurni hoji na oddaljenem travniku sami postavimo šotore za spanje, pripravimo večerjo in zajtrk.« Na taboru pa vendarle ni vse le zabava. »Vsak tabornik, tudi najmlajši, ima svojo nalogo. Poleg pospravljanja šo­tora in pomivanja posode je tu še skrb za taborni ogenj, pomoč pri delu v kuhinji ... Vodniki in osebje se vsak večer, ko otroci zaspijo, pogovorimo in ocenimo dnevne aktivnosti ter sproti odpravljamo morebitne pomanjkljivosti,« poudari Katja. Mlada študentka tret­jega letnika kozmetologije je ponosna na to, da je tabornica že od pr vega razreda: »Pri tabornikih se družimo različni ljudje z različni­mi zanimanji in usmeritvami, druži nas veselje do življenja v naravi in delo z mladimi. Vesela sem, ker sem del te družine, tu so se spletla mnoga prijateljstva, simpatije. Veščine in znanja, ki sem jih pridobila pri tabornikih, sem izkoristila tudi pri iskanju zaposlitve. Organizirati neko akcijo za 200 ljudi je za nas, starejše tabornike, prava malenkost,« se nasmehne. Taborništvo je več kot le način preživljanja prostega časa, za tabornike je to način življenja, kjer se prepletajo različne aktivnosti, izmed katerih vsak zagotovo naj­de vsaj eno, ki ga veseli. Katja za konec poudari: »Naše delo je v celoti prostovoljno. Za svoje delo ne dobimo nobenega plačila, tudi članarino plačujemo tako kot vsi drugi. V zadovoljstvo so nam žareči obrazi otrok, zadovoljni starši in občutek, da naredimo nekaj dobrega za druge.« Več o tabornikih na spletnih straneh Zveze tabornikov Sloveni­je: www.taborniki.si ali na spletnih straneh domžalskega rodu: www.rst-domzale.si. Veseli bodo vsakega, ki bi se jim rad prid­ružil. . Tanja Jankovič Srečkov maraton Sedmi tradicionalni kolesarski maraton Pavličevo sedlo, ki se je odvijal v soboto, 20. avgusta 2016, smo poimenovali Srečkov ma­raton. Zjutraj nas je pričakalo sonce, prijetne temperature so obetale sproščeno izvedbo sedmega, torej že tradicionalnega druženja kole­sarjev v organizaciji Kolesarskega društva Felixi iz Trzina. Felixi kljub poletni vročini nismo počivali, saj se je letošnjega 137 km dolgega maratona udeležilo 17 kondicijsko dobro pripravljenih kolesarjev in štirje spremljevalci z dvema spremljevalnima voziloma. Trasa mara­tona je potekala iz Trzina v Kamnik in Stahovico, preko gorskega pre­laza Kranjski Rak (1029 m n. v.) nad Črnivcem, po Logarski dolini preko Karavank (prelaz Pavličevo sedlo 1339 m n. v.), v avstrijsko Železno Kaplo in nazaj s ponovnim prečkanjem Karavank (prelaz Jezerski vrh 1218 m n. v.), preko Jezerskega, Preddvora, Cerkelj, Komende, Vodic in vse do cilja v Trzinu. Vsak po svojih najboljših močeh so naši kolesarji bíli zagrizen boj s strmimi klanci in uživali v nagradnih spustih. Seveda cilj maratona ni bil tekmovanje, ampak druženje in spodbujanje drug drugega, da vsi varno pridemo na cilj. Za okrepčilo na tej dolgi poti so tudi letos poskrbeli na Šenkovi do­mačiji. Lokacija kmetije na Zg. Jezerskem govori sama zase, odlič­na domača hrana, obara z ajdovimi žganci in buhteljni ter prijaznost družine Drejca Karničarja nas vedno privabijo, da jih naslednjič spet obiščemo. Ne smemo pozabiti na zahvalo našima sponzorjema, podjetju Fru­tas, sadje in zelenjava, saj nas je tudi letos založilo s sladkimi bana­nami, ki nam na poti pridejo še kako prav, in članoma našega društva za sveže pečene dišeče rogljičke. Na cilju pa zadovoljstvo in nasmehi na obrazih, predvsem našega Srečka, ki mu je maraton posvečen, in olajšanje, da se je izlet končal brez zapletov in brez nezgod. No, ne bi bili pravi kolesarji, če ne bi počila vsaj ena zračnica in padla 'ketna' dol, zato pa imamo spremlje­valno vozilo, v katerem sta mojstra za hitri servis na cesti. Vsem udeležencem tega veličastnega maratona iskreno čestitamo, bralce Odseva pa vljudno vabimo, da si na naši spletni strani www. felixi.si in Facebook strani KD Felixi ogledajo tudi ostale kolesarske aktivnosti našega društva. . Nataša Lukežič, KD Felixi 2 x Š = ŠAH in ŠOTOR Med počitnicami, ko je dovolj prostega časa, se marsikateri šahist še bolj posveti kraljevski igri. Bodisi doma ali kje v senci (pa ni treba, da je palmina) na dopustu preganjamo dolgčas ob črno belih poljih, če le najdemo sebi primernega nasprotnika. Sploh pa ni treba iti da­leč, saj se nekje ob koncu avgusta že vrsto let na dvorišču nekdanje občinske stavbe na Mengeški 9 zbirajo ljubitelji šaha. Organizaci­ja turnirja na prostem zahteva kar nekaj dodatnih ukrepov, s tem pa tudi več sodelujočih pri pripravi oziroma zagotovitvi primernih igralnih pogojev. Zavarovanje pred sončno pripeko so nam tokrat omogočili sodelavci Avtoprevozništva Marjan Habat, s. p., skupaj s člani trzinskega smučarskega društva, njihovo organiziranost pa je uspešno koordiniral Borut Bajec. On je poskrbel tudi za »prehran­sko« podporo, ki so jo pripravili v Pecos Pubu. Tako so bili izpolnjeni ključni pogoji za dobro počutje šahistov, in čeprav udeležba ni bila tako številna kot preteklo leto, je ob koncu turnirja marsikateri ude­leženec obljubil vnovično sodelovanje prihodnje leto. Turnirskega dela tekmovanja se je udeležilo 28 šahistov, med nji­mi kar sedem Trzincev. Igrali so devet kol v pospešenem šahu (15 minut za posameznika). Najboljši trije ob koncu turnirja so bili: Piotr Timagin (Kazahstan) je zbral 7,5 točke, Boris Skok (ŠK Komenda) je osvojil 7 točk in Maja Vučko (ŠD Radenska Pomgrad), ki je dosegla 6,5 točke. . Andrej Grum Preostale nagrade so prejeli: najbolje uvrščeni domačin Nesib Jukan 5,5 tč. najbolje uvrščeni igralec z ratingom do 1900 Djordje Lazarević 5,5 tč. najbolje uvrščeni igralec z ratingom do 1800 Slavko Mlakar 4,5 tč. najbolje uvrščeni igralec z ratingom do 1700 Janko Florjan Štefe 4,5 tč. V našem kraju Žerjavčki priredili balinarski turnir Žerjavčki so v zadnjem času postali zelo vneti balinarji, saj se zave­dajo, da je aktivnost pomembna za vzdrževanje telesne in psihične kondicije. Povabilu Matjaža Erčulja za udeležbo balinarjev na športnih prireditvah v športnem parku, 18. junija letos, so se z veseljem odzvali. Na turnir v balinanju so povabili še balinarje sosednjih upokojenskih balinarskih društev. Vabilu so se odzvali balinarji iz Loke pri Mengšu in Domžal. Na turnirju so sodelovale štiri ekipe, poleg omenjenih še dve domači. Vreme je bilo lepo, sončno in kar malo preveč vroče. Kljub temu se balinarji tega niso ustrašili. Nasprotno! K balinanju so pristopili resno in zavzeto. Turnir, vsaka ekipa z vsako, je trajal od 9. ure pa vse do 12.30, ko je prišel čas za razglasitev rezultatov tekmovanja. Trzinci so se kljub zasedbi tretjega in četrtega mesta uspešno kosali s favoriziranima ekipama, ki tekmujeta v balinarskih ligah. Predstavnika obeh gostujo­čih ekip sta bila enotna, da so Trzinci zreli za tekmovanje v balinarski ligi. Predsednik žerjavčkov je bil tako postavljen pred dejstvo, balinarje je prijavil, da se bodo jeseni, ob začetku lige, že soočili s tekmovalnim ritmom. Seveda so balinarji dobili kar nekaj napotkov, kako morajo še pripra­viti balinišče, da bo ustrezalo tekmovalnim pogojem. No, zagreti vodja balinarjev Franci Mušič je že naslednji dan stopil v akcijo in začel z izdelavo nosilcev za balinarske krogle, prijatelj Andrej pa je konstruk­cijo prebarval in je že nameščena na balinišču. Franci je tudi pripravil grebljo, s katero bodo ravnali mivko na balinišču, da je ne bo preveč ali premalo. Prav iz tega razloga so strokovni balinarji tudi svetovali, da obe balinišči ogradijo v celoti, da v prihodnje nanj ne bi prihajali kužki in muce, kjer pustijo svoje iztrebke, pa tudi zaradi otrok, ki prinašajo kamenje in les, zaradi česar je treba pred uporabo balinišče vedno očistiti ali pesek celo presejati. . Zoran Rink Foto: Arhiv Šole zdravja Starejši smo, lepše nam je Ne morem verjeti, kako čas hitro teče. Telovadci Šole zdravja v Trzinu se že sedmo leto vsako jutro ob pol osmih srečujemo ob vajah 1000 gibov. Vaje potekajo v športnem parku, obdanem z gozdom, ob prijetnem petju ptic. Večine ne ustavi niti sneg, niti dež , niti mraz in ne vročina, ob lepem vremenu pa se skupina podvoji ali celo po­troji. Moram priznati, da me zlasti pozimi zamika, da bi se skrila pod odejo in še malo polenarila, vendar ko pride zadnji trenutek, da še ujamem čas za telovadbo, skočim pokonci, se oblečem in odhitim v športni park. Včasih se ponoči oglasi bolečina v kakšnem delu telesa, ki pa po končani telovadbi čudežno izgine. Lahko rečem, da se po več kot šestih letih redne vadbe počutim bolje, kot sem se pred leti. Tudi iz­vidi nekaterih zdravstvenih težav, na primer osteoporoze, kažejo, da je stanje stabilno. Prepričana sem, da k temu v veliki meri pripomore tudi redna telovadba. Domačini, ki ob robu gozda sprehajajo svoje hišne ljubljenčke, nas z zanimanjem opazujejo, kasneje se nam marsikdo od njih pridru­žil. Seveda slišimo tudi najrazličnejše komentarje, kot je tale, ko je sprehajalec rekel drugemu: »Poglej te norce! Ti bodo živeli 120 let.« No, mi bomo zadovoljni že s kakšnim desetletjem manj. Ni pa dobro telesno počutje edino, ki nas motivira za jutranjo telovadbo na pros-tem. Enako pomembno je tudi druženje in prijateljstvo. Naše na­selje je bilo zgrajeno v 80 letih prejšnjega stoletja. Kupci vrstnih in montažnih hiš smo bili v glavnem mlade družine z otroki. Desetletja smo bili razpeti med službo in skrbjo za družino, za prijateljevanja in druženja s sosedi nismo imeli časa. Med sabo smo se poznali samo na videz. Leta so minevala, otroci so se osamosvojili, starejši smo se upokojili. Nastala je praznina, za katero marsikdo ni vedel, kako jo zapolniti. Ob druženju na jutranji telovadbi smo se Trzinci spoznali, povezali ter se začeli skupno udejstvovati še na drugih področjih. Vsako soboto po končanih vajah si ob kavici, čaju in sladkih dobrotah pridnih udeleženk izmenjamo trzinske novice in se dogovorimo za morebitne skupne akcije. Življenje v Trzinu je s pomočjo telovadbe postalo kvalitetnejše in zanimivejše. Po potrebi si med seboj pomagamo, saj nas veže pri­jateljstvo, in nam je mar tudi za druge. Skratka, starejši smo, lepše nam je. Nemalokrat se zgodi, da se prav v trenutku, ko na koncu vaj pozdra­vimo sonce, le to prikaže na vzhodu in nas toplo poboža s svojimi žarki. Prijetno je in čarobno. . Angelca Šon | 17 V našem kraju Vaje operative (delo z nosili) na Ongru 9. julija Prometna nesreča na Ljubljanski cesti 10. junija Veliko dejavnosti v času dopustov in počitnic Novice iz Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Operativne vaje Čez poletje smo imeli redne operativne vaje. 15. junija je potekalo strokovno izobraževanje v gasilskem domu. Na maketi stavbe smo simulirali prezračevanje objekta v različnih pogojih. Predavatelj Bo­štjan Žagar nam je pokazal, kako je treba postaviti ventilator, da se izboljšajo pogoji za evakuacijo ljudi in za samo gašenje. 9. julija smo izvedli vajo na Ongru. Pripravili smo scenarij reševanja ponesrečenca s hriba. Uporabili smo vrvno tehniko, zajemalna in koritasta nosila ter izvedli imobilizacijo ponesrečenca. Velik poudarek smo namenili osebni varnosti posredovalcev. 16. julija smo se udeležili sektorske vaje, ki jo je organiziralo PGD Pšata. V vaji smo sodelovali pri gašenju gospodarskega poslopja, reševanju oseb in iskanju žarišča. 6. avgusta smo se udeležili sektorske vaje v okviru 110-letnice PGD Stob – De­pala vas. Vaja je potekala v objektu AS Domžale. Sodelovali smo pri notranjih napadih in reševanju ponesrečencev. Intervencije Med poletjem je bilo devet klicev na 112 za našo občino. 10. junija se je ob 7.28 zgodila prometna nesreča za Petrolom na obvoznici v smeri Ljubljane. V nesreči sta bili udeleženi dve osebni vozili in kamion. Pri tem se je eno osebno vozilo zagozdilo med nasip in kamion in zaprlo oba pasova. S tehnično opremo za reševanje smo premaknili osebno vozilo in sprostili en vozni pas, odklopili akumulator na vozilu ter posuli razlite tekočine po cestišču. 18. junija so nas ob 18.52 obvestili, da se Stanovalec bloka na Ljubljanski cesti je brez ključa ostal na hodniku, je oseba porezala z motorno žago. Ko smo prispeli na kraj nezgode, zato nas je zaprosil za pomoč pri odpiranju vrat. V stanovanje smo smo ugotovili, da so poškodovanca že domači sami oskrbeli in odpe-vstopili skozi balkon s pomočjo trodelne lestve. Balkonska vrata so ljali v UKC Ljubljana. 20. julija ob 17.11 je prišlo do trka med motornim bila odprta, zato ni prišlo do dodatne škode. Trikrat smo posredovali kolesom in osebnim vozilom v IOC Trzin. Pri padcu je motorist utrpel tudi pri odstranjevanju sršenov in os, enkrat julija, enkrat avgusta ter odrgnine, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali na urgenco. 27. enkrat v mesecu septembru. julija ob 17.06 je prišlo do prometne nesreče na obvoznici pri križi­šču za Mercator. Trčila sta motor in kamion. Motorista so oskrbeli Poveselili smo se reševalci NMP Domžale in ga odpeljali v UKC Ljubljana. Gasilci smo 14. avgusta je PGD Trzin organiziralo piknik v gasilskem domu za vse protinaletno zavarovali cestišče, pomagali vlečni službi ter pospra­vili cestišče. 3. septembra smo ob 11.27 dobili poziv, da je prišlo do prometne nesreče na trzinski obvoznici. Cestišče smo protinaletno Mladina zavarovali, posuli z vpojnim absorbentom in odklopili akumulator na Tudi v šolskem letu 2016/2017 bo potekal krožek Mladi gasilec poškodovanem vozilu. Na vseh prometnih nesrečah smo sodelovali predvidoma vsak ponedeljek ob 17. uri. Za dodatne informacije se z Javnim zavodom Domžale (bivši CPV) in nujno medicinsko pomoč-obrnite na Tanjo Kajfež (031 662 402). jo Domžale. 21. avgusta smo šli ob 13.35 na tehnično posredovanje. V našem kraju člane in njihove družine. Povabljeni so bili tudi vsi, ki so nam pomagali pri izvedbi gasilske veselice. Za hrano in pijačo smo poskrbeli sami. Bilo je veselo. 20. avgusta smo šli ob 15. uri »pošpricat« našega člana Janeza Mušiča, ki je praznoval 50 let. V imenu PGD Trzin mu želimo še mnogo zdravih in veselih let. Poslovili smo se od gasilcev in podpornih članov 5. maja smo se ob 16. uri v Mengšu poslovili od našega podpornega člana Martina Oštrbenka. Ob tem bi se opravičil domačim, ker tega nisem zapisal že v prejšnji številki. 30. junija smo se v Mengšu pos­lovili od članice PGD Mengeš. 9. julija smo šli v Domžale, kjer smo se poslovili od člana PGD Stob – Depala vas, 19. julija pa od člana PGD Domžale – mesto. 15. junija smo se poslovili od člana PGD Študa. Tekmovanja 3. septembra je potekalo v Markovcih v Prekmurju že tretje tekmo­vanje s starimi brizgalnami. Mi smo tekmovali z našo staro ročno brizgalno. Narejena naj bi bila še pred letom 1890. V kategoriji ročnih brizgaln smo nastopili z moško in žensko ekipo. Ženska ekipa je za­sedla odlično 1. mesto, moški ekipi pa se je prvo mesto izmuznilo za dve točki, tako da smo osvojili 2. mesto. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! . Dušan Kosirnik Foto: Nina Kumše Foto: Miha Pavšek Iščemo drugega papagaja! Konec avgusta smo od prebivalke Trzina prejeli obvestilo, da sta med bloki na Ljubljanski cesti na prostosti dva papagaja. „Prvič smo ju opazili že julija, nato v zadnjem tednu avgusta vsak dan. Papagaja nista boječa, sta dobra letalca in sta zelo glasna. Te­žava je, da napadata lastovice, ki gnezdijo na fasadi. Postavita se na gnezdo in kljuvata vanj. Ena mlada lastovica je že padla iz gnezda, ena odrasla pa je s poškodovano glavo obležala na balkonu. Vsak dan sta papagaja manj boječa in bolj intenzivno napadata lastovice, tudi medtem ko letijo,“ nam je napisala v elektronskem sporočilu in pozva­la lastnike, da ne spuščajo papagajev na prostost. Pr vega septembra so nas obvestili, da so enega papagaja ujeli. Pre­dali so ga Zavetišču Horjul. Ko smo pred zaključkom redakcije preveri­li, ali jim je uspelo ujeti tudi drugega, smo izvedeli, da ne in da ga tudi ni več na spregled. „Prvi papagaj je še vedno v zavetišču Horjul, kjer upajo, da najdemo še drugega, da ju bodo potem lahko oddali novim lastnikom kot par.“ Po Trzinu sta namreč poleti letala papagaja vrste agapornis (t. i. lovebirds), ki so znani po tem, da pari živijo skupaj celo življenje – samec in samica pa sta tudi zelo povezana in navezana drug na drugega. „Tudi zato si res prizadevamo, da bi ju spet združili, čeprav verjetno ni več veliko upanja. Dnevi so vedno bolj mrzli in na prostosti papagaja ogrožajo tudi druge ptice, predvsem srake in go­lobi,“ nam je še sporočila občanka. Če imate o papagaju kakršno koli informacijo, lahko pišete na uredništvo Odseva. . Metka Pravst Intervencija: Reševanje ključev Na eno od avgustovskih nedelj so imeli trzinski gasilci v naselju T-3 zanimivo »intervencijo«. Na srečo ni bilo nič hujšega, le eden od tam­kajšnjih stanovalcev se je »samozaklenil« in ostal pred vrati lastnega stanovanja. Moderna, protivlomna vrata, ki so jih večinoma vgradili v stanovanja v tej soseski, imajo namreč to »čudovito« lastnost, da jih lahko z zunanje strani odpremo le s pomočjo ključa, saj nimajo kljuke. Naši gasilci so se lotili zadeve tako, kot je prav, saj vzpon po teleskop­ski lestvi v 3. nadstropje (to je bilo treba najprej »na roke« pripeljati okoli vogala …) ni mačji kašelj. Drugim lastnikom stanovanj naj bo tole v poduk, lastnik tega stanovanja pa bo »reševanje« gotovo še dolgo pomnil. . Miha Pavšek, CZ Trzin Trzinci - naš ponos Saša Hudnik: Življenje je treba živeti! »Raziskovalka in ustvarjalka po duši, organizatorka po deja­njih, mentorica in režiserka otroške gledališke skupine Show v KUD Franca Kotarja, idejni vodja, izvajalka in še kaj,« opi­še samo sebe. O svojem delu, kjer je našla svoje poslanstvo, spregovori s takim žarom in strastjo, da bi se ji najraje takoj pridružila ali jo vsaj neskončno dolgo poslušala. To je Saša Hudnik, ki rada predaja svoje znanje predvsem otrokom, prav­zaprav bi rada preko dramskih tehnik pomagala vsem, ki čutijo negotovost ali se utapljajo v raznih frustracijah, ki jih ustvarja sodobni materialistični čas. Že dolgo je zapisana gledališču, saj je že kot najstnica obiskovala Dram­sko šolo Barice Blenkuš in se kalila na domačem, trzinskem odru. Rojeno Trzinko je pot iz gimnazije zanesla na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je zaključila študij kot diplomirana etnologinja in kulturna antropologi­nja. Preizkusila se je na različnih delovnih področjih: v okviru nevladne organizacije je raziskovala položaj migrantk, vodila projekte v prevajalski agenciji, razvijala področje človeških virov ... Kljub temu da je bila pri svo­jem delu uspešna, se ni dobro počutila. Poslušala je svoje srce, zapustila ekonomsko varnost stalne zaposlitve in se preusmerila na področje kul­ture. Lansko leto je ustanovila Zavod Azum, ki organizira in vodi dramske in izkustvene delavnice. Svoje znanje vseskozi nadgrajuje na strokovnih delavnicah in izobraževanjih. Pravi, da je življenje brez neprestanega učenja prazna lupina. Tudi zato se je na Pedagoški fakulteti vpisala na magistrski študij ‘Pomoč z umetnostjo’, kjer pridobiva dodatno znanje o tem, kako lahko drama in njene tehnike koristijo v vsakdanjem življenju. Pred leti si začela aktivno delovati v KUD-u, kjer ste oblikovali gledališke skupine za otroke. Kako se je začelo? Ko sem se vrnila v Trzin, v KUD-u ni delovala nobena otroška gledališka skupina. Zato sta me k sodelovanju povabili Ana Cimperman in Brigita Ložar. Ideja me je izjemno navdušila, saj imam otroke zelo rada in sem z njimi nekoč že delala. Najprej sem eno leto obiskovala razne delavnice in izobraževanja o gledališču in delu v njem, ker je bila to moja želja in hkrati tudi njihov pogoj. In tako je v sezoni 2013/14 začela delovati Mini dramska šola, ki jo je obiskovalo 13 otrok od prvega do petega razreda. Leto pozneje se je zanimanje za vpis povečalo, zato smo oblikovali tri starostne skupine, MDŠ1, MDŠ2 in SHOW, ki so razdeljene kot triade v osnovnih šolah. Tako smo lažje prilagodili način dela z otroki, saj je bila prvo leto starostna razlika med njimi res prevelika. Najmlajši so v skupini MDŠ1, otroci druge triade so v MDŠ2. S čim se ukvarjate in kakšna je razlika v delu med skupinama? Osredotočamo se na spoznavanje odrske igre, gledališča in dram- MINI DRAMSKA ŠOLA V TRZINU že četrto leto odpira svoja vrata. V septembru vpisujemo v dve skupini: MDŠ 1 (I. triada - osnove improvizacije, igranja/nastopanja, spoznavanje drame in gledališča, uporaba rekvizitov in kostumov) in MDŠ 2 (II. in III. triada - daljše improvizacije, oblikovanje lika, govor, razlikovanje med žanri in njihovimi značilnostmi). Več informacij: skega sveta ter urjenje v veščinah improvizacije. Nudim jim neko varno okolje, v katerem razvijajo domišljijo, ustvarjalnost, iznajdlji­vost, spoznavajo sami sebe in se spremljajo v različnih okoliščinah, gradijo samopodobo ... To velja za vse moje skupine. Še posebej pomembno je, da je že pri najmlajših prisotna empatija. Ko otrok stopi v čevlje drugega, kar zahteva vloga, lahko začne razmišljati o situaciji. Nimamo strogih pravil. Nič, kar naredijo na odru, ni narobe, ker želim, da se njihova ustvarjalnost zadrži oziroma razvija. Pazim le, da ne prihaja do poniževanja. Na kakšen način spodbujaš njihovo ustvarjalnost, domišlji­jo? Obstaja cel nabor dramskih igric, ki so temu namenjene. Nekatere spodbujajo spontanost, domišljijo, očesni stik in uporabo gest. Dru­ge krepijo koncentracijo in spomin, lahko so namenjene sproščanju in ustvarjalnosti. Preko iger otroci povezujejo govorico z gibom in čustvom. V osnovi gre za to, da otrok sam sebe raziskuje, jaz pa mu nudim orodja za to. Kaj pa MDŠ2? V skupini nadgrajujemo znanje, igramo zahtevnejše igrice, več se pogovarjamo o medsebojnih odnosih, več delamo na improvizaciji, da se otroci navadijo hitro razmišljati. Poudarek je tudi na govoru in položaju na odru. Kot pri MDŠ1 pa še vedno razvijamo in nadgrajuje­mo lastni razvoj, kreativnost, sodelovanje, samozavest, iznajdljivost, empatijo. Pod tvojim mentorstvom otroška skupina Show že uprizar­ja gledališke predstave. Člani skupine Show so večinoma starejši osnovnošolci, ki se ukvar­jajo že s konkretnimi postavitvami gledaliških predstav. Ker so bili na začetku vsi novinci, le dva sta prišla iz MDŠ, smo pr ve tri mese­ce namenili medsebojnemu spoznavanju, pridobivanju samozaves­ti, spoznavanju gledališke igre, šele nato smo se začeli uk varjati s predstavo. Pr va je bila »Kje sem doma«, druga »Princesa kamnitih besed«; obe je občinstvo izredno dobro sprejelo. V tem času so izjemno napredovali in se razvili, pa ne mislim le telesno. Zelo sem ponosna na njih, na »svoje« otroke. V tej sezoni boš oblikovala novo skupino. Zakaj? Tu bodo zbrani otroci, ki so pri meni že nekaj časa, in bo nekakšna predstopnja skupine SHOW. Letos bomo skupaj pripravili Miklavž­ 040 397 252 (Saša) zavod.azum@gmail.com evo predstavo. Potem pa bomo delali na interpretaciji teksta, in https://zavodazum.wordpress.com sicer bodo otroci povezali vse, kar so se naučili do sedaj. Trzinci - naš ponos Pri vsem tem pa brez nekega specifičnega znanja ne gre. Preden se nečesa lotim, moram o tem vedeti čim več. Zato sem svoje znanje izpopolnjevala na več delavnicah JSKD-ja, udeležila sem se konference dramske pedagogike Kreativno učenje, delavnice dramske pedagogike kot način za premagova­nje, delavnice na temo prisotnosti in čutnega spomina, avten­tičnega gibanja, obiskujem predavanja v okviru magistrskega študija. Izredno dragocena so mi selektorska srečanja s profe­sionalnimi gledališčniki. Nisem še prenehala z učenjem. S čim se še ukvarjaš poleg tega, da vodiš MDŠ in sku­pino SHOW? V Zavodu Azum načrtujem, organiziram in izvajam dejavnosti, ki so povezane z dramsko-gledališkimi aktivnostmi in z otroki in vodim izkustvene delavnice za odrasle. Tako sem sodelovala v skupini otrok z avtizmom, vodila delavnico za moške, ki imajo težave z navezovanjem stikov z ženskami, zdaj zaključujem so­delovanje s skupino koroških fantov – zamejskih Slovencev, ki se bodo novembra predstavili tudi v Trzinu. In kakšen je namen teh raznovrstnih delavnic? Preko dramsko-terapevtskih tehnik in s preigravanjem različ­nih situacij udeleženci pridobijo večjo samozavest, močnejše samozaupanje, globlje razumevanje lastnih čustev, boljši nad­zor nad čustvi, večjo sposobnost reševanja problemov, orodja za premagovanje sramežljivosti, izstopijo iz svoje lupine, povi­šajo svoj ustvarjalni potencial, zgradijo zaupanje do drugih ljudi, zmanjšajo nivo stresa in anksioznosti. Imaš hčerkico Ano in moža Petra. Kako ti uspe uskladiti vse obveznosti z družinskim življenjem? Moja punčka in mož, ki me podpira pri mojem poslanstvu, sta moja velika opora. Zlata vredno se mi zdi, da se z Ano v miru zbudiva, pozajtrkujeva in se odpraviva v šolo. Ni hitenja, paziti morava le, da prideva pravočasno. Popoldan jo pridem iskat, večere velikokrat preživljava skupaj in tudi v MDŠ1 je z mano. Veliko se pogovarjava o mojem delu, pa tudi tako velika je že, da čuti, ve in razume. To leto je bilo izjemno naporno zame, na fakulteti sem imela veliko predavanj in veliko obveznosti med tednom. Pridejo dnevi, ko ne gre vse po željah in načrtih. Mislim pa, da je vse to dogajanje moji družini prineslo več pozitivnega kot negativnega. Svoje delo in nova znanja prenašam tudi na odnose doma, kar bogati naše skupno življenje, partnerski od­nos in tudi odnose z drugimi. To je postal moj način življenja. Delo in družina, oboje se prepleta. Zagotovo bi rada še naprej osebnostno rasla, se raz­vijala in hkrati predajala svoje znanje drugim. Kaj imaš v načrtu? Vem, kje želim delati in kje se čutim. To je delo z osnovnošolci, ki se vsak dan soočajo z različnimi problemi, in delo s starejšimi. Tu je moje poslanstvo. Rada pa bi širila delovanje Zavoda tudi na delo z drugimi skupinami, kot so otroci s posebnimi potreba­mi, begunci, prosilci za azil … Rada bi, da bi Zavod rasel, se širil in združeval posameznike, ki bi prispevali del znanja, energije in vizije in preko kulturnih, izobraževalnih in socialnih vsebin pripomogli k rasti posameznika in družbe. Moja velika želja je tudi, da bi v Trzinu vzpostavila žensko skupino, ki bi se preko dramsko-terapevtskih tehnik dvakrat mesečno lotevale ženskih tem. To bi bil nek prostor in čas zanje, kamor bi se odmaknile od vsakodnevne rutine in se pogovarjale ... Ah, idej in planov imam ogromno, a ne zmorem vsega sama. Zato vabim vse, ki čutijo, da bi se lahko našli v tem, imajo vizijo, želijo razdajati svoje znanje in pomagati ljudem, da se mi pridružijo. . Tanja Jankovič Velika zmaga Jureta Močni­ka v Hinterzartnu Smučarski skoki so resda zimski šport, toda skakalci ogromno skokov izvedejo tudi v preostalih letnih časih, ko na plastični podlagi opravijo pravzaprav glavnino dela za snežno sezono. Tekme, ki jih imajo v »po­čitniškem« obdobju, jim služijo predvsem za sprotno preverjanje prip­ravljenosti. S tem, kar so julija in avgusta pokazali njegovi varovanci, je Aleš Selak, izkušeni trener pri SSK Mengeš, v glavnem zadovoljen, čeprav nikoli ne pozabi dodati, da imajo še rezerve, da so sposobni še več. Da se razvija v vrhunskega skakalca, bolj ali manj redno dokazuje Jure Močnik. Da bi utegnila biti pred 14-letnim Trzincem še nadvse svetla prihodnost, je nakazal tudi 30. julija v Hinterzartnu, kjer je pred člansko tekmo velike nagrade Mednarodne smučarske zveze (FIS), na kateri je nastopila večina najboljših asov sveta, v svojo korist odločil preizkušnjo na 80-metrski napravi za mladinski pokal FIS. Kako izjemen uspeh je dosegel Močnik, pove podatek, da je zmagal v konkurenci 45 najboljših tekmovalcev (do 15 let) iz štirinajstih držav – Avstrije, Češke, Finske, Francije, Italije, Kanade, Latvije, Nemčije, Madžarske, Norveške, Poljske, Romunije, Švice in Slovenije. Le teden dni pred tem se je v podobni mednarodni konkurenci v Ru­hpoldingu (do 13 let) odlično odrezal še en mladi skakalec iz SSK Men­geš, in sicer Taj Ekart, ki se je s tretjim mestom na 40-metrski napravi prav tako udeležil slovesne razglasitve najboljših. Za nameček je prispe­val pomemben delež k zmagi slovenske četverice na tamkajšnji ekipni preizkušnji, na kateri se je med leto mlajšimi upi prvega mesta veselil tudi Teo Herbstritt. Na posamični tekmi (do 12 let) pa je bil kot sedmi najvišje uvrščeni Slovenec. Za tem sta Selak in njegov pomočnik Luka Brnot na začetku avgusta manjšo ekipo odpeljala na tradicionalno prireditev za pokal Flosarja na Ljubnem, kjer je Taj Ekart (do 13 let) slavil zanesljivo zmago. Njegov us­peh ima toliko večjo težo, če vemo, da se je šele dan pred tekmovanjem vrnil z morja. Poleg njega sta na oder za najboljše tri ob Savinji skočila tudi Domen Kern (do 12 let) in Nik Bergant Smerajc (do 10 let), ki sta pristala na tretjih mestih. V članski konkurenci so se v minulih dveh mesecih Anžetu Lanišku vztrajno izmikale točke v poletnem »svetovnem pokalu« (še najbližje jim je bil z 31. mestom v Hakubi), brez njih je v Hinterzartnu ostal tudi Matjaž Pungertar, ki pa se je redno uvrščal med najboljšo trideseterico na tekmah za celinski pokal. V Kranju, kjer je »Žaba« izvlekel 21. in 29. mesto, je »Pungi« zasedel 15. in 28. mesto, v nadaljevanju je 26-letni Vrhpoljčan nanizal še 20. in 12. mesto v Kuopiu ter 14. in 19. v Frenštatu. Kakšnega daljšega oddiha si seveda ni mogel privoščiti niti Leon Šarc, ki je konec avgusta prestal ognjeni krst med svetovno elito nordijskih kombinatorcev v Oberwiesenthalu; ekipni šprint za veliko nagrado FIS je končal na 19., posamično tekmo pa kot drugi najboljši Slovenec na 51. mestu. Za konec pa še prijazno (po) vabilo vsem bralkam in bralcem na dr­žavno prvenstvo v skokih za dečke in deklice, stare do 10 in 11 let, ki ga bo SSK Mengeš v soboto, 8. oktobra, gostil na 23-metrski napravi na Zalokah pod Gobavico. Sleherni glas podpore za domače upe bo še kako dobrodošel. . Miha Šimnovec Trzinski podjetniki Eko-logičen pogled – zakaj pa ne? S Tjašo Pavček, soustanoviteljico Ekolife Natura, za­ložnico, prevajalko in adoulo se ni težko zaklepetati. Ob pšenični kavi v riževem mleku je mimogrede pretekla poldruga ura in šele prihod Tjašinih treh otrok, ki jih je mož Boštjan obzirno odpeljal na potep, naju je opomnil, da sva prekoračili odmerjeni čas. Ampak kaj, energije se povežejo in radovednost ne pozna meja! Kdo ne pozna izdelkov Ekolife Natura? Ustanoviteljica blagovne znamke Ekolife je Tjašina sestra Tajča Pavček. Tjaša se ji je pridružila že takoj na začetku in v sestrski navezi jima je uspelo, ker verjameta, da je ekološki način življenja zelo pomemben ne le za naš lastni obstoj, temveč tudi za obstoj našega planeta. V njuni spletni trgovini (www.ekolife.si) in tudi na sedežu podjetja v IOC Trzin, na Brodišču 28, kjer se lahko oglasite vsak delavnik med 7. in 15. uro (v neposredni bližini zadiši iz Krejanove peči), nekatere izdelke pa tudi pri trzinskem Frutasu, boste našli samo naravne izdelke s certifikatom. Pa ne samo ekološko pridelanih izdelkov, ampak tudi za tiste s prilagojeno prehrano, kot so izdelki brez laktoze, brez glute­na in tudi za vegane. Ekolife je v Slovenijo prvi pripeljal chia semena, to je bil res pravi bum, vendar kot Tjaša opozori, prvega vsak posnema. Podobno je bilo tudi z oljem črne kumine, ki so ga naslednje leto imeli že vsi. Zato iščejo nove izdelke in nove prodajne niše. Še vedno je trg z ekološkimi izdelki precej majhen, in kot pravi Tjaša, se morajo vseskozi prilagajati tržišču. Cilj je tujina. Tjašini zgodbi, poslovna in osebna, pa nista povezani samo z eko arhi­tekturo, preizkusila se je tudi v založništvu in prevajanju, vendar priznava, da od tega ne bi mogla živeti. Je tudi raziskovalka drugačnega življenja, in čeprav se sliši morda nenavadno, se duhovnost in poslovni svet pri Tjaši ujameta na isti frekvenci morda tudi zato, ker ni tipična Slovenka. Čudno, da ju s sestro Tajčo še nismo videli v TV oddaji Prava ideja. Pa pojdimo lepo po vrsti in ji prisluhnimo s prve roke. Tjaša, ubiraš več poslovnih poti. Bralci te najbolj povezujejo z izdelki Ekolife, pa morda lahko za začetek poveš, kako sta s sestro Tajčo vse skupaj začeli? Po več kot 12 letih dela kot ekonomistka v zavarovalništvu sem spozna­la, da me to ne osrečuje, da želim početi nekaj iz strasti, da se zjutraj zbu­dim in začnem delati s srcem. Sestra Tajča je najprej dobila zastopstvo za naravne vložke, in ker sva si rekli, da morava to deliti s čim več ženskami, sem se z avtom odpravila do trgovin po Sloveniji in prvi dan vse prodala. Poznala nisem nikogar, vendar je pri prodaji tako, da ti prodajaš sebe, hit­ro sem pridobila zaupanje strank in po Sloveniji razširila mrežo trgovin, ki so kupovale izdelke. Postopoma sva dodajali vse več izdelkov, kot so linija izdelkov Flora proti komarjem in klopom, ušem, naravni izdelki proti kaš­lju, prehladu, ušesne svečke in kasneje chia semena, konopljine izdelke, superživila. Po ideje sva veliko hodili tudi na sejme v Nemčijo, neprestano raziskovali, kaj bi še lahko naredili, in se tudi prilagodili trgu. Tako sva od leta 2007 prisotni v spletni trgovini, naredili sva tudi prve korake proti tujini. V Nemčiji, Dubaju, prek spleta iščemo baze podatkov, kje so dis­tributerji, npr. za wellnesse, male živali, in z njimi direktno kontaktiramo. Kako je podjetje raslo in koliko vas je danes zaposlenih? Danes je v podjetju zaposlenih deset ljudi, to so tako trgovski potniki kot tudi skladiščniki. Na začetku sva s sestro delali vse sami v babičini garaži, pri njej je družina tudi živela. Oče je takrat pripomnil, da je tudi Bill Gates začel v garaži. V Trzinu pa sva že kar nekaj časa, potem ko smo se iz poslovnih prostorov na Rudniku preselili v IOC Trzin, najprej v Simps'S nato pa na sedanjo lokacijo. Oči naju je vedno hecal, da je tudi Bill Gates … (smeh) Povej kaj več o sami filozofiji Ekolife? Kateri so vajini paradni izdelki? To je tisto, v kar verjamem, da deluje in je dobro. S sestro vedno pre­izkusiva na sebi, tudi na otrocih, preden dava izdelek na tržišče. Vedno izhajam iz sebe, ljudem želim pomagati, da bi se na naraven način pre­hranjevali, pozdravili, da ni treba za vsako stvar v lekarno. Med našimi vodilnimi izdelki so npr. konopljino olje, konopljina semena, alge spirulina in chlorella, chia semena, ušesne svečke, naravni vložki … Ali tako lažje ohranjata sestrsko vez ali jo je poslovni odnos spremenil? V čem se s sestro najbolj dopolnjujeta, v čem raz­likujeta? S sestro sva si precej podobni, a tudi zelo različni. Sva pa zelo povezani in se dopolnjujeva, kar ne pomeni, da se tudi ne skregava (smeh). Velikok­rat se zgodi, da o nečem razmišljam, nato ugotovim, da o tem razmišlja tudi sestra. Ali si že od nekdaj živela zdravo, eko oziroma kaj te je pripe­ljalo do tega? Seveda nisem bila tako osveščena od nekdaj, starši so me drugače vzgajali. Ko sem imela 16 let, nisem bila najbolj zadovoljna s sabo. Udele­žila sem se delavnice za življenje in se odločila, da hočem od življenja več. Prvi korak, ki ga starši niso odobravali, je bil, da ne bom več jedla mesa. Nato sem sama raziskovala dalje, v roke mi je prišla knjiga Življenje je tvoje, avtorice Luise L. Hay (op. a. avtorica v njej opozarja na moč pozitiv­ne misli, da smo si nadloge, ki nas doletijo, v svoje življenje privabili sami z negativnimi prepričanji), ki mi je odprla nov svet, videla sem, da je vse mogoče. Spodbujale so me zgodbe o uspešnih, spoznala sem, da to zmo­rem tudi jaz, kar mi je dalo krila, energijo. Seveda spremembe niso prišle naenkrat, čez noč, ampak je bil to proces – od hrane, vložkov, športnega načina življenja … Postopoma so nama s Tajčo sledili tudi starši, oba sta danes vitalna, mama pri svojih 65 letih teče celo maratone. Kako poskrbeti, da se zdravo prehranjujejo tudi otroci? Hja (nasmeh), tudi z otroki je preprosto, če jim na pravi način predstaviš hrano. Naplesti je treba zgodbico. Tako sem pred časom v osnovni šoli za 4. razred pripravila špinačni »Popajev« smoothi za mišice. Delala sem jih pred otroki, tako da so videli, kaj sem dala v mešalnik. V vrsti so stali vsi za še. Za presno čokolado so celo fantje želeli recepte. V podjetje stalno uvajata nove izdelke, ponujata nove izzive, širita poslovne ideje. Tudi v tujino? Res je, v iskanju novih izdelkov sva naredili korak naprej. Pripravili sva novo linijo izdelkov za wellness in spa centre (op. a. za toplice in druge centre zdravega počutja), seveda pa je izdelke moč dobiti tudi v malopro­daji. Glina za obloge je nepogrešljiv del domače lekarne, saj dela čudeže. Tako si npr. z glinenimi oblogami pomagamo pri pikih, alergijah, srbeči­cah, raznih poškodbah … Tudi ko glino piješ, gre na mesto obolenja in se izloča skozi prebavo. Z izdelki iz slovenske gline želiva prodreti predvsem v tujino. Imamo dve liniji gline, ena za spa in wellness, drugo za male živali Mr. Buddy, katero smo pravkar distribuirali v slovenske trgovine za male živali in veterinar­ske klinike. Vse je nastalo v podjetju Ekolife – od ideje, grafične podobe, imena. Sodelujemo s priznanim slovenskim proizvajalcem gline Bolus iz Komende (op.– tam je tudi močna energijska točka), ki je sušena na son­cu, pripravljena ročno, ekološko in čisto, nakopana v globini od 2 do 4 m, vsebuje 65 odstotkov silicija, ki pa je element naravne inteligence. Ko enkrat odkriješ skrivnost in čudež delovanja gline, ne moreš več brez nje. Tvoja poslovna in osebna zgodba pa ni povezana samo z Eko­life, ampak si se preizkusila tudi na drugih področjih. Res je, za zraven, za dušo sem prek s. p. tudi založnica in prevajalka. Od tega ne bi mogla živeti, je pa to še ena strast, nov izziv, da se naučim nekaj novega. Tako jasnega sporočila, kot mi ga je dal avtor Adamus Saint-Germain, enostavno nisem mogla spregledati. Če pa bi mi kdo pred tem rekel, da bom izdajala knjige ali jih celo prevajala, bi ga vprašala, kaj je z njim. Vendar, ko pride do tebe tako jasna ideja, ko to začutiš z vsako celico svojega telesa, strastno, potem veš, da je to pravo. In tako sem izdala in prevedla knjigo (op. a. – nato še dve, več o tem na www.nova­energija.eu), ki je v Evropi nisem mogla kupiti, poštnina iz Amerike pa je stala toliko kot knjiga. Kako povezuješ duhovnost in poslovni svet? Zdi se, da sta si popolnoma v nasprotju? Mislim, da gre za zakoreninjen sistem prepričanj, da duhovnost (čeprav sama te besede ne uporabljam rada, ker je velikokrat zlorabljena) in po­slovnost ne gresta skupaj. Po eni strani se vsi ukvarjamo s tem, saj se slej ko prej začneš ukvarjati s sabo, spoznaš, da si veliko več kot le meso in kosti; to je kot potovanje vase in veliko bolj odraža besedo duhovnost. Lahko raziskuješ sebe in si v poslovnem svetu. Zelo verjamem, da je obilje tisto naravno stanje, ki si ga zaslužimo in ga je dovolj za vse. Da si v tem življenju tukaj, da tudi uživaš, ne le trpiš, čeprav smo bili vzgajani z drugačnimi vzorci, da si ne zaslužimo. In da zaradi tega nimamo slabe vesti. Na prvo mesto moram postaviti sebe, kako bi drugače skrbela še za druge, za svoje otroke? Si tudi adoula (izg. »adula«), povezovalka še nerojenih otrok in prihodnjih staršev. Kakšna je tvoja vloga? To pa je še ena strast, res. Od nekdaj so me privlačile nosečnice, porod, rojstvo. Ko sem se pred petimi leti seznanila s šolo rojstva in opravila tečaj, sem vedela, da želim imeti tudi sama še enega otroka samo na ta način. Na srečo se je mož strinjal, in ko sem rodila hčerko Iso (op. a. tretji otrok), sem začutila, da moram izkušnjo posredovati drugim ženskam. Moja vloga je, da vzpostavim med prihodnjimi starši in njihovimi še ne­rojenimi otroki močno energijsko povezavo, pri tem je pomembno tudi predihavanje s trebuhom. Staršem pomagam odkriti tančico skrivnosti rojstva, ker je rojstvo precej več kot samo fizični proces. Začne se že veliko prej, pomembno pa je, da se starši zavedo, da gre za zavestno izbiro in kakšen vpliv ima ta na samo spočetje in nosečnost. Ne za to, ker hoče babica vnučke, ali si že toliko star, da bi jih že moral imeti, ali ker to pričakuje okolica. Starši gredo na začetku skozi zelo podroben vprašalnik, zakaj si želijo otroka in če si sploh ga želijo. Lahko se zgodi, da potem celo ugotovijo, da si otroka ne želijo ali pa si ga želi le eden od partnerjev, pa si tega drugemu ne upa povedati. Katere so še prednosti sodelovanja z adoulo? Največja prednost je, da lahko starša začutita povezavo s svojim še nerojenim otrokom in zgodaj vzpostavita lep odnos, kar je pomembno tudi za otroka. Otrok zaradi takšne povezave čuti še več udobja in var­nosti. Bolj zdrav bo, manj bo jokal v prvih mesecih življenja, tudi vzgoja takšnega otroka je precej lažja. Adoule pa ne smemo zamenjati z doulo, ki spremlja žensko (ali par) v času nosečnosti, poroda in po porodu. Kako sprejemaš življenje? Pozitivno razmišljanje, pozitivna energija, pozitivni rezultati? Da, absolutno, vendar je del mene tako pozitivno kot negativno. Ver­jamem, da sem kreatorka svojega življenja, zato zanj prevzemam polno odgovornost, in če mi kaj od tega ni všeč, si to »odkreiram«. Iščem odgovornost znotraj sebe, ne krivim drugih. Veliko ljudi pa živi v svojem krogu drame, delajo (si) nove probleme, samo da se ne ukvarjajo zares s seboj. Zato tudi ne gledam televizije in ne poslušam novic na radiu, ker se ne želim obremenjevati s stvarmi, ki odvračajo pozornost od mene same. Zelo rada pa berem Odsev, ker prinaša pozitivne zgodbe. Na te­leviziji recimo spremljam oddajo Prava ideja, ker rada vidim ljudi, ki so uspešni, to mi daje polet, energijo. Kako si povezana s Trzinom? V Trzinu nimamo le poslovnih prostorov, tu tudi živim že 12 let, za kar Foto: Boštjan Tomc sem zelo hvaležna. Živim pod gozdom, z razgledom na gore, hkrati sem v naravi in tudi blizu Domžal in Ljubljane. Zame je to idealna lokacija, da lahko mimogrede zavijem peš v gozd, na Dobeno, Rašico. Gozd je zame darilo, največja učilnica, kjer z otroki preživim veliko časa. Tudi dopust najraje preživljam v naravi, kampiranje je hotel s petimi zvezdicami, 50 m od morja v šotoru so najbolj luksuzne počitnice! Ali lahko človek z dobro idejo dejansko spremeni svet? Velikokrat nas ljudje, ki si želijo sprememb v življenju, sprašujejo, kako in kje začeti. Eden od izzivov, ki smo ga pripravili lani, je bil Ekolife izziv, kako v enem letu do sprememb. Kogar to zanima, si lahko na spletni strani www.ekolifeizziv.si prebere več o projektu, in kdor si želi začeti s spremembami, nam lahko piše na info@ekolife.si. Tjaša, hvala, da si z nami delila delček sebe, tvoje poglede na svet, po­slovne in osebne izkušnje. Iz tvojih ust se eko sliši logično: živeti zdravo, prijazno in ljubeče do sebe, sočloveka in narave. . Nataša Pavšek Na dlani Foto: Metka Pravst Župnijska cerkev sv. Florijana Spoštovana bralka, spoštovani bralec! Vsako leto na nedeljo okrog 25. septembra v župniji pra­znujemo »žegnanjsko« nedeljo. Daritveni oltar in cerkev je po obnovi leta 1989 posvetil takratni nadškof dr. Alojzij Šu­štar na Slomškovo nedeljo. Sicer je bila ta cerkev posvečena že prej, vendar ne vemo za datum, niti se še ni našel kakšen arhivski vir, ki bi potrjeval točen datum. Velikokrat v zgo­dovini se je zgodilo, da je bil isti bogoslužni prostor večkrat posvečen, bodisi zaradi prezidav, večjih popravil ali zaradi zlorab (npr. protestantov ali turškega opustošenja). Pomembno je, da imamo svoj zunanji praznik, da se ob veselju, da imamo ta bogoslužni prostor, veselimo tudi, ko se v njem zbere živa cerkev, ki je zbrana v Jezusovem imenu, ki je posvečena s sv. krstom in se vedno znova posvečuje z udeležbo pri Kristusovi nekrvavi da­ritvi. To je največ, kar imamo v tem življenju. Zunanjost je torej zgolj sredstvo, ki nas mora usmerjati v to, kar je bolj bistveno, v notranjost. Obenem pa je to najstarejši objekt v občini in zato ima za našo občino tudi veliko zgodovinsko, kulturno in umetniško vrednost. Naša župnijska cerkev stoji na tem mestu že vsaj 500 let. Prvič je bila omenjena v Seznamu dragocenosti leta 1526, ko so kamniški sodniki pobirali po cerkvah dragocenosti za boj proti Turkom. Več o tem si boste lahko prebrali tudi v naši Kroniki. Ta cerkev je bila velikokrat prezidana, popravljena, preurejena, v so­dobnem času najbolj temeljito po ljubljanskem potresu 1895, nato po malem vse do danes. Danes se mnogi spotikajo ob fasado. Žal pa to ni glavni problem naše župnijske cerkve. V njej bi morali urediti najprej statiko (vez in temelje). Nato bi sledila obnova notranjosti in šele nato zunanjost. Vsi ti projekti so za župnijo predvsem finančno zelo težko dosegljivi. V zgodovini so to cerkev vedno obnavljali vsi občani, nekateri z delom, drugi z materialom, denarnimi sredstvi. Čez deset let bomo praznovali 500 let prve pisne omembe naše cerkve, iz katere iz vemo, da že takrat ni bila le majhna kapelica. Vpra­šanje, ki se ob tem zastavlja, je, ali našo cerkev res želimo obnoviti. Če jo želimo, sta takoj na vrsti drugi dve vprašanji: Kako bomo to storili? Kje bomo dobili sredstva? Obstaja sicer več možnosti, od pobiranja po hišah, okvirnega letne­ga zneska na stanovanje, ofri, darovi, položeni na TRR. Tudi če izbere­mo enega od teh načinov, bo še vedno potrebno sodelovanje Občine, saj se moramo procesa obnove lotiti celostno. Prejeli smo že nekaj pobud za samo delno obnovo, vendar pri takem stanju na objektu to ne pride v poštev. Zato v mesecu, ko praznujemo žegnanjsko nedeljo ob 490-letnici prve omembe cerkve v Trzinu, spodbujam vse, da premislimo, damo pobude, predloge, seveda ne preveč abstraktne, ampak realno uresni­čljive, kako bi lahko v teh desetih letih izpeljali projekte za obnovo cerkve. Če je to sploh v našem interesu. Gotovo mora to biti skupni interes vseh občanov za tako pomembno stavbo, kot je župnijska cer­kev. Vabim torej vse k razmisleku, da v novem šolskem letu dorečemo in se odločimo, po kateri poti bomo šli naproti 500-letnici naše župnij­ske cerkve. Predlagam, da ideje, pobude in razmišljanja pošljete po elektronski pošti na župnijski naslov: zupnija.trzin@rkc.si ali pa jih oddate pisno v nabiralnik ali skrinjico »DAR« v cerkvi pri vhodu na kor. Vaše predloge bomo zbirali do velike noči, 16. aprila 2017. Potem jih bomo pregledali na seji ŽPS in o tem obvestili tudi širši krog občanov v Odsevu in Župnijskem listu. Vsem pa, ki že sedaj skrbite za urejenost naše cerkve, iskrena zah­vala, predvsem gre ta zahvala redni ekipi za krašenje in čiščenje, ki se neutrudno zbira vsako soboto po maši. Prostora je še dovolj, vabljeni, da se ji po svojih močeh pridružite. Kraj je znan, čas tudi, potrebna je še dobra volja. Dobrodošli. . Boštjan Guček, župnik Na dlani Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Zahvala Ne bomo tožili, ker si odšla, hvaležni bomo, ker si bila. Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame ANI PIRNAT se zahvalju­jemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Prijazna zahvala gre tudi govorniku Zoranu Rinku, gospodu župniku Bogdanu Dolencu in patru Janezu Poljanšku za sočutno opravljen obred in sveto mašo, Pevskemu kvartetu Krt, gasilcem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsak od vas je pripomogel h ganljivemu slovesu in nam poma­gal v teh težkih trenutkih, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni Svojo življenjsko pot je v 81. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, tašča, sestra in teta FRANCKA GLADEK iz Trzina, Lobodova ulica 18a. Od nje smo se poslovili 22. junija 2016 na ljubljanskih Žalah. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsem, ki ste darovali sredstva slovenskemu društvu Hospic. Zahvala župniku prof. dr. Bogdanu Dolencu, pevcem in organistu za lep pogrebni obred. Vsi njeni Čas beži: 10 let od smrti Franca Mušiča Čas beži, vse se spreminja. In minilo je 10 let od smrti človeka, zaradi katerega nas še danes ustavljajo ljudje na cesti in se ga spominjajo, kot da je živ. 10 let od smrti moža, očeta, ata, strica, prijatelja in neverjetnega podjetnika, ki mu ni bilo mar za denar, ampak za ljudi, s katerimi se je srečeval, z njimi delal ter sodeloval. Prisluhnil je vsem, videl njihove stiske, vse, kar je bilo v nje­govi moči, je delil. Ne mine dan, ko se ne bi spominjali njegovih nasvetov, zgodb in prigod, modrosti, predvsem pa izkušenj, ki so nam izoblikovale življenja in jih za vedno zaznamovale. Vse je drugače danes, a on ostaja v naših srcih tak, kot je bil: nasmejan, preprost, topel, prijazen, poln navdiha ter predvsem modrosti, ki so njegove najbližje in širšo okolico naredile boljšo. Ni jih več veliko takih in dolgo jih ne bo. In naučili smo se, da je to namen človeštva, našega bivanja – ostati v spominu drugih s pridihom topline in ljubezni, predvsem pa z zaupanjem, da se lahko zaneseš nanj. Četudi je samo eden tak. Dragi očka, mož, ata, pogrešamo te, ampak to, kar si nam na svoji poti dal, nas bo spremljalo do smrti in še dlje – ostalo bo v naših zanamcih, in to je vredno več, kot če bi živel 100 let. In vsak dan smo hvaležne, da smo bile del tvojega življenja. Pojasnilo župnika na pisanje o temeljnem kamnu Spoštovane občanke in občani, še posebej gasilke in gasilci! V Odse­vu (junij 2016, str. 13) je med drugimi tudi članek gasilcev, kjer se g. Ko­sirnik zahvaljuje posameznim udeležencem maše v čast sv. Florijanu in postavitvi temeljnega kamna, med njimi tudi meni, in ugotavlja, da »nisem uspel blagosloviti« kamna. Na koncu upa, »da bo naše sodelo­vanje v prihodnje bolj usklajeno, saj na tak način rastemo mi in Trzin«. Mimogrede naj omenim, da se z g. Kosirnikom poznava in se dobro razumeva, vendar se tukaj ne morem strinjati z vsem napisanim. Obe­nem takoj zavračam vsak namig, da je to osebno obračunavanje in napadanje. Ne, gre le za pojasnilo, za resnico. Članek je sicer vsebinsko bogat in lepo napisan, v danem odstavku pa menim, da vsebina lahko zavaja nevednega bralca in daje podlago za jemanje dobrega imena ter širi laž. Verjetno se je g. Kosirniku po pomoti zapisalo, kar sem zgo­raj citiral, zato naj omenim samo nekaj podrobnosti. Predsednik društva g. Kump se je oglasil pri meni v torek zvečer, 3. maja, da bi se dogovorila o slovesnosti. Florijanova nedelja je bila čez pet dni, 8. maja. Vsi plakati in vabila so bila pred tem že javno objavljena in poslana in nikjer ni bilo zabeleženo, da bo procesija z relikvijami sv. Florijana kot vsako leto in nato blagoslov temeljnega kamna. Omenjena je bila samo sv. maša. V pogovoru mi je predsednik sam zatrdil, da o blagoslovu temeljnega kamna sploh niso razmišljali in govorili. Na vprašanje, če si sploh želijo blagoslov, je bil odgovor negativen. K sooblikovanju vabil in zgibanke ali k skupnemu srečanju s predstav­niki vseh udeleženih za slovesnost, kjer bi se dogovorili vse potrebno, seveda v primernem času, nismo bili nikoli povabljeni. Sam sem se udeležil tako občnega zbora gasilcev kakor tudi veseli­ce in postavitve temeljnega kamna. Če bi temu nasprotoval, me tam verjetno ne bi bilo. Ob tem naj omenim, da smo za 40-letnico Župnije na mojo zahtevo imeli skupni sestanek že na začetku leta, kjer smo se prav prijetno vse dogovorili. Seveda smo takrat bili glavni organizatorji na strani Župnije, povabili smo še gasilce, pevce in godbo. Letos se kaj takega ni zgodilo. Iz spoštovanja do odločitve gasilcev zato nisem vztrajal pri blagoslovu, ampak sem upošteval njihovo mne­nje in želje. Bralci pa naj tako sami presodijo, ali sem (ne)uspel blagosloviti te­meljni kamen, saj vendar ni vprašanje na strani župnika, ampak ga­silcev. Sami se bodo morali pogovoriti med seboj in uskladiti mnenja in želje. Gasilci pričakujejo več dialoga in razumevanja. Lepo bi bilo, da bi najprej pri poročanju poskrbeli za verodostojnost in resničnost nave­denega, potem za sodelovanje pri oblikovanju njihovega povabila, kjer sodelujejo različni subjekti (Župnija, gasilci, Občina, TD), in pravočasno prišli na skupni pogovor o poteku same slovesnosti. Pri vseh normalno razvitih družbah je tako, da se ljudje sestanejo, se pogovorijo, dorečejo stvari – in potem to tudi velja. Tudi v Trzinu bi na ta način lahko stekel pogovor in bi prišli do tako zaželenega sodelovanja in razumevanja. S spoštovanjem, Boštjan Guček, župnik Na dlani Foto: Arhiv iz vajalca Vpis otroškega gledališkega abonmaja Franckov živžav! Juhuhu, novi otroški gledališki abonma je tu. V okviru Franckovega živžava, kot se sklop predstav že tradicionalno imenuje, si boste lah­ko ogledali šest predstav. Skrbno izbrane predstave, primerne za vse otroke od 3 pa tja do 12 let starosti in več, bodo na sporedu v Kultur­nem domu Trzin enkrat mesečno, in to od oktobra letos do vključno marca 2017. Letos bomo gostili tudi prijatelje, slovenske Avstrijce. Predstave bodo na sporedu ob nedeljskih popoldnevih. Franckov živžav na kratko: nedelja, 9. oktober 2016, ob 16.00: KPD Josip Lavtižar Kranjska Gora: KOSMATA ŽABA nedelja, 6. november 2016, ob 16.00: Saša Hudnik: PRAVI JU­NAK, v izvedbi SPD Dobrač Hart/Ločilo (Avstrija) nedelja, 11. december 2016, ob 16.00: PRAZNIČNA DETEKTIV­KA, v izvedbi Gledališča Smejček nedelja, 15. januar 2017, ob 16.00: Gledališče Zarja Trnovlje-Ce­lje: PREKLETSTVO ZELENIH ŠTUMFOV nedelja, 12. februar 2017, ob 16.00: Po pesnitvi Franceta Pre­šerna: TURJAŠKA ROZAMUNDA v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc in nedelja, 19. marec 2017, ob 17.00: Zavod Enostavno prijatelji: PUTKA ZDRAVKA IN ZAJČEK SLADKO Vrste abonmajev: Francek 1: predstave obiskuje en otrok samostojno. Cena abonmaja: 21 evrov (prihranek 5 evrov), Francek 2: predstave obiskujeta en otrok in en odrasel. Cena abonmaja v prednaročilu je 39 evrov (prihranek 13 evrov), Francek 3: družinski abonma: dva otroka + ena odrasla oseba. Cena družinskega abonmaja je v prednaročilu 60 evrov (prihranek 18 evrov). Klubski abonma: za udeležence programov Mini dramske šole – CICI MDŠ, MDŠ1 in MDŠ2 za eno osebo, nakup možen tudi za starše udeležencev. Cena abonmaja: 14 evrov (prihranek 12 evrov). Cena posamezne vstopnice bo na dan predstave 4 evre oz. 5 evrov za predstavo Družinskega gledališča Kolenc (enako za odrasle in ot­roke). Abonmaje Franckovega živžava lahko vpišete do vključno 9. oktobra, ko je na sporedu prva predstava, prek spletne strani organizatorja http://www.kud-trzin.si/2016/09/vpisfzz/. Najlepše vabljeni v živopisan odrski svet! Brigita Ložar FIESTA STYLE že za 10.740 € FORD FORD FORD FORD B-MAX STYLE FOCUS STYLE C-MAX STYLE kUGA STYLE 13.820 €že za 14.260 €že za 16.390 €že za 22.810 €že za 5 HUDIH MODELOV PO ŠE BOLJ HUDIH CENAH 250 € S Fordovo privlačno kolekcijo vozil Style dobite veliko opreme za še NA PETROL več stila in 250 € dobroimetja na Petrolovi vrednostni kartici. Preverite kLUB kARTICIizjemno ponudbo vozil Fiesta, Focus, B-Max, C-Max in Kuga. DOBROIMETJA Uradna poraba goriva: 3,2-7,4 l/100 km. Uradne emisije CO2: 82-170 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Uradne emisije NOx: 0,0105-0,3510 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. VEIT TEAM, Cufarjeva ulica 24, Vir, Domžale GSM: 031 395 395, www.veitteam.si Vremenska sekir(i)ca Poletje brez vremenskih in drugih pretresov Za nami je še eno vroče poletje, saj smo zabeležili kar 24 vročih dni, naj­višje pa se je temperatura zraka povzpela do (zaokroženih) 34 stopinj Celzija. Izjemne vročine ali dlje časa trajajočega vročinskega obdobja v poletnem trimesečju sicer ni bilo, a povprečna temperatura zraka več kot 20 stopinj Celzija potrjuje, da smo imeli opravka z enim najtoplejšim poletjem v meteorološki zgodovini. Ta se je začela pred okrog poldru­gim stoletjem z namestitvijo prvih naprav za merjenje vremena. Čeprav je pri trzinski fontani pred krajevno knjižnico že nekaj časa suša, pa z njo v meteorološkem smislu tokrat nismo imeli težav. 240 litrov preje­te vode se je sorazmerno enakomerno porazdelilo prek vseh mesecev, največ smo jo prejeli junija (131 mm), ko smo sredi popoldneva prvega dne meseca in meteorološkega poletja zabeležili kratkotrajen naliv z intenziteto 160 mm/h. Na srečo so taki vremenski pojavi v naših kra­jih kratke sape, lahko si mislite, kaj bi bilo s Pšato, če bi v eni uri na širšem območju Trzina dejansko prejeli toliko litrov vode. Sicer je bila Pšata to poletje pogosto kalna, za kar so »krivi« naši severni sosedje v Mengšu, ki so urejali njene brežine gor vodno od Topol, v delu pa je tudi suhi zadrževalnik v Komendi. Vprašanje je, kako so bile s tem zadovoljne trzinske ribe in nutrije. Na odstranitev le-teh, ker so tujerodna živalska vrsta, tudi še čakamo, saj lovci (mengeški …) še nimajo ustreznih pasti. V ZDA bi na primer s tako »težavo« opravili hitreje, pri nas pa lovci znotraj naselij ne smejo uporabljati strelnega orožja. Novi prometni režim pred trzinsko šolo gotovo ne bo vplival na izmerke bližnje vremenske postaje pri šolskem mostu (http://w ww. weatherlink.com/user/ostrzin), čeprav so z olepševalnimi ukrepi in novim krožiščem na robu tamkajšnjega parkirišča znova nekoliko povečali delež pozidanih površin. Imeli smo povprečno sončno in nestanovitno poletje brez ekstremne vročine in nekoliko podpov­prečnimi padavinami; v Trzinu smo jih prejeli najmanj glede na nekaj okoliških primerljivih postaj. Zapomnili si ga bomo predvsem po ra z­meroma hitri in pogosti menjavi sončnih in nestanovitnih obdobij. Bilo je nekaj krajevnih neurij (27 dni z nevihtami in 14 z meglo), tudi s točo, ki pa smo se jim Trzinci uspešno izognili. Dve tretjini junija sta minili v znamenju pogostih padavin, pri čemer je količina dežja skoraj povsod po Sloveniji krepko presegla mesečno povpre­čje. Pr vi vročinski val konec junija je »zadel« le Primorsko, drugje pa so temperature nad 30 stopinjami Celzija vztrajale le nekaj dni. Po prehodni osvežitvi se je na začetku julija ogrelo nad 30 stopinj. Tudi v nadaljevanju vsak dan med 9. in 12. ter med 18. in 27. julijem (najdaljše vroče obdobje s T med 29,6 in 29,9 °C); vroča sta bila tudi zadnja dneva tega meseca. V avgustu smo imeli še štiri vroče dni, zadnja 28. in 29. v mesecu. Med 10. in 12. avgustom smo imeli tudi hladno obdobje – najvišje dnevne temperature zraka so komajda presegle 20 stopinj Celzija. Zadnji dan tega obdobja smo namerili tudi najnižjo temperaturo letošnjega poletja (preglednica). Skupno smo imeli to poletje 29 vročih dni, vendarle pa temperaturni viški niso bili ekstremni. Ne glede na vse to pa so na Agenciji RS za okolje že podali ugotovitev o tem, da so bile povprečne temperature po­letnega obdobja tudi letos precej nad dolgoletnim povprečjem. Ne smemo se pritoževati niti nad začetkom jeseni, vendarle bo letošnja letina dobra, tako tista na njivah, poljih in travnikih kot tudi ona dru­ga, v dobrobit vseh krajanov. Ne glede na to, da so od 23. septembra dalje temni deli dneva že daljši od svetlih (astronomska/koledarska jesen) in se vsak dan tja proti večeru postopoma ter povsod (s)temni vse do nižin, vam želimo lepe preostanke najbogatejšega letnega časa – jeseni. . Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik Opazovalna postaja Poletje 2016 Vremenska postaja OŠ Trzin Poletje 2016 (v mm) Kazalec Podatek Čas Datum Trzin (OŠ) 240 Povprečna poletna T zraka (°C) 20,3 3 meseci 1. 6.–31.8. Domžale 307 Najvišja poletna T zraka (°C) 33,6 15:30 11. 7. Ljubljana Bežigrad 351 Najnižja poletna T zraka (°C) 7,9 6:30 12. 8. Letališče Brnik 353 Število dni s padavinami > 0,2 / 2 / 20 mm 38/26/1 3 meseci 1. 6.–31.8. Grosuplje 356 Največja dnevna količina padavin (mm) 40,8 0:00–24:00 15. 6. Brezje pri Tržiču 378 Največja trenutna intenziteta padavin (mm/h) 160 14:30-15:00 1. 6. Topol pri Medvodah (692 m) 418 Najvišja hitrost (km/h) vetra in njegova smer 51,5/JJV 11:30–12:00 13. 7. Najpogostejša smer vetra JJV 3 meseci 1. 6.–31. 8. Krvavec (1740 m) 522 Število vročih dni (T maks. > 30 °C) 5/15/4 jun/jul/avg 1. 6.–31.8. Skupna količina padavin v letu 2016 (mm) 744 8-mesečna 1. 1.–31.8. Izbrani meteorološki kazalci za vremensko postajo OŠ Trzin s korigiranimi (vodni ekvivalent snega) padavinami in količina padavin na širšem območju Ljubljanske kotline poleti 2016. Grafikone za izbrane meteorološke kazalce (30 -dnevni in letni) za sosednjo Ljubljano si lahko ogledate na http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current /. (Viri: ARSO, Civilna zaščita Trzin, Slovenski meteorološki forum, Vremensko društvo ZEVS.) Napovednik Razpored odvoza kosovnih in nevarnih odpadkov v oktobru 2016 RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI TRZIN (JESEN 2016) Kaj se zgodi z ločeno zbranimi kosovnimi in nevarnimi odpadki? Zbrani kosovni odpadki so razvrščeni na odpadke, ki jih je možno oddati v predelavo (za te so zagotovljeni ustrezni prevzemniki), ter odpadke, ki za predelavo niso primerni in so odpeljani na odlagališče. Ločeno zbrane nevarne odpadke pa prevzame za to pooblaščeno podjetje, ki poskrbi za njihovo uničenje oziroma ustrezno nadaljnje ravnanje v skladu s strogimi zakonodajnimi določili. | 29 Napovednik Gasilci vabijo mladino k vpisu v krožek Mladi gasilec. Pesem in gibanje v Trzinu: kako Društvo Pot srca Strani 18 in 19 narediti iz sebe instrument? vabi na poznopole- V Trzinu bodo od septembra do junija ponovno prepevali vsi tni delavnici joge! tisti, ki svoj glas šele odkrivajo, pa tudi tisti, ki so ga v sebi že JOGA ZA FLEKSIBILNOST: četrtek, dodobra razvili. Vsake tri tedne se bodo ob ponedeljkih 22. septembra, od 20.00 do 22.00 srečevali in uglaševali v dvorani Marjance Ručigaj v JOGA ZA MOČ: četrtek, Centru Ivana Hribarja. Pod vodstvom profesorja Bal- Poziv za oddajo 29. septembra, od 20.00 do 22.00 da Mikulića, ki dela po programu Šole za odkrivanje Delavnici sta primerni tako za začetnike kot za iz-pobud in predlogov glasu, bodo najprej eno uro vaje za sprostitev, dvi­kušene. Lahko se udeležite ene ali obeh delavnic. za obnovo župnijske ganje in širjenje glasu, nato pa ubrano prepevanje Prijave so obvezne! enoglasne in večglasne pesmi z vsega sveta. cerkve sv. Florijana Dodatno bodo na voljo še vaje za pravilno gibanje in V društvu Pot srca vemo, da želite izkoristiti še Stran 24 indijansko poletje in sončne dneve ter vikende v pripravo telesa na vstop in potovanje glasu. Nežno, naravi ali na morju, zato za vas prirejamo dve po­ a globoko občuteno in učinkovito Feldenkrais vadbo znopoletni intenzivni delavnici joge, ki bosta potekali bo vodila prof. Lucija Zmajšek. Tako se bodo udeleženci na četrtek, z začetkom ob 20. uri v Vrtcu Žabica (športna ponovno naučili pravilno gibati in uporabljati svoje telo in igralnica). glas ter dovolili telesu, da postane instrument. V mesecu aprilu smo v društvu Pot srca za vas tudi že organizi-Skupina je odprta za nove člane. Informacije o metodi petja rali poseben dan Zemlja pleše, kjer smo vam ob obletnici rojstva in vadbe lahko dobite na spletnih straneh: http://orpheus.hr in njenega ustanovitelja Rolanda Tora predstavili vadbo BIODANZE. http://www.maevelu.si in pri voditeljih: Baldu Mikuliću, info@ Ponovno vas na predstavitev Biodanze in lahkotne poti do srečne-orpheus.hr, +38591-1714-322 in Luciji Zmajšek, info@maevelu. ga življenja vabimo v četrtek, 6. oktobra, ob 20. uri v Vrtec Žabica! si, 040 426 426. Prijave so obvezne do 5. oktobra! Martina Lenček Prijave in informacije: 041 821 401, drustvopotsrca@gmail.com. Predstavitev otroškega Vaje za ohranjanje Športno društvo Trzin vabi na gledališkega zdravja po načelih abonmaja v Cooperjev test in redno tedensko Kulturnem domu tradicionalne kitajske vadbo v telovadnici OŠ Trzin Trzin medicine Športno društvo Trzin vabi vse občanke in občane, ki Stran 26 želijo preveriti svojo telesno pripravljenost, da se nam Društvo Yin Trzin organizira in vabi, da se jim v petek, 23. septembra, ob 17. uri pridružijo na športnem pridružite na vajah za ohranjanje zdravja po na­igrišču pred OŠ Trzin, kjer bo potekal Cooperjev test. čelih tradicionalne kitajske medicine (Qigong vaje) Hkrati vabimo tudi na redno tedensko vadbo v telovadnico OŠ vsak četrtek od 19. do 20. ure v vrtcu Žabica. Trzin. Z oktobrom se začnejo naslednje dejavnosti: Stand up Vse, ki želite poleg vaj qigonga osvojiti še osnove Telovadba za ženske: ponedeljek ob 20.00 v mali telo komedija v tai chija in formo 24, vabimo, da se nam pridru­vadnici in sreda ob 19.00 v veliki telovadnici žite ob torkih od 19. do 20.30 v Vrtcu Žabica. KUD-u Franca (INFO: Lilijana Smrekar, lilijana.smrekar@gmail.com) Prijave in informacije: Društvo Yin, Kotarja v petek, Aerobika: torek ob 19.30 in četrtek ob 19.00 v mali te 031 861 961 (Irena). 14. oktobra 2016, lovadnici Začnemo 20. septembra 2016. (INFO: Asja Pevc, aerobika.trzin@gmail.com) ob 20.00 Nejc Florjanc, ŠD Trzin Stran 27 Vabilo na predavanje Joga, biodanza in orientalski plesi Društvo Šola zdravja vabi na predavanje Razpored GL AVA, Rubikova kocka odvoza Društvo Pot srca vabi k vpisu na vadbe: V oktobru ne zamudite predavanja dr. med. Niko kosovnih Joga za začetnike in izkušene: Vadba joge za laya Grishina z naslovom GLAVA, Rubikova kocka. gibčno in močno telo, bister um, sprostitev, zmanj in nevarnih Predavanje bo v petek, 21. oktobra, ob 18. uri v šanje stresa in izboljšanje splošnega počutja vsak odpadkov Dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. petek od 18.30 do 20.00 v OŠ Trzin (mala telovadni Govorili bomo o glavobolu, migreni, vrtoglavici, Stran 29 ca) šumenju v ušesih in številnih drugih nevroloških bole Biodanza: Vadba biodanze za srečno življenje vsak znih. Dr. Grishin nam bo pokazal učinkovite sprostitvene četrtek od 20.00 do 21.30 v Vrtcu Žabica (športna igralnica) in masažne metode za lajšanje in odpravljanje težav ter nam Orientalski plesi: Vadba orientalskih plesov za prebuditev razložil povezavo med boleznimi glave in drugimi organi v te ženskosti in občutenje telesa vsak torek od 20.30 do 22.00 v lesu. OŠ Trzin (mala telovadnica) Sami smo odgovorni za svoje zdravje, pomembno je, da se sami Prijave in informacije: odločimo storiti nekaj zase in za svoje dobro počutje. Spreme 041 821 401, drustvopotsrca@gmail.com. nimo svoje življenje na bolje! Vabljeni!